-----   39    -----
Politične  stvari.
Čujte, čujte, slovenski možje,
ki boste letos volili nove poslance v državni zbor
dunajski!
Večdnevna razprava berolinske pogodbe, ki ao jo evropske vlade sklenile o turških zadevah, je v dunajski zbornici pri kraji.
Na tisoče krvavega denarja davkeplačevalcev je požrla ta razprava, čeravno vsi ustavoverci dobro vedo , da vse njihovo besedovanje je kokodakanje brez jajic. Isto tako pa je tudi ministerstvo samo iznova svojo vladno nezmožnost pred svetom pokazalo s tem, da je po svojem zastopniku dr. Ungerju zbornici naravnost vedeti dalo, da berolinska pogodba ne potrebuje nikakoršnega potrjenja državnega zbora, a vendar — mu jo je dalo v obravnavo!
Tako je Avstrija v enem hipu doživela dvojno prečudno prikazen, ki jej ga ni para v nobenem parlamentu, namreč na eni strani to, da poslanci, vede, da prazno slamo mlatijo, jo vendar mlatijo mnogo dni, in, kakor gori rečeno, so po dnini, ki jo poslanci imajo, in po druzih pritiklinab, prav po nepotrebnem zapravili veliko tisoč gold., vrh tega pa na strani pustili mnogo druzih potrebnih obravnav, — na drugi strani pa to, da vlada svoje prepričanje tako zatajuje, da se da zapeljati v to, da zbornici v obravnavo predlaga stvar, o kateri sama pripoznava, da ne gre pred državni zbor.
Zvedeli smo pa pri tej razpravi iz ust ministra dr. Ungerja samega še tudi to, da so uatavoverni kovači decemberake ustave to postavo v nekaterih oddelkih kar naravnost prepisali iz pruske ustave brez pomislika, kaj pomeni in kam sega ta ali uni paragraf ustave.    To so pač izvrstni postavodajalci!
Pa pustimo vse te preČudne prikazni na strani in obrnimo se do govora, ki smo ga slišali iz ust enega skozi in skozi ustavovernega poslanca in v katerem on svojo lastno stranko, katera v državnem zboru uže 7 let zvonec nosi, ostro obsojuje, — ta ustavoverni poslanec je Neuwirth, in kritika njegovih tovarišev glasi se tako-le:
,,Zbornica ta, gospoda moja, prišla je na svet pod srecoo zvezdo in vsak ud te zbornice ima o tem svoj delež. Rodila se je pod znamenjem krize, ki še danes ni prestana in po kateri se državi še zdaj vsi udje tresejo. Dve leti najboljšega življenja je vzel tej zbornici boj o pogodbi Avstrije z Ogersko. Zdaj, ob koncu svojih dni stoji pred tako velikanskim vprašanjem , če-gar nasledki so nesprevidljivi in o katerem se ne ve, kako se bo še razvilo. Ako bi v tej zbornici sedeli bistroumniši možje memo nas — onemogli bi bili tudi oni temu vprašanju, najmanj pa bi mu vsaj ne bili kos — mi smo po-delani,   ker smo  se  zlorabiti dali,   in   zlora-
biti smo se vladi dali--------toda naj bo, dalje ne
bom obtoževal.u
Naj dodamo nemške bese le, kakor jih je govoril poslanec Neuwirth:
„Dieses Haus, meine Herren, ist unter einem Glucks-stern in die Welt getreten, an dem jedes Mitglied dieses Hauses partizipirt. Seine Greburt erfolgte unter dem Zeichen einer Krisis, die heute noch nicht ubenvanden ist und dem Lande in allen Grliedern nachzittert. Zwei Jahre seines besten Lebens raubte diesem Hause der Ausgleichskrieg. Nunam Abende seines Lebens steht es vor einer soleh gigantisehen Frage, unabsehbar in ihren Folgen, in ihrer Entwicklung. Sassen grossere Geister in diesem hohen Uause, als es der Fali isr, sie waren dieser Aufgabe unterle-gen, mindestens ihr nicht gewachsen gewe-sen, — wir sind verbraucht, weii wir miss-braucht vsrurden, undwir wurden missbraucht, —  doch ich will nicht weiter anklagen."
Zdaj pa pristavimo kritiko teh besedi po dunajskem časniku ,,Reform", da jo bero tisti volilci naših krajev, ki se dado od Slovencev voliti, pa se kot nem-čurji delajo, da slovenski ne umejo.
Angesichts der in wenigen Monaten bevorstehenden Neuwahlen koanen wir die erwahate Aeusserung des Abgeordneten Neuwirth nur mit hoher Befriedigung zur Kenntniss nehmen. Er hat iiber seine Partei und seine Partei hat durch den demonstrativen Bei-fail, welchen sie seiner ganzen Rede spendete, iiber sich selbst ein Urtheil gefailt, wie es scharfer und vernichtender derheftigste Gegner nicht thun konnte.
Er sagte mit trockenen Worten nichts anderes, als: Wir haben weder Talent und Erfahrung ge-nug gehabt, um den A nf orde r ungen gereeht zu werden, welche unsere W a h 1 e r an Manner zu stelien bereehtiget sind, denen sie in ernster Zeit und unter scirvvierigen Verhaltnissen die Leitung ihrer offentlichen Angelegenheiten anvertraut; wir haben aber auch nicht j ene Unabhangigkeit des C h a-rakters und jene Selbststandigkeit des Ur-theils besessen, welche jeder Volksvertreter gegen-liber soleher Forderungen der Regieruog haben soli, welchen er nach seinem Qewissen nicht gereeht werdea kana. Mis s br aucht w i r d, wer sicn missbrau-chen las s t, und wenn schon im Privatieben das Urtheil iiber einen Mann, vveicher sich wider seine bessere Ueberzeugung zum Werkzeug Ande-rer hergibt, kein guastges ist, so wird es uns die seit einer Reihe von Jahren die Gescnicke unserer Reichs-halfte beherrschende Partei des Abgeordnetenhauses nicht verubeln konnen, wenn wir ihr sagen, das s sie nach den eben citirten Aeusserungen kein Recht mehr hat, selbst von ihren Anhangern jene Achtung zu fordern, ohne welche es im politisehen Leben keine Existenzberecbti-gung gibt.
Wir hoffen zuversichtlich, dass die Worte de3 Abgeordneten Neuwirth ein lautes Echo finden werden bei jenen Tausenden vonWahlern, welche bis-her blindlings ihrenverfassungstreuenFiih-rern folgten. Parteifubrer, welche sich selbst so ver-urtheilen, konaen sich dariiber keiner Ilimion hingeben, dass sie bald Fuhrer ohne Gefoige sein werden.
Ker bodo v malo mesecih nove volitve, si tu navedene besede Neuwirthove moremo mi le z veliko zadovoljno3tjo zapomniti. Obsodil je svojo stranko in lastna njegova stranka je, njegovemu govoru burno ploskajoča, obsodila sama sebe tako hudo, da huje bi je ne bil mogel obsoditi najbolj zagrizen nasprotnik. Kratko,   a jasno ni rekel nič   druzegs,   ko to-le:
------    40    ------
„Mi nismo imeli ne uma ne skušinj zadosti, da bi bili spolnili vse ono, kar zahtevati imajo pravico volilei od možakov, katerim so o resnobnem časa in o težavnih razmerah zaupali vodstvo svojih javnih zadev; mi pa tudi nismo bili neodvisni in samostojni v mišljenji in dejanji tako, kakor mora biti vsak zastopnik ljudstva takim zahtevam vlade nasproti, katerim po svoji vesti ne more pritrditi. Zlorabijo onega, ki se zlorabiti da, in če uže v vsakdanjem življenji mož, ki le proti svojemu boljšemu prepričanju d & drugim za voljno orodje, ne veljd nič, nam ona stranka državne zbornice, ki uže več let gospodari v naši polovici cesarstva, na bo smela zameriti, Če jej na vsa usta povemo, da po besedah tu ravno navedenih nima več pravice še cel6 od svojih privržencev ne zahtevati onega spoštovanja, brez katerega v političnem življenji ne sme noben možak  biti."
Za gotovo se nadjamo, da se bodo besede poslanca Neuwirtha glasno razlegale med onimi tisuči vo-lilcev, ki so do zdaj slepo tavali za svojimi vustavovernimi" voditelji. Strankarski prvaki, ki sami sebe tako obsodijo, morajo sami pripoznavati, da bodo kmalu vodje brez ljudi, pastirji brez cede.