FLORIJAN: Toma Pušeojak. ,,Stal vedno neupognjen je junak, le njej se vklonil je, kl mora se ji vsak." Dne 23. prosinca t. 1. je nenadoma zagonetne smrti preminul tovariš Toma Pnšenjak, nadučitelj na Cvenu pri Ljutomeru. Dan poprej še zdrav in čil med domačimi lovci, naslednje jutro —: mrlič! Ni dognano, je-li ponoči na potu domov iz b!i»nje sosedne vasi zmrznil, ali pa je povzročil njegovo smrt mofroče kak zločin .. Tužno dejstvo je, da ga je smrt iztrgala prezRodaj šoli in tamošnjetnu narodii ter da je ize:uba takega šolnika in kmetijskega strokovnjka v današnjih razmerah za Cven nernadomestljiva. V Pušenjakovi obitelji je smrt tekom devetih mesecev odigrala nad vse pretresljivo tragedijo: spomladi 1. 1919 mu je pobrala smrt za sušioo hčer-učitdjico v starosti 26 let, kmalu potem je podlegla bolezni niegova sopropa Marija, ro.f. Paulič, jeseni nato je izdihnil še sln! Vsi znanci in priiatelii Tomovi smo v nemem siočutju delili niegfovo bolest in tugo, boječi se, da tako kruti ndarec usode stro še njesra samepra. Toda v tem cziru smo podnemeval! nietfovo duševno in teiesno !akost: prebolel Je globoko žalost — vsaj ina zunaj — iščoč si utehe v intenzivnem šolskem in izvenšolskem delu, v ljubeznipolni skrbi za svoje še nepreskrbljene otroke in na — lovu. Očvrstil se ie zopet duševno in telesno ter nam utrjeval nado, da bo še dokaj let plodonosno ddoval kot učitelj vzgojiteli mladine in odraslih na Cvenu. Dne 23. prosinca pa nas je osupnila vest, da je Parka prestrigla nit njegovega življenja.. Pokojni Tomo Pušenjak je bil neumoren, res eliten in vsestransko priznan delavec na poiju šostva, kmetijstva, narodne-gospodarske organizacije in narodnonapredne politike. — Rojen 1. 1861.V Bunčanih na Murskem polju kot sin kmetskih staršev se je v precej neugodnih razmerah izšolal v Mariboru, kjer je 1. 1880. na tamošnjem učitdjišču maturiral. Primo loco je služboval pri Kapeli, kjer si je izbral tudi družico za življenje, s katero je žive! v srečnem ztakonu ter vzorno vzga.jal svojih sedmero otrok. L. 1882. je bil Toma Pušenjak nameščen kot nadučitelj na novoustanovljeni dvorazrednici na Cvenu. Takoi prva leta nies:ovega delovanja na tej šoli se je razširil po okraiu glas o veselem, vsestranskem napredku. Pokojni To;na se je pre- cei pb preselitvi na Cven z vso vnemo lotil čebdarstva. sadjarstva, cvetličar- stva, zelenjadarstva ter harodno-gospo- darsko-organizatoričnega dela, za vse ie kazal in tudi dokazal posebne prirojene in z marliivostjo pridobljene zmožnosti; zaio pa je njegovo delovanje imelo obilo u.ci-cha. Odkar se tovariši spominjalo- je bil Toma izurjen botauik-strokovnjak; poleg slovensko-nemške je vrlo obvladal tudi latinsko botaniško terminologijo. — Kot čcbelar je bil veščak v teoriji in mojster v praksi; v družbi z gdotn. Mursom sta postavila pri cvenski šoli na vrtu obširen, vzoren čebelnjak po Neisser-jevem sestavu." NeSteto čebelarjev-začetnikov se ie zatekalo k Tomu po nauke in potrebi;e nasvete. On, zmirom blaga, uslužna du?a, je vsakomur rade volje ustregel, nikoli ni kazal sledu na.imanj_e nevolje; tako si ie vzgo.iil y okolici cefo generacijo čebelariev. V prejSniih letih je velikokrat nastonil na shodih kot učiteli urnnega čebelarstva s premakljivim satovjem: njejrova zrt5.!n_a *e. da so na Murskem poliu izfinili preišnji siamnati čebelni panji (koši) do tnale^a ter da se je čebelarjenje v panjih z mobilno stavbo povzpdo na visoko stopnjo. """'"^ Blizu f.ole si ?c Toma uredil vzoren šn'ski vrt. zakai kraini ^olski svet cvenr.k? mn fe. iivažu.e nfecrove iilemeriite nainptie. š.el rad in drasre volie na roko. O len; drevesTiici na šolskem vrtu cven- skem ie kmalu šel sloves daleč naoko.i; tukaj je učenec višje stopnje vežbal in nril praktično: požlahtnjevati, vzgajati, saditi in goiiti sadna drevesa, ki jih ie obilno število razddil tudi kmetskim posestnikom v okolici. Vzorni sadovnjaki v cvenski občini so povečini plod njegovepa dela. Na ^olskem vrtu je imel v dolgi dobi 37-letneca delovania vedno vzorno ure'en oddelek za cvetice in zeleniad, kier so se istotako praktično vežbale učetike vi<5!e storinfe. Za usnešno vrtnars.vn ?e nreiel več odiikovanj. pravtako je bil nnptovano duMomiran kot čebeiar. Tako se ie v in pri cvenski šoli kaza! vsestranski lep napredek, ki je vzpodbujevalno vplival na ljudstvo- in druge šole. Tomanovo veselje do delovanja v blagiito narnda na ie vidno naraščalo. sorazmciu1 ie plimoval tudi nieeov ugled; obilna priznania šolskih obiastev so ga vnemala za nove narodno-koristne načrte. Ko se ie pokazala potreba, je povzročil razširipnie cvenske _ole v trirazrednico. Vso dobo svojetra službovanja na Cvenu se je Toma smotreno trudil za povzdigo živinoreje, predvsem govedo in perotninarstvo. On ie bil, ki ie dal inicijativo za ustanovitev kmetilske in bikorejske zadrupe na Cvenu, ki sta dolcro vrsto let delovaM prav plodonosno: Neumorno si ie prizadeval. da se razširi in iz- kijučno Koji na Cvenu in v okraju sploh k'irja pasma sulmodolk. Toma pa je bil tudi navdušen in vrl buditelj narodne zavednosti. Povzročil je listanovitev bralnega, tamburaškega in pevskega društva na Cvenu; prl teh društvih je — samoumevno — odlično sodeloval sam. Bil _e izvrsten pevec — 1. tenorist. Po nje..ovi zaslugi so se na Cvenu in v okolici zlasti v letih 1885 —1900 prirejale učinkovite narodne veselice, kojih naravna posledica je bila, da se je narodna zavednost Cvenarjev in ljudstva v okraju zelo povzdignila in utrdila, kar svedočijo dejstva i dandanes. Vseslovanski duh je na Cvenu živel In še živi, prizadevanja internadjonalcev ga ne morejo omajati. Nada.je je Toma ustanovil na Cvenu gasilno društvo ter udejstvil »Zvezo gasiinih društev v liutomerskem okraju.« — Vsako zim.i in pomlad je oddajal iz svoje bopate zalo?e po lastnih nabavnih cenah razno semenie z povrtnino in kmetijskokulturne rastline, cvetlične gomolie in čebulice. kakor tudi razne doma vzgojeme cvetice. Pri niem je dobil praktične napotke prav sitrurno vsak, kdor jih je potreboval. Da je bil Toma poleg tako intenzivnega delovanja izven šolskih sten tudi v šoli izredno marljiv in vesten, to je: mož na svojem mestu, o tem pričajo številna pohvalna pisma, še bolj pa potrjujeta dobre uspehe njegove šole takorekoč dve vrlo izobraženi generaciji cvensKega naroda. Uresničuje se smisel reka ,,Iz dobre šole pridejo boljši časi"... Skromen in brezuvetno nepopoln je raoj opis Tvojega življenja in ddovanja, dragi, nepozabni tovariš Tomo! Toda duh Tvoj naj mi oprosti človeške slabosti in razne nedostatke! Ako bi te hotei in da bi Te mogel primerno oceniti po vseh Tvojih zaslugah, po vsem Tvojem nesebičnem, tako požrtvovalno-plemenitem, plodnem in vztrajnem dolgoletnem delovanju za prospeh šolstva in blaginjo naroda vobče, moral bi bil vsa ta leta. živeti in sodelovati s Teboj ter sporedno s Tvojim vedno svežim duhom stremiti za istimi vzvišenimi smotri... To pa ni bilo dano! — Kaj si bil Ti, tako markanten značaj, cvenski šoli in tamošnjemu narodu, to bo živo začutil šele zdaj, ko Te več nima, ko sl odšel v kraj, odkoder ni vrnitve!... Strmč in tuguj. bo ondotni narod zrl na vrzčl, ki bo zevala — bogve kako dolgo! Sele sedaj — po smrti kot navadno — spoznavajo Cvenarji v polni meri Tvoje delo in Tvoj trud. Toda Tebi itak ni bilo mar hvale in slavospevov, zavest, da si storil svojo dolžnpst, Ti je prinašala popolno zadoščenje in najbogatejšo nagrado! Jn koga smo izgubili mi, tovariši(ice), s Tomoni? Zavednega, z izrednimi zmožnostmi in moškimi čednostmi obdarovanega tovariša in člana naše organizadje, ki nas je s svojo tehtno besedo bodril na zborovanjih, kadarkoli mu je bilo le mogoče pohiteti med nas. — Iz Tvoje gostoljubne hiše, dragi Tomo, smo odhajali poživljeni duševno in telesno, ojačeni za boj, ki mu je ime ,,življenje". Bil si nam ljubezniv tovariš in svetovalec, ko smo se zatekali k Tebi, črpajoč iz bogatega zaklada Tvojega znanja in izkušenj. Sožalovali smo s Teboj, ko Te je lansko leto tako neusmiljeno tepla usoda, zgražali smo se nad tragedijo v obitelji Tvoji, občudujoč Te kot junaka, ki se nisi uklonil . . . In sedaj Te nam je kar zdravega na zagoneten način ugrabila smrt, ko se kaj takega nismo nadjali izdaleč! . . . Da nismo stali ob svežem grobu, ki Te je požrl za vedno, da nam niso globoko v srca segale besede predsednika našega učit. društva tov. Mavriča, ko se je v iskreno-vznesnem grobnem govoru v imenu nas vseh poslavljal za vedno od Tebe, tedaj bi skora} res ne verleli, da je vse to istina . . . Počivaj mirno! Zemlja domača na pokopališču ljutomerskem bodi Ti lahka! Hvala Ti za vse in slava Tvojemu spominu! f