SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Komisija za odlikovanja in priznanja POROČILO o uresničevanju politike odlikovanj in priznanj v občini Ljubljana-Šiška v letu 1986 Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Lj. Šiška je stalno delovno telo, ki obravnava pobude za odlikovanje SFRJ v skladu z Zakonom o odlikovanjih SFRJ in s spremembami in dopolnitvami tega zakona. Tudi v leu 1986 se jc komisija pri svojem delu ravnala po Sklepih Predsedstva SFRJ o natančnejših merilih in postopku pri predlaganju za odlikovanje ter pri podelje-vanju odlikovanj SFRJ in upoštevala prednostne naloge, ki jih je sprejelo Predsedstvo SRS za delo na tem področju. Prizadevala si je za uveljavitev politike odlikovanj kot sestavnega dela kadrovske politike. V okviru kadrovske politike politika odlikovanj opravlja namreč izjemno pomembno nematerialno motivizacijsko funkcijo v smeri večje in kvalitetnejše mobilizacije kadrovskega potenciala. Politika odlikovanj se uresničuje preko časovno in prostorsko kontinuiranega spremljanja kadrov, njihovega dela, aktivnosti in zaslug ter predlaganja nadpovprečnih za odgovarjajoče družbeno priznanje. Tudi v letu 1986 si je komisija prizadevala, da bi odlikovanja vzpodbujala delovne ljudi in občane ter kolektive. da bi s čim večjimi napori prispevali k splošnemu napredku družbenoekonom-skega razvoja, boljšim delovnim rezultatom in produktivnosti dela, uresničevanju ukrepov gospodarske stabilizacije, razvoju znanosti in kulture, nadaljnemu razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov v OZD, drugih organizacijah in skupnostih ter k razvoju delegatskega sistema. Velik pomen imajo tudi pri krepitvi bratstva in enotnosti, krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samo-zaščite ter pri nadaljnem razvijanju miroljubne in neuvrščene politike. Poleg pobud za odlikovanja SFRJ obravnava komisija v skladu z Odlokom o priznanjih občine Ljubljana-Šiška tudi predloge za občinska priznanja, ki se podeljujejo vsako leto za občinski praznik - 22. junij. rt . . I. Odlikovanja Komisija je imela v prvih 10. mesecih letošnjega leta 12 sej, na katerih je obravnaval 124 pobud za odlikovanje in sicer 68 iz naše občinc in 56 pobud iz drugih občin, h katerim daje naša komisija le mnenje. Od januarja do oktobra je bilo 66 pobud posredovanih republiški komisiji v nadaljno obravnavo (2 sta bili odloženi, ker še ni preteklo 7 let od prejema zadnjega odlikovaja), rešenih pa je bilo 31 pobud za odlikovanja (od tega 10 še iz leta 1985). Kot v preteklih letih, si jc tudi v letu 1986 komisija prizadevala. da se pri izbiri posameznikov in organizacij pri prcdlaganiu za odlikovanje upošteva tiste, ki s svojimi delovnimi rezultati v delov-nem in bivalnem okolju resnično izstopajo in so drugim za vzgled. Pri doseganju tega temeljnega cilja pa se je komisija tudi letos soočala z nekaterimi problemi. 1. Vsc srcdinc. ki so lahko pobudniki (OZD. KS. DPO. druž-bene organizacije, društva in ostali), nimajo organiziranih komisij za odlikovanja, ki bi bile sposobne opraviti selckcijo in izbrati rcs najboljše iz svojega okolja. Po večletni neaktivnosti tako ponekod prihaja do kampanjskega pripravljanja velikega števila pobud, kar je v nasprotju s smernicami uresničevanja politike odlikovanj. ki določajo sprotno spremljanje razvoja kadrov in predlaganja za državna odlikovanja in istočasno omogoča. da ob velikem številu pobud (tudi premalo utemeljenih) pride do znižanja potrebnega selektivnega nivoja. 2. Posledice take, neustrezne politike se odražajo v skopih. načelnih obrazložitvah pobud za odlikovnje. ki so polne naštevanja zadolžitev, manjkajo pa konkretne zasluge in rezultati, ki sta jih organizacija ali posameznik pri svojem delu dosegla. Posebno pozornost je komisija posvečala sodelovanju s komisi-jami osnovnih pobudnikov. Opažamo, da se vedno več osnovnih pobudnikov obrača na strokovno službo komsije. ki jim po potrebi nudi informacije in strokovno pomoč. Tako se že na začetku odpravijo morebitne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju obrazcev in pri obrazložitvah, tako odpade največkrat zelo zamudno vračanje pobud v dopolnitev, kar skrajša celotni postopek od pobude do prejema odlikovanja. (Treba je dodati, da se je čas od dne, ko je podana pobuda, do podelitve odlikovanja od leta 1985 dalje bistveo skrajšal; takrat so bili namreč sprejeti sklepi Predsedstva SFRJ, ki določajo rok za obravnavo pobude - 4 mesece na republiški in 3 mesece na zvezni ravni). 3. Vporastuješteviloprvičodlikovanih(od31 odlikovaihv 10. mesecih leta 1986 je kar 21 oseb ali 68% prvič odlikovanih, leta 1985 je bilo takih 76%), kar kaže na odpravljanje slabe prakse iz preteklih let, ko je v mnogih primerih šlo za avtomatično predlaga-nje za odlikovanje po preteku formalnega roka določenega za ponovno odlikovanje — brez argumentirane obrazložitve pobude. to je konkretnih zaslug po prejemu zadnjega odlikovanja. Pri tem velja tudi omeniti novost, ki jo je prinesel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odlikovanjih iz leta 1985, ukinil je namreč range in s tem prakso, ko so si komisije za odlikovanja prizadevale, da bi bilo vsako naslednje podeljeno odlikovnje na lestvici višje. 4. Število vseh pobud, posredovanih naši komisiji (124), je v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko naraslo (leta 1985-103, leta 1984 pa 117 pobud), vendar se delež pobud, posredovanih iz naše občine iz leta v leto manjša (leta 1984 je ta delež znašal 70%, leta 1985 66%,letospale55%). Vzroki za to so različni, na to vpliva neaktivnost nekaterih okolij za podajanje pobud za odlikovanje, strožji kriteriji pri obravnavi pobud, eden od pomembnih vzrokov pa je gotovo tudi manjše zanimanje za nematerialne oblike nagrajevaja in stimuliranja, kar je tudi posledica današnje krize vrednot v družbi in pa zaostrenih ekonomskih pogojev gospodarjenja. Še vedno ni odpravljena ten-denca predlaganja posameznikov za odlikovanje pred odhodom v pokoj, čeprav so že prej dosegali izjemne delovne in ustvarjalne rezultate. Tako je starostna struktura odlikovancev v občini Lj. ŠiŠka precej neustrezna (največjih je v starostni skupini 51-60 let). Prav tako ostaja še naprej premajhen delež predlaganih strokov-njakov (inovatorjev), žensk, predlogov za kmetijske proizvajalce pa skrajda ni. Prav tako ni pobud podanih za pomembne podvige, storjene z naporom, požrtvovalnostjo, iznajdljivostjo, hrabrostjo in v nevarnosti za zdravje in življenje. Take pobude zahtevajo veliko aktivnost komisij, da take posameznike, ki gotovo so, izberejo, saj je tak predlog treba podati Komisiji Predsedstva SFRJ najkasneje v 3 mesecih po storjenem dejanju, rešujejo pa se po hitrem postopku. 5. Širši politično-mobilizacijski in motivizacijski (pozitivno demonstracijski) pomen dosežejo odlikovanja šele, ko so vročena na svečan in javen način. Naša komisija dobro sodeluje z osnov-nimi pobudniki pri izročanju odlikovanj, jira po potrebi svetuje in poskrbi za ustrezno publiciteto o podeljenih in izročenih odlikova-njih. Do zamujanja rokov, določenih za izročitev odlikovanja v glavnem ne prihaja, saj so le-ti podaljšani iz 3 na 6 mesecev. V nekaterih primerih pa se pojavlja pomanjkljivost, da se na sveča-nostih daje premalo povdarka predstavitvam zaslug posamezni-kov, ki so prejeli odlikovanje. Komisija za odlikovanja in priznanja si bo še nadalje prizade-vala, da bo politika odlikovanj dobila pravo mesto v okviru kadrovske politike in si bo tudi v prihodnje prizadevala uresničiti naslednje naloge: - Komisija se bo zavzemala, da bodo samoupravni organi, organi družbenopolitične skupnosti in druge organizacije aktivno sodelovale pri uresničevanju politike odlikovanj kot sestavnem delu kadrovske politike in za ohranitev moralne vrednosti odliko-vanj. - Komisija bo skušala doseči še tesnejšo povezavo s komisijami osnovnih pobudnikov in aktivirati tudi pasivnejše sredine s ciljem izbrati resnično najboljše in jih predlagati za odlikovanje. Tesnejšo povezavo bo komisija dosegla z boljšim informiranjem (v planu za leto 1987 je organiziranje posveta za vse organizacije in skupnosti v občini). - Komisija si bo prizadevala izboljšati starostno strukturo odli-kovanih, več naj bi bilo pobud za odlikovnje mladih in žensk. Tudi zastopanost po panogah dejavnosti naj bi bila čim bolj enako-merna. - Večja teža bo v prihodnje dana obveščanju oz. javni publici-teti o podeljevanju in izročanju odlikovanj. II. Priznanja V skladu z Odlokom o priznanjih občine Ljubljana-Šiška spreje-tim leta 1985, obravnava Komisija za odlikovanja in priznanja tudi pobude za občinska priznanja, ki se podeljujejo posameznikom, OZD in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, druž-benopolitičnim organizacijam in društvom na svečani seji občinske skupščine ob občinskem prazniku - 22. juniju. Letno se lahko podeli 14 plaket, od tega 2 zlati, 4 srebrne in 8 bronastih. Plakete se podeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki tudi natančno opredeljujejo kriterije in merila za dobitnike posa-meznih vrst plaket. Možno je podeliti plakete na treh področjih in sicer gospodarstvo in inovativna dejavnost, družbene dejavnosti ter politični sistem, SLO in družbena samozaščita. Komisija za odlikovanja in priznanja, ki je pristojna za sprejem in obravnavo predlogov za plakete, imenuje v ta namen za vsako področje 5-člansko strokovno komisijo, ki zanjo opravi selekcijo in osnutek sklepa za podelitev plaket. Na podlagi tega oblikuje naša komisija predlog sklepa in ga posreduje skupščini občine v sprejem. V letu 1986 se je na razpis odzvalo 14 pobudnikov, ki so predlagali 26 kandidatov za plakete. Glede na strukturo pobudni-kov je opazen slab odziv organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, kljub določenemu roku za oddajo predlogov je bila komisija prisiljena ta rok nekoliko podaljšati. Ob naslednjem razpisu v mesecu marcu 1987 zato naša komisija načrtuje širšo akcijo, predvsem v smislu informiranja najširše javnosti, saj pred-stavljajo plakete eno od možnosti nematerialnega nagrajevaja na različnih področjih dejavnosti. Ljubljana, 17. 11. 1986 Gradivo pripravila: KOLOŠA ROP Jadranka Predsednik komisije: ZAGORC Milan L. r.