Leto XXmM st. 131
Ljubljana, sobota 12. junija 1943-XXI
Cena cent. 80
Ona* Teli
rimiteroi Ljubljani. Pucomjeva alica S« elefoo k. 51-22. 51-23. 91-24 tnseracoj oddelek s Uobljana, PocOniieva nO*
a 9 — Telefon fc. 51-21 91-26 Podružnic« Noro mesto I Ltnblmnska cesta 42 Bačnaii a L)at>IJanskc pokrajino po pojmo-čekovnem zavoda te. 17.749, a ostale kraje Italije Servmo Conti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Italije io tormi ima Uoiom Pnbblidti Italiana S.
a oglase iz Kr.
MILANO
iabaja f nk da« ona poa«dcl)k« Naročnin« cnaia amci« lit
*kl|ateo f »Poaedaliakini
nw Lit 96.90.
U itdaiiifoi Poccinijeva alica It«*. 9. teer. 31-22. 91-23. 91-24.
Rokopiai »e ce ntttjo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet Ja pob-
biicici di ptotcniftiTi hBm ad emu • Unione Pubblicita Italiana S. A. MEŠANO
Junaška obramba posadke na Pant ellerijf
20 sovražnih letal sestreljenih — 3ooo*tonski parnik
torpediran
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 11. junija naslednje 1112. vojno poročilo:
Včeraj jn ponoči so se neprestano ponavljali napadi močnih oddelkov sovražnih bombnikov in lovcev na Pantellerijo, katere posadka je ponosno ostavka brez odgovora ponovni poziv k predaji, dasi nanjo udarjajo neprestane akcije kakega tisoča letal.
Lovci 53. jate in 160. skupine so se m drzno zapletli v boj proti številčno močnejšim silam ter so v hudih bojih sestrelili 13 letal. V zraku nad otokom je bilo pokoričanih še 8 letal po zaslugi nemškega letalstva, ki je v bližini rta Bona prestreg-lo ln zrušilo v morje 2 letali tipa »Cur-tiss«.
Na morjn pri Belem rtu (Tunizija) so naša torpedna letala napadla neki konvoj in zadela 3000 tonski parnik.
7 naših letal se nj vrnilo z operacij tega dne.
Sovražno letalo je skušalo napasti in obstreljevati nekoliko motornih izvidnic vzdolž obale Kalabrije, toda obrambno topništvo ga je sestrelilo.
Nj. Vel. Kraljica In Cesarica med ranjenci
Rim, 10. jun. s. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica je prišla davi v bolnišnico »Littoria«. Podala" se je v paviljon »Flaviani«, kjer se zdravijo mnogi, ki so bili ranjeni ob nedavnem letalskem napadu na Civita-vecchio. Vzvišena vladarica je šla skozi paviljon in se zanimala za vse bolnike ter se z vsakim posebej ljubeznjivo razgovar-jala. Med obiskom so nazoči izkazaili Nj. Vel. Kraajici in Cesarici svojo udanost.
Gibanje pr efektov
BJm, 10. jun. s. S kraljevimi dekreti je bilo :;zvršeno običajno letno premeščanje prefektov posameznih pokrajin. Premeščeni so:
dr. Francesco Palici iz Torina v ministrstvo s funkcijo ravnatelja javnega zdravstva, odvetnik Dino Dorri iz Genove v Torino,' odvetnik Eduardo Salerno iz Bologne v Genovo, dr. Guido Litta iz Vercne v Bo-logno, dr.' Tito Cesare Canovai iz Peruggie v Verono, odvetnik Giuseppe Russi iz Va-resea v Trapani, Pietro Giaccone iz Trapa-nija v Varese, dr. Mario Decesare zapušča funkcije generalnega ravnatelja sklada za bogočastje ter prevzema funkcijo generalnega ravnatelja za zadeve bogočastja. dr. Francesco Battiati iz Beneventa v ministrstvo s posli generalnega ravnatelja sklada za bogočastje, dr. Emanuel Zannelli iz Catanije v Bolzano, Emilio Grazioli iz Ljubljane v Catanij0, Francesco Scassellati Sforzolini iz Cattara v Ancono, dr. Lucian Bieastri iz Castanzara v Viterbo, dr. Flo-rindo Gjanmichele iz Viterbe v Cesaro, Giovanni Mosconi iz Cesara v Udine, odvetnik Leone iz Cagliaria v Brescio, dr. Gregor Notarianno iz Sassaria v Peruggio, dr. Al-bo Cavanni iz Gorizie v Chieti, inž. Romu-aldo Giannino iz Chietia v Livorno, dr. Manlio Binra iz Livorna v Spezio, Albert Varana iz Pes car e v Palermo z razpoloženja v Verceli, dr. Gianbattista Zanframun-do z razpoloženja v Avellino, dr. Franc Belimi z razpoloženja v Gorizio.
Nova imenovanja: dr. Elmo Bracali, podprefekt, je imenovan za prefekta v Be-neventu. dr. Ferdinand Flores, podprefekt, je imenovan za prefekta ter stavljen na razpoloženje, dr. Franc Mocai, podprefekt. je imenovan za prefekta in določen za Nuoro, dr. Josip Solimena. podprefekt, je imenovan za prefekta ter postavljen na razpoloženje z nadzorniškimi posli, dr. Franc Miraglia, podprefekt. je imenovan za prefekta ter postavljen na razpoloženje z nadzorstvenimi posli, dr. Mario Carta. podprefekt, je imenovan za prefekta ter postavljen na razpoloženje z ohranitvijo dosedanjega posla, dr. Rudolf Biancorosso.
podprefekt. je imenovan za prefekta ter določen za ministrstvo, ostane pa na svojem dosedanjem mestu. dr. Julij Cesar
Rizza, podprefekt je imenovan za prefekta ter določen za Rieti. dr. Hugon Severini, podprefekt. je imenovan za prefekta ter postavljen na razpoloženje z nadzorniškimi posli, dr. Friderik Solimena, podprefekt, je imenovan za prefekta ter določen za Messino. dr. Alfred Salvatore, podprefekt, je imenovan za prefekta in določen za Campobasso, dr. Guido Brolise, podprefekt. je imenovan za prefekta in določen za Ascoli, dr. Tomaž Pavone, podprefekt, je imenovan za prefekta ter določen za ministrstvo, dr. Adolf De Dominis, podprefekt, je imenovan za prefekta ter določen za ministrstvo, ostane pa na dosedanjem mestu. dr. Josip Festa, podprefekt, je imenovan za prefekta in določen za Cagliari, dr. Vincenc Ottaviano, podprefekt. je imenovan za prefekta in določen za Šassari, odvetnik Henrik Endrich, je imenovan za prefekta in določen za Co-senzo, dr. Mario Pigli je imenovan za prefekta in določen za Cattaro. odvetnik Peter Mozoni je imenovan za prefekta in
določen za Catanzaro.
Postavljeni so na razpoloženje: Adalbert Mariano. prefekt v Palermu, ker je imenovan na drugo mesto, odvetnik Rafael RŠ-dogna, prefekt v Messini s posli generalnega nadzornika, dr. Kajetan Orru, prefekt v Nuoru. na lastno prošnjo iz zdravstvenih razlogov, dr. Vincenc Ciottola, prefekt v Bresciji s posli generalnega nadzornika, dr. Viljem Froggio, prefekt v Bolzanu s posli generalnega inšpektorja.
Upokojeni so zaradi dosege službene meje: dr. Robert Ausiello, prefekt v Anconi, dr. Josip Caratti, prefekt v Rietiju dr. Carmine Senice, prefek na razpoloženju, dr. Josip Onnis Delicati, prefekt v Ascolj-ju, dr. Guido de Santis, prefekt v Cosenzi, dr. Nicola Trifuoggi, prefekt v Aveninu, dr. Josip Cocuzza, prefekt v Campobassu, dr. Andrej Tmcani, prefekt v Teramu, dr. Alfonz Pironti, prefekt v Speziji, dr. Albert Chiariotti, prefekt v Udinah dr. Marij Montecci. prefekt na razpoi-ienju, Vincenc Bellongo, prefekt na razpoloženju.
Upokojeni so, ker so prevzeli druga i-ie-sta: Josip Mastro Maffei, prefekt na razpoloženju, prof. dr. Ivan Petragnani, prefekt na razpoloženju.
Letalski boji na vzhodu
Podmornice so zopet potopile 9 ladij s 43.020 tonami
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Z vzhodne fronte poročajo samo o delovanju izvidniških in napadalnih oddelkov.
Pri poskušenem napadu močnih sovjetskih letalskih sil na nemška letališča za fronto so se v srednjem odseku vzhodne fronte razvili hudi letalski boji, pri katerih je imel nasprotnik težke izgube.
V	noči na 11. junija so nemška težka bojna letala napadla neko sovjetsko oborožitveno tovarno.
V	Sredozemlju so nemški in italijanski lovci sestrelili včeraj 22 sovražnih letal.
Nemške podmornice so potopile v hudih borbah proti zaščitnim konvojem in posameznim enotam 9 ladij s skupno 43.000 br. reg. tonami in dosegle torpedne zadetke na dveh nadaljnjih ladjah.
V	časn od 1. do 10. junija so pomorske
oborožene sile in protiletalsko topništvo z morja uničile 10 sovražnih letal.
S finskega bojišča
Helsinki, 10 jun. s. Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah so finske čete na Karelijski zemeljski ožini zavrnile napad sovjetskega oddelka, ki sta ga podpirala močan topniški ogenj in ogromna zavesa umetnega dima. Na fronti ob Aunusu so bili odbiti napadi sovjetske pehote. Na fronti Vzhodne Ka-relije je v odseku ožine Maosolkaj oddelek finskih udarniških čet prodrl po siloviti topniški pripravi globoko v ruske postojanke. Pri tem je uničil utrdbe, zaklonišča in okope. Skupno je bile uničenih oziroma zapaljenih 30 zaklonišč, 50 utrdb, eno skladišče z več kakor tisoč minami in mnogo drugih skladišč streliva. Pri poizkusu odpora so sovjetske čete pustile na bojišču 130 mrtvih, finski oddelek pa se je skoraj nedotaknjen vrnil na svoje izhcf-dišče.
Priprave za žetev in mlačvo
Rim, 10., junija, s. Duce je sprejel ministra za poljedelstvo in gozdove, ki je Duceju podrobno poročal o pripravah za žetev in mlačvo in za izročanje prvega žita v zbirališča. Duce je poročilo z zadovoljstvom sprejel na znanje in izrazil prepričanje, da bodo proizvajalci z zavestno disciplino izvajali ministrske odredbe in olajšali z dejanskim sodelovanjem nalogo ministra, da se zagotovi potreben kruh italijanskemu narodu. Spričo najnujnejših nalog, ki so bile poverjene voditeljem žitnih podjetij z novimi odločbami ih spričo delovnih potreb, ki so nastale zaradi vojne, je Duce sprejel predloge ministra za poljedelstvo in odredil, naj se za tiste, ki opravljajo naravnost in stalno funkcijo
voditeljev podjetij, kakor tudi za tehnične predstojnike, odbitek žita, dovoljen na podlagi nedavnih odločb medministrskega odbora, poviša od 1.10 na 1.50 stotov na osebo. Za pridobitev pravice do tega poviška morajo interesiranci prositi pokrajinski odbor za poljedelstvo.
Smrt bivšega maroškega sultana
Tanger, 10. jun. s. Bivši maroški sultan Mu-laj Abdul Azis je umrl v svojem dvorcu v Tangerju. Visoki komisar Španskega Maroka general Orgaz je izjavil svoje sožalje rodbini pokojnega vladarja.
Naročite se na romane
DOBRE KNJIGE!
SOSVET LJUBLJANSKE
POKRAJINE OBNOVLJEN
Duce je imenoval za njegove člane najvidnejše predstavnike našega
gospodarskega in kulturnega življenja
Duce Fašizma, predsednik vlade, notranji minister:
V zvezi s svojo uredbo z dne 26. maja 1941-XIX, s katero je bil imenovan sosvet Ljubljanske pokrajine v zvezi s predlogi Visokega ko-misariata v Ljubljani za ponovno ustanovitev samega sosveta
glede na člen 4. Kr. uredbe z zakonsko močjo z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, spremenjene v zakon dne 27. aprila 1943-XXI, št. 385,
odreja: Sosvet Ljubljanske pokrajine se obnavlja in njegovi člani so: Leon Rupnik, ljubljanski župan; prof. dr. Milko Kos, rektor ljubljanske univerze;
prof. dr. Milan Vidmar, predsednik Akademije znanosti in umetnosti;
dr. Ivan Slokar, predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev in njenega odseka za kredit in zavarovanja;
dr. Branko Alujevič, predsednik Pokrajinske delavske zveze; inž. Milko Pirkmajer, predsednik
Zveze svobodnih poklicev in umetnikov;
prof. Bogumil Remec, predsednik Pokrajinskega zadružnega združenja;
Franc Heinrihar, industrijec, predsednik industrijskega odseka Pokrajinske zveze delodajalcev;
Zvonimir Lukič, trgovec, predsednik odseka trgovcev Pokrajinske zveze delodajalcev;
Ignac Pevec, kmet, predsednik kmetijskega odseka Pokrajinske zveze delodajalcev;
Alojz Erjavec, litograf, predsednik odseka industrijskega delavstva Pokrajinske delavske zveze;
Ludvik Korče, predsednik odseka trgovinskega delavstva Pokrajinske delavske zveze;
Franc Majcen, predsednik odseka delavcev v bančnih in hranilni-ških podjetjih Pokrajinske delavske zveze;
Karel Rojina, kmet, predsednik odseka kmečkega delavstva Pokrajinske delavske zveze V Rimu. 31. maja 1943-XXI.
Mussolini 1. r.
Gornja uredba, ki znova oživlja izredno važno upravno institucijo Pokrajinskega sosveta, bo nedvomno z navdušenjem sprejeta pri vsem lojalnem prebivalstvu Ljubljanske pokrajine. Imenovanje sosveta je nov dokaz, da se politične prilike v pokrajini naglo normalizirajo in da stopa socialno kulturno, politično in gospodarsko življenje slovenskega prebivalstva v novo razdobje.
Posebej moramo podčrtati sestavo sosveta. Novoimenovani člani so tako odlični in zaslužni možje, da bodo že njihova imena navdala vsakogar z največjim zaupanjem. Poleg predstavnika Ljubljane, njenega župana, in predstavnika našega najvišjega učnega zavoda, rektorja univerze, so člani novega Sosveta sami izredno izkušeni in sposobni možje, ki so se že • svojim dosedanjim delom na ožjem strokovnem področju zelo priljubili vsem, ki so prišli z njimi v stike službeno ali pa
uradno. V Sosvetu so pravično zastopani predstavniki delodajalcev in delojemalcev. Tako je modro položena nova osnova za skladno sodelovanje med delavstvom in voditelji industrijskih, obrtnih, trgovskih in drugih podjetij po korporativnih načelih.
V skladu s svojimi z uredbo predpisa« nimi funkcijami bo novi Sosvet gotovo napel vse sile. da bo dostojen pomočnik najvišjega predstavnika pokrajine Visokega komisarja. Pri tem bo našel pri vsem prebivalstvu, ki si želi urejenega življenja in mirnega gospodarskega napredka, popolno zaslombo.
Proslava dneva Kraljeve mornarice
Po poklonitvi v svetišču padlih so bila v navzočnosti Kralja in Cesarja i
nim mornarjem najvišja odlikovanja
RIM, 10. jun. s. Pet! dan Kr. mornarice je bil proslavljen v vsej Italiji z resnobnimi vojaškimi obredi, katerih se je goreč« udeležilo ljudstvo. Obnovljena in ojačena s fašizmom je italijanska mornarica s svojimi mogočnimi vojnimi sredstvi in brezhibno organizacijo svojih prevoznih ladfj zagotovila mir na Sredozemskem morju med afriško in špansko vojno in sprejela v sedanji vojn! napad najmočnejših mornaric na svet«. Kar je ta mornarica opravila v treh letih, je povedano s številkami, ki jih je priznal sam sovražnik in ld zdaj že pripadajo zgodovini. Njena akcija se je razžarevala na vseh morjih in najbolj oddaljenih Oceanih z uspehom, ki težijo vojno bilanco fn bodo težili bilanco v miru. Ni mogoče za molčati neizbežne in boleče izgube, ki jih je utrpela italijanska mornarica med napadom sovražnika, ki je trajal brez odmora neprestano. Mornariška organizacija pa je nspela obdržati mornarico v okoliščinah, ki lahko ustrezajo v celoti kakršnikoli zahtevi. Ves narod čuti, da *e bo, kadar bo italijanska mornarica poklicana za še obsežnejše akcije kakor so bil« dosedanje, za akcije, ld jih lahko označimo kot titantske, še večja slava pridružila dosedanjim presenetljivim uspehom Domovine.
S tem upravičenim prepričanjem je narod proslavil dan mornarice. Na manifestacijah v vseh središčih so zastopniki krajevnih oblasti izročili vojaška odlikovanja. V Rimu je Nj. Vel. Kralj in Cesar hotel izpričati svoje goreče oboževanje junakov z morja in se je sani udeležil spominske proslave. Povsod je narod izkazal mornarici svojo ljubezen z neštevilnimi manifestacijami vzajemnosti in tovarištva. Povsod so se spominjali padlih in vsi obredi so bili posvečeni neminljivi slavi tistih, ki so sc žrtvovali.
Svečanosti v Rimu
Rim, 10. jun. s. Proslava Kraljeve mornarice se je pričela s poklonitvijo podtajnika Riccardija pred spomenikom Neznanega vojaka. Na stopnišču pred oltarjem Domovine je bilo postrojeno zastopstvo oficirjev in pcdoficirjev in oborožen oddelek vojske. Podtajnik mornariškega ministrstva je položil velik lovorjev venec v svetišču Sacello. kjer se je nato pomudil v pobožni zbranosti. Nato je odšel do žare padlih fašistov na Camp:dogliu, kjer je ponovil isti obred. Admiral Riccardi je položil še tretji lovorjev venec v mornariškem ministrstvu pred spominsko ploščo padlih mornarjev. Navzoča ata bila tudi podtajnik vojnega in letalskega ministrstva.
Peti dan mornarice je bil proslavljen ob navzočnosti Nj. Vel. Kralja in Cesarja. Vladarja je spremljal njegov adjutant. Vladar je prišel ob 10. uri na kraj proslave in je bil sprejet s predpisanimi častmi in z vzklikanjem množice. Sprejeli so ga zastopniki oblasti, med njimi maršal Italije de Bono. veliki admiral Thaon di Revel, tajnik Stranke Scorza, minieter za Italijansko Afrko Teruzzi, minister za promet Cini minister za ljudsko kulturo Polverelli, podtajniki vojaških resorjev, guverner, prefekt in zvezni tajnik. Kralj ;n Cesar je oregledal posti oj ene oddelke in pozdravil slavno zastavo Kraljeve mornarice, nakar je stopil na oder v obliki stolpa vojne ladje, ob katerem so bili pestrojeni kirasirji. Na odru ao bili mornariški atašeji prijateljskih in zavezniških držav, ki so re poklonili vladarju. Na posebnih tribunah so bili zastopniki, pohabljenci, ranjenci, prostovoljne bolničarke Rdečega križa ter prapori in znaki fašističnih zastopstev.
Slavje je imeio samo eno točko, in sicer izročitev odlikovanj za vojaško hrabrost. Predvsem je Nj. Vel. Kralj in Cesar izročil visoka odlikovanja za vojaško hrabrost svojcem junakov, ki so si, žrtvujoč se za Domovino, zaslužili zlato kolajno za vojaško hrabrost. Imena junakov so odmevala v prostoru: ladijski podporočnik G'orgio Scaglia iz Rima. ki je, ko je sovražni ogenj razdejal zadnji top na njegovi ladji, s katero se je boril do skrajnosti s številčno premočnim nasprotnikom, odredil, naj se reši posadka in nato delil usodo z edinico. ki se je slavno pogreznila v morje; ladijski podporočnik Bisagno iz Genove, eden izmed najhrabrejših kondotjev Masov v operacijah proti sovjetskim utrdbam; pod-vodja manipola mornarišk* Miliee Carraelo Borgo Pisani, maltski mučenik, ki je padel pod sovražnim svincem ob vzkliku: Živela Italija!; korvetni kapitan Enner Betica iz Castagnolelanza, ki se je potem, ko je bilo
izčrpano vse razpoložljivo orožje na njegovi ladji, vedro žrtvoval, dočim je poskrbel, da se' je njegova posadka rešila; korvetni kapitan Todaro Salvatore iz Messine, ki je hrepenel vedno po najbolj tveganih pedvzetjih in junaško padel za veličino domovine; divi/ijski admiral Dorenzo Gas-parri iz Neaplja, ki je ob eksploziji mun'-cijskega skladišča med opravljanjem naloge, ki ni bila njegova naloga kot poveljnika. pa si io je vendarle zadal, sledeč svojemu velikodušnemu in junaškemu temperamentu in padel kot junaški vojak ter zaključil s slavo svoje domovini posvečeno življenje.
Ob vladarju so bih posamezni svojci teh junakov in Nj. Vel. Kralj in Cesar jim je izročil odlikovanja obenem z najljubeznji-vejšo besedo za vsakogar. Predvsem so bili sinovi slavnih padlih, ki so sprejeli znake čistein nesmrtne plemenitosti. Mei tem ko so čitali na glas obrazložitve in so podobe epičnih junaških dejanj vstajale v mislih, se je slišalo v vojaškem obredu prasketanje strojnic in bobnanje bobnov.
Po zlatih kolajnah v spomin podeljenih, je vladar izročil odlikovanja svojcem pogrešanih. Slišale so se krasne obrazložitve za visoka o llikovanja, ki so jih dobili podpolkovnik Domenco Bastianini iz Tusca-nije, ki j«, ko so bili razdejani stolpi in ustavljeni strelni stroji velikih kalibrov, čeprav je bilo dano povelje za zapustitev ladje, ostal na krovu in velikodušno pomagal uničiti edinico, da je ne bi sovražnik zajel; divizijski admiral Antonio Toscano iz Agrigenta, ki je bil hudo ranjen med prvimi in je ostal na svoji ladji, ko je bila hudo zadeta, na mestu poveljnika do najvišje žrtve; ladijski kapitan Giorgio Rodo-canacchi iz S. Miniata, ki je v nočni akciji izvršil čudovita dejanja žrtvovnaja in junaštva; poročnik Franco Storelli iz Gual-dotalina, ki je bil pozvan, naj opugfri nevarno operacijo, pa je odgovoril s ponosnimi besedami, iz katerih je izžarevala vnema njegovega sklepa, da hoče izvršti do zadnjega svojo dolžnost.
Sinovi žene in matere junakov so zopet stopile na oder, kjer je Vladar odgovoril na ponosen pozdrav svojcev z besedami ča-stitve njih dragih, tako zaslužnih očetov, mož in sinov.
Nato se stopili na oder, da bi sprejeli sflata odlikovnaja iz rok Kralja ln Cesarja hrabri mornarji, ld so preživeli junaška dejanja. To so bili: fregatni kapitan Francesco Minbelli iz Livorna, junak s Krete, je s svojim majhnim torpednim čolnom po-
topil tri križarke ter nekaj sovražnih rušilcev ter se vrnil s svojo edinico v oporišče; korvetni kapitan Giuseppe Cigalli Fulgosi iz Piacenze, ki je tekmoval v istih vodah in v istih okoliščinah pri belem dnevu z junaškimi dejanji kapitana Minbelliv napadu na še številnejšo sovražno skupino; ladijski kapitan Enzo Grossi iz San P&ola v Braziliji, popularni potopilec dveh sovražnih oklopnic; ladijski poročnik Emilio Legnani iz Milana, ki je odšel s svojim Maasom ter napadel sovjetsko skupino ia potopil ob peklenskem ognju sovražnika eno križarko; kapitan za dolge vožnje Cesare Rosasco iz Genove, ki je bil odlikovan z obrazložitvijo, katera še ni bcia objavljena, glasi se pa takole:
Kot poveljnik nekega majhnega parnika, katerega je napadla podmornica, se je izognil z manevrom dvema torpedoma ter j-3 z naglo odločitvijo takoj p>-redil ladjo za borbo. Pripravil je top najmanjšega kalibra in obstreljeval iz majhne razdalje sovražno podmornico, ki je bila mnogo močneje oborožena, brž ko se je pojavila na površini. Njegova ladja je bila večkrat zadeta s topovskimi streli in neprestano so jo obstreljevale strojnice. Pred njim je padel krmar. Ostal je sam na povnljniiškem mostu in ni mogel več voditi ladje zaradi poškodbe na transmisiji ter je, čeprav je bil hudo ranjen na nogi, stopil v spodnji prostor in sam naravnost vodil stroj krmila. V trdnem sklepu, da bo rešil razen posadke tudi ladjo, je opustil manever, da bi ladjo privedel do obale. Z odločno besedo in z lastnim junaškim zadržanjem je pozival vojaško in civilno posadko, naj vztraja v neenaki borbi, dokler podmornica zaradi ponovnih udarcev ne bi opustila borbe. Izčrpan v silah, toda podpiran z železno voljo, je rešil svojo ladjo, ki je bžla preluknjana s streli. Na njej so bili mrtvi in ranjeni. Bil je svetel zgled narji zbranejših mornarskih in bojevniških kreposti.
Vladar je na vsakogar naslovil vzpod-bujevalne besede, spominjajoč se dogodkov njih svetlih junaških dejanj. Takoj nafao je Nj. Vel. Kralj in Cesar izročil tudi srebrne in bronaste kolajne ter križe za vojaško hrabrost in je ljubeznjivo govoril z vsemi, ki nosijo na sebi znake slavnih poškodb.
Sliaiva italijanske mornarice, ki se proslavlja ob obletnici legendarnega podvzetja pri Premudi, se je znova razplamtela na nebu domovine in pomenila, da ob pričetka četrteg aJeta vojne, ki sovpada v proslavo, nepremagljiva šla bdi nad bodočnostjo in je odločilen pogoj za zmago.
Nj. Vel. Kralj m Cesar se je po proslavi odpeljal, med tem k oje odmeval mogočen pozdrav Kralju in Cesarju Ob novih najbolj gorečih vzklikanjih.
Na dan proslave je generalni poveljnik miličniške mornarice izročil bojno zartavo rušilcu »Legionario«. Zastava je v umetniško izdelani šatulji, ki je delo Mistruzzija, očeta imetnika zlate kolajne Diega.
Italija in
novo argentinsko vlado
Rim, 10. jun. s. Italijanska vlada je priznala novo vlado, ki se je sestavila v Buenos Airesu r>o dpredsedništvom generala Ramireza.
Berlin, 10. jun. a Zvečer se je doiimht da je nemška vlada uradno priznala novo Ramirezovo argentinsko vlado.
Buenos Aires, 10. junija, s. General Ra-mirez je ukinil obsedno stanje, katerega je proglasil general Ravvson.
Eksc. Emili® Grazioli — prefekt Catanije
V ttizu rednih premestitev pr efektov je bil premeščen
Ljubljansko pokrajino Eksc. Emilia Grazioli asa preSekta v Catanljo
Po dveh letih zapušča našo pokrajino Visoki komisar Eksc. Emilio Grazioli, ki si je v tem kratkem času stekel neven-ljivih zaslug za kulturno in gospodarsko povzdigo naše dežele. Njegovo neumorno delovanje pri organizaciji upravnega, javnega in političnega življenja v naši pokrajini je obrodilo lepe sadove, katerih blagodejne posledice se bodo še v veliko večji meri pokazale v kasnejših letih. Ime prvega Visokega komisarja naše pokrajine bo najtesneje povezano z zgodovinskimi dogodki naše dežele ter našega ljudstva. Odhajajoči Visoki komisar je verno in zvesto izvrševal in uresničeval voljo Duceja za uvedbo velikodušno priznane posebne ustave, ki je naši pokrajini zagotavljala zaradi posebnega etničnega značaja tukajšnjega prebivalstva poseben položaj v sklopu Ducejeve Italije. V kratkih dveh letih neutrudnega prizadevanja je Eksc. Grazioli preosno-val in preuredil naše pokrajino z uvedbo korporacijskega reda in drugih načel stanovske države. Pokazal je pri tem polno razumevanje za ljudske potrebe, pri delu samem pa je očitoval ne samo neumorno delavnost, marveč tudi globoko poznanje vseh političnih in gospodarskih problemov.

Ob nedavni drugi obletnici Ljubljanske pokrajine smo obširneje opisali in po zasluženju ocenili dveletno delo odha-
jajočega Visokega komisarja. Že takrat smo naglasili, kako je najvišji predstavnik Italije na naših tleh stopil takoj v neposredni stik z našim ljudstvom in ostal ž njim v tesni povezanosti vso dobo svoje funkcije. Znano je, da je Eksc. Grazioli do podrobnosti proučil našo pokrajino, da je osebno posetil zadnji kotiček našega podeželja in se tako na mestu prepričal o potrebah podrejene mu pokrajine. Videlo se je, da mu je v enaki meri pri srcu napredek našega podeželja kakor napredek pokrajinskega središča naše bele Ljubljane.
To zasluženo priznanje, združeno z najtoplejšo zahvalo, izrekamo Eksc. Emi-liju Grazioliju sedaj ob odhodu, ko ga je Duce s svojim bistrim pogledom v spoznanju njegovih sposobnosti postavil na mesto visoke odgovornosti. Po njegovem dveletnem prizadevanju je naša pokrajina prestala začetne organi-zatorne trzavice in se je vključila v politični in gospodarski sklop ostale Italije. Svojo nalogo je prvi Visoki komisar naše pokrajine dovršil v odlični meri. V brazde njegovega neumornega dela že padajo semena, ki bodo v bodočih letih na ves glas pričala o njegovem blagodejnem prizadevanju.
etu vojne
Inozemski tisk o bcrbesjssti In odporaasti italijanskega
naroda
Berlin, 10. jun. s. Ves nemški tisk objavlja z največjim poudarkom obširna poročna jn komentarje rimskih dopisnikov ob tretji obletnici vstopa Italije v vojno in o dogodkih vojne, v kateri se italijanske čete hrabro bore ob strani nemških. Berlin-, ski listi omenjajo ob tej priliki tudi odlične uspehe italijanske mornarice v treh letih vojne. Objavljajo tudi poslanico admirala Riccardija ter poveličujejo neukrotljivo hrabrost italijanskih čet, ki operirajo na najbolj kočljivih frontah.
»Borsen-Zeitung« piše o volji do vztrajanja, ki preveva ves italijanski narod navzlic hudim žrtvam, ki jih mora zdaj prenašati. List piše doalovno: Sovražnik se bo prepričal, kadarkoli bo poizkusil svojo pustolovščino, iz kakšne kovine je kovan italijanski narod. Tudi- po padcu Tunisa, ko so se v nasprotnem taboru prepustili lastim prerokovanjem, je italijanski narod dokazal, da je granitni blok, proti katere-musovražni bes ne more ničesar. Danes po treh letih vojne je italijanski narod bolj kot kdaj pripravljen za borbo in prepričan v zmago.
»Volkischer Beobachter« piše, da Italija, prezirajoč grožnje sovražnika, ki ji je vedno odrekal pravico do časti in življenja, živi v prepričanju, da pripada zmaga tistim, ki jo zaključijo in ki verujejo v duhu zgodovine. Ob obletnici se spominjamo deleža fašistične Italije v gigantski skupni borbi za življenje, varnost in bodočnost naših narodov in za oploditev naših i jvo-lucij. Naši pogledi se obračajo na Duceja, ki pooseblja trdno odločitev italijanskega naroda po nadaljevanju in zaključitvi te vojne neizprosno in brez kompromisa do zmage. Vemo, da bo vez, ki združuje danes Nemce in Italijane v hudi borbi, ko gre za njih najvišje duhovne dobrine, postala še trdnejša, ko se bosta oba naroda po vojni znašla v novi močni, svobodni Evropi.
»Deutsche Allgemeine Zeitung«, »Loka!-Anzeiger« in »Morgen-Post« omenjajo sedanji italijanski položaj ter poveličujejo junaško zadržanje vojakov in prebivalstva ob veliki preizkušnji. Duh italijanskega nareda je ostal neokrnjen kljub vsem žrtvam in hudim preizkušnjam, kajti narod preveva železna volja po obvladanju slehernega udarca. Ta narod se zaveda svete stvari, za katero se bori ter je gotov končne zmage.
Berlin, 10. jun. s. Tukajšnji popoldanski in večerni listi se obširno bavijo s tretjo obletnico vstopa Italije v vojno, kakor so to storil; že jutranjiki. »Angriff« objavlja pod vidnim naslovom dopis iz Rima, v katerem zatrjuje med drugim, da bo vse to, kar se danes zgodi v Italiji, označeno v bodočnosti kot »Mussolinijev čudež«. V res-n ci je čudovito, kaj vse so doslej storile italijanske oborožene sile, dasi iz razlogov višje sile niso bile v polni meri pripiav-Ijene. Čudovit je duh, pravi dopisnik, ki ga očituje italijanski narod v težkih preizkušnjah, čudovita pa je tudi vztrajnost naroda, Oboroženih sil in načelnikov, ki j;m zmaga kot pravična nagrada gotovo ne bo odšla.
»Nachtausgabe« piše, da Nemčija ob tretji obletnici vstopa Italije v vojno s ponosom gleda na Pantellerijo in Lampeduso, dve prednji utrdbi novega operativnega prizorišča v Sredozemlju. Ponosno zadržanje čet in prebivalstva teh dveh otokov je nedvomno dokaz visokega duha, ki preveva ves italijanski narod. List poveličuje nadalje tovarištvo in bratstvo, ki združujeta danes kakor nikoli doslej v zgodovini italijanski in nemški narod. List pravi, da Italija ne opušča nobene prilike, kadar gre za to, da se ramo ob rami bori s svojim nemškim zaveznikom, ter doprinaša težke žrtve, ki pa niso zaman. Iz njih bo nekoe vzklila veVka zmaga.
Bukarešta, 11. jun. s. Rumunski listi posvečajo zavezniški Italiji članke, polne izrazov občudovanja za delo, ki ga je italijanski narod izvršil v treh vojnih letih, zlasti pa so polni vzvišene pohvale vrlin italijanskega vojaka. »Viatza« piše med drugim: Italijanski narod je vreden svoiih davn;h prednikov in je danes ob koncu tretjega vojnega leta bolj kakcr kdajkoii prej odločen doseč; cilje, ki si jih je postavil ob vstopu v vojno, živčna vojna, ki jo z vsemi sredstvi izvajajo Anglosasi z vsem sovraštvom in besom preti omikanim narodom, ni niti najmanj omaiala vere italijanskega naroda v končno žmaeo. Narod je danes bolj kakor 'kdajkoii tesno strnjen okoli svojega Duceja. V treh letih so se armade Ducejeve borile na vseh frontah in italijanski vojak je bil povsod na
višini svojega poslanstva. V Afriki so se italijanske vojske 35 mesecv upirale sovražnemu plazu in prizadevala neprijatelju najtežje izgube. Na vzhodni fronti so italijanske divizije napisale nekoliko najsijaj-nejših stran; junaštva v sedanji vojni. Omogočile so s svojo neomajno hrabrostjo nemškim vojskam organizacijo novih postojank. Gr. > ovi generalov in admiralov, padlih v izvrševanju dolžnosti, zaključuje rumunski list, pričajo o junaštvu italijanskih vojakov in predstavljajo za italijanski narod novo mogočno bodrilo za borbo do zmage, ki bo bogato povrnila vse žrtve.
»Poporul« omenja, da je latinska sestra na jugu Evrope mogočna, utrdba odpora, že tri leta se bojuje na vseh frontah in prenaša sedaj sovražno neprestano obstreljevanje ;n se kljub temu junaško bojuje, zavedajoč se, da bo nedvomno dosegla zastavljene si cilje. »Informacija« piše: Na dan, ko vstopa Italija v četrto vojno leto, se je treba spomniti, da niti v Londonu niti v Washingtonu niso niti najmanj razumeli ciljev, za katere se bore Italijani. Mussolinijeva Italija je bila prisiljena stopiti v borbo, da z orožjem doseže, kar so ji nasprotniki zabranili. Vse to je dokaz brezprimernega duha, kateremu se morajo pokloniti vsi, ki pravično ocenjujejo lastnosti italijanskega naroda.
Zagreb, 10. junija, s. Tretjo obletnico vstopa Italije v vojno obširno komentira hrvatski dnevnik, navajajoč zmage in žrtve italijanske vojske. »Deutsche Zeitung in Croatien« piše v uvodniku z naslovom »Rissorgimento« med drugim:
Rissorgimento, doba italijanske borbe za svobodo, se ni zaključila 26. januarja 1871, ko je zbornica sklenila prestaviti sedež italijanske vlade v Rim in se tudi ni zaključila 28. oktobra 1922, vendar sta ta dva dneva mejnika dveh obdobij v postopnem razvoju italijanskega Rissorgi-menta, kajti po notranji osvoboditvi Kraljevine je sledila zunanja. Benito Mussolini je hotel, že ko je prevzel oblast, da se ta borba za svobodo italijanskega naroda ne bi vodila s prelivanjem krvi. Zaradi tega je predlagal večkrat izvršitev evropskega programa, ki je med drugim predvideval ojačenja odnosov med Evropo in Afriko in večje razumevanje med narodi zapadne Evrope. Sam je večkrat izjavil, da Italija te vojne ni hotela, pa je bila vendarle prisiljena v vojno, ker se ni mogla več izogniti udeležbe pri oboroženem konfliktu. Fašizem, ki je razvojna sila italijanskega naroda, ne nosi pred zgodovino nobene odgovornosti kakor tudi ne narodni socializem. Po navedbi govora, ki ga je imel Duce 10. junija 1940, zaključuje list, da so žrtve Italije za dosego svobode na Sredozemlju precej hude in da je sedanji položaj za vse Italiajne izredno važna preizkušnja.
Japonska poslanica italijanskemu narodu
Tokio, io. jun. s. Ob tretji obletnici vstopa Italije v vojno je ministrski predsednik Tojo poslal po agenciji Štefani italijanskemu narodu naslednjo poslanico:
Tu je tretja c-bletnica dneva, ko je Italija odločno zagrabila za meč pravice in posegla v slavno vojno. Od pričetka do danes sta bila dva velika obdobja. Prvo se je pričelo s posegom Italije na dan 15. obletnice debe Bšcve, drugo pa z izbruhom vojne v Veliki vzhodni Aziji v decembru 16. leta Bšove. Z uspehi, ki so bili doseženi v štirih letih vojne, so bili že postavljeni v Evropi in Vzhodni Aziji temelji za gotovo zmago. Zdaj se pričenja doba odločilne borbe, v kateri moramo razviti na zapadu in na vzhodu velikanske uničevalne operacije. Sovražnik, ki so ga porazi potlačili, sili s samovoljno silo nevtralne države v vojno in skuša prikriti svojo slabost z brezuspešnimi ofenzivami. V nasprotju s tem postaja koalicija Osi z razvojem vojne vedno bolj trdna, želim se ponovno in odkritosrčno pokloniti Italijanom, ki pod vodstvom svojega Duceja Benita Mussolinija prestajajo in premagujejo s skrajno odločnostjo in največjim prepričanjem v zmago vse težkoče. Sedanja vojna je največja vseh vojn in nima primera v zgodovini človeštva. Zato je naravno, da so temu primerne tudi težkoče in trpljenje. Ce se bodo v bodočnosti pojavile še večje težkoče, sem prepričan, da bomo mi, ki se borimo za pravično stvar, končno zmagali, -r- Ar-madni general Hibeki Tojo.
Izmenjava diplomatskih obiskov
Rim, 10. jun. s. Ob tretji obletnici vstopa Italije v vojno je Duce sprejel nemškega veleposlanika von Mackensena. Razgovor je bil izredno prisrčen in znova se je potrdilo tesno edinstvo obeh sil Osi in njun trden sklep nadaljevat vojno do dokončne zmage trojnega pakta.
Berlin, 10. jun. s. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je ob tretji obletnici vstopa Italije v vojno sprejel Kraljevega veleposlanika Italije Dina Alfierija. Razgovor med obema je bil izredno prisrčen in med razgovorom je bil izražen trden sklep sil Osi, da bodo nadaljevale borbo v okviru trojnega pakta do dokončne zmage.
Odmevi junaštva posadke na Lampedusi
Madrid 10. jun. s. Junaški odpor male posadke otoka Lampeduze še vedno zbuja občudovanje vsega španskega tiska. Dejstvo, da te izbrane britanske čete, piše »Arrba«, niso mogle obvladati male italijanske posadke, je dokaz visokega odpornega duha, ki preveva vrle bra-nitelje otoka. Vojaški sotrudnik istega lista piše da daje zgled Lampeduse približno predstavo o težkočah, ki jih mora pričakovati izkrce-valna operacija tudi v takem primeru, kadar imajo napadalci vsestransko prednost nad bra-nitelji Pantellerija in Lampedusa sta danes simbola Italije, ki stopa v četrto vojno leto, zavedajoč se preizkušenj, toda odločena boriti se do zmage
Lizbona, ll. jun. Kratka vest o neuspelem britanskem poskusu izkrcanja na otoku Lampedusi je povsem ovrgla zadnji dolgi govor predsednika angleške vlade Churchilla, čeprav je bilo italijansko uradno poročilo o tem zelo jedrnato, je britanski poskus prav v trenutku, ko v Londonu toliko govore o invazijskih operacijah proti Evropi, zbudil splošno pozornost in njegov neuspeh je v veliki meri omrtvičil vso britansko propagando, zlasti v nevtralnih državah, dočim so ta dogodek anglosaški javnosti prikrili.
Medtem ko skušajo iz Londona prepričati, da je vdor na evropsko celino sicer težka, vendar matematično zanesljiva operacija, tolmačijo neuspeli poskus zasedbe tega majhnega otoka v Sredozemlju za dokaz nečesa diametralno nasprotnega. Molk angleških ln ameriških poročil o tem dogodku priča o zadregi, v kateri so se znašli sovražniki. Agencija Reuter je za inozemstvo izdala kratko tolmačenje, v katerem je hotela po informacijah nemškega radia prikazati odlično organizacijo napadajo-čih čet. Tako je posredno priznala in potrdila nasproti nevtralcem verodostojnost osnih uradnih poročil. Ameriški minister Knox pa je na vprašanje novinarjev izjavil, da nI prejel še nikakega obvestila o tem, misli pa, da je šlo bržkone za akcijo britanskih »komandosov«, s čimer je hotel odgovornost za neuspeh prenesti na Veliko Britanijo.
Vse to ne dopušča nevtralcem najmanjšega dvoma o resničnosti nemških in italijanskih sporočil Vojaški strokovnjaki pri tem takole razmišljajo: Ker je izven dvoma, da zasedba male čeri Lampeduse ne more predstavljati nepremagljivih ovir m naj bo odpor posadke še tako junaški, če razpolaga sovražnik z močnejšimi sredstvi, je jasno, da so se Angleži spustili v to akcijo zelo lahkomiselno, ponavljajoč napako, ki so jo že napravili pri Narviku in kasneje pri Dieppu, kar seveda ne napoveduje nič dobrega glede napada na evropsko celino. Poskus pri Lampedusi se lahko ponovi, toda ne bo lahko ponoviti poskusa proti Evropi.
Neuspeh te akcije dokazuje nadalje, da utegnejo Angležem postati še usodne njihove utvare glede demoralizacije italijanskega prebivalstva zaradi njihovih terorističnih napadov. Zato tu obsojajo nesmiselne izjave ameriškega generala Daniela Noceja, dozdevnega strokovnjaka tako zvane »amfibijske vojne«, ki je mnenja, da je »omehčevanje« osnih narodov z letalskim bombardiranjem že v teku, tako da bodo invazijske čete nekega dne mirno pristale v Italiji na majhnih ln naglih ladjicah. Zdi se pa, da se temu »strokovnjaku« nevarno mehčajo možgani Nekako tako je menda tudi z možgani Churchilla, ki pa je v svojem govoru vendarle napovedal »zelo zapletene in tvegane amfibijske operacije«, in dodal, da ne more »dati nobenega jamstva glede tega, kar se bo zgodilo.« Toda navzlic tej previdnosti spada tudi Churchill med ljudi, ki verujejo v uspeh letalskega terorizma. — 1 (Stampa Sera.)
Hrvatska proslava italijanskih letalcev
Slovesna izročitev odlikovanj ob prisotnosti Visokega
komisarja
Dne 6. t m. so bila slovesno izročena hrvatska odlikovanja italijanskim letalskim častnikom in polčastnikam. ki »o se odlikovali pri očiščevalnem delu proti partizanskim tolpe m na nekaiterih pcdroč. ih Nezavisne Države Hrvatske.
V dvorani Dopolavora Oborožanih sil,
kralja Zvcnimira H. razreda je bil odlikovan podpolkovnik Zambsldi Ettore, s krono IH. reda kapitana Carotenuto Mario in Cesta 41 do, s srebrno svetinjo na vojnem traku narednik letalec Gius Berti Luiggi, z bronasto svetinjo in hrastovim listom letalec narelnik Florean Gino ter padli
okrašeni z italijanskimi, nemškimi in hr- S naminik motorist Costa Ernesto, z brona-viaitskimi zastavami, so se zbrali pred3Lav- i sto svetinjo na vojnem traku letalski mo-
niki italijanskih Oboroženih skega Fašija ter častniki in naj bi prejeli odlikovanje red? krone kralja. Zvonanirja. Obredu so prisostvovali z Visokim komisarjem Eksc. Emiiijem Grazioli jem Zvezni tajnik, župan, geneiali. poveljniki pehotnih divizij in letalstva v Ljubljani, kvestor comm. Ravelli ter predstavniki nemške vojske.
Obdan od uradnikov hrvatskega konzulata, ki so prišli v ustaških uniformah, je konzul Baljič izrekel pozi ravne besede na naslov Visokega komisarja in drugih oblasti, poudarjajoč, da je s podelitvijo viteških odlikovanj hotela Hrvatska izraziti hvaležnost za doprinos vrlih italijanskih vojakov pri utrditvi Nezavisne Države Hrvatske. Podčrtal je tudi, da je to počaščen je določeno kot spomin na oboroženo bratstvo vrlih hrvatskih legijonarjev, s katerimi so se vojaki Italije in Nemčije skupno bojevali na daljnih bojiščih in v Hrvatski satmi za zmago osnih sil in za uvedbo novega reda.
Po enominutnem molku v čast padlemu naredniku motoristu Ernestu Costi je konzul razdelil odlikovanja. Z redom krone
Si: in ljubljan- j torist Margarita Gualtiero, Paipalardo An-
pod častniki, ki ; tonio in fotograf Lacerenza Lucio. Odliko-' vani častniki so prejeli tudi diplome ter umetniško vezane zvezke z deli »Hrvatska zemlja« in sivo knjigo »O grozodejstvih upornikov na Hrvatskem«. Konzul je nato objel odlikovance in vzkliknil »živio« Nj. Vel. Kralju in Cesarju. Duceju, Fiihrerju, vojvodi Acstskemu, Kralju Hrvatskemu ter Poglavniku Nezavisne Države Hrvatske.
V imenu odlikovancev je konzulu izrekel
tople besede zahvale podpolkovnik Zambal-di Ettore, ki je izrazil zalovoljstvo italijanskih letalcev, ker so lahko doprinesli k varnosti in utrditvi meja Nezavisne Države Hrvatske. Podpolkovnik je tudi izrctzil svojo zahvalo Poglavniku in zagotovil, da bodo odlikovanja spominjala njega in njegove tovariše s ponosom na zemljo, ki je po hudih bojih dosegla svojo svobodo.
Nato je Eksc. Grazioli zaključil obred s pozdravom poglavarjem osnih sil, njihovim vojskam in junaškemu italijanskemu letalstvu, Zvezni tajnik Orlanlini pa je proslavljal Poglavnika, Duceja in Fiihrer-ja.
Prapor Ženskega Sašifa opremljen z imenom Arielle Rea ob obletnici njene smrti
Verska svečanost ob prisotnosti oblasti
Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča:
Včeraj, 11. t. m., ob 8.30 je bila v Zvezi fašijev služena pohodna sv. maša za prvo obletnico smrti Arielle Rea Službi božji so prisostvovali comm. Bisia kot predstavnik Eksc. Visokega komisarja, Eksc. Gam-bara. Zvezni tajnik, župan, mnogi zastopniki drugih oblasti. Ženski fašijo polno-številno, zastopnica zaupnice Ženskih fašijev v Bresciji. zaupnica Ženskih fašijev iz Triesta in zaupnica Ženskega odseka GUFa iz Triesta. Častno stražo sta ;me!a oddelek skvadristov z zveznim praporom in z baklami z imeni padlih ter oddelek obmejne Milice.
Po končani sv. maši se je vojaški kaplan v ponosnih besedah spomnil pokojnice, nato pa je Zvezni tajnik izročil Žen-
skemu fašiju prapor z imenom Arielle Rea. Praporu, ki je dar Ženskega fašija iz Brescije, je kuinovala sestra pokojnice. Na novi prapor, ki bo večen spomin na mučenico, je nato prisegla pokrajinska zaupnica Ženskih fašijev v Ljubljani v imenu vseh fašistk zveze v prvi črti z zagotovilom, da bo s ponosno vnemo nadaljevala poslanstvo, ki ga je začela Ariella Rea s tako junaško voljo ter zaključila z najvišjo žrtvijo življenja.
Zaključna tešsvadna skušnja GILLa
Danes ob 17. bo na stadionu na Vodo-vodn cesti zaključna telovadna skušnja gojencev ljubljanskih srednjih šol.
Razvoj Rima	f
Nedavno so bili objavljeni podatki o pre- j bivalstvu Rima ob koncu lanskega leta, iz ka- = terih sledi, da je prebivalstvo prestolnice naraslo že na 1,462.000. Naraščanje prebivalstva se v vojni ni ustavilo. Prav vojna zahteva na področju uprave in gospodarstva podvojeno delo v centrali ter večjo potrebo centralnega upravljanja. To ni v nemali meri pripomoglo k nadaljnjemu razvoju Rima.
V	prvem desetletju po prvi svetovni vojni je prebivalstvo Rima naraščalo na leto za okrog 30.000 duš. V zadnjem desetletju pa znaša letni prirastek 40.000 do 50.000 duš kar samo na sebi že predstavlja prebivalstvo večjega mesta. Leta 1842 je bilo v Rimu komaj 160.000 prebivalcev, leta 1938 je to število naraslo na 1,235.000, lani pa, kakor rečeno, na 1,462.000. Pojav naraščanja glavnega mesta ni morda poseben pojav Italije. V zadnjih desetletjih se opaža tudi v ostalih evropskih državah- kar je v zvezi s politično-admmistratiyno centralizacijo, ki je tesno povezana s potrebami modernega gospodarstva. Na drugi strani pa je ta razvoj posledica splošnega prirastka prebivalstva v evropskih državah. Evropa je v začetku 19. stoletja štela komaj 180 milijonov prebivalcev, leta 1914 pa 460 milijonov in pred izbruhom sedanje vojne okrog 540.000 milijonov.
V	zadnjih desetletjih je v Rimu pripomogla k naraščanju števila prebivalstva napredujoča industrializacija Širjenje industrijske delavnosti v Rimu se opaža že več desetletij brez morebitnih posebnih ugodnosti. Da ne bi razvoj industrije kvaril historičnega lica Rima in da bi se razvoj industrije pravilno usmeril, je Duce spomladi leta 1938 prvikrat sprožil misel o gradnji zaokrožene industrijske cone v Rimu, ki je 6. februarja 1941 dozorela v obliki posebnega zakona. Leta 1922 je bilo v Rimu okrog 3000 industrijskih podjetij s 60.000 delavci, leta J939 pa je število podjetij naraslo že na 4570' in število delavcev v teh podjetjih na 140.000. Gradnja industrijske cone v Rimu je tesno povezana s splošnim načrtom za industrializacijo Srednje in Južne Italije, ki se opira na razpoložljive vodne sile. V splošnem pa ima namen dirigirati razvoj industrije in naselitev podjetij. Z ureditvijo industrijske cone je v zvezi tudi zgraditev velikih luških naprav ob izlivu Tibere. tako da bo Rim neposredno povezan z veliko luko, kakor je to bilo že pred 2000 leti, ko je cvetelo ob morju mesto Ostija s 100.000 prebivalci. Industrializacija Rima ima le namen, po načrtu pospešiti naravni razvoj, kajti odgovorni činitelji imajo pred očmi potrebo, da se doseže pametna izravnava med deželo in mestom in da se prepreči beg prebivalstva z dežele. Gradnja industrijske cone je tesno povezana tudi z gradnjo velikih hidrocentral za izkoriščanje vodne sile Tibere, ki so deloma že dovršene in bodo po končani ureditvi dajale približno eno milijardo kilovatnih ur na leta
Industrijska cona se bo razprostirala na severovzhodu Rima in bo z Rimom preko ceste Tiburtine povezana z mestom samim. Načrt za industrijsko cono predvideva, da bodo morala komunikacijska sredstva med starim Rimom in industrijskim mestom na uro prevažati do 40.000 oseb. Za gradnjo industrijske cone obstoji posebna javnopravna ustanova, ki je napravila že vse potrebne načrte. Ta ustanova bo odkupila zemljišča po prometni vrednosti iz leta 1940 in jih odstopila zainteresiranim podjetjem po taki ceni. ki bo ustrezala povečani vrednosti zemljišč zaradi znatnih javnih investicij. Tako se bodo iz razlike med nakupno in prodajno ceno krili stroški za gradnjo cest in prometnih zvez, vodovodnih in kanalizacijskih naprav ter električnih napeljav, ki bodo pripomogle k znatnemu povišanju vrednosti zemljišč.
Gospodarske vesti
= Zadruge v Ljubljanski pokrajini Iz
letnega poročila Zveze slovenskih zadrug za občni zbor, ki se je vršil 24. maja, je razvidno, da je b.lo v tej zadružni zvezi ob koncu lanskega leta včlanjenih. 140 zadrug, od tega 45 kreditnih, 23 nabavljalnih in produktivnih. 7 živinorejskih in pašni-ških, 8 kmefcjsko-strojnih, 4 mlekarske, 1 elektrarniška, 6 obrtnih, 24 stavbenih m naselben:h, 3 vodovodne, 7 tiskovnih in založniški, 6 zavarovalnih in 6 raznih zadrug. Bilanca zveze izkazuje 7300 lir čistega dobička. Iz letnega poročila Zadružne zveze za občni zbor, ki se je vrši 31. marca t. 1- Pa je razvidno, da je imela ta zveza ob koncu lanskega leta včlanjenih 244 zadrug. Zveza je zaključ la bilanco s poslovnim prebitkoma 9719 lir.
— Pomembni sklepi zasedanja mednarodnega lesnega odbora v Stresu Poročali smo že, da je bilo v Stresi zaključeno zasedanje komisije za les, ki pripada mednarodni centralni organizaciji za gozdno gospodarstvo v Berlinu. Na konferenci je sodelovalo 40 delegatov iz raznih evropskih držav. Italijo je zastopal poveljnik gozine milice, generalni poročnik Felici, Nemčijo pa državni tajnik in generalni gozdarski mojster Alpers. Navzoči so bili tudi delegati Bolgarije, Finske, Francije, Nizozemske, Norveške, Rum unije, Slovaške, Španije, Švice, švedske, Madžarske in Turčije. Komisija je sprejela važne sklepe, ki bodo pomembni za vse evropsko lesno gospodarstvo. Poleg sklepov, ki se nanašajo na racionalizacijo izkoriščanja lesa, so bili sprejeti sklepi, ki bodo v kratkem omogočili določitev prvih mednarodnih norm za sortiranje in klasifikacijo rezanega in gradbenega lesa, ki bolo veljavne v vsem prometu med evropskimi državami. Sortiranje in klasificiranje se bo vršilo po določenem postopku. Na enak način so bile sprejete norme za enotno ugotovitev kakovosti celuloze iz lesa listnatega drevja* Na kongresu so razpravljali tudi o važnih drugih vprašanjih lesnega gospodarstva, tako zlasti o vzrokih nastanka rdečega jedra pri bukvi in o racionirani uporabi lesa za kurjavo.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pekrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšemčna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline^ 4.10 lire za kg.
Ing. Franci Urbas:
Naša rodbinska in hišna imena
Pisanec je ime za naše pisanke ali pirhe, pa jeznciritež in jezljivec ima priimek pisanec. Saj tudi prav:mo komu, da kar pisano = jezno gleda. Izraz pisanec označuje v rastlinstvu in živalstvu gotove živali m rastline, vendar je bil naš Pisanec skoraj gotovo le jezljivec.
Fobežin je bil begunec, pregnanec. Pavkar je tolkel in razb jal po pavki ali pavkah, bobnu podobnem glasbilu s polob-lim dnom.
Peharec, Peharček sta dobila svoje ime cd peharja ali pletenice.
Pesjak je uta, hišica za psa ali pa tudi pasje blato. Toda pesiak je tudi pes/an, divjak, barbar ali kanibal. Naš narod hrani mnogo narodnih povedk o Pesjanih ali Pso-glavcih, ki so trapili nekdaj naš rod. Pa bo !me Pesj.ak po mojem izviralo od tod, kar bi pričalo, da je najbrže zelo staro.
Pilpoh in Pilpah izhajata iz izraza pil-poh kar pomen cedečo se belo smelo iglavcev, katero so nabiral; po gozdovih. Smolo so rabil: nekdaj največ za smolnice, pa tudi za razne tehnične svrhe. Ime nam priča; da so pohajali po naših gozdovih takšni nabiralci smole. Izraz sam pa je ponašei iz nemščine.
Planinšek, Planinec sta bila s plan'ne; Pcdlesnik pod gozdom ali pod lesom do-ira; Podgornik pod goro, pod to gero zeleno. Pol.anec, Poljanko na poljani; Pusti-njek v pustinji; Pušavnik in Puščavnik sta bila samotarja; Peskar je kopal pesek ali preb:ral na pesku ali peskovitem svetu; Preskar ob preski ali preseki, ki pcmeni zsekan pas v gozdu ali preseko; pa je preseka tudi živa meja ali plot na polju, ki ga preseka. Končno imenujejo prečne :oline tudi preseke. Preseke (preske) imamo tudi prt jarkih in vodogradnji.
Premk (premek) pravijo onemu najslabšemu žitu. ki pri vejanju pada zaradi svoje \hkoče že sredi skednja na pod ter se omeša že skoraj med pleve.
Pleteršnik 'zbaja od pletrja, kar pomeni iz šibja spleteno ograjo, steno. Take iz nieterja napravljene in z ilovico obmetane -tone so tvorile nekakšne utrdbe, palisade, -nenovane pleternik. Prebivalci in posadke akh pleternikov pa so se zvali najbrže Meteršniki.
Pieker in Piskemik pač ne potrebujeta
razlage.
Zanimivo in najbrže zelo staro je ime Pevica, ki označuje posebno našo vilo pev-o, katera vedno rada poje. Tedaj nekakšno našo muzo liričnega petja: našo slo-ensko Erato. Osebna imena po naših bajeslovnih bit j h morajo biti naša najstarejša slovenska imena. Njih nositelji so pač iahko in upravičeno nanje ponosni, saj boje dokazujejo čistokrvno rasno pripadnost lastnemu rodu kot morejo to dokazali -tari plemitaški ali vladarski rodovi.
Pgdboj pri vratih vsakdo pozna, pa označuje ta izraz v stavbarstvu in tehniki vsa-ko oporno aH podporno stojko, opornik ali odval.
Pristav, Pristavec in Pristavnik so bili upravitelji na pristavi ali kakor včasih na-oek pravijo šafarji ali majerji, katera izraza tudi služ ta za osebna imena šafar in Majer.
Premrl (Premrov, Premru) je staro ime n najbrže izhaja od bajeslovnega bitja Premrla, nekakšnega vedomca. Kaj ne bi bilo 7elo zanimivo, da nam kdo zbere osebna mena, pa imena krajev, voda. gora, ki so pri nas poimenovani po kakšnem našem oa''eslovnem b tju. Prelec, Preveč in Predeč so predli. Precej zanimivo ime je Punčoh in Pun-čuh. ki pomenita iz nemščine por.ašen izraz punčoh. Punčch je čevelj na stogle, na vezalke (Bundschuh).
V prekrasnem romanu »Mat'"ja Gorjan« e pisatelj imenoval enega izmed pcmaga-čev in voditeljev kmečkega punta za Pun-čeha Seveda mu je ime izbral namenoma, da je poudaril pcmen punčehov v začetku 16. stoletja nekod pri nekaterih kmečkih puntih. Punčohj ali čevlji na stogle (jaz bi ijh krstil kratke: stogelniki) so b li obuvalo kmečkega in preprostega ljudstva. — Kar je bil pri naših slovenskih kmečkih puntih zimzelen in kokotovo pero, to je bil drugod punčoh (Bundschuh), katerega so imeli upodobljenega na triogelnem pra-peru ter z vihrajočimi stogli = vezalkami.
Naši Punčohi seveda niso imeli nikakega opravka s tem; prnpori kmečkih puntarjev, pač pa so bili najbrže čevljarji ali prvi uporabljalci te vrste obutve.
Ime Prašnikar pač izhaja od prahu in prašnika. Prašnik je sestavni del cveta pri
rastlinah, pa je tudi rog ali pušica za prah = smodnik. Staro ime za ijaš sedanji mesec junij je bilo tudi prašpik. Prašnikar bi mogel biti izdelovalec prahu = smodnika ali regov in pušic za prah. Kaj pa če izhaja ime od izraza prašnica, ki pomeni njivo v prahi ali tudi žito s take njive. V tem primeru bi bil Prašnikar, kdor na novo orje ledino in napravlja praho.
Naj omenim iz rastlinstva ime Peršir, Peršun (Perschin), k: je naš starejši izraz za peteršilj.
Kaj zanimivo ime je Prelog; izraz ima zdaj več zelo različnih pomenov. Na sodiščih in uradih je prel-g nekaj vsakdanjega, kadar sklenejo ali predlagajo prelog = preložitev kake razprave ;n obravnave. Zdaj so prelogi spisov iz enega jezika na drugi prav pogosti in potrebni. Vendar naši Pre-
logi niso dobili svojega imena od takšnega
dela in opravka.
Prelog je neobdelan svet, pri katerem smo v tem letu preložili obdelavo in ga »dali v prelog« ali »v prelog pustili«. Kjer se na konceh stikata dve lehi, je po navadi svet neobdelan ter mu pravijo prelog.
Drugod zopet pravijo tako mestom, kjer je mogoče prekobaliti, prekoračiti aH prestopiti poljske ali vrtne lesene ograje, navadno s pomočjo ene ali dveh stopnic na obeh straneh ograje.
Na novo izkrčenemu in še neobdelanemu krču (rovtarn) pravijo prav tako prelog, pač zato, ker je svet še »v prelog puščen« = puščen neobdelan.
In naši Prelogi bodo menda imeli svoje lepo in značilno ime od tod nekod.
Veliki dokazi
italijanskega socialnega skrbstva
O socalnem skrbstvu v Italiji ne govorijo samo številne knj ge \ svetovni iiteraturi, marveč o tem pričajo ustanove, ki so vsakemu obiskovalcu Italije na ogled. Zelo zgovorne so tudi uradno objavljene številke o vsakoletnih izdatkih in podporah Skratka — ital janskG socialno skrbstvo ai je kljub vojnim sovražnost m pridobilo tisti mednarodni sloves, ki mu po pravici gre. Kdor pa se hoče kratko in izdatno prepričati, kaj vse je bilo v dvajsetih letih ustvarjenega v Italiji naj vzame v roke zadnjo številko rimskega uradnega obzornika »Docu-menti di Vita Italiana« (št. 32).
Obzorn k, ki se odlikuje po krasnih slikah, zlasti iz vojnih operacij, je to številko popolnoma posvetil socialnim ustanovam. Informativni članek, objavljen v italijanščini in nemščini, nam razlaga, da je soc alno skrbstvo v Italiji v glavnem poverjeno trem velikim javnim ustanovam: Narodno-fašističnemu zavodu za socialno skrbstvo, zavodu za zavarovanje zoper nezgode in poki ene bolezni ter zavodu za skrbstvo bolnih delavcev. Od leta 1922 do leta 1942 je bilo izplačanih 5 milijard in 700 milijonov lir pokojnin. Družinskih doklad je bilo izplačan h samo v letih cd 1938 do 1942 13 milijard lir, zakonskih in porodnih dodatkov pa v let h od 1922 do 1942 nič manj ko 587 milijonov Ur.
Toda oglejmo si slike! Na naslovni strani je impozantno pročelje centrale socialnega skrbstva. Potem vidimo celo zdraviliško mesto: Letalski pegled na zdravilišče za pljučno bolne »Carlo F o r 1 a n : n i« v Rimu. kjer je 2100 postelj. S tem zdraviliščem so v zvezi znanstveni zavod za raziskovanje pljučnih bolezni, anatomični muzej in statistično središče za tuberkulozo. V tem zavodu so pcs;bni oddelki namenjeni otrokom. Vel kanski zavod se imenuje po italijanskem izumitelju pnevmotoraksa.
V Neaplju imajo velik zdravstveni zavod imenovan po Princu Piemontekem. Tu je 1800 postelj za pljučno bolne delavce. Tudi v For-liju imajo moderno palačo, ki obsega zdravilišče za odrasle, varstveni zavod za otroke in zavetišče za naknadno zdravljenje. Krasen je pGgled na zdravilišče za pljučno bolne v Vero-ni, z njim pa tekmuje moderno planinsko zdravilišče v Tr entu. Od tod se spet vrnemo k morju in si ogledamo helioterapični zavod v Cipressi (pokrajina lmpcria), ki obsega cel kompleks paviljonov za odrasle in otroke. Ta zavod je posebno urejen za zdravljenje tuberkuloze kosti in žlez.
Celostranska slika nam prikazuje zares veličastno stvaritev. To je pogled na zdrav.liško naselje S on dal o. kjer se zdravi po 3000 bolnikov. Za zgraditev tega naselja je bilo treba zmagati velike ovire in napore. Zdravilišče je takorekoč vsekano v živo1 skalo sredi mogočnega planinskega svefa. Treba je bilo zgraditi štev.lne ceste, galerije m žično železnico, da imajo posamezni paviljoni — ki pa so v resnici velike sodobne palače — zvezo med seboj.
Nadaljnje slike so spet posvečene skrbstvu za zdravljenje otrok. V S o n d r i j u , prav tako planinskem kraju, imajo poseben zavod za otroke, ki jih je načela jetika. Plan nska lega in z vonjem po smrečju prepojeni zrak storita svoje. Otroci dan za dnem veselo prepevajo, pljuča se jim pr tem radostno širijo in poživljajoči zdravilni zrak prodira v mladostna telesca dokler j h popolnoma ne učvrsti za življenje. Dan za dnem nadzorujejo zdravniki blagodejne uspehe zdravljenja in so lahko s svojim delom zadovoljni.
Toda ne samo zdravljenje, temveč tudi re-konvaleseenca zahteva skrbi in nege. Nanovo ustvarjenih ali preurejenih je bilo mnogo nalač za rekonvaleacentske domove delavstva in uslužbenstva. V te domove se sprejemajo delavci in uslužbenci, ki po prespani bolezni ali operaciji potrebujejo miru :n okrfcpčila. Eden izmed najlepših takih zavodov je v Bclogni,
kjer je prostora za 200 delavcev. Razkošna pa-tricijska vila iz 18. stoletja je b la preurejena v ta namen. — Druga slika pa nam pokaže moderno palačo v Salviatinu v okolici Firence. Sredi vrtov, zelenja in cvetja gospoduje to moderno okrevališče. V še modernejšem slogu je zgrajen enak dom v Torre del Greco (Nea-pelj), ki ima ne samo pestro urejene vrtove, marveč tudi krasen razgled na morje Za stare mornarje je ital'jansko socialno skrbstvo ustvarilo Dom oddiha v Camogliju (Genova). Mogočni dem gospoduje na skalovju nad morjem. Enako romantično lego ima počitniški dom za mornarske vdove in sirote v Palermu.
V pocašcenje dr. Ivana Sirka
Metlika, v juniju.
»Bog daj duši lahko!« smo želeli po belokranjski navadi, ko smo se poslavljali od uglednega in dragega pokojnika g. dr. Iva Sirka, svetnika deželnega sodišča in predstojnika okrajnega sodišča v Metliki. Nagle smrti je umrl v ljubljanski bolnišnici, k večnemu počitku pa smo ga položili v predrago domačo prst pri Sv. Roku. Ogromna udeležba je pač najprisrčneje govorila o velikem spoštovanju do pokojnega.
Slovenci smo izgubili enega izmed najcdlič-nejših pravnikov, vzornega sodnika, ki je popolnoma zrasel z ljudstvom Le-temu je dal na razpolago vsak čas, povsod vse svoje umske moči in je preko vseh vsakdanjih trenj in v vseh okolnostih pokazal možatost krepkega, neupogljivega značaja. Kot zvest sin svojega rodu mu je bil v razumevanju njegovih tegob vedno mil in pravičen sodnik. V našem pravo-sodstvu bo zato o^tal njegov spomin svetal in neizbrisen. Na tsoče je primerov, ko je uspelo sedniku in človeku Sirku rešti na korist trpečih in bednih najtežje primere. Tako se je z deli stroge pravice in pravičnosti zapisal v du"o svojega rodu. — Kot vešč sadjar, čebelar in vrtnar, ki je ves srvoj svobodni čas skrbno in samoiverno posvečal tem panogam narodnega gospodarstva je b i zgled in vzor vsej okolici, kako je treba z delovno roko in ljubečim srcem služiti rodni zemlji in jo negovati, da se nam oddolži za skrb in ljubezen z bogatimi plodovi.
Ob grobu sta toplo pove!iče\a!a življenje predragega pokojn ka gg. sodnik Stanko Čer-nič in župan Ivan Malešič. Z besedami spoštovanja :n hvaležnosti sta izrazila vse tisto, po čemer je belokranjsko prebivalstvo vedelo ceniti dr. Iva Sirka. Poleg neizčrpne dobrot-ljivosti je bila skromnost najlepša od! ka njegovega značaja. Klicali so odličnega pravnika na višja mesta, da bi se okoristili z njegovim obširnim znanjem in velikim izkustvom pri najvišjem sodišču, kamor je že zdavnaj spadal, toda vse pozive je cdklonil. Želel je estati v svoji ljubljeni Metliki in ta želja se mu je izpoln la tudi po smrti. Metlika kjtr je pesa-gal razumno in delavno tudi v občinsko življenje. mu bo zatorej ohranila najčastnejši spomin. Ug!edn:ma družinama Širkcvi in Gang-lcvj pa tudi po tej poti sporočamo odkrto-srčno sožalje!
Drzen napzi raztnjnlkcv
V Lycnu se je primeril neda\no ob telsm dnevu drzen b; mditski napad, štirje razbojniki so z revolverji v rokah vdrli v urad za razdeljevanje živilskih nakaznic. Ustrelili so paznika ter odnesli 450 nakaznic za kruh, meso, maščobo in druga živila. Ko so policijski agenti začeli zasedo-vati bandite, so slednji streljali tudi nanje. Vendar se je policijskim agentom posrečilo, da so enega izmed razbojnikov ustrelili. Bil je neki 19 let star mladenič, ki se je šele tri mesece mudil v Lyonu.
Srednješolski telovadni nastop za leto XXI
Ljubljana, 11. junija.
Kot zaključek učnega sporeda letošnjega šolskega leta je bil na Stadionu ob Vodovodni cesti telovadni nastop učencev osnovnih šol. nižjih in višjih srednjih šol našega mesta.
Prireditev se je začela ob navzočnosti Zveznega poveljnika in podpoveljnika Prisostvovali so ji tudi predstavniki drugih oblasti, med njimi šolski komisar in ravnatelji tukajšnjih zavodov Telovadni nastOD se je začel po dviganju zastave in po predstavitvi vseh tekmujočih in nastopajočih predstavnikom ob asti
Prvi dan je nastopila ženska mladina. Izredno leD je bil pogled na množice mladine na zelenem igrišču, ki se je zdelo kakor predeljeno v gibajoče se gredice. V stadionski areni so se živahno križa a moštva. V urejenih vrstah so si sledile mladike v svoji preprosti, toda ljubki športni obleki. Vsako moštvo se je Po opravljenem svojem pohodu postavilo v različne odseke, kjer je pred pristojnim sodniškim zborom opravilo predpisano vajo: od razvoja vrste do iger. od prostih vaj do vaj z obroči, s kiji in na gredeh Zastopane so bi e vse šole. Osnovne šole so sodelovale z enim moštvom, srednje šole pa z več moštvi, skladno s številom svojega dija-štva.
Na stotine mladih telovadk je odločno tekmovalo za afirmacijo svoje šole v zdravi in dobro izvedeni medsebojni telovadni borbi. Vse so se zelo potrudile združene z enakimi čustvi prijateljstva in solidarnosti ter mladinskega navdušenja. Neoporečen je bil nastrp vsake poed ne go-
jenke. razna moštva pa so bila od ično zl»-
ta in so skladno nastopala. Občudovanja vredne so bile poveljnice moštev, ki so vodile vsaka svoj oddelek spretno »n dovršeno k odločilni tekmi.
Z enako navdušenostjo in v enakem slogu je potekel naslednji dan nastop dijakov Tudi oni so pokazali lepe prizore dostojnosti in discipline, pripravljenosti in borbene vneme.
Telovadni nastop šolske mladine
Zvezno poveljstvo liktorske italijanske mladine poroča:
Na športnem igrišču »Stadion« na Vodovodni cesti bodo v soboto 12. t. m. ob 17.30 nastopili srednješolski dijaki. Telovadnemu nastopu bodo prisostvovali predstavniki najvišjih ljubljanskih oblasti.
Spored nastopa je naslednji:
1.	Počastitve.
2.	Dviganje zastave.
3.	Proste vaje, ki j h izvajajo dijaki nižjih srednjih šol.
4.	Vaje s kiji, ki jih izvajajo dijakinje nižjih srednjih šol.
5.	Vaje na gredi, s katerimi nastopijo dijaki višjih srednjih šol.
6.	Vaje z obroči, s katerimi nastopijo dijakinje višjih srednjih šol.
7.	Razvojne in proste vaje, ki jih izvajajo dijakinje nižjih srednjih šol.
8.	Počastitve.
9.	Spuščanje zastave.
Dostap na Stadion je prost vsem in sicer skozi vhod na Bleiweisovi cesti.
Nov rezervoar na tivolskem hribu
Ljubljana, 11. junija
2e dolgo mestna občina ljub'janska občuti potrebo po novem rezervoarju, ter je že več let imela tudi načrte zanj, da prebivalstvu v vseh primerih zagotovi dosti zdrave vode. Toda tega namena doslej ni bilo mogoče uresničiti zaradi finančnih težkoč. Zrto bodo pa Ljubljančani z veseljem pozdravih vest, da so v sobotni številki »Službenega lista«, ki izide 12. t. m., že razpisana težaška, zidarska in železo-betonska dela za novi rezervoar na Tivolskem hribu v skrajšanem roku. Tako je treba ponudbe vložiti pri mestnem vodovodu že do 23. junija do 11. ure dopoldne, nato bo pa takoj odpiranje ponudb, da se dela čimprej prično in končajo.
Novi rezervoar bo na Tivolskem hribu blizu sed: njega rezervoarja ter bo držal 2.000 kub. metrov vole. Ker sedanji rezervoar hrani 3.030 kub. metrov vode, bo z novim rezervoarjem stalna zaloga zdrave vode skoraj podvojena ter je mestni vodovod zr to tako dopolnjen, da ima Ljubljana s svojo okolico popolno jamstvo za redno preskrbo z zdravo vodo. Gradnja novega rezervoarja je prav veliko javno delo, saj bo dogotovljeni rezervoar veljal okrog 2 milijona lir, kar pomeni, da je mestna občina z razpisom del poskrbela tudi za prav izdaten vir zaslužka raznim obrtnikom in delavcem.
Obvezno cepljenje zsper tlSus
Ljubljana, 11. junija. Nad 20 000 lansko leto zoper tifus prostovoljno cepljenih, razen teh pa vse perice ter lastniki in uslužbenci obratovalnic z živili, torej vseh gostiln, izkuhcv, restavracij, mlekarn, mesarij, branjarij, pekarij, slaščičarn in podobnih obratov, so se lahko preprič 11, da uživanje zaščitnih tablet proti tifusu ne povzroča n"kakih težav In nobene reakcije, pač pa tako cepljenje nudi za več mesecev varstvo prej obo"enjem za to nevarno boleznijo. Prav tako je to tudi razvidno iz malega števila onih, ki so lansko leto oboleli za tifusom,
Učanek zaščitnih tablet pojenja po približno 6 mesecih ter mestno poglavarstvo zato letos odreja ponovitev cepljenja pri vseh za cepljenje obveznih. Vsem drugim prebivcJcem pa svetuje, naj tudi letos v lastno korist segajo po tem sredstvu, ki jih bo obranilo težke bolezni.
Zaščitno cepljenje se bo pričelo v ponedeljek 14. t. m. in bo traja'o do sobote 19. t. m. Vse dni bo cepljenje trajalo od 7. do 9. ure. Mcški bodo použili tablete v prostorih aimbulatorija v Mshrovi hiši na Kre-
kovem trgu 10, ženske pa v prostorih mestnega fizikata v II. nadstropju Mestnega doma.
Prvi dan bo vsak použil eno tableto, našle lnje tri dni pa po dve tableti. Vsakdo bo torej moral priti v ambulatorij ali v mestni fizikat štirikrat. Tablete je treba uživati na tešče.
Mestno županstvo upa, da se bodo udeležili cepljenja vsi, ki so za to obvezni, ter zato ne bo treba izvajati nikakršnih ukrepov.
•F^amenadni koncert
vojaške godfre
Godba XI. armadnega zbora pod vodstvom mojstra Misasija bo v nedeljo 13. t. m. ob 18. v tivolskem parku izvajala naslednje skladbe:
1.	Misasi: Vojaška koračnica.
2.	Bellini: Norma, uvertura opere.
3.	Rossini: Seviljski brivec (Kavatina Rozine).
4.	Grieg: Peer Gynt, Suita.
KULTURNI PREGLED
Kitica Mickiewiczevih
Ta naslov je dal pesnik in slovstveni kritik dr. Tine D e b e 1 j a k svojemu izboru iz poezije pesnika, o katerem je pri nas zapisal že njegov sodobnik Matija Cop. da ustvarja epoho v poljski poeziji. Priljubljeni romantični naslov »Kitica« dobro pristoja ne samo obliki tega izbora, marveč: tudi samemu romantičnemu značaju Mickievviczove poezije. Iz rodovitnega ozračja evropske pesniške romantike je sprejemala pesem tega poeta nekatere o-b ikovne in snovne značilnosti, vendar je dobivala poglavitno hrano in moč iz poljske zemlje.
Kakor vsaka velika in resnična poezija, je Mickievviczeva umetniški izraz osebnega življenja. Vzlic temu čutimo na tolikih dragocenih straneh njegovega de'a, kako se pesnikov duh odziva vsem skrbem in usodnim spremembam narodnega kolektiva. V njem je našel pesnik mnogo svojih inspiracij, zanj je gorel tedaj, ko se je potapljal v mistične megline mesianizma ali ko je šel za časa krimske vojne organizirat na Črno morje poljske legije. Ta globoko narodni značaj Mieckiewiczeve poezije kajpak ne moti, da ne bi yideli v njegovem delu enega nespornih viškov evropske romantične poezije. Kakor njegov sodobnik, prijatelj in poznejši politični nasprotnik A. S. Puškin, je tudi Mickiewicz postal iz evropskega romantika korenito narodni pesniv in iz izpovedcvalca narodnega čutenja izrazito svetski in človečan-ski poet, ki je s svojim delom prerasel vse meje prostora in časa.
Kitica Mlckiewiczevih! Čeprav je v nji samo šestnajst primerov njegove lirike, pet primerov baladne in druge epske poe-
zije in štirje večji primeri iz pesnikovega vrhunskega epskega dela, »Gospoda Tadeja«, je vendar v tem številčno skromnem zastopstvu Mickievviczeve poezije toliko značilnega in pomembnega, da smemo po pravici misliti na lepo in bohotno kitico cvetja, natrgano na naj razkošnejših gredah poljskega starejšega pesništva. Ko preberemo knjigo, se nam zazdi, da smo se pravkar mudi i v nekem pristno poljskem ozračju, da smo hodili med njivami in travniki, po gozdovih in ob rečnih obalah ravni, ki se razprostira pod nebom severnjaškega in vzhodnega nadiha. Prav ta občutek pristnosti in avtentičnosti je najboljši dokaz, da je prvi slovenski izbor iz Mickievviczeve poezije dosegel svoj poglavitni namen: dal nam je občutiti vonj Mickievviczeve pesmi, njeno plemenito lepoto in neminljivo č'oveško vsebino. S tem je bila vsaj delno popravljena za Mickie-vvieza in poljsko poezijo krivična ravno-dušnost v naši prevodni poeziji. Saj smo dobili n. pr. prevod »Kcbzarja«, nismo pa imeli vse do zadnjega časa, ko se je Tine Debeljak polotil de'a, razen nekaterih drobcev nobene Mickievviczeve pesnitve. In vendar se je za »orla poljske romantike« zanimal že Prešeren, prevajal ga je Vraz. slovenil Valjavec, Murn-Aleksan-drov je z navdušenjem obračal strani Mickievviczeve izvirne poezije in prevedel v slovenščino »Odo na mladost«. Medtem ko imajo Hrvati že skoraj tri desetletja Ma-retičev prevod celotnega »Gospoda Tadeja«, smo mi dobili za sedaj v tej knjigi le nekaj okrog tisoč verzov izmed deset tisoč, kar jih šteje ta pesnitev, ki jo nekateri primerjajo samo s Homerjem.
Dr. Tine Debeljak je izdal lani Puškinov »Bahčisarajski vodnjak« in posvetil v njem poglavje Mickievviczevim opevom Krima ter stikom med obema pesniškima velikanoma. V enaki obliki in v tem in onem še skibnejši bibliofilski opremi je dal ljubiteljem lepe s ovenske knjige »Kitico Mi-ckiewiczevih«. Uvaja jo Bare Remčeve v cink vrezana pesnikova slika, ki podaja s fin imi potezami zamišljeni obraz tega vid-ca in vodnika, barda in epičnega slikarja poljskih tal in njihovega ljudstva. Prevajalec začenja knjigo z daljšim uvodnim esejem (7—24) in prikazuje v njem odmeve Mickievviczevega dela v Italiji, pesnikovo življenje in delo od zgodnjih let do smrti v Carigradu, od »Ode na m'adost« do »Gospoda Tadeja«; zaključuje pa svojo študiio s podrobnim prikazom Mickievvi-czevih cdmevcv med Slovenci. Razgled po obsežnih mickievviczianah v poljskem in drugih jezikih se druži s snovnim in formalnim proučevanjem ter s toplim navdušenjem. ki ga kaže Tine Debe'jak za poezijo kralja poljskih pesnikov. Slovenske izjave o Miekiewiczu od Čopa do Cankarja zaključujejo prvi, uvodni del ljubke knjižice.
Izmed prevodov so nekateri izšli v zadnjih letnikih »Doma in sveta«, nekaj pa jih je natisnjenih prvič v tej knjigi, kar samo povečuje nje zanimivost. Iz lirične poezije je tu po'eg »Mojstra mojstrov« in »Ode na mladost« ganljiva pesem »Poljski materi«, dalje nekaj primerov Mickiewi-czeve erotične poezije in iz cikla Krimskih sonetov šest primerov, izmed katerih je dva prevedel še pred prvo svetovno vojno Vojeslav Mole. Oba se še vedno lepo prilegata sodobni prevajalski poetiki, ki sicer odlikuje Tineta Debeljaka od njegovega nenavadno uspelega prevoda »Maja« preko Puškina in Mickiewicza do novega prevoda Dantejevega »Pekla«, ki mu dozoreva prav v zadnjih mesecih. Med epsko
poezijo so take pesmi, kakor je litvanska balada »Trije Budrysi«. »Janičarski paša« in posebej še eden najdragocenejših pesniških biserov v tej zbirki, puščavski poem »Farys«, ki simbolizira pesnikov sproščeni pohod skozi življenje. Tretji del knjige zavzemajo od'omki iz »Gospoda Tadeja«. Debeljak je doslej prevedel začetek uvoda, dalje prizor »Grof sreča Zoško«. vso tretjo »knjigo« z naslovom »Ljubkovanje« in fragment »Epiloga Gospodu Tadeju«. Kdor prebere »Ljubkovanje«, ki nudi kot zaključen spev največ pogledov v pomembnost in moč Mickiewiczevega epskega izraza, dobi trden pojem o tem, kaj pcmenj »Gospod Tadej« ne le za Poljake, temveč tudi za druge, ki jim je ep dostopen v kvalitetnem prevodu.. Po Debeljakovih odlomkih smemo sklepati, da bo bodoči celotni sloveneki »Gospod Tadej« več kakor samo prevod: da utegne biti eno izmed tvornih pesniških dejanj izrednega značaja in pomena. Upam. da ni treba prevajalca opogumiti k nadaljnjemu delu do uspešne dovršitve; je to naloga, ki je vredna truda in pesniško-stvarjalnega napora, zakaj prav tu velja Crocejeva: »Prevajati pomeni, ustvarjati novo pesniško delo«. Debeljaka usposabljajo za tako težko in odgovorno delo izrazite pesniške sposobnosti, predvsem njegov čut za lepoto in ubranost vezane besede. njegovo bogato pesniško besedje ln izrazje, neprisiljenost in lahkota, s katero ob ikuje verze ter ne v zadnji meri — njegovo spoštovanje do izvirnega teksta, najsi se oblikovno ne drži najstrožjih pravil, kar pa je v največ primerih samo koristno slovenskemu stihu. — Knjigo zaključujejo prevajalčeve pojasnjevalne o-pombe.
Kakor »Bahčisarajski vodnjak«, je tudi »Kitico Mickiewiczevih« opremila slikari-ca Remec, in s svojimi ilustracijami nemalo pripomogla k estetskemu učinku
Iz Hrvatske
Mostarsld škof pri sv. Očetu. Hrvatski dopisni urad poroča, da je bil sprejet v zasebni avdijenci pri papežu mostarski škof Peter Cule. Avdijenca je trajala delj časa. škof Cule se je prejšnji ponedeljek z letalom vrnil v Mostar.
Skupščina Zveze hrvatskih mest. V soboto 12. t. m. bo v Zagrebu skupščina hrvatskih mest, na katero so povabljeni odposlanci vseh mestnih občin, ker se bedo reševala važna finančna in komunalna vprašanja. V razpravi bodo med drugimi vprašanja financiranja mestnih podjetij in preskrba mest z gorivom in živili.
Dramaturg bratislavskega gledališča v Zagrebu. V torek je prispel v hrvatsko prestolnico g. Štefan Hoza, dramaturg Narodnega gledališča v Bratislavi in operni pevec. V četrtek je nastopil kot gost v operi »Bajazzo«, v soboto pa bo pel v operi »Turandot«.
Izvrsten ribolov. V zadnjih dneh so imeli ribiči v dubrovniški okolici izredno dober lov. Vsako noč so vlovili ve ika količine rib, tako da je hil Dubrovnik nekaj dni prav dobro založen z ribami. Ribiči s Kolcčepa in Zatona so v eni sami noči ujeli več kakor vagon rib. Tako dobrega ribolova že dolgo ne pomnijo in je v sedanjih časih prava blagodat za meščanstvo.
Žrtev odmetnikov. Dne 29. maja je položil svoje življenje na oltar domovine usta-ški zastavnik v Dugem selu Petsir Bobalo. Pokopali so ga na pokopališču na Miro-goju. — V Kalinoviku je izgubil svoje mlado življenje inž. Zlatan Kuzmič. Njegove zemske ostanke bodo naknadno prepeljali v Zagreb.
knjige in k njeni nevsakdanji vrednost!. Razen ene bolj dekorativne ko umetniške ilustracije in slike na ovojnem listu, ki sta izrezani v linoleju, so vse ostale (15 po številu) izdelane v cinku, kar jim je vtisnilo očitno in v kvalitetnem smislu nedvomno plemenitejšo razliko od linolejske tehnike. Tanke bele črte teh ujedank. izvedenih na črni osnovi, podajajo prikupno eleganco ilustratorične obdelave posameznih pesniških motivov ali prividov, pa naj gre za marijansko vizijo ali za Marijo Censtohov-sko, za zaljubljeno dvojico, za epski prizor iz »Treh Budrysov«, za sloveče nabiranje gob v tretji knjigi »Gospoda Tadeja«, ali za kak drug podoben motiv. Tehnika takega oblikovanja zahteva veliko ekonomičnost v izraževalnih sredstvih; tako so n. pr. krajinska ozadja naznačena bolj simbolično nego realno, takisto se morajo figure prilagoditi skoposti sredstev. Vzlic temu učinkujejo v večini ilustracij nenavadno prijetno in kažejo, da je tudi ta ilu-stracijska tehnika primerna za lepo knjigo in njene tenkočutne estetske zahteve.
»Kitica Mickiewiczevih« je izšla v 350. numeriranih izvodih in se pridružila tistim izdajam, ki tudi v vojnih razmerah vzdržujejo plamen slovenskega knjižnega kulta.
Medvedovi ,,Stari in mladi44
Medvedova drama »Stari in mladi« je ostala tudi v predelavi Milana Skrbinška, kakor smo j0 videli na četrtkovi premieri, dramatski šibko delo. Prav na tem primeru vidimo, da ne zadošča, če ima neka drama dramatsko snov. konflikte, ostro karakterizacijo značajev, zapletljaj in razplet, primeren dialog in etično vodilno idejo. Skrivnost polnega učinka drame je v medsebojni uravnovešenosti vseh sestavin, v notranjem ritmu, ki stori, da ni ničesar 5e preveč ia ne premalo, Taka arhi«.
Kronika
Kaše cenjene oglaševalce opozarjamo,
da sprejemamo oglase za binkoštno številko danes samo do 12. dopoldne UPRAVA JUTRA
*	Množestveni »prejem pri papežu. V sredo 9. junija je papež sprejel vernike, mei njimi več sto vojakov in približno sto ranjencev in pohabljencev. Poleg tega je sveti oče sprejel 600 parov novoporočen-cev. Papež je skupine nagovoril m se z vsako posebej pogovarjal z očetovskimi besedami.
*	Smrt nemškega specialista za tropske bolezni. V Hamburgu je umrl ravnatelj ondotnega zavoda za tropske bolezni prof. dr. Muehlens. Pokojnik je veljai za avtoriteto v stroki tropskih bolezni ter si je stekel v tem pogledu velike zasluge za moderno medicino.
» Riževa žetev se je pričela. Iz Pavije poročajo, da se je v zgornji in srednji Italiji začela letošnja žetev riža. Za to delo je trenutno na razpolago nad 40.000 delavcev in delavk. Lastniki riževih nasadov nudijo delovnim močem domačo prehrano in tudi prenočišče.
a LJUBLJANI
Prodaja mesa na odrezek „G"
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 12. junija potrošniki dobili pri svojih običajnih mesarjih na odrezek s-G« junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani 100 gr govejega mesa.
Delitev se bo pričela ob 7.
Razdeljevanje krompirja
Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča konsumente v Ljubljani, da si od sobote 12. do 23. t. m. lahko nabavijo po 3 kg krompirja na odrezek »E« živilske nakaznice za mesec junij izdane od občinskega preskrbovalnega urada. Krompir bodo razdeljevale naslednje tvrdke:
Kmetijska družba, Jelačin, I. Delavsko Konsumno društvo (v vseh poslovalnicah), Konsumno društvo (Vič in šiška), Gre. gorc, Niekelsbacher, Smrkolj, Nabavljalna zadruga železničarjev, šarabon, Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, Ekonom, Bahovec, Lunder Terezija, Rožna dolina. Marinko, Prisojna ulica.
u— Nov grob. Za vednc je zapustila svojce soproga spre vol nik a državnih železnic v pokoju ga. Marija Mazijeva. Za njo žalujejo soprog, sinova, hčerka ir- drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago pokojnico spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v mitu počiva! Svoicem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Promocija. V soboto 12. junija ob 12. bodo promovirani za doktorja prava gdč. B a t i č Rozalija in gg. č e r n e Franc, E i 1 e t z Leopold, Kobal Boris, Korit, nik Nikolaj, K o š č a k Anton, Ličen Bogomir, P i k Boris, Svetina Anton, Z a p u š e k Jože in Rozman Pavle.
u— Nebo se je zvedrilo. Ko se nam je za Medardovo vreme tako lepo izkazalo, smo bili že prepričani, da ne more biti drugače, kakor 40 dni lepo. V tem pričakovanju pa smo se vsaj prva dva dni uračunali. Takoj po omenjenem vremenskem svetniku je bilo vreme sila neprijazno in večji del deževno. V četrtek proti večeru se je začelo polagoma jasniti, pokazla se je lepa zarja, tako da smo upali, da bo naslednji dan spet kraljevalo sonce v vsej svoji moči. Močno smo bili presenečeni, ko je bilo včeraj zjutraj nebo popolnoma zamreženo z oblaki. Iz previdnosti so meščani vzeli dežnike pod pazduho in šli po poslovnih opravkih, prepričani, da jih ne nosijo zastonj. Toda že v teku dopoldneva so se oblaki večji del razpršili in posijalo je sonce. Barometer je kazal v petek zjutraj 766 mm, najnižja jutranja temperatura je znašala 11.2« C
tektonika, sloneča na najboljši izbiri in razporeditvi snovi in na dognani usklad-njenosti vsebine in forme, intuitivnih in logičnih stvarjalnih impulzov, je ena najtežjih nalog v slovstvenem ustvarjanju Medved je z vsem svojim dramatskim delom pokazal, da ni obvladal zadnje skrivnosti dramatske arhitekture: bil je dober konstrukter fasade in slabši arhitekt notranjega dramatskega tlorisa
Notranje nesorazmerje dramatskih sestavin je potemtakem tisto, kar v tej. morda še najboljši Medvedovi igri predvsem pogrešamo. Prav zato je njen učinek medel in površinski. Propadanje kmečkega doma zaradi pogospodenja otrok in pohlepa po denarju resda ne daje več posebno izvirne snovi, vendar še vedno lahko zanima. Konflikt med starimi, ki se drže zemlje in tradicije, in mladimi ki hodijo v svoji sproščenosti napačna Npota, je lahko prav tako mikaven in dramatsko upravičen, kakor tolikokrat obravnavani spoprijemi med ljubeznijo in dolžnostjo, med interesom in vestjo in kar je še konfliktov v tei drami Pomembnost drame ni vedno v njeni izvirnosti, marveč v silovitosti in prepričevalnosti ter v tvorni veščini, s katero se dramatik polašča snovi.
Medved se je trudil, da bi prikazal svoje kmečke ljudi ali na po] gosposko Aleno in agenta Kraglja s kolikor moči izrazitimi poudarki. Zgodilo se mu je kakor slikarju, ki je vzel s palete preveč barve; razlila se je in zabrisala tiste poteze, ki šele ustvarjajo podobo Senco in svetlobo ie razdelil preveč neenakomerno, zato nas ne more prepričati, da bi imelo vse dejanje in nehanje teh ljudi v danem trenutku tisto življenjsko, realno nujnost, ki jo smemo zahtevati v realistični drami. Z neko nasilnostjo nam daje narejeno življenje tam. kjer bi hoteli imeti iluzijo spontanega deja, notranje utemeljenosti, ne le slučajnost in »deus ex machina«.
Dialog je vzlic vsemu kmečkemu stilu, ki ga je Medved poznal, marsikje suh, papirnat in včasi menda celo s prireditelje-vimi dostavki razvlečen (na pr. takoj v
najvišja temperatura v četrtek čez dan pa je bila 17« C.
u— Po osebne izkaznice naj pridejo od binkoštnega ponedeljka 14. t. m. dalje v sobo št. 37 nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu vsi, ki so oddali prošnje pred 1. junijem, vendar pa izkaznice niso mogli dobiti, ker občina ni imela tiskovin. Po izkaznice naj hodijo samo popoldne od 15. do 18. ure.
u— Zamenjava starih obrtnih listov Mestno poglavarstvo v Ljubljani obvešča, da se za zamenjavo starih obrtnih listov vlagajo nekolkovane prošnje s priloženim starim obrtnim dovoljenjem v glavnem vložišču mestnega poglavarstva na Mestnem trgu št. 27, soba št. 18.
u_ Tramvaj na binkoštno nedeljo 13.
t. m. zjutraj začne zaradi ukinjenega električnega toka voziti šele ob 7. uri.
u— Prekinjena dobava električnega toka. Na binkoštno nedeljo 13. t. m. zjutraj mei 4. in 6. uro bo ves okoliš ljubljanske mest' ne elektrarne brez električnega toka, ker bodo v centrali snažili visokonapetostne naprave.
u— Sedanja razstava slikarja Bruna Vavpotiča v zgornjih prostorih Obersnelo-ve galerije na Cesti Arielle Ree je njegov drugi samostojni nastop. Prvič je razstavil v Kosovem salonu, pred tremi leti pa v družbi s svojim sedaj že pokojnim očetom v Obersnelovi galeriji. Znani pa so tudi njegovi nastopi v Pragi in Beogradu. Na ogled postavljeni akvareli so lep prikaz umetnostnega razvoja Bruna Vavpotiča. Razstava bo odprta do 20. t. m. Ogled vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18.
u— Sprejemni izpit za prvi razred gtm. nazije. Tekom tega tedna začno posebne instrukcije za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Temeljita in vestna učna priprava iz vseh predmetov po novih predpisih. Razlaga, ponavljanje tvarine, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji - strokovnjaki. Prijave se sprejemajo še ta teden, dopoldne in popoldne. Lepi šolski prostori v središču mesta: Kongresni trg št. 2, II. nadstr. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole.
u— Ali se hočete naučiti Italijanski brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov: Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenbur-gova ul. 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob točnem vpoštevanju predpisanih navodil z lahkoto nauče v kratkem času italijanskega jezika. Mehanično suge-stivna metoda.
u— Mali gospodar — žegosa, Gallusovo nabrežje 33, obveščata svoje člane, da bo v sredo 16. t. m. ob pol selmih zvečer v posvetovalnici važno predavanje o perut-ninarstvu. V nedeljo 20. t. m. bo istotam ob pol 10. dopo.dne važno predavanje o prehrani vseh vrst malih živali.
u— Namesto venca na grob pokojnemu gdu. Martinu Jermanu iz Ljubljane, je daroval g. Anton Koritnik, lastnik hotela Slon, 250 lir Društvu slepih. Plemenitemu dobrotniku se odbor najiskreneje zahvaljuje.
u— Nesreče. V četrtek so v ljubljansko bolnišnico sprejeli 4 ponesrečence. 63-let-nega posestnika Antona Puntarja iz Unca je vol pritisnil tako m^čno ob vjz. da mu je nalomil rebra. S strehe je pade! in dobil notranje poškodbe 481etni klepar Ivan Borštnik iz Ljubljane. Ittletni ključavničar Franc žnidaršič iz Ljubljane 3i je poškodoval levo oko. Iz Dolenje va=n je iskala zdravniške pomoči v bolnišnici 10-letna hčerka posestnika Marija Grebenčeva. ki jo je konj brcnil v desnico.
ZA EIEMO
B o
Foto - Studio POTRČ
Ljubljana, šelenburgova ul. 6
odprt nepretrgoma od 8. ure zjutraj do
7. ure zvečer, ter posebno opozarjamo cenjene stranke, da se poslužijo za fotografiranje opoldanskih ur. MODERNA FOTOGRAFIJA TER PRVOVRSTNA IZDELAVA!
Spodnja Štajerska
V Slovenskih Konjicah se je poslovil krajevni skupinski vodja Karel Laurich, ki je odrinil k vojakom. Za novega vodjo je bil postavljen Valter Roposa. Izmenjava je bila izvršena z večjo svečanostjo, pri kateri je igral konjiški orkester, govoril pa je okrožni vodja inž. Doboc. zky.
65 let zveste službe. Leta 1878 je prišla 121etna Polona Tepeževa služit v kuhinjo Brlizkove trgovine v Rogatcu. Danes je stara 77 let. Vzgojila je tri Brliskove rodove in še vedno gospoduje v družini kakor dober duh. Ob 65!etnici zveste službe je bila primerno počaščena.
Novi grobovi, v Mariboru sta umrli 51-ietna Amalija .Senekovičeva in 66 letna zasebni ca Terezia Petovarjeva iz Rogoznice. V Celju so umrli; 74 letni krojaški mojster Franc Motoh, 60 letni Konrad Ceh, 42 letna Marija Kranjčeva, 57 letna Ana Vedetova. Albert Jamnišek, 46 letno. Marija Brežni-kova-Volavškova, 31 letna Ljudmila Oseti-čeva, 46 letna Ana škrubejeva, 66 letni Lovro Kovačič in 56 letna Ema Potočnikova. Na Dobrni so umrle: 73 letna Amalija Učakarjcva, Rezlka Avberškova in Marija Felicijanova. stara 69 let. V Ptuju je umrl upokojeni železničar Jurij Hlupič, v Spodnji Poljskavi pa Marija Hrastnik-Godčeva.
V Rogaški Slatini je umrl po daljšem trpljenju 631etni Rudolf Verbošek, dolgoletni občinski nameščenec. Vodil je urad za izmenjavo kart Bil je na glasu vestnega uslužbenca.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 12. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red B.
Nedelja, 13. junija, ob 18.30: Deseti brat. Zadnjikrat v sezoni. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 14. junija, ob 18.30: V Ljubljano jo dajmo. Zadnjikrat v sezoni Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Torek, 15. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Premiera. Red Premierski.
Sprememba dramskega repertoarja. Zaradi obolelosti g. Vladimirja Skrbinška je morala Drama spremeniti že napovedani repertoar od petka 11. t. m. dalje. Gori objavljeni repertoar je pr?,vilen.
Anton Medved: »Stari in mladi«, drama v treh dejanjih, v priredbi Milana Skrbinška. Osebe: Jamnik — Lipah, France
—	Presetnik, Mica — Starčeva, Metka — Simčičeva, šepar France — Gale, židano-va Al ena — Gabrijelčičeva, Tine Remec — Verdonik Blaže — Bratina, Ivan Kragelj
—	Goririek, crožn'ka — Blaž in Benedičič. Režija: M lan Skrbinšek. Prva repriza bo danes v soboto ob 18.30 za red B.
Za binkošti bo ponovila Drama dve izvirni deli: Jurčič-Gol'evega »Desetega brata« in Ogrinčevo igro »V Ljubljano jo dajmo«. Zasedba vlog cbčajna. Režija Desetega brata je prof. šestova. režija igre v V Ljubljano jo dajmo« pa Milana Skrbinška. Ker sta obe deli o praznikih zadnjikrat na repertoarju in veljajo za obe predstavi zelo zn žane cene od 12 lir navzdol, na obe uprizoritvi pr?„v posebno opozarjamo.
J P E R A
Sobota. 12 jun., ob 18.: »Tiha voda«. Opereta Izven Cene od 28 lir navzdol. Nedelja, 13. junija, ob 17.: Thais. Izven
Cene od 28 L navzdol. Ponedeljek, 14. junija, ob 17.: Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Torek, 15. junija: Zaprto.
e
J. Massenet: »Thais«. Osebe: Atanael
—	Primožič, Nicias — Lipušček. Palemon
—	Lupša, suženj — Dolničar, Thais — HeybaIova. Krobila — Mlejnikova. Mirta-la — Stritarjeva, Albina — Golobova. pu-ščavniki: Kristančič, Rus. Gašperšič, Smre-car, Stular, Drobnič, Gregorin, Škabar Humar, Sekula, Marenk. Plešejo; Bravni-čarjeva, Japljeva, Remškarjeva. M Kir-bos, Pogačar in baletni zbor. Dirigent: Ni-ko Stritof. Režija: C. Debevec; vodja zbora; R. Simoniti; koreograf: P. Golovin Načrti za kostume: Jela Vilfanova
B. Smetana: »Prodana nevesta«. Pojo: Janko. B. Stritarjeva. Vidalijeva. Dolničar Karlovčeva, Banovec, Čuden. Lupša Jelnikar, Ramšakova. Marenk. Dirigent D. Zebre Režiser; C. Debevec; vodja zbora: R Simoniti: koreograf: ing. P. Golovin.
prvem prizoru). Etična ideja je preveč opazna, ni položena v globino igre. marveč na nje površino, kakor vidimo Dri tolikih poizkusih katoliške moralno-poučne dramatike. Anton Medved je bil tudi kot dramatik epigonska. umetniško drugovrstna osebnost, najsi je sicer imel pravi umetniški temperament. Ustvarjal je na prehodu dveh literarnih struj, pod pritiskom svoje notranje razklanosti, ki ga je silila k ideološki stilizaciji misli in čustev. Bil je izrazit človek svojega časa in življenjskega okolja.
Skrbinškova obnova »Starih in mladih« je precej temeljita dramaturška operacija. Prireditelj je skušal približati dramo sodobnim zahtevam in višji dra-matski ravni, vendar nas je samo prepričal. da tega ni mogoče doseči, če se ne iz-premeni notranja zgradba. Delo je kakor človek: ali je osebnost ali ni, njegovih bistvenih potez konstant njegovega značaja. ni mogoče do temeljev predrugačiti.
Morda je pripomogla dramatska šibkost drame, da niti vprizoritev ni bila taka. da bi nas ogrela in prepričala, nam dala tisto duhovno zadoščenje, ki je zanesljiv znak dobrih predstav. Večkrat kvalitetna uprizoritev rešuje dramo, v tem primeru jo je le nekoliko povzdignila. Nekaterim igralcem »ne leže« vloge' in se tokrat niti niso mogli pohvaliti, da bi jih dobro znali, kar bi nemara kazalo, da je bila premiera prenaglo pripravljena. Na splošno opažamo že nekaj let, da se pri nas čedalje bolj izgublja to, kar so tako dobro poznali naši stari igralci: čut za pristno, ne teatralno kmečkost in za naravno kmečko govorico (pri čemer niti ne mislim na različnost dialektično-fonetičnih odtenkov v istem kraju).
Medvedovo dramo je zrežiral Milan Skrbinšek in dal njenim podrobnostim in celoti tolik© učinka, kolikor sta ga le dopuščala sama drama in zasedba posameznih vlog. Starega Jemnika igra Lipah, ki ga že dolgo nismo videli v večji vlogi kmečkega očanca — vlogi, o kateri bi dejal, da mu ne more biti naj-
oolj prikladna. Presetnik in Gale sta se v vlogah dveh mladih kmetov izčrpavala bolj v vnanji igri in možačenju dasi ie imel z'asti Presetnik nekaj lepih momentov. Med ženskimi vlogami so opozarjala nase Gabrijelčičeva kot Alena, čeprav je dramatsko prav ta vloga slabo utemeljena, dalje Simčičeva in Starčeva v vlogah Jamnikovih hčera V ptičarju Blažu, ki ga igra Bratina, je Medved nakazal nekak svoj ideal dobrega kmečkega človeka, dal pa mu je nekoliko čuden poklic in ga z njim postavil na stranski tir kmečkega življenja Agenta Kraglja. ki zapelje Jamnikovega sina in zeta v ponarejevalsko afero in navsezadnje spelje Aleno. igra Gorinšek. Verdonik pa nastopa v vlogi hlapca Tineta.
Občinstvo je vzlic vsem hibam sprejelo to domače delo s simpatijami in je sodelujoče zlasti na koncu živahno pozdravljalo. Prejeli so mnogo šopkov.
Kraljevska Visokost Princesa Piemontska izroča darila 45 častnikom in vojakom, ki so
sprejeli obhajilo v katedrali v Velletriju
SPOR T
Veliko vojaško športno slavje
V nedeljo ves dan na stadionu ob Dunajski cesti
Urnik prireditev
Za zaključek športnih prireditev med vojaštvom našega Armadnega zbora ki jih je razpisala Fašistična federacija, bo to nedeljo na stadionu ob Dunajski cesti velika prireditev, ki bo med drugim obsegala zanimivo nogometno tekmo med moštvom Armadnega zbora in reprezentanco Vene-z'e Giulie, kakor tudi finalne tekme za častnike, dalje finale v vlečenju vrvi in tekmovanja patrulj.
V scfcoto in nedeljo dopoldne bo po prej določenem sporedu še nekaj drugih tekmovanj, ki bodo štela za celotno oceno na teh tekmovanjih, na katerih bo zbrano veliko število tekmovalcev in moštev, ki so se kvalificirala za finalne nastope v živahnih prejšnjih pre Zkušnjah.
Nogometna tekma
Ne glede na tehnično m športno vrednost vseh tekmovanj, ki jih obsega to vojaško športno slavje, je gotovo, da bo najbolj privlačna nogometna tekma, na kateri se bodo srečali igralci dveh prav dobrih moštev. Enajstorica Armadnega zbora, ki ima v svojih vrstah nekatere znane igralce, bo morda nekoliko trpela zaradi kratke priprave, toda kljub temu bo gotovo z vs»o odločnostjo hotela deseči uspehe. Za nasprot-n ka ji bo postavljena reprezentanca Ve-nezie Giulie, ki jo sestavljajo mladi igralci, kj pa so se že uveljavili v narodn>h tekmah. Moštvo se je pripravljalo za ta nastep v Triestu pod vodstvom strokovnjakov onega okrožja itarjanske nogometne federacije, ki je z navdušenjem sprejelo vabilo, naj poSlje v počastitev Oboroženih sil izbrano sestavo na to prireditev. Za to srečanje je italijanska negemetna federacija poslala enega boljših italijanskih .sodnikov. Vse to kaže, da bo imel ta športni Jan lep uspeh.
V nedeljo, 13. t. m., na igrišču Ljubljane:
ob 8.30 zbor udeležencev za vlečenje vrvi in za hojo s streljanjem zaradi pregleda; ob 9.30: tek na 100 m (polfinali); ob 10.: vlečenje vrvi (prvo srečanje); o 11.: zbor sedniškega zbora; ob 16.30; mimobod udeležencev; ob 16.40; vlečenje vrvi (prvo srečanje); ob 16.50: tek na 100 m (finale); ob 17.: nogometna tekma (prvi polčas); ob 17.45; vlečenje vrvi (prvo srečanje); ob 17.50; tek na 1000 m (finale); ob 18.05: nogometna tekma (drugi polčas); ob 18.50; vlečenje vrvi; ob 19.: prihod tekmova'cev v patruljah in ob 19.15; razdelitev nagrad.
Prost vstop na igrišču
Za vojaške spertne prireditve te nedelje bo vstop na igrišče prost za občinstvo brez vsake omejitve.
To sporočilo bode spcrtn!ki in ljubljanski meščani gotovo sprejeli z živahnim zadoščenjem, ker bodo tako lahko prisostvovali zanimivi nogometni tekmi in mnog'm napetim tekmovanjem druge vrste.
Športnim voditeljem
Ljubljanske pokrajine!
Jutri, v nedeljo, 13. t. m., bo generalni tajnik C.O.N.I.-a nar. svetnik Puccio Puc-cj govori! ob 11. v mali dvorani »Glasbene matice« športnim voditeljem Ljubljanske pokrajine.
Povabljeni so vsi člani pokrajinskega odbora CONI-a, predsedniki in tajniki športnih zvez. predsedniki in tajniki športnih klubov in sodniških odborov.
Izostanki niso upravičeni.
G. B u r a 11 i, zaupnik CONI-a, s. r.
9
Kaj bo na Igrišču v
Dvojno srečanje Hermesa in Marsa na stadionu v šiški
Lepak, ki smo ga videli na cesti, naznanja, da bo spored na stadionu Hermesa " šiški po naslednjem razporedu: ob 15.: Hermes—Mars rezerv j in ob 17.: Hermes—Mars (I. moštvi).
J. Winckelmann. V Triestu so te dni proslavili spomin 175-letnice smrti slove-čega nemškega raziskovalca antike in este-ta Jchanna Wincke!manna. moža. čigar odkritja klasične umetnosti in zakonov nje ne lepote So globoko vplivala na Goetheja in na cele generacije prijateljev umetnosti in tankočutnih raziskovalcev klasične starine. Winckelmann je poleg Goetheja največ pripomogel, da se je zlasti v čssu nemške romantike razširilo celo v široke kroge tisto značilno hrepenenje po Italiji, ki je prineslo nemški poeziji prav kakor historični in umetnostni znanosti toliko plodov. Usoda je hotela, da je ostalo Winckelmannovo ime neločljivo zvezano s Triestom Ko je 8. junija 1768 izstopil v tem mestu, da bi se čimprej odpeljal z ladjo preko Benetk in Ancone v tisti Rim čigar klasični spomeniki so imeli v njem .tako vnetega raziskovalca, je ppstal v Triestu žrtev roparskega napada. Obležal je mrtev, m šele nato so v neznanem tujcu odkrili slavnega moža. ki je postal s svojim delom ne le trajna vez med italijansko in nemško kulturo, marveč tudi Evropec starega, blagorodnega kova.
Nov lep?k. zdaj že dobro znan, se je pojavil po glavnh mestnih ulicah, iz katerega smo ugotovili tudi mi, da na brnkešt-no nedeljo Ljubi;,ana le ne bo brez športnega sporeda, čeprav je prvenstveno tekmovanje ta dan odgodeno in je tudi ponovna otvoritev lahke atletske sezone določena šele na nedeljo 20. t. m. Za dobro stvar in dober namen so se — kakopak — žrtvovali naši nogometaši, ki jim v zadnj:h tednih rea ne gre odrekati izredne agilnosti in silnega veselja do njihovega sperta.
Med vsemi, starimi in mladimi, dobrimi in slabim'., discipliniranimi in nediscipliniranimi in kdo ve. kakšne vrste jih še poznamo pri nas. zaslužita s te strani gotovo največ pohvale moštvi Hermesa jn Marsa, ki sta že v zgodnji spomladi bili prvi, ko je bilo treba po dolgem zimskem odmoru spet priti na plan in pokazati, da ljubljanski nogometaši še niso zaspal5 na svojih lovorikah sicer pa sta tudi zdaj ob tej prazniški priliki takej pripravila majhen spored v lastni režiji, samo da njuni aktivni pristaši ne bodo držali križem rok.
Hermes in Mars. to sta v sedanjem nogometnem okolju imeni, ki sta razen Ljubljane zap;sani največkrat z najboljšimi pridevki. Hermes in Mars spadata po svojem dolgoletnem delu na zelenem pelju med stebre ljubljanskega nogometa in vselej, kadar trčita drug ob drugega, se igra že zasuče tako, da prijatelji in gledalci sploh že pridejo na svoj račun. Hudomušnež bi lahko izpopolnil to ugotovitev tako, češ da se to dogaja v glavnem zaradi tega. ker pri vsakem medsebojnem srečanju odpove vsaj eden, včasi pa kar oba in so potem senzacije skoraj neogibne.
Toda pustimo šalo, njhče ne more oporekati, da Hermežani in Marsovci ne bi znali zaigrati, da jih je veselje gledati in mar-skdaj smo se že odkrito navdušili zanje, čeprav ;e bilo najmanj tolikokrat tudi obratno. No, in zakaj bi potem, recimo, jutri, ko se bodo spet enkrat sestali kar tako v prijateljski tekmi, da ne izgubijo prostega dneva, ne >digrali spet partije, ki bi sodila med one, ki navdušujejo. Čeprav ne bodo imeli pred seboj nti nagrad, niti naslovov, niti posebnih časti in niti ne denarja. Kar tako iz samega pravega športnega navdušenja, ki ga tako priporočamo in ki je prav za prav ono najgloblje gibalo vsakega športnega tekmovanja.
Pri vsem prijateljstvu pa, ki veže že dolga leta oba jutrišnja nasprotnika, je med njima le še nekaj neporavnanih računov, ki bodo gotovo lebdeli nekje nad to tekmo. Saj tega še ni dolgo, ko so Hermežani dobili Marsovce v roke na dan, ko slednji niso bili ravno najboljše volje, m dvoboj je vrgel šiškarjem dve dragoceni točki z nedvoumnim rezultatom 3 ; 0. Tako se je končal med njima prvi letošnji obračun za točke in zdaj kujeta oba načrte in račune za naslednjega, ki be v dogledni bodočnosti. Jutrišnja tekma pa bo kakor generalna skušnja za ono drugo tekmo za točke — v znamenju revanše za oni preveč izdatni 0:3.
P. S. Prosimo prireditelje vsaj za lepak, da ne bo treba ...
SLUŽBENE OBJAVE lz urada CONI-a
NOGOMETNA ZVEZA Objava štev. 16. Ljubljana, 10. junija.
1.	Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme, odigrane dne 6. t. m. I. div.; Ljubljana—Mars 7:0; II. div.; Vič—Korotan 1:3; rezerve: Mladika—Korotan 4:2; Hermes—Vič 0:2; Dopolavoro t. t.—žabjak 2:10; Ljubljana—Mars 2:1; mladine: Hermes—Vič 1:0; Mars—žabjak 2:0; Ljubljana—Dopolavoro t. t. 5:0.
2.	Odobravajo se naslednje prijateljske tekme, prijavljene za 13. t. m. igrišče Hermes: mladinski turnir: 9.30 Hermes—žabjak, 10.30 Vič—Mars, 15. Hermes—Mars rezerva, Hermes—Mars; igrišče Mladika: 10.30 Mladika—Dopolavoro t. t. mladine, 16. Mladika—žabjak rezerve, 17. Mladika —Dopolavoro t. t.; v ponedeljek, 14. t. m.: igrišče Hermes: Mladinski turnir ob 16.: premaganca in ob 17. zmagovalca prejšnjega dne.
3.	Kaznujeta se z ukorom igralca Pišek Janez (Mars) in Peli con Slavko (Ljubljana).
4.	Suspendira se do nadaljnjega Igralec SK Marsa Perko Bogdan.
5.	Pozivajo se na zaslišanje v pisarno Zveze naslednji igralci: Perko B., Slamič H., Doberlet M.; (vsi Mars) ta Perharič Stane (Ljubljana) v torek, dne 15. t. m. ob 17.30.
6.	Verificira se na podlagi poročila sodnika igrišče SK Korotana.
7.	Kaznuje se s trimesečno prepovedjo igranja po § 24. kaz. prav. igralec SK žabjaka Baumgartner Bogdan. Všteje se mu suspenz in mu kazen poteče dne 7. avgusta t. L
8.	Kaznuje se s tritedensko prepovedjo igranja po § 18 kaz. prav. igralec SK Mladike Keržič Zvone. Všteje se mu suspenz in kazen mu poteče dne 28. junija t. 1.
9.	Kaznuje se z dveletno prepovedjo igranja igralec SK žabjaka Sajovic Jože, po § 19 kaz. prav., upoštevajoč § 13 kaz. prav. Všteje se mu suspenz in mu kazen poteče dne 7. junija 1945.
10.	Kaznuje se s petmesečno za brano igranja igralec Dcpolavoro t. t. Nagode Drago po § 24. in 30. kaz. prav. Všteje se mu suspenz ter mu kazen poteče dne 7. novembra 1943.
XI. V nedeljo, dne 13. VI. ob 17. bo na stadionu nogometna tekma med vojaško reprezentanco Armadnega zbora in reprezentančnim moštvom Venezie Giulie, na katero imajo prost vstop vodje društev, včlanjenih v z vez1., sodniki in igrale; s predložitvijo izkaznic.
V Parizu pr! Rodinii
Od velikih pariških umetnostnih zbirk jih je le malo, ld so v dobi sedanje vcjne dostopne občinstvu. Umetnine, ki so jih hranili v Louvreu, so že davno zapustile svoje prostore 'ter se nahajajo v varnih zakloniščih. Težje vprašanje kakor s ike so predstavljali kipi, zlasti originali iz mcrmcrja, in tako se je zgodilo, da je danes Musee Rodin skoro edina zbirka v Parizu, ki je občinstvu dostopna brez znatnih vrzeli. Stari hotel »Biron« v bližini Doma invalidov je seveda tudi sicer svojevrstna zbirka. Palača, ki je nekoč sprejemala vase visoke politike, si je v novejšem čf su pridobila slavo, da je v nji bival kipar- Auguste Rodin, in še danes je tu zbran velik del kiparjevega življenjskega dela. Rodina je v to palačo pripeljal njegov tajnik Rilke, znani nemški pesnik, rojen na češkem.
Rodinova zbirka je razvrščena po vidikih, ki jih je določil sam veliki mojster. Znano je o Rodinu, da ni bil samo velik umetnk, temveč tudi neutrulen delavcc. Njegovo, če se sme .tako izraziti, ročno delo, je bilo že samo na sebi ogromno. In šele v skupinski rs izstavi, katera je dostopna v hotelu »Bironu«, spoznamo, liakšna je bila pot, ki jo je napravil Rodin cd navdihnjenja do uresničenja. Ba.lzacova glava s svojo skoro komediantsko gesto, se z.ii na prvi pogled, kakor dai visi v zraku. In vendar, kako trdna je in kako konzistentna je oblika tega telesa! Preden je Rodin izdelal to glavo, je napravil niz Balzacovih kipov, ki so vsi združeni v njogovem muzeju. Med njimi se nahaja celo Balzac kot akt, ki izpričuje,
©GG!
"P RIMA"
DANES
"PREMIERA"
V KINU UNION
mHtuisi uhus 1 M|1
1 PESTA GOLFO
DrammaHca avventura tfamore rella fastosa cernlce di Napoli borbonlca
t
Dramari&na ljubavna
pustolovščina v razkošnem okvirju burbonskega Napolja
asa

Un Film LUX diretto do, Q R | p H E111
kako je Rodin študiral pisateljevo telo, da je na koncu od vsega tega ostala glava- Zato pa je Baizacova glava z vratom taika
mojstrovina, Ja si jo lahko mislimo samo trenutno ločeno od ostalega života. In takšna umetnina kakor Balzecova glava so vse Rodinove stvaritve. Tudi Victor Hugo je Realna dolgo zaposloval in napotil mojstra k mnogim poskusom. Vsi ti so bila potrebni, da se je slednjič iz njih izločil dokončni kip.
V veliki osrednji dvore mi vidimo sloviti Rodincv »Poljub«, v njegovi bližini pa več skupinskih aktov, ki so si vsebinsko med seboj povezani. Dela te vrste nam tolmačijo v vsej obsežnosti pravo Rolinovo bistvo. Viharni temperament in strastno prebujenje razodevajo vse njegove figure. Kamen, iz katerega je umetnik izklesal svoje umetnine, spričo tega izgubi vso togost in ves hlad. Ko človek stoji pred njim, se zdi, da živi, kajti vse točke njegove površine se živo obračajo proti očem gledala. Površina — to ne pomeni za Rodina omejitve, zaokroženosti, marveč srečanje svetlobe in kaimna, torej dramatičnega prizora. Tej dinamiki se imajo zahvaliti skupine, kakršne je na primer »Poljub«, za tisto čutno vedro strastvenost, ki jo jedva razodevajo umetnine v kamnu pred Roiinom.
Popoln vtis Rodinove umetnosti pa dobi gledalec šele potem, ko si je poleg notranjosti hotela »Birona« ogledal tudi vrt. Tam stoji slovita Rodinova umetnina »Porte d 1' Enfer«. Ta vrata si je zamislil Rodin kot vhod k Dantejevemu »Peklu«. Zdi se, da predstavlja prav ta umetnina orjaški olli-
tek celokupnega Rodinovega življenjskega dela, kajti vse, kar se nam razodeva v posameznih plastikah in skupinah prejšnjega časa, je tukaj združeno v veliko simfonijo, ki dvigne gledalca. Mislec, Prokleti, vse to je predstavljalo časih posamičen problem za kiparja Rodina ter je našlo tudi svojo odgovarjajočo obliko. V muzeju najdemo vse te primerke. Toda »Vhod v pekel« je veliko življenjsko delo, nekakšna zaključna bilanca Rodina, ki prikazuje skupek Roddnovih zmožnosti in njegove umetnosti v desetletjih njegovega dela. Tudi tukaj prevladuje veliki Rodinov ritem. Človek odhaja iz tega muzeja v zavesti, da si oblik ne sme vtisniti v spomin kot nekaj širokega, marveč nekaj globokega. To je osnovno načelo, s katerim je Rodin oplodil vso svojo umetnoest, ki živi preko njegove telesne smrti.
Po osmih mesecih najdeno truplo
Približno pred osmimi meseci je Izginil na planinskem pohodu ing. Federico Francheti ki je padel s stene Fasana v planinskem sklopu Grgne v neki prepad. Ing. Francheti se je podal s svojim prijateljem dr. Malacutijem dne 25. oktobra lanskega leta na Fasano. Hribolazca sta že obvladala najnapornejši del ture, ko je ing. Francheti ju izpodneslo nogo, da je zdrknil v prepad. Mesto, kjer se je zgodila nesreča, je bilo znano, toda zaradi težavnih razmer v planinskem svetu ni bilo mogoče dvigniti trupla vse dotlej. —
Telesne ostanke ing. Franchettija so položili v krsto in pokopali na domačem pokopališču.
O o
LJUTGŠ©
Peter Likar, učenec IV. razreda:
Skrivnosti kresne noči
Pozno ponoči je že bilo, ko so zagoreli prvi kresni ognji. Ta večer je imel vsak pastir v škornjih praprotno seme. Posebno Boltežar je v kresni noči kaj rad poslušal živali. Tudi letos Je šel pred hlev in jel vleči na uho.


i*
Sivka je rekla ostali živini: »Boltežar me vedno pretepa in muči na paši.« Bik pa je odvrnil: »Z menoj je Boltežar vedno zelo prijazen in me nikoli ne tepe.« Tako so se živali pogovarjale med seboj.
Boltežar je globoko zamišljen krenil od hleva proti gozdu, da bi se tam z drugimi otroki vred veselil in kresoval. Do prvega ognja na pečini je bila še dolga pot. Ko tako ubira korake, ga zdrami iz premišljevanja prasket ognjičev, ki so se pokazali pred njim. Mislil je. da so iskre od kresov vžgale suho dračje. Pa niso bile iskre, ampak zakladi, ki so goreli.
Da bi Boltežar odkopal zaklad, bi se bil moral prekrižati in z golimi rokami grebsti v zemljo. Stopal je dalje, ne da bi se ustavil. Kmalu nato so po zraku završale čarovnice, ki so letele na vragovo svato-vanje. Ali ga je bilo strah!
Cim bolj se je bližal pečini, tem večja čuda je doživljal, še več pa groze. Nekaj metrov od sebe je mahoma zagledal kralja dreves, ob njegovem znožju pa se je lesketala krona. Stražarjev je bilo malo,
Kraljica rož
O rožah, ki prav sedanji čas čudovito k rase naše vrtove, smo v torek objavili nekaj nasvetov za gojenje. Evo še nekaj pouka!
Vzimljene vrtnee dvignemo pomladi šele tedaj, ko se nam ni več bati prevelikih mrazov in to ob oblačnem ali toplem deževnem vremenu, nikdar pa v vročem soncu. Prebujajoče rastline naj se počasi privadijo na toploto, zlasti pa na veliko svetlobo.
Prav pogostokrat sade vrtnice pregloboko, zaradi česar začno gnati iz debel, posebno tik zemlje vodeni poganjki, ki zeto slaba rast in razvoj cvetja.
Visokodebelne vrtnee sadimo po 1 m vsaksebi, šibko rastoče grmiče pa po 40 do 60 crm narazen.
Ob suši moramo vrtnice večkrat in temeljito zaliti, da prodre voda do najglob-jih korenin. Škoduje pa vrtnicam preobilo zalivanje ali stalna talna vlaga, ker se mokra zemlja rada kisa. Po vsakem zalivanju, pa tudi po deževju, vrtnice okoplje-mo' in zemljo globoko prerahljamo, da zdrobimo skorjo, ki se posebno rada napravi na težji ilovnati zemlji. Najboljše izvršimo to delo ob jutrih, ko je zemlja napojena z roso in nočno vlago, bolj sipka. S tem omogočimo in pospešimo dostop zraka in toplote, pospešimo pa tudi delovanje bakterij, ki so za dobro rast nujno potrebne, če imamo zemljo potrošeno a kompostom ali zdrobljeno šoto, kar smo Že prej omenili, nam ni treba zemlje tako pogostokrat rahljati.
Vrtnice, ki bolehajo in nočejo odgnati, položimo in prisujemo z vlažno prstjo, kakor smo storili pri sajenju. Ko začro odganjati, jih ob vlažnem ali vsaj oblačnem vremenu odgrnemo in dvignemo.
Mnoge vrtnice poganjajo iz divjaka, posebno na korenjači, močne vodene poganjke ki jih spoznamo po močni rasti. Ti poganjki odvzamejo vrtnicam mnogo hranilnih sokov in slabe rast, zato jih čim prej prav v živo odrežemo. če poganjajo poganjki iz korenin, zemljo odgrebemo in odrežemo poganjke prav v ž vo.
Prve cvetne p:pke, ki jih nastavijo vrtnice v prvem letu po sajenju odstranimo.
Mala žrtev je potrebna, da se novo posajene vrtnice bolj okrepe. Isto se priporoča tudi pri vrtnicah, ki spomladi slabo od-ženo, posebno, če so jih prejšnje leto ovirali v rasti razni škodljivci, zlasti listne ušice.
Slabe in od žuželjk objedene popke tudi odstranimo, ker iz njih ne bo lepega cvetja.
Odcvele cvete porežemo čim prej, ne samo zaradi lepote, marveč tudi zato, da pospešimo nastavek in razvoj novih cvetnih popkov. Istočasno odstranimo na mlad kah. s katerih smo odrezali odevetele cvete, tudi vrhnje liste.
če hočemo imeti posebno velike in močno razvite cvete, odstranimo pravočasno vse stranske popke. To napravim a posebno pri onih sortah, ki rade nastavljajo po več cvetnih popkov na eni mladiki n. pr. Ophe-lia in njej sorodne sorte.
Cvetove za okrašenje sob režemo ob jutrih, ko so se popki odprli, pa niso še povsem razcveteni. Razeveto naj se popolnoma v posodah. Narezanim vrtnicam menjamo vodo vsak dan, najboljše ob jutrih. Ob tej priliki prirežemo malo tudi stebelce, če prinesemo cvetje v šopku cd prijatelja, ali nam je bilo poslano v zavoju, ga takoj razvežemo, peclje nekoliko prirežemo in ga postavimo za nekaj ur v škaf sveže vode prav do cvetnih vratov.
Dokončno ob režemo vrtnee pomladi, takoj ko jih odkrijemo, prilično v marcu. Zgodnja rez je priporočljiva zato, da ne zgube vrtnice preveč moči v zgornjih odganjajočih očesih, katere moramo odrezati. Obrezovanje vrtnic se ravna po tem, v kake svrhe jih gojimo: ali za okras vrta, ali za rezanje cvetja.
Predvsem moramo izrezati iz krcSnJe vse šipke in bolne, kakor tudi polomljene mla-dke. Mnenja, glede obrezovanja vrtnic so kaj različna, vendar veljajo v obče naslednja temeljna pravila.
šibke in še ne ukoreničene vrtnice ob-režemo kolikor mogoče malo, kajti premočna rez rastline slabi. Zdrave in krepke rastline, ki rastejo v dobri zemlji obre-žemo lahko vsako leto na 2—3 očesa. Tako obrezani grmi cveto sicer nekoliko kasneje, zastavijo pa krepke poganjke ln nastavijo močne popke. S kratknn obrezovanjem pomladimo vrtnice vsako pomlad z nova.
a zalegli so toliko več: bile so kače klopotače, ki so jezno branile kačji zaklad.
2e je lezel navzgor po pečini. Ko je priplezal na vrh. je od začudenja kar onemel: namesto prijateljev in prijateljic, ki jih ie iskal, se mu je odprl pogled v osrčje skale, kjer so rajale čarovnice in hudobci!
Boltežar je v silnem strahu zavpiL Tisti mah se je zavedel ,da leži doma na svi-slih. Pomel si je oči in pogledal skozi lino. Vse naokrog je bila topla noč, le v daljavi so po hribih in bregovih polagoma ugašali kresni ognji...
Kdor ne verjame tej zgodbi, naj gre gledat. Mogoče se še dandanes v kresni noči godijo taka čudesa, da se vrag ženi s čarovnico in da stoji kraj poti kralj dreves s kačjo krono ob znožju!
Manica:
Dva lešnik
Ob
3»
	D	a		
2	a	b	b	
r	t	i	i	jJ
H	1-	/	r	
	5)	i		
t. :
Črke zamenjajte tako, da dobite vodoravno 1 soglasnik, 2 gozdni sad. 4 ima vsak človek, 5 samoglasnik. Srednja navpična in vodoravna vrsta vam pove nekaj, kar je zdaj aktualno.
II.
Sreda, večnost, nemir, obisk, znanka, prošt, ptiček.
Vzemite iz vsake besede po dve zaporedni črki. pa dobite moj današnji pozdrav.
O 7 A
Roman
Rešitev rebusa
PETER PETEK
pek	PEKEL
če režemo na dolgo t. j., da pust mo na vsak mladki po 8 do 10, ali še več očes, bomo imeli sicer cbilo cvetja, toda spodnji deli mladik bodo hitro oleseneli in ostal) gliol. Ves grm oziroma krošnja pri visoko-debelnih vrtnicah se bo prehitro razrasti« in bo prezgodaj ostarela. Pcsamezn- cveti bodo majhni in le slabo razviti.
Srednja pot je najboljša pot. Vobče prirežemo mladike na 3 do 5 očes. Krepko rastoče sorte obrezujemo vobče na več očes, šibko rastoče pa na manj očes, torej v živo.
Grmiče mnogocvetnih vrtnic režemo v splošnem precej v ž vo. Novi poganjki, ki pr.ženo iz korenjače, dajo najlepše cvetje.
Rožni grmiči poženč večkrat v'soke in krepke poganjke. Te prikrajšamo že v jeseni na polovico.
Vrtnice vzpenjalke obrežemo takoj po cvetju n sicer na ta nač n, da odstranimo starejše odevetele mladike. S tem pospe-šmo rast novih poganjkov, ki bodo dab prihodnje leto najlepše cvetje. Spomladi izrežemo šibke in bolne poganjke, naj-krepkejše pa pust'mo v miru in jih prt-vežemo k zidu ali na napravljena cgrodje.
Poletno obrezovanje izvršimo takoj po cvetju v juliju. Tedaj odstranimo še vse neporezane odevetele cvetove in izrežemo šibke in pregoste poganjke, ki odvzemajo po nepotrebnem hrano.
Jeseni prikrajšamo predolge, še nedozorele mladike za tretjino ali celo za polovico, da se bolj razvijejo spodnja očesa. Tudi dobe vrtnice lepšo obliko, hkrati pa odstranimo preveč razrast mlad'45. ki senčijo, so pa pogostokrat tudi zbirališča raznih škodljivcev in bolezni.
Nekatere sorte so posebno podvržene raznim boleznim, predvsem rožni plesni. Plesen preganjamo, če rastline, kakor hitro se pokaže, peprašimo ob mirnem in sončnem vremenu z žveplenim prahom Zelo dobro branfmo vrtnice pred raznimi glivičnimi boleznimi, če jih pomladi, ko Jih dvignemo, poškropimo z 2«/o bakreno-apneno brozgo ali z 2% Ramato.
Listne uši in druge zajedalce zatiramo na vrtnicah, če jih večrat poprašimo s tobačnim prahom, ali poškropimo z 2o/0 tobačnim izvlečkom.
Kako dolgo stanuje tu? Morda sploh nikoli ni živel drugje. Zdaj je za Donavo vzhajalo sonce, pronicalo s svojimi žarki skozi vlažni zrak in posijalo v sobo.
Nekaj se je zasvetilo na pisalni mizi in odbilo sončno luč na temno rdeči za-stor. Janko je, zatopljen v misli, odsoten v duhu, opazoval majhno, svetlo, brezoblično pego na vinsko rdečem žametu. Naglo je vstal in stopil k pisalni mizi. Pri kraju mize je stala fotografija v ozkem črnem okvirju, doslej je ni niti zapazil: poročna fotografija njegovega očeta in matere. Skromno sta oblečena v praznične obleke, ha obrazih imata nekam otrpli nasmeh in iz oči jima sije nepremagljiva napetost svečanega trenutka. Gimnazijski profesor s svojo ženo, hčerko župnijskega pisarniškega uradnika. Sončni žarek je zaplesal po steklu, ki je varovalo porumenelo fotografijo.
Ta slika je stala na pisalni mizi še v njegovi stari sobi, v najeti sobi v Fran-čiškovi četrti. Navadil se je je in ker jo je vsak dan gledal, se ni niti zavedal njene navzočnosti. A zdaj, tu, na tem novem mestu..., kakor da je to neka druga podoba. Ali se je ponovila, ali iz-premenila? Ali pa je dobila neki novi, posebni pomen ?
Janko je vzel podobo v roko. Očetove mirne, pravilne poteze, bistro čelo, pošteni pogled, vedno vzpodbujajoč, vedno tolažeča usta, in materin podolgovati, krasni obraz, na katerem se celo v tem blaženem trenutku zrcali tista tiha, čustvena otožnost, ki kakor megla zastira vsako njeno misel in vsak njen zgib. Tu se je začelo njegovo življenje, iz sinteze tega zaupljivega in tega odpovedujočega se značaja, da bi z globino časa vlekel seboj tih nemir truda in spokojstva in da bi predal svojim potomcem usodo, ki si jo je prinesel seboj iz globin časa — odkod? Od koga?
Nenadoma pa se vse izpremeni. Naglo stopi pred črno zaveso čarovnik in pravi : gospe in gospodje, poglejte sem ... kaj vidite? Človek gleda in ne verjame, da vidi resničnost. Tisto resničnost, ki jo je v lastni osebi in v pravem pomenu besede, ne v pravljici in ne v snu doživljal Janko prvič takrat, ko je prvič stal v Waltrovi tovarni, v svoji novi delovni pobi. pred svojo pisalno mizo, ko je začutil sveži, surovi vonj novega pohištva in ko je z drhtečo roko vzel iz modre j škat-e f:no posctnico, na kateri so lepe črke govorile: »Dr. Janko Fiilop z ženo«. 1	- ■ •	t
2.
Brez trkanja je stopil Andrej Walter v Jankovo sobo. Pod njegovo nestrpno roko so se vrata naglo na stežaj odprla.
»Servus, Jeni!« je zaklical in zamahnil z roko. »Si že tu? Oprosti, da sem se zakasnil! Ali bolje, ti si prišel prezgodaj, kaj? Saj še ni devet.«
Janko se je branil. Da. prišel je raje bolj zgodaj, oziroma prišel je prej, kakor ie nameraval, ker ni vedel, kako dolgo bo hodil od doma do tovarne.
V duhu ga je bilo nekaj sram, vedel sem se kot potuhnjenec in zasačili so me pri tem, je mislil, z neprijetnim občut-
vem, kaj znam?
273.	Ko'lko rogliev ma grofovska krona?
274.	Ali človek lahko diha samo s pljuči?
275.	V kateri eperi se imenuje junakinja Gilda?
27G. Križanka.
Vodoravno: 1. domača ptica. 7. osebni zaimek in znak za prv;ro, 8 osebni zaimek. 10 vzklik. 11. struja 13. predlog, 14 pravilnik, vrsta, uredba. 16. drog, 17. borišče. prizorišče (tujka). 15 pokoj, 19. prvina, ki io nahaiamo zlasti v morski vodi in v ščitnici. 21. znak za prvino. 22. popularen filmski komik, 24. predlog in zn?k za prvino, ki jo dobimo v soli, 25. nika'nica. 26. kralj (ital.), 27. strelica.
m	n	2	3	n	4	5 1		
16 I < l .1	m	7 !		m	8	j	VHfifet	9
j 10	1	m	I"	12	HI		13	
14 i _1	B	110			m	16		
			i		b		'■J;'.' '	
■ ■ ■ < 18 |			m	1 !			|20	
21		• ™ T-*	22	r	23	-^sf vTf	24	
I 1	■f0	j 25 |		il	26	m		
j ^sf-.	E	t				1 ipip		
kom. Nato je na videz malomarno odgovoril na vprašanje Andreja Walterja:
»Pravkar sem prišel, iskal sem te, pa so mi rekli, da te še ni, no, pa sem šel gori, kot kak tujec, dokler nisem zašel sem in sem na vratih zagledal posetnico s svojim imenom ... nisem se mogel premagati, da ne bi vstopil... Sedi tu k meni!«
Pokazal je na stol in se zasmejal.
Tudi Andrej se je zasmejal.
»Hotel sem te vpeljati v tvojo novo delavnico... a nič zato.« Na široko je sedel pred pisalno mizo. »Je vse v redu? Si zadovoljen s svojo sobo?«
»Hvala. Vse je lepo. Morda ne bi bilo potrebno tako vse na novo opremljati.« Pri teh besedah je opazil v Andrejevih očeh nekam prezirljiv pogled. »Človek se namreč počuti strašno tujega med novim pohištvom.«
»Nov položaj — nova soba,« je odvrnil. »Tako mora biti. Sicer pa...« in po njegovem naglem premolku je Janko dobro čutil, da je zagrešil napako: sicer pa je v tej tovarni, ki ti je omogočila ta položaj, brez pomena, ali je stala tvoja soba tisoč pengov manj ali dva tisoč pengov več. Tako bi bil moral Andrej nadaljevati in resnično bi imel prav.
Andrej Walter je trenutek pomolčal, ko pa se je znova oglasil, je postal njegov nasmeh ostrejši:
»Obojega se boš navadil... upajmo.«
Trenutek sta se gledala. Zelo dobro sta se poznala, že iz ljudske šole, vedela sta si čitati misli z obraza, iz negibnih potez. A v tem novem položaju kakor da bi se morala znova seznaniti. Ponosen je, da je bil prej ubog, in še razglaša to, glej, glej ..., ali pa to tudi resno misli? je razmišljal Andrej. Zakrivil sem napako, — je razglabljal Janko, to z opremo stanovanja se mi je zdelo vse preveč važno in moja razlaga je zvenela neiskreno.
V tem kratkem premolku je nastala med njima neka neprijetna hladnoča, kar je Andreja zares jezilo, saj je hotel sprejeti Aninega moža tudi v tovarni z isto prijaznostjo, s katero ga je bil že prej sprejel doma v rodbini. To pa je mučilo tudi Janka, ki od tistega trenutka, ko je postal Andrejev svak, nekako ni mogel najti pravega tona pri razgovoru z njim.
Po kratkem., nekam hladnem molku je spet povzel Andrej:
»No, da, prijatelj, razumem te. Jaz sam delam sredi stvari, ki sem jih vajen. To je seveda stvar okusa, ki ga lahko doma uživaš, tu pa to ne gre. Moraš se reprezentirati, ravno tako se mora re-prezentirati tudi kraj, kjer boš sprejemal tuje ljudi. No torej, prosim te,« — z naglim glasom je ošinil svojo uro — »ukazal sem sicer, naj nama dajo do poldneva mir, vendar ne bo škodovalo, ako začneva ... Rad bi te predstavil...« zakašljal je, »hotel bi te seznaniti z uradništvom ... in dobro bi bilo, da se pomeniva o tem in onem, v zvezi s tvojim delom. »Aha« — pokazal je na pisalno mizo —, »tam so tiste posetnice in dopisi?!«
»Da,« je dejal Janko nekam razdraženo, »jako lepe stvarčice.«
skladišče, kašča, 9. seznam po tednih in mesecih urejenih dni, 12. oblika glagola obetati, 13. predlog. 15. poklonilo. 16. vpra-šalni zaimek- 20. osebni zaimek 22. z lastnimi nogami. 23. števnik, 25. medmet • * *
Rešitev nalog 10. t. m.:
269.	Mehiški domačini so Azteki.
270.	Betel je neka vrsta popra. Malajci žvečijo betlove liste in oreške.
271.	Ljudje, ki ne pripadajo nobeni, po svoji državi priznani veroizpovedi, se imenujejo disidenti.
272.	Za računarje
6729/13458 =	5823/17469 =
3942/15768 = 2697/13475 = »/s-
Navpično: 2 latinski veznik, 3. rimski cesar, 4. staro orožje, 5. veznik, 6.
„Samo za ženske"
Iz Buenos Airesa poroča »Frankfurter Zeitung«, da se pomanjkanje gumija in nadomestnih delov že močno občuti v prometu. Doslej je bilo že okoli 30% razpoložljivih voz cestne železnice izločenih iz prometa. Težkoče v prometu pa imajo tudi mnoge neprijetnosti za potnike. Nesreče se množe, ker so vozovi prenatrpani, zlasti ko se začenja in končuje poslovni čas. Na postajah cestne železnice stoje cele vrste ljudi, ki čakajo na vozove. Ker argentinska oblastva ne zaupajo popolnoma galantno-sti meških, nameravajo uvesti posebne vo-zo e, namenjene samo za ženske. Ob začetku in koncu poslovnega časa bodo poskrbeli vozovi s temi napisi, da bo žensko nameščenstvo nemoteno prihajalo na delo in se vračalo domov.
Dotrpela je naša ljubljena soproga, dobra mama, stara mama, teta in tašča, gospa	- ■
MARIJA MAZI
soproga sprevodnika drž. železnic v pokoju
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 12. t. m. ob C. ur pop Idne z 2al — kapele sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. junija 1943.
Žalujoči: FRANC, soprog; RADO, JANEZ. lil.»STA, o.rrci; PEPINA, KATJA, sinahi; ROMAN FREP vnuk; — in ost?'" sorodstvo
MALI OGLAS!
Kdor I8če službo plaia sa »sako besedo t. —30, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve ta doolsovanJa Je plačati za vsako besedo I,	za vse druge oglase L —.60 za be-
sedo. za dri. ta prov. takso —£0. za dajanje naslova ali šifro I. 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 10.—■
Staro žimo
kupimo. Plačamo najvišje dnevne cene, vsako količino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo dobra kvaliteta«.
9138-7
Hišni posli
iščejo službe
16 letni fant
vpšč d>ia, išče kakršno koli zaposlitev v k 'V :i. podjetju. Naslov v vseh posl. Jutra.
9617-1
Hišni posli
dobijo službo
Postrežnico
sprt-jm.rn. Zapelitev po do-govru. R! s: jeva 31, pritličje, desno.	9331-la
Kuharico
ramretojno, ki opravlja vsa h:.-na it la, pošteno in čisto, spre meni k :!-č!anski družini. Plača lir. Naslov v vseh posl. J"tra.	9505-la
Postrežnico
zna tudi dobro kuhati — i=nrejm,m za dopoldanske ure. Naslov v vseh po."!. Jutra.
9574-'.n
Stenografinjo-
strojepisko
71 italijanščino se sprejme z dovršeno trgovsko . Tn. midbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija«	9633-21
Kuharica
scmosto-na se sprejme takoj k d 'b-i maločlansk' dnižinf. — Nfi,Iov v vseh posl. Jutra.
OfTiO-la
Novi zaboji
tob.ičnih iHelkov so stalno :n:prodai. Vidovdanska
9370-6
Garvens črpalko
2 .-ni vodovod, novo. kom-•i">. f - dam. Naalov v vseh 1. Jutra.	9620-6
Več sto sadik
krmilne pese. prodam. Vpra-ReniS, Trnovo. Kole-zii-ska IS.	9587-6
Rjuhe, brisače
in smučarske hlače, pro lam. Naslov v vseh posl. Jutra.
9375-6
Otroški voziček
»lobok. predvojni, prav lep, naprodaj. Stari trg 28-1. _Ko-
pač.
9.509-5
Damske čevlje
sive, moderne, nove. prodam. 0^'ed iz prijaznosti v trafiki Arielle Ren 7	9480-6
Preprogo
zelo dobro ohranjeno, velikosti 2X1.50 m, ugodno prodam Naslov v vseh nosi. Jutra.	S490-6
Gg. Frizerji!
Nekaj komadov sušilnih aparatov (haub) ter Javorjev z kotličkom dobavi Ileršič, R:m-ska 13.	9658-6
Damske čevlje
črne salanorje. nove. prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra nori >400« lir.	9636-6
Otroški voziček
bel. globok. prav malo rabljen :n pleteno otroško košaro na ko-psih. prodam. Karlov v vs?h posl. Jutra.
9663-6
Žogo in čevlje
40 za nogcmet, kupi Bojan Sever. Cesta Arielle Rea 5.
9510-7
Kupim škornje
št. 45. Pismene ponudbe z navedbo vrste stanja in cene na ogl. odd. Jutra pod >$kor-nje«.	9318-7
Frigidaire
za sladoled vzamem v na;em. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Led«.
9500-7
Kristal steklo
in p-oprogo. kupim. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Kristal«.
9586-7
Plačamo zelo ilobro
zn stare biciklje. bicikelj-gu-me, motoma kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.
9639-7
Poltovorni avto
ma.hen v brezhibnem stanju, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avto takoj«.	954-^-10
Avto Steier 55
ugodno prodam. Jager Milan, tov. žime Sv. Petra c. 17.
9643-10
Koles
Plačamo zelo dobro
za stare biciklje, bicikelj-gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6.
9640-11
Moško kolo
predvojno blago, malo rabljeno, ugodno prodam. Breg 14, III. nadstropje.	9641-11
Več oprav
kuhinjskih, modemih, proda Krže, mizarstvo Vrhnika. — Ogleda se v skladišču Ljubljana. Bleiweisova 47. poleg kvarne Majcen.	9572-12
Ženski plašč
nov, volnen in jiet srajčk za novorojenčka (tetra), naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.	9612-13
Prehrana
Kozje mleko
kdo mi ga	more dobavljati dnevno vsaj	pol litra. Ponudbe na ogl.	odd. Jutra pod »Zdravje«.	9546-14
IJJ&L Lokal
v strogi sredini mesta za skladišče in pisarno vhod iz veže se za takoj išče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Merkur 537«.	9661-19
Tncli oglarjeva Anica je zvedela za kraljevičevo oznanilo. Pa glej! V njenem srcu se ni nič zganilo, nobena želja se ni rodila, da bi poskusila srečo in morda postala kraljica. V mesto pa se ji je vendarle zahotelo, a ne zato, da bi stopila v vrsto deklic, izmed katerih si bo kraljevič izbral nevesto, temveč le zategadelj, da bi videla kraljeviča in tisto srečnico, ki mu bo postala žena.
In Anica je šla na pot takšna kakršna je bila: bosa in v svoji borni obleki.
Lepe travnike
v neposredni bližini mesta v Trnovskem pre.imestju. prodam po 30 lir za kv. m (5800. 3400, 6000, 3300 kv. m). Naslov v vseh posl. Jutra.	9.584-20
Gozd ob Večni poti
cca 4000 kv. m se ugodno proda. Pjeprodajnlci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa lega«. 9576-20
Hrib v Rožniku
blizu strelišča Se takoj proda. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Najlepša rast«.
9575-20
Stavbna parcela
v Rožni dolini cca 800 kv. m ob novo projektirani 30 m cesti ob vodi, lega južna se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preprodajalci izključeni«. 9577-20
Krasna parcela
stavbna ob vodi cca 750 kv. m v Rožni dolini se ugodno proda. Ponudbe pa ogl. odd. Jutra pod »Morje ni potrebno«.	9574-20
Sohoodda
Opremljena soba
se odda l ali 2 gospodoma v centru mtsta. Naslov v vseh posl. Jutra.	9713-23
Sobico
s prostim vhodom. lahko je skromna in prazna, išče gospod za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »Sam«.
9560-23a
Kompanjona
boljšega gospoda ki bi mi denarno pomagal v trgovini (papirnica, knjigarna, galanterija), iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina«.	9503-16
JkmMiim
Zlata damska ura
ugubiia. Najditelj dobi -!i'o raerrado. Naslov v vseh posl. Jutra.	9625-28
Šop ključev
sem našla v Gnjevi ulici, dobe se t upravi Jutra. 9655-2S
Zložljiv futeral
od dežnika (Stockschirm) sem izgubil. Prosim najditelja, da ga odda proti nagradi v upravi Jutra.	9660-28
»Singer« stroj
pogrezljiv, pjpolnoma nov — zadnji model, prodam. Pod-milščakova ul. 25 (Bežigrad).
9611-29
Črpalko
centrifugalno, parno črpalko (Speis<-pumpe), ročno črpalko 70 mm 0, stružnico za les železno, vrtalni stroj za železo. stroj za šrotanje koruze proda Ileršič, Ljubljana. Rimska 13.	9649-29
Komur je
cenzura zamenjala pismo, ki je prišlo z Gorenjskega ali Štajerskega okrog 8. junija, naj odda prejeto pismo v upravi Jutra, kjer dobi svo:e pismo.	9519-31
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije
»SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4
i.c
na redno letno skupščino ZVEZE GOSPODARSKIH ZADRUG v likvidaciji v LJUBLJANI z. z o. j., ki se bo vršila v soboto, dne 3. julija 1943-XXI ob 15.30 uri v poslovalnici Zveze, Ljubljana, Via Arielle Rea št. 2/1, s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	otvoritev skupščine in volitev zapisnikarja ter dveh overovateijev zapisnika;
2.	čitanje zapisnika zadnje letne skupščine;
3.	poročilo likvidatorjev o poslovanju in letnem računu za poslovno leto 1942;
4.	poročilo nadzornega odbora, sklepanje o razrešnici likvidatorjem in nadzornemu odboru ter o pokritju bilančne izgube;
5.	predlogi in pritožbe zadružnikov in slučajnosti.
Eventualni predlogi ali pritožbe se morajo vročiti likvidatorjem najkasneje do dne 25. junija 1943-XXI.
Ako bi skupščini ob napovedanem času ne prisostvovalo po zakonu predpisano do-voljno število delegatov, se bo nova skupščina vršila pol ure kasneje istotam in z istim dnevnim redom, ki bo pravnoveljavno sklepala ne glede na število navzočih delegatov.
Delegati se izkažejo s pismenim pooblastilom zadruge, ki jo zastopajo.
LIKVIDATORJI
Dal 7 al 21 giugno vengono etnesse due serie dl
Buoni dei Tesoro auineguennali 5% a premi
di L. S miliardi ciascuna
Interessi e premi esentl da ogni imposta presente e futura
PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-mento; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gli interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detto.
Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contanti, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione.
PREMI: ciascuna serie dl L 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n 10 premi per un ammontare complessivo di L. 10.000.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d'Italia:
Banca d'Italia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Preri-denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per TAssicurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banehieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale d$l-1'AgricoItura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Beihn-zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societfc Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia dl Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta. Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma;
Banca Vonvriiler — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresoaao — Banca Agricola Commerciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino --Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare. Verona — Banca Mntua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agncola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio o Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Tutte le altre Banche, Banehieri, e Banche Popolari, nonchft tutti gli Agenti di Cambio rappresentati nella firma defl'atto consortile dagli Istituti e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionatL
Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji
1% letnih zakladnih bonov s prem
vsaka po 5 milijard lir
Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bods&e davščine
EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% ohresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija.
Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir. ki se žrebajo vsakih šest mesecev.
Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, Id pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca d'Italia.
Tos«ina-— Banca Provinciale Lombarda. Bergamo - Credito Romagnolo. Bologna - Banca S Paol£ Brescia
nor la Strade Ferrate Meridionali - Assicurazioni Generali Trieste _ Compagnia di Assicurazioni di Milano -JSocietjk Reale Mutua AssiSraS So - Riunione Adriatica di Sicurta. Trieste - La Fondiaria, Firenze - Compagnia Finanziaria degli Agenti di
Cambio del Regno, Roma;
Bi"ca Vomviller - Credito Industriale. Venezia - Banca Lombarda di DD. & CC. - Banco S. <^™niano ® S. l^«pe» -
F=3
Ma„«va™ -	«t CredKo, Bologna - Banca Popolare, Vicenza - Con,odo m,V. . Pre,ti« per Commercio e Pretiti
ner Commercio o Induntrla, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Vsc ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi v« menjalnih Agenti, ki »o dani zgoraj omenjenih zavodov In
družbe »Compagnia Finanziaria«.
Pege in lišaj
Vam zanesljivo odstruir Alba krema Drogerija KANC. Židovska ulica l. 9465-40
Vajenca
za mizarsko oort eprejm* Sedej. Mala Čolnarska ulica 5.
96:17-44
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
Aparat, Avgust. Brez po-sridovalca, Bcljša kuharica, Bologna, Blizu' Bežigrada, Bodočnost. Boinik Marinka, Ci-tre. Ceno. Dobro ohranjeno.-Dobro plačam, Da bi le srečno bilo, Dobra služba. Dežela, Dobra. Dve osebi. Dobro situ-irana. Družinska sreča. Dobra moč, Enosobno. Enostavno. Ev takoj, Fikus. Gramozna pod-
laga, Garancija. Gotovina radi zapuščine. Gojzerji. Hipoteka 70.000. Haner Mirko, Hel-mik Josipina, Intarzija miri-ea, 1 junij, Jelnikar Fani, Jedilni pribor, Kren Ivan. Ku-[iim travnik, Kupim njivo. Kjerkoli, Krzenjak Ivo. Kovač Milka. Konfolidiran. Lo. terija. Lepa preproga, L ub-1 vinski zvon. Lep oleander. Mirni dom, Mesečni zaslužek 4000, Mlado dekle, Mast sli maslo. Matence, Miloš. Vladimir. Marljiv. Mirna stranka, Mirno. Mlada, Moja sreča,
Nastop takoj, Novoporočenca, Nedodelana naprodaj, Neposredno, Nesrečen. Ne glede na ceno, Nujno, Nizka cena. Nimam stroja, Okolica Ljubljane, Osamljena. Obrtnik, Plačam dobro. Pridna in poštena, Prazna sobica, Prjeten dom, Poštenost. Postpežnica. Prilika, Prodam. Protivrednost, Prvovrstna moč, P'' nizki ceni, Prileten vdovec. Resni kupec. Različno, Rešo. Radione, Redka prilika. Resno. Rode Milan. Radi zapuščine, Rabim denar, Re.no znanje. Strnjen
sistem. Skupno oh posame-zno, Sončna, mirna točka. Stalni dopisnik, Solidna uradnica, Sončna Jesen, Samo odrasli, Nagrada. Stanovanje. Sigurna garancija, Stol, Skupno ali posamezno. Samo dobra kvaliteta, Takoj, Takojšen na-top, Takoj proti nagradi Turk Martina. Trgovina. Ugodna prilika. Uspeh 77. Upanje, Vestna, Vila, Valenta Milica. Vestni plačnik. V bloku, V mestu. Zanesljiva, za 12 ali 5 oseb. Za 170.000 lir. 7a-četek. Zajednica. Zaklad 33,
Zmirna cena, Zaradi bolezni, Zelo ugodna cena, ieniti se hoč«m. Zoga 4. Ženitev takoj, Želim službo, 1943, 12.
VSAK
naš naročnik ie zavarovan
ALI
ste poravnali naročnino?
A. ALEXANDERi
62
P0ZABL
ROMAN
»Moj Bog, kako sem neroden!« je Hearn potožil. -^Poglejte, kaj sem napravil z ubogim gospodom Kuntingtonom! ... A zavest se mu vrača, vidite ? Še malo, pa bo pri sebi... Nu, hvala Bogu!«
Z obrazom spačenim od jeze in bolečine se je detektiv počasi pobral.
»Hvala za vašo skrb,« je rekel s posiljenim smehljajem na bledih ustnicah. Ves premočen je bil in od mraza se je tresel kakor šiba na vodi. »Bodite prepričani, kapetan, da vam bom znal dokazati svojo hvaležnost!«
»Ali smemo vedeti, kaj je bilo?« je nestrpno vprašal Wubbels.
»Kaj je bilo?« Hearn je stopil na stol in pogledal skozi okno. Nato se je pri svitu žepne svetilke pazljivo razgledal. »Saj sem vedel!« je vzkliknil in zlezel s stola. »Lopov je bil tu notri v zasedi in bi me bil skoro zadavil. Ko sem ustrelil, je pahnil Huntingtona v kot... kaj ne, Hunti*st«n? ... nato pa skočil skozi okno in izginil. Izginil taks kere-n:to, da ni pustil niti sledu po sebi, čeprav so tla mokra in mehka.«
Vsi so se hoteli prepričati o resničnosti te ugotovitve. Osuplost je bila tem večja, ker niso odkrili sto metrov na okrog niti najmanjšega sledu razen tistih, ki so jih bili napravili iskalci sami.
»Takisto je, kakor da bi bil ušel po zraku!« je rekel Wubbels, preklinjaje kakor Turek.
»Ta misel je vredna uvaževanja,« je menil Hearn. »Res pa je, da letala ni bilo slišati.«
Wubbels je bil bled od togote.
»Vi ste krivi! S svojo lahkomiselnostjo ste omogočili zločincu, da je pobegnil! Ko bi bil jaz na vašem mestu ...!«
Hearn se ni zmenil zanj. Obstal je pred mizo in jel pri trpoleči svetlobi sveče, ki jo je bil nekje dobil, ogledovati vrče in kozarce, ki so stali na mizi. V roki je držal papir z raznimi odtisi prstov in oči so mu begale med papirjem in posodo sem ter tja.
»Zdaj vem, kar me je zanimalo vedeti,« je rekel mahoma z veliko gotovostjo. »Manhattan je bil tu in z njim vred še drugi, toda Wilkinsa ni bilo med njimi. Pa bi človek vendarle pričakoval...«
»Oh, ta je lepa! ...« je vzkliknil Huntington, ki je od mraza .šklepetal z zobmi. »Kako morete trditi kaj takega? Menda nam ne mislite natvesti, da imate Wilkinsove prstne odtise. Kar jaz vem, se policiji do danes še ni posrečilo dognati, kdo je.«
»Točno,« je Hearn priznal. »Vkljub temu pa mi je uspela dsbiti njegeve prstne odtiske ... po brzojavni poti, če vas zanima. Dobil sem jih nekaj tre-nutksv pred odhodom, in da ste mi prišli pol ure prej v roke, bi zdaj najbrže vedel, kdo je Wilkins!«
»Toda odkod ste jih dobili? Ali je nemara uradna skrivnost?«
»Nikakor ne!« Hearn se je nasmehnil. »Iz Winni-pega, kakopak. To bi si sicer lahko mislili, saj ste strokovnjak. Gotovo še niste pozabili zanimive zgodbe, ki nam jo je povedal Lux. Winnipcška policija je zelo spretna, zato sem ji poslal obširno brzojavko, prepričan, da dosežem svoj namen. In res je eden izmed tamkajšnjih uradnikov iztaknil v arhivu star uradni spis o neki kupčiji s kožami, ki mu je bila priložena Wilkinsova pobotnica z njegovim podpisom in prstnim odtisom.«
Videti je bilo, da se Huntington vendar že zaveda resnosti položaja.
»In mislite, da se vam bo namen posrečil, samo zato, ker imate Wilkinsove prstne odtise?« je počasi vprašal. »Precej dela boste še imeli, preden ga dobite v pesti!«
»Ne verjamem,« je Hearn s pritajenim glasom odvrnil. »Doma, v predalu pisalne mize, imam prstne odtise enajstih ljudi, ki sumim, da bi utegnili biti Wilkins. Eden izmed njih je gotovo pravi.«
Huntington je zamišljeno umolknil.
V koči ni bilo več kaj početi, zato so enodušno sklenili, da krenejo nazaj. Wubbels in gospa Isacik sta šla naprej, prerekaje se in trdeč vsak svojo; za njima sta jo ubirala Wilbur in Lux, ki sta se prijazno in mirno pogovarjala, kakih sto metrov dalje zadaj pa Hearn in Huntington. Precej časa sta korakala molče, zatopljena vsak v svojs misli.
»Prava sreča, da je strelnega orožja, pištol in
revolverjev, toliko vrst, ki se razlikujejo po tovarni in kalibru...« je nazadnje izpregovoril Hearn.
»Kako mislite?«« je Huntington raztreseno vprašal.
»Vaša dreysovka na primer ima krogle povsem svojevrstne oblike, ki jih ni moči uporabiti za, nobeno drugo orožje. Zato sem prepričan, da bi bili končali na električnem stolu, če bi se bil našel v mojem truplu tak izstrelek, glede na to, da sem opozoril druge na čudno pištolo, s katero ste bili oboroženi... Ali se vam ne zdi ?«
»Kakor hitro se vrnem v New York, si kupim browning!«« je z mrkim obrazom rekel Huntington.
»Dajte, kupite si ga!« je Hearn pritrdil. »In potem nikar ne pozabite vzeti browning iz žepa, kadar stopite v temno kočo, da bi prijeli morilca. To je dejanje previdnosti, ki se priporoča celo tedaj, kadar naprej veste, da ne boste našli morilca, niti če bi ga iskali z mornariškim žarometom — Ni treba, da bi to tudi drugi takoj uganili! Jaz na primer sem precej vedel, da ne bova dobila v koči žive duše, ko sem videl, da se s praznimi rokami odpravljate nad zločinca. S tem je odpadel zame vsak vzrok za razburjenje, kajti imel sem zavest, da se mi je varovati le še tistega, ki bo z menoj vred stopil v kočo. Stvar je bila na moč preprosta, tem bolj, ker sem se lahko zanesel, da niti ne bo utegnil streljati po meni.«
»Peklenšček ste!« je polglasno-rekel Huntington, ed jeze škripaje z zobmi.
»Hvala za poklon,« je odvrnil kapetan in si zadovoljno pomel roke. »Tako me ni še nihče pohvalil.«
Urejuje: Davorin Kavljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v L&k&mi