Leto LXX štev. 200 a V Ljubljani, v torek, I. septembra I942-XX pSoni.^*^?"^p0,t'1* Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo SO Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica: Novo meato. COVENEC Uhaja vaak daa zjotraj razen p onedelfka ta dneva po pramlkn. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega | izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. § Urad DII t »o In opravai Kopltar|««a 6, L|nbl|ana. Redatione, Ammioistratlooci Kopitarjeva 6, Lubiana. Teleioo 4001 —4005. A.bbonam«ntli Met« 18 Lir«) Ettero, meta t) Lir«, hdiaone domeoica. anoo 34 Lir«, fc»t«ro 50 Ur«. C. C f J Lubiana 10 650 pat gli abbo-namootit 10.349 p«r 1« ln««rtioni. FlUalei Novo me«to. Concessionaria escIitsNa per la pnbblldti di provenienza Italiana ed estera: Unione PubhliritA Italiana S. A, MIlana. II Bollettino No 826 Colpi di mano nemici falliti II Quarliere Generale tlcllc Forze Armate to-munica: Colpi di mano tentati tla paltuglie nemirlic sono lalliti stil fronto c g i z i a 11 o dote viva e stata l*» tt i vita aerea. In roiuhattimento rontro formazioni avver-sarie superiori di nuinero due apparecchi venl-vano ahhnlluti dai no,tri cacciatori c molti aitri efficaremente initragliati. Nel corso di attarrhi contro nostri merrnntltl. q u nt t rit velivoli nemiri sono stali distrulti nel Mediterraneo dalla raceia italiana, ilue dal tire rontraereo di una nostra iinitii navale, dno altri da aviatori tedesehi. Un piroscafo risulta non graveniente danneegiato. Non hanno fatto ritorno dalla loro missinne di guerra due nostri norci. Siil laso Ladoga un trasporlo sovietiro di milletrerento tonnellate in navigazione verso Leningrada, e stalo silurato ed affondato il venllsette rorrenfe dal MAS ita-liano al romando del sottolenenle di vnscello A 1 d o B e n v e n u t o. Vojno poročilo št. 826 Sovražni poskusi so se izjalovili Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objav Ija: Izjalovili so se poskusj sovražnih palmi na egiptskem boiišru. kjer jc bila delavnost letalstva živahna. Med boji so naši lovci sestrelili dve letali, mnogo drusih pa .ie bilo u-pešiio obstreljevanih s strojnicami med boji proti sovražnim skupinam, ki so bilo v številčni premori. Med hoji proti našim trgovskim ladjam je bilo uničenih na Sredozemskem morju četvero sovražnih letal od italijanskih lovcev, dvoje letal jo sestrelilo protiletalsko topništvo neke naše vojno edinire, dve pa so sestrelili nemški letalci. En parnik ni hil hmlo poškodovan. S svojega vojneca poleta so nista vrnili dve naši letali. Dne 27. t. m. jo na jezeru Ladoga italijanski »MAS« pod poveljstvom podporočnika bojnetra liroda Alda Benvoniita torpediral in potopil sovjetsko prevozno ladjo g 1300 tonami, Helsinki. 31. avg. AS: Vsi listi obzirno pišejo o delovanju italijanskih hitrih čolnov na jezeru Lodogi. Listi poudarjajo, da bodo italijanski »MAS« še bolj stisnili hudo obleganje Leningrada. List »Suomi« piše. da se sedaj Italijani na vsej protiboljševiški fronti vojskujejo na častnem incstu. Nemške podmornice potopile 30 parnikov Nemške čete 25 km od Stalingrada - Odbiti sovjetski napadi pri Rževu Hitlerjev glavni stan, 31. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Južno od dolnjega Kuhana so nemške in romunske 6"te pritisnile sovražne oddelke v smeri .proti obalam črnega morja. Protiletalsko topništvo je potopilo sovjefiko topuičarko. Južno od Stalingrada mi nemške čete prebile sovražne postojanke in pognale v beg močile sovjetske oddelke in so sedaj 2i km južno od mesta. Ponoči je letalstvo napadalo Stalingrad, kj. r so izbruhnili obsežni požari. Železniški cilji in sovjetska letališča vzhodno od Volge so bila tudi uspešno bombardi- I rana. Pri Rževu je sovražnik na več krajih nadaljeval s svojimi napadi z močnimi pehotnimi iu oklepnimi edinicami. Med hudimi boji je bilo uničenih 48 tankov. Ju/110 od jezera Ladoga so propadli novi sovjetski napadi. V noči s« indijanski >MAS-i« na jezeru Ladoga potopili eno topuičarko in sovjetsko prevozno ladjo. liojnn I tala so ponoči in podnevi bombardirala vojaške naprave v vzhodni Angliji in v Midland u. Kakor je liilo objavljeno s posebnim uradnim poročilom, so nemške podmornice prizadejale v zadnjem tednu nove hude udarre sovražni plovili, ko so na Atlantiku, na K a r i h i j s k r m morju in oh afriški obali potopile .10 ladij s skupno 181.1100 Ion. Pet ladij p,i je bilo torpedirnnih. Dne 2!). avgusta je major Golob na vzhodnem bojišču dosegel svojo 110. letalsko zmago. Berlin, 31. avg. AS: Na južnem odseku sovjetskega bojišča je bilo včeraj nemško letalstvo zelo delavno in je uničilo 17 tankov in približno enuko število vozil, ki so vozila strelivo. Na Volgi sia bili potopljeni dve prevozni ladji. Med letalskimi boji nad področjem Stalingrada je bilo sestreljenih 24 sovjetskih letal. Dve nemški letali pogrešajo. Berlin. 3. avgusta. AS: Iz vojaškega vira se ie izvedelo, da so nemške in romunske čete južno od Kuhana po hudih bojih zavzele višino, ki jo je sovražnik močno utrdil in branil. Pred napadom so nemške in romunske čete morale prodirati skozi gozd. Druge nemške čete so zavzele vas, ki so io boljševiki zelo utrdili. Razni sovjetski protinapadi so bili odbili. Na višinah Kavkaza so nemške planinske čete zavzele nove prelaze. Vsi sovražni protinapadi so bili odbili. Letala so napadala sovražne kolone. Sovražni tanki so bili zavrnjeni ali pa uničeni z bombami. ki so jili letala metala izredno nizko. Bojna letala so tudi uspešno napadala sovražne kolone Nemiri v Indiji spravljajo Angleže v najtežji položaj šanghaj, 31. avg. AS: Kljub strogi angleški cenzuri prihaja nekaj poročil iz Indije. 1 a poročila pravijo, da so Angleži v Indiji naleteli na tak odpor, da g ani enakega v vsej zgodovini angleške liadoblasti v Indiji. Ta upor iz-podjeda temelje angleškemu imperiju. Angleži so si namreč mislili, da bo Indija postala angleška orožarna. Toda Indijci se tokrat niso Angleške letalske izgube * Stockholm, 31. avg. AS: Iz Londona poročajo: Uradno poročilo, ki ga je objavilo poveljstvo angleškega letastva. pravi, da so v zadnjem tednu Angleži izgubili med poleti nad Nemčijo 93 letal. Večina teh letal jc bila lvoinbnikov. Švedska v boju proti komunistom Stockholm. 31. avg. AS: švedski vojni minister Skoeld je iinel v Karlskogi govor, v katerem je podčrtal nevarnost komunističnega uveljavljanja v švedski vojski. Minister je izjavil, da bo vlada vse storila, da bo izločila komuniste iz vrst švedske vojske, da bi se tako preprečila sabotažna dejanja, švedska vojska v svojih vrstah ne sme imeti ljudi, ki jim ni zaupati. V vrstah švedske vojske smejo služiti le tisti, ki so resnični in iskreni rodoljubi. Smrtne obsodbe na Irskem Stockholm, 31. avgusta. AS: Donisnik lista »Svenska Dagbltulet« poroča iz Londona, da je bilo na Irskem obsojenih 6 Ircev na smrt, ker so pripravljali sabotažna dejan ja v Ulstru. Petim obsojencem pa so smrtno ka/cn izpremenili v kazen dosmrtne ječe, samo šesti obsojenec bo ltsmrčen. Med prebivalstvom pa narašča razburjenje proti oblastem, ker krivila tega obsojenca prav tako nt dokazana, kakor manjkajo dokazi za ostale obsojence. Pomanjkanje živil v Siriji Ankara, 31. avgusta. AS: Iz Damaska poročajo. da je pomanjkanje živil tolikšno, da so začele cene življenjskim potrebščinam zelo naraščati. Prebivalstvo ie zaradi tega zelo vznemirjeno in po ulicah v mestih je prišlo do demonstracij. Zlasti hude so bile demonstracije v Bejrutu. Delavci groze s stavko, če iim mezde ne bodo povišane. Da bi preprečile večje nerede, so oblasti odredile povišanje mezd. Vojaške proslave v Turčiji Ankata. 31. avgusta. AS. Včeraj so v vsei Turčiji slavili 20 obletnico zmage pri Dunilupi-narju. V tej bilki ie Kemsil Ataturk odločil usodo Turčije. Po vsei Ttirčiii so bile vojaške prireditve, zlasti v Ankari ie bila prirejena posebna vojaška slovesnost Listi obširno popisujejo potek bitke in poveličujejo njen pomen. predali pasivnosti, obdaja jih na cela vrsta azijskih narodov, ki se hočejo poni vodstvom Japoncev prilioriti do svojih pravic. Indijci imajo svoje zastopnike v vsej vzhodni Aziji, ti zastopniki pa niso več pod pritiskom Angležev in Amerikancev in zato lahko svobodno povedo svoje mnenje. Angleži so se motili, če so mislili, da bodo z nasiljem zlomili indijski odipor. Angleži so morali zapreti več tisoč Indijcev, za vojaško proizvodnjo važne tovarne pa kljub temu niso v obratu. Rini, 3. avgusta. AS: Dopisnik lista »Dailv Herald« poroča, da je prepotoval Indijo in skušal ugotoviti, če bo uporniško gibanic škodovalo angleškim vojaškim pripravam. Dopisnik pravi, da bodo li neredi zelo vplivali na proizvodnjo orožja. Zapiranje indijskih voditeljev ne bo moglo ustaviti boiev za svobodo. Nerazpolo-ženie proti Angležem stalno narašča. Na raznih krajih so uporniki poškodovali vladna poslopja in vladne naprave. Bannkok, 31. avgusta. AS: V Madrasu in v Maduri ie prišlo do novih neredov. Angleške oblasti so razpustile občinski svet, ker so mestni nastavijenci podpirali protiangleško gibanic. Tudi v Kalkuti ie prišlo do spopadov med policijo in demonstranti. Dva redaria st:i bila ranjena. V Novcni Delili iu je policija nasilno razpršila množico, ki je demonstrirala in zahtevala, da izpuste iz zaporov indijske nacionaliste. Več redarjev ie bilo ranjenih. V Novem Delhiju so zaprli šolo, ker so učitelji med mladino širili revolucionarne ideje in obžalovali, da ie bil Gandi zaprt. Bannkok, 31. avgusta. AS: V Karakiiu je prišlo do zelo ostrega spopada. Skupina demonstrantov je šla pred vladno palačo, da bi zahtevala svobodo za nacionalistične voditelje. Čete pa so skušale množici zapreti pol. Med spopadom sta bila prevrniena in zažgana dva tramvajska voza. Med vojaki in civilnim prehivnl-slvom ie bilo nekaj oseh ranjenih. Občinska uprava ie takoj nato objavila razglas, v katerem pravi, da bodo takoj ustreljeni vsi listi, ki se bodo udeleževali neredov. T _ tiramacorsk^ KJ STALIN O s C\c/eis^ M, Joubovki iv;ner&> V STALI ING« A D 'vortoš/Lovcifiib "*"c ^ "oOH SO 100 150 km. cs TA G i Msr/upoi Serd'ins iKat&nikoiA) S \ Jff^AJej MOVbUO}^, .. P TjožjgT" J3 fiM^^S^RkŠnoKR % ^VOftoŠMKK MOSjer^MOI/OMSiJS* A oVatbcp) r ^ (STfiVROPOD foP-SS^CKji ^HAiPiSKO pri Nnvorosi jskii. V letalskih dvobojih je bilo | sestreljeno četvero boljševiških letal. Helsinki, 31. avgustu. AS: V noči od petka nn sobolo so imeli v Helsinki! letalski alarm, ki ie trajal 4 ure in pol. Sovjetska letala so metala bombe raznih vrst. V mestu so posebne skupine gasilcev gasile požare. Sovjetske letalske izgube Berlin. 31. avgusta. AS: »Zvviilf I lir Blati« piše. da ie sovjetsko letalstvo v času od 1. do 28. avgusta izgubilo 20815 letal. List dodaja, da je bilo dosedaj na Volgi potopljenih 110 sovjetskih ladii. Boji na finskem bojišču Helsinki. 31. avgusta. AS: Na odseku zahodno od Alinusa ie bil odbil sovietski napad in so bile sovražniku prizadejune hude izgube. Na bojišču vzhodne Karelije so v odseku tiri llukai inerv i iu finski topovi uspešno razbijali postojanke sovjetskega topništva. V' polno ie bil zadet sedež glavnega stana. Sovjetske izgube so velike. Na odseku liri Ulllllju je bil odbit sovjetski napad. Po drugih bojiščih ie bilo samo delovanje palrnl. Finsko protiletalsko topništvo v Aumisii ie sestrelilo dve sovjetski letali. ku-i(l,kjačvik$>(iolxlUwm ii Boljševiška ofenziva pri Rževu se je popolnoma ponesrečita Berlin, 31. avg. AS. »Vtilkisehrr Benlinchter« piše, ila je boljševiška ofenziva pri Rževu doživela strahovit polom. Boljševiki niso napadali po določenem načrtu, ampak so izvedli celo vrsto obupnih dejanj, s katerimi so hoteli vpostaviti ravnotežje, ki se jim je na vsem bojišču tako zamajalo. Vse to podjetje je boljševiko veljalo ogromnih izsub. Železni odpor junaških nemških pehotnih oddelkov je zlomil vse sovražne nade. Mesec dni po besnih sovjetskih napadih so ludj- šcviki oslabljeni, ker so izeuhili toliko tisoč vojakov in ogromne količine orožja, ne da bi dosegli kakšen vidnejši uspeh. Zvviilf Uhr Blatt« piše, da so nemške in **-vozniške čete v svojih silovitih napadih v južnem odseku dnevno dosegle velike uspehe. Pri Stali*-gradu je hil zajet cel sovjetski generalni stamaz. število žrtev še ni znano, menijo pa, da je zelo visoko. Omejitev brzojavnega prometa v Ameriki Stockholm. 31. avgusta. AS: Iz \Vnshing-tona poročajo, da bodo z dnem 30. septembra v Združenih državah ukinjene vse zasebne brezžične. brzojavne zveze. Ukinjene bodo tudi brzojavke trgovskega značaja z vsemi evropskimi državami, razen z Anglijo. Ta sklep pa še ni bil uradno sporočen Švedskemu poštnemu ministrstvu. Požar v Gibraltarju Alnecirns, 31. avgusta. AS: V pristanišču Gibraltarja sla se zgodili dve nesreči. Na kri-žarki. ki je bila poškodovana med nedavnimi spopadi v Sredozemskem morili, so popravljali poškodovane dele ladje, ko ie nenadoma izbruhnil požar. Požar so lc s težavo omejili tn zadušili. Na letališču pa se ie prevrglo dvomotortio bombno letalo. Dva člana posadke sla bila ranjena. Ponesrečen angleški poskus izkrcanja v Novi Britaniji Tokio, 31. avgusta. AS: Iz Rahaura poročajo, da je podmornica pripeljala posadko avstralskih čet, ki so se ponoči skušale izkrcati v Novi Britaniji. Avstralci so hoteli Japonce presenetiti. Japonci pa so podmornico potopili in cela skupina avstralskih voinkov ie bila uietn. Lorenzo Mnr<|iics, 31. avg. AS: Semkaj je prišel angleški časnikar Georges Gorman, ki je 16 let bival na Japonskem. Podal je zanimivo izjavo o vojaškem in gospodarskem položaju Japonske. Izjavil je. da je Japonska pripravljena na vse žrtve, da bi povečala svojo vojaško moč in zmagala v vojni. Japonska ima velike rezerve, ki se stalno večajo in vsa dela vodijo ugledni strokovnjaki. Japonske ni mogoče tolči niti na snhetn. niti z blokado, prav tako pa se ne sme računati na notranji zlom. Premagati jo na morju pa bi bilo naravnost nadčloveško dejanje. Saigon, 31. avg. AS: Glavni stan Maca Ar-thurja v Avstraliji poroča, da so japonska letala dvakrat napadla pristanišče Port Darvvin in metala liombe na pristaniške naprve, ki so povzročile škodo. Pogovori s slovenskim ljudstvom: Vrnimo se k zahodni ■ ■ r■ in i civilizaciji! Sinoči ie ob 21.35 govorit vred mikrofonom liadio Ljubljana Alessandro Nicotera, in sicer je imel trčtjc svoje predavanje v vrsti *Buzao-vor s slovenskim ljudstvom•: Ko smo zadnjič rekli, da je edina pravilna rešitev, poleg drugega, kar je bilo že določeno (če se ne daje prednost razpršitvi in uničenju) za Slovence v Ljubljanski pokrajini življenje v gostoljubni skupnosti življenja Italijanov, smo razumeli, da je treba vzklikati, da se vrnemo k zahodni civilizaciji. Pravimo »Vrnitev«, ker je avstrijska nad-oblast pustila jasen pečat te civilizacije in na kulturnem polju sta mnogo boj vidna italijanski iu nemški vpliv, povezana skupaj, dočim so se Slovenci v 20 letni družbi s Srbi vračali proti srednjeveškim temam, kadar so ti Slovani z juga bolehali na kroničnem nemiru narodov, ki še niso našli pravega prostora na evropskem ozemlju. Med njimi je vladala nepotrpežljivost, ki je nI bilo drugod in ko se med Slovenci že dolgo ni več pojavljala s tako silo, kakor med drugimi balkanskimi narodi. 20 let srbskega gospodstva je v mnogih dušah zapustilo nemirne znake anarhije in političnega zločinstva. Kdor bo odbijal te naše vidike, do kazuje še enkrat, da si raje zavezuje oči, namest« da hi gledal v obraz stvarnosti, to pa je vedn» nevaren način dela in sicer zlasti v politiki. Dejansko so umori in grozote brez imena, nasilja brez začetka in konca, blazna in nekoristna dejanja takšne narave, da so brez elave še tisti, ki so vkljub balkanskemu vplivu, ki je prihajal iz Belgrada, mislili, da si je slovensko ljud-(Nadaljeranje na drugi strani zgoraj.^ t Stran Jg >SLOVENEC<, toTelk, 1. septembra 1942-XX. 4tev. 200. (Nadaljevanje s 1. strani) stvo ohranilo značaj vernega in delovnega ljudstva. To je bil torej narod, ki bi se v vsakem slučaju umaknil ali pa se zoperstavil delom ban-ditstva. Kakor torej vidite, se je ustvaril precej velik nesporazum, da so italijanske čete bile prisiljene same čistiti lo slovensko ozemlje, o katerem se je že v začetku mislilo, da je zatočišče miru iu korektnega ter celo mogoče prisrčnega sožitja. Italijanska vlada v tem izrednem času ni mogla prevzeti težke naloge, koliko je tistih, ki bi si nadeli naloge Srbov in poklic gozda in koliko je listih, ki so si pridržali plemenitejše nagibe. Namen ohraniti zapadu to ozemlje, ki se je vedno izrekalo za zapad, je tedaj narekoval, da se mora izvesti kirurška operacija, ki bo mnogo bolj težka: tako so se namreč že razkrinkali znaki zastrup-Ijenja krvi v celotnem organizmu. Vendar pa so še vedno živi in blizu značaji dobe in sicer dobe zadnjih stoletij, ki so Sloveniji vtisnili njen obraz in blagostanje. Navedbe raznih vrst bi bile pri tem dolgočasne, ker vedo zanje tudi tisti, ki so manj izobraženi in se te navedbe nanašajo na nemško in italijansko romantiko. na umetnostne vplive, na verske in književne vplive, v vsem tem okviru se gibljejo najbolj vidni zastopniki slovenskega ljudstva, ki so se vzgajali na Dunaju, v Gradcu, v Benetkah, v Pa do v i in v Rimu. In pri tem moramo navesti bogastvo, ki si ga je slovensko ozemlje nabralo od trgovine ne proti juga, ampak v smeri proti Italiji, od koder je prišlo mnogo velikih družin trgovcev, ki so nato postali predstavniki slovenskega gospodarstva, meceni in plemeniti gostitelji rodov, prav tako pa v prometu z avstrijsko marko, od koder se je na slovensko zemljo zlivalo tolikšno bogatstvo, da dolgujejo Slovenci Avstriji najbolj cvetočo dobo svoje zgodovine. Ni ravno zastonj msgr. Korošec ztlalek« hotel rajši ostati vključen v avstrijsko federacijo, kakor pa v fcderacijo z drugimi južnimi državami. Mi smo se pa rodili v dobi, v kateri so se satanske sile nereda trenutno prebile. Ta doba se je začela z atentatorji v Sarajevu in z mornarji v Kronstadtu in v tej dobi brezčastja so si le sile domislile, da lahko poroštvujejo civilizaciji propadajočih anglosaksonskih demokracij in ob času propadanja Francije, ki se uveljavlja z mračnimi masonskimi intrigami in z diplomatskimi konferencami in z visokim židovskim bankarstvom. Vendur na se je j>osrečilo vpostaviti /druve sile stare Evrope. Državljanske tradicije dveh velikih narodov, in sicer italijanskega in nemškega, so našle v sebi sami silo za odpor in ta odpor se je imenoval revolucija. In to je revolucija, ki zanima vse evropske narode. Na revolucionarnem poprišču sta dve kulturi. latinska in nemška, dve edini pristni kulturi vredni lega imena, nc le našli medsebojnega sporazumevanja, temveč sta po zaslugah dveh velikih voditeljev našli tudi formulo medsebojnega spopolnjevania. tako da lahko z gotovostjo trdimo, tla bo ta vojna naredila konec vsakega liheralnodemokratičnega svetozora. konec judovskega klikarstva, konec kramarskih imperializ-mov in konec vsakovrstne nnarhiie. a obenem nastanek novega tipa italo-nemške. ki jemlje svojo jezgro iz največjih pojavov človeške miselnosti. iz tistih pojavov, ki so v preteklosti ustvarili veličino Evrope. Univerzalna misel, ki jo vsebujeta dve veliki revoluciji, italijanska in nemška, jc tolikšna, da bo zagotovila Evropi za vedno prvenstvo v svetu. Ta misel prihaja še in vedno od svojega izraza v prvenstvu duhovnih činilcev, ki se ostvarjajo v socialnih načelih in določbah neprekosl jivegn napredka. Ko bodo zadnji sunki proti neznanim obzorjem izčrpani in bo Evropa vneto začela obnovo. bo jasno vsakomur, kar zdaj bojno razpoloženje. strasti, sumničenic in nevednost preprečujejo in motijo jasen pogled. Mali narodi, kakor slovenski narod, bodo tedai videli predvsem brezuspešnost že premaganih stremljenj iz leta devetinosomdeset. zastarelost gotoveca zadržanja in sramoto razbojništva. Nato bodo pa zaznali naslado oziroma ugodnost. kakor se ie pri drugih narodih to že zgodilo, da se naslonijo na tista načela, za katera se zmagovito bori dvesto milijonov Evropejcev, sni so njih srca prena-sičena od velike, nove in vekovečne sile ideala, proti vseiii brutalnim silam, bodisi da se skrivajo po gozdovih, bodisi da so vkopani za blagajnami niuiorških bank. Tedaj bodo končno sprevideli vsi Slovenci, ki še niso imeli prilike in časa, da bi sprevideli že prej — a mnogi to med boli izobraženimi to. že vedo, kakor so sicer to dognali najboljši predniki, da je bila Roma vedno delilka miru in pravice in bodo najbrž sodelili mnenje enega najplemenitejših zastopnikov svobodniiuhlia in človečanstva. ki smo si ca mi nalašč izbrali prav med Amerikanci. iznajditelja vsakovrstnih nro-tievropskih naukov: Abrahama Lincolna. ki se ie o Romi in rimski kulluri takole izrazil: »slavna Roma. ki nas je celo odkrila, nas ustvarila, nas odrešila in vzgojila, nas moralno hranila s svojimi neuničljivimi zakoni«. Lincoln ie gotovo dobro poznal pojem kulture. saj tli živel v gozdovih, ne v stepali in ne v puščavah, ne na borzah ali treih. kaili to kulturo si ni pridobil ob poslušanju tajnih radijskih nostai. O slovenski poslušalci, ni na svetu človeka ali naroda, ki bi si drznil zatajiti rfmsko ime, ne da bi s tem zatajil kulturo sploh. Kakšna bo letos letina v naši pokrajini? Avgust nam je prinesel tako lepo vreme, da skoraj verjeti ne moremo, da smo v septembru. Saj je res zadnju leta I > i I avgust vedno najbolj deževni mesec, ki je |>okončal še tisto malo poletja, ki smo ga s takim veseljem pričakovali. Ker se je letos poboljšal, so tudi vsi najrazličnejši pridelki, ki zorijo im> poljih, marsikaj pridobili, tako lahko letos pričakujemo razmeroma srednje dobro letino. Kar sta huda in dolga zima in mraz pokvarila na zgodnjih pridelkih, nam skuša ugodna jesen povrniti na drugih. Za vsakdanji kruh so seveda najvažnejša žila. V naši pokrajini poznamo v glavnem le ozimno pšenico, rž in ječmen. Dolga zima, v kateri je ležal sneg ponekod skoraj sest mesecev, jo im ozimini napravila hudo škodo. Le na boljših legah, kjer je v adventu sneg »kopnel, tam se jo ozimina še nekako pretolkla. Zato pa je tem huje trpela na osojnih legah. Pa še ni bilo dovolj škode. Pritisnila je letos tudi rjit, ki je v precej večji meri škodovala žitu kakor druga leta. Zato so vsa. ozimna žita letos na osojnih in slabih legah, recimo v pretežni večini kočevskega okraja, dala do 40 ali celo več odstotkov manj pridelka, kakor navadna leta. V celoti lahko računamo, da je bil pridelek ozimnih žit v vsej pokrajini za skoraj prav tak kakor oh srednje dobrih letinah. Jara žita na Dolenjskem niso v navadi in so posejali kmetje komaj 10 odstotkov jarih žit, medtem ko je oslalih 00 odstotkov šlo za ozimi-no. Tam, kjer je bilo spomladi ozimno žito zelo slabo, so sicer ponekod zasejali jaro žito, vendar le v malo primerih. Manjkalo je namreč primernega semenja. Dalje pa tudi jara žila rode knj slalx> v primeri z ozimino. Malenkost jarih žit je letos obrodila srednje dobra — Oves, kolikor je bilo posejanega, je vrgel povprečen pridelek in tudi rje ni bilo mnogo. V vseh okrajih pokrajine, zlasti pa v novomeškem okraju, sadijo koruzo. Letos so je prav v novomeškem okraju zasadili skoraj še enkrat več kakor prejšnja leia. Koruza sedaj dozoreva in lepo vreme ji je dobro delo. Obnesla se bo izvrstno, tako da bodo pozimi in spomladi lahko otepali žgance. Se bolj važen kakor kruza je seveda krompir. Letos bo prav dober. Suša v juniju mu ni mnogo škodovala. Potem pa je bilo dovolj dežja, tako da je povsod nastavil lepe in krepke gomolje. Pa ne samo to. Letos je prav posebno zdrav in ni nevarnosti, da bi gnili, kar je prav gotovo največji strah ne samo pridelovalca, ain-j>ak tudi kupca. Zelje, ki večinoma pride na mizo s krompirjem, je prav tako dobro in bo bogato obrodilo. Kaj pa tretji v tej družbi, ki skoraj vsak dan prihaja na mizo? Fižol je sicer v Ljubljani sami marsikje pripravil neprijetna presenečenja. To je bilo boja z ušmi, ki so se ga tako vneto lotile. Na srečo je ta sovražnik iiastonil tako nmožestveno le proti ljubljanskemu fižolu, pa še tu se je marsikje urezal, saj so se ga nekateri |iošteno lotili. Na deželi uši niso napravile fižolu škode. Nekoliko mu je sicer nagajala fižo-lova pršica, ki so jo nekateri tudi v Ljubljani spoznali. Vreme in leto pa je bilo za fižol prav ugodno, tako, da bo tudi pridelek tega tako važnega živila v pokrajini kar dober. Bolj križ je z živinsko krmo. Seno je letos dalo znatno manjši pridelek. Kriva je bila t»niu Jožef LObeit junijska suša. Pa se je smola vlekla še naprej. Dež! ki so ga ob junijski suši vsi tako težko pričakovali, se je toliko zakasnil, da je tudi otava mnogo bolj redka, kakor bi bila sicer. Poleg tega pa bo prav zaradi suše bolj plovelasta. Dež je sicer |>otem storil svoje, vendar zamude, ki jo je imela otava, ni mogel odstraniti. Detelje, lucerna in druge krmilne rastline so dale pri prvi košnji inanj kakor navadno. Po poročilih bo tudi druga košnja jxh1 povprečno. Krme Ik> lorej primanjkovalo, s tem računajo tudi živinorejci. Prav zadovoljivo pa kažejo pridelki, ki nam jih da druga polovica leta. Ajda je povsod krasna in Ih> prav l>ogato rodila. Grozi ji le ena sama nevarnost — slana. Upajmo, da pri toplem in lenem vremenu, ki se nam se'i«j tako stanovitno ponuja, ne bomo doživeli kakšnih prav hudih in hitrih vremenskih preobratov, ki bi pokončali ajdo. Druge okopavine, pesa, korenje in zlasti repa pa obetajo naravnost sijajno. Zanje je prišel dež, kakor da bi ga naročili. Nato pa je pritisnilo sonce in vse raste, da je veselje. Prav zaradi tega I bodo živinorejci lahko tudi nekoliko popravili škodo, ki jo jim je povzročil slabi pridelek eena in otave. Poglavje zase je letošnja sadna letina. Vsakdo, kdor le malo ogleduje sadno drevje |X> ljubljanskih predmestjih, lahko vidi, da bomo pridelali precej sadja. Nekatere vrste jablan in hrušk se kar šibe pod težo lepega in razmeroma debelega sadja. Isto velja za jablane v vsej pokrajini. Povsod so prav bogato obrodile in kar je še posebna sreča, sadje je lepo, debelo in zdravo. Huda zima je tudi v precejšnji meri pomedla s škodljivci, kar bo pač edina malenkostna korist, ki jo bomo imeli od nje. Hrušk v pokrajini ni veliko, obetajo pa dobro. Isto velja za orehe. Slika ne bi bila popolna. Če ne bi na koncu podrobno pogledali v vinograde, saj je za Dolenjsko vinograd v pretežni večini začetek in konec vsega pridelka. Trta je letos prav lepo nastavila in lepo zori. Škodljivci niso nikjer nastopili v veliki meri, tako, da so običajna škropljenja fiopol-noma zadoščala in so bile s tem preprečene vse škode na grozdju. Vreme 6amo je bilo nad vse ugodno, tako da se že danes lahko reče, da l>o dolenjska trta letos vrgla odlično grozdje in dobro vino. Seveda velja za trto v tem času še vedno stari pregovor: Ne hvali dneva pred ».ečerom. September bo odločil dokončno, kakšno bo letošnje vino. Še eno posebnost je treba podčrtati o letošnjem letu in njegovi letini. Navajeni smo bili prejšnja leta, da so nain ujme neštetokrat in na velikih območjih |K>kvarile in uničile pridelke. Spomladi in jeseni so bile povodnji, čez poletje pa je toča z viharji kaj rada obiskavala zoreča polja. Letos lakih ujm skoraj ni bilo. Le v Beli Krajni je bila malenkostna toča in v logaškem okraju je tudi ob nevihti napravila malenkostno škodo. V obeh primerili pa ni hilo prizadeto veliko območje. Ostane ena sama želja: naj bo vreme ugodno, ko bo treba spravljati pridelke s polj. Ce nam bo tudi v tem primeru nebo naklonjeno tako, da bo krnet lahko srečno pospravil vse to. kar je obdeloval v potu svojega obraza čez vse leto, potem bo tudi srečno lahko pretolkel zimo in njene težave. Kakšno bo vreme v letošnjem septembru Navedena vremenska napoved je zgrajena na povsem novem načelu, ki nam daje možnost sklepati na vreme brez vremenske karte in za dolgo dobo naprej. Izkazalo so jo namreč, da nam datumski intervali povedo za bodoče vreme. Sem spada n. pr. razdobje med 7. in 10. januarjem, ko se odloča kakovost nadaljnje zime: ako je v tem intervalu temperatura hudo padla in se pri tem padec stalno vrši proti 10. jan., potem je to brezpogojni znak hude zime. Nasprotno: če se je v tem intervalu (proti 10. jan.) zjužni, potem bo preostala zima topla. Podobne »vremenotvorne« intervale imamo tudi v drugih mesecih (n. pr. okoli 21. julija: tvorba neviht), toda povečini povezanost bodočega vremena z dotičnim »vremenotvoruim« razdobjem ni tako jasna, kot je to v navedenem primeru inesera januarja. S pomočjo finih matematičnih metod pa je vobče možna izsleditev tudi , nejasne povezanosti. ' S takim preračunavanjem smo dobili za september naslednji rezultat: obstoja možnost (kot to kažejo računi) (lveli variant vremena v septembru. Ker ne moremo z gotovostjo reči, kakšna od leh variant ho prava, bomo navedli obe. Napovedani datum lahko more biti netočen v posameznih primerih (v 25%) za 1 dan. Prva možnost (prva varianta). 1. in 2. večinoma jasno. 3. poslabšanje in krajevne padavine. 4. Trajen dež in hladno. 5. in 6. večinoma ohjač-no, včasih dež. 7. Večinoma jasno. 8. in 9. dež in hladno. 10. do 18. lepo in le 14, in 16. povečanje oblačnosti. 19. in 20. poslabšanje, a brez padavin. 21. dež. 22. razjasnitev. 23. in 24. poslabšanje manjše padavine. 25. trajen dež. 26. in 27. jasno in toplo. 28. do konca meseca dež, hladno, po gorah sneg. Druga možnost (druga varianta). 1. in 2. lepo. 3. ali 4. vpad deževja, ki bo trajalo nekako do 6. Nato (7.) lepo vreme, ki bo trajalo do 10. Okoli 11. dež in hladno, ki bo trajalo 1 ali 2 dni, nato (13.) izboljšanje, a še nezanesljivo vreme (krajevne padavine) vse do 15. 16. in 17. lepo. 18. dež. 19. do 27. lepo in toplo z manjšim poslabšanjem okoli 24. septembra. 28. dež, hladno. po gorah sneg, ki bo v glavnem trajal do konca meseca. Še enkrat opozarjamo, da utegne biti napovedani datum v posameznih primerih (v 25%) za 1 dan (zakasnitev pride pogosteje)! GOSPODARSTVO Letina v jugovzhodni Evropi Žitna letina v jugovzhodni Evropi ie v glavnem pod streho. Po dveh zelo slabih letinah se bodo lahko sedaj jugovzhodne države odpočile skrbi. Letina je bila dobra za žito. kaže pa zelo dobro tudi koruza, tudi okopavine bodo dale znaten pridelek. Edino izjemo tvori Grčija, katere kmetijska proizvodnja je še vedno premajhna, da bi zagotovila prehrano prebivalstva z domačo proizvodnjo. Se maja ie kazalo na splošno za lelino v jugovzhodnih državah slabo, nalo na se ic vreme zelo izboljšalo in zato ie pridelek izpadel dobro. Slovaška računa s pridelkom 3.2 mili i. met. stotov, rži pa 2 milijona. Slovaška bo lahko tudi nekaj pšenice izvozila. Bolgarija računa z 10 mili i. slotov pridelka pšenice, s čimer bo krita domača potreba. Srbija računa na pride lek 2.8 mili i. met. stotov. Jdadžarska in Romu nija sta imeli dobro letino, tako da bosta lahko mnogo izvažali na novo, kar lani ni bilo. Tudi letina koruze ie zelo dobra, saj ho n. pr. Srbija pridelala 10 do 11 mili i. stotov, kar bo dalo znaten izvozni presežek. Tudi Romunija in Madžarska bosta dali velike količine. Banco di Homa na Kreti. — Banco di Roma je odprla svojo podružnico na Kreti, in sicer v mestu Sv. Nikolaj, kjer je tudi sedež zasebnih oblastev. Nova podružnica ie odvisna od podružnice na otoku Rodos na Dodekanezu. Zvišanje carinskega ažija v Srbiji. V Srbiji so zvišali carinski ažio od 1.500 na l./OOVo. Llster prepoji s to karhoino kislino svoje obveze, z njo očisti Instrument«, z njo si umiva roke, preden začne z delom. Zaradi tega se drugI zelo proti nJemu borijo In ca BiucSIJo. MoJ kolega, llolaudcc, ki Jc z menoj prISel v bolnišnico, ml Je Šepnil na uho, naj dobro zaprem vrata, da ne pridejo v sobo Llsterjevl bacili. Smejal se Ju temu donilslcku, kakor da .bi Izrekel hngve kako duhovitost. Omenili so ml tudi. kaj Jc rekel nek drug, sicer odličen kirurg: »Antlsepsa Je morda uspeSna v druglli deželah, a ne v Angliji, kjer Imamo navado, da se umivamo. Tretji Je spet pripomnil, da nI dostojno, čistiti al nohte pred operacijo. Dostojen človek opravlja ta posel samo dnma. Lord Llster se nI prestrašil ne majhnih ne velikih nasprotnikov, te kot deček se Je bavlt z mlkoskop-sklml raziskovanji, vsaj v toliko, t kolikor Je bilo tn v zvezi i vrenjem nioSta, kajti njegov oče, ki je bit vinski trgovec. Je prebiral knjige, ki so obravnavale akromatlčnl drobnogled. — Od nJega je Joief Llster dobil zanimanje za to področje, po tej poti je tudi spoznal Pasteurjeva odkritja, jih sam preizkušal ter potrdil njih točnost. Njegova nadaljna raziskovanja so Izhajala Iz teea oporišča. Sklepal je. da Je treha bacile odstraniti. Jih uničiti, če so povzročitelji Infekcije pri ranah. Predmet klrurira so rane, bodisi da Jih Je povzročila sovražna roka, bodisi da Jih Jc zadala dobrotna roka kirurga. Rane so »vrata bolezni«, preko njih pride zlo. Treha Je ta vrata zta zapreti pred drobnimi sovražniki, da ne zaidejo v kri. S to re-nlalno mislijo Je Llster reformiral sodobno kirurgijo, še več, dal je za vse čase kirurgiji zanesljivo »mer. Llster ml Je pripovedoval, da »o nedavno porušili v Londonu bolnišnico av. Jurija, da hI tako naredili konec neprestanim ponavljanjem prisada. Na Istem kraju Je hlla nato zgrajena druga bolnišnica, toda prisad Je začel »pet divjati m«"d operlranel. Tedaj »o prisil do »klepa, da je zlo v zvezi s krajem, medtem ko hI si, vsi zdravniki In pa bolniški strežniki morali pač priznati, da »o prav oni prenašali prisad od postelje do postelje, ker »o umivali t Isto gobo rane pri različnih bolnikih, eno za drugo! Ko sem hodil z lordom Llsterjem od postelje do postelje, »em opazoval diagrame o vročini, »em »e lahko prepričal, da tn le redkokdaj nastopi med bolniki Sen. Tedaj ml Je bilo Jasno, kakSno veliko važnost Ima Pasteurjevo odkritje, če pride v dobre roke. Spoznal sem. kako vellkankso uslugo »mo ml hakterl-ologl naredili kirurgom, ko »mo jim dali nank n Infekciji, s pomočjo katerega so oni mogli ustvariti nauk o dcslnfekcljl In o čistoči. Kar zadovoljen »em a samim »eboj. Z velikim užitkom bivam v tem svetovnem nie«tn, zlasti pn tem, ko sem nekaj časa preživet v bližnjem In daljnem vzhodu, kjer Je pač kultura Se zadaj. London Ims ogromen trgov»kl promet, n katerem »1 tudi tl»tl, k1 je videl Pariz, ne more nnredltl »like. Moveka kal prevzamejo njegovi »Ijajnl mnzell. njegove knjižnici In njegova arhitektonska čudesa. Večkrat »em obiska gledališče, zlasti »Indlpendent Tlieatre«. Videl »en-dramo »Nora«, kjer »ta Imela glavno vlogo Janei Achiirch In Charle« Charrington. Drama pred»tavlji zgodbo žensk«, ki »o z njo ravnali kot t lntko, k1 pa j« »poznala, da Je zmožna globoko mUtltt ter 1< zapustila moža In otroke. Drama je zelo moderna preveč moderna. Tu le naredila toliko senzacijo, di »0 v raznih Inknllh Izobesili lepake » »ledečlml he»e dami: »Prosimo, da »e o Nori več ne govori!« Dram« te spisal neki norvcSkl ali Švedski pisatelj po Imenu Henrik Ibscn. Dojim se. da se boste tndl vi zatekli k opozorilnim letakom, č« vas hom Se dalje dolgočasil » »vojlm pismom. Zato končujem ter va» Iskreno pozdravlja VaS Martin.« Dr. Bognslav Alexlus Iz Kronovega slnn Martin« ▼ Londonu. »Dragi sin! Z nekako žalostjo »em bral to. kar si ml pisal o uspehih Jožefa Llsterja. DanaSnjl operaterji »o pač srečni. Mislim na to, kar se je nekdaj godilo na Dunaju, takrat, ko sem Jaz Študiral tam kirurgijo: tedaj »n na sto In sto načinov mučili nhog« ranjence; z mazanjem, z raznimi čaji, z balzami, r. lzžlganjem. Itd., skratka z ogromnim arzenalom raznih pripomočkov. s katerimi so odstranjevali vnetja In ozdravljall rane. S stališča antl»cpse je bilo pa najhujše to, da so najprej vsako rano zdravili z grczllom, In sicer prav malomarno In površno, nato so Jo umivali s slrlngo. razširjali r. nožem, obkladali z obvezami, žgali z vročim železom ali pa z vrelim oljem. Kar z grozo mislim na to, da hI vse te pridobitve lahko uporabljali že v tistih časih, zlasti pa na to. da smo že takrat videli vso Škodo, ki smo Jo s svojim postopkom povzročali, kljub temu nismo verjeli v škodljivost metode. Ne vem, če poznaS zgodbo o Semmetwelsn. To Je bil mož. ki sem ga Jaz od blizu poznal, ko sem izvrševal prakso na dunajski splošni bolnišnici. Za primer, da nič nc veS o tem človeku ln njegovi žalostni usodi. Ti jo hom na kratko omenil. Ignacij Filip Semmelwel» Je hil leta 1881. asistent na prvem oddelku porodnišnice, ki ,1o je vodil profesor Klein. Zraven tega oddelka, ki ga je ločilo eno samo nadstropje, Je bil drug oddelek porodnišnice, ki je hil Istočasno šola za babice Na drugem oddelka je bilo Število smrtnih primerov med porodnicami za štiri petine manjšo od števila na prvem oddelku. To Je bilo na Dunaju tako znane, da so se porodnic« posluževal« vseh mogočih zvijač za »prejem na manj nevarnem oddelku. (Dalje.) Žrtev dunajskega kongresa: Žaloigra Napoleona II. Ta problem je mučil prinčevega duha. Da ne bi spoznal resnice, so v zadostni meri poskrbeli. Kol niso že nekoč v preteklosti hoteli ugoditi njegovemu povpraševanju po očetovi usodi, tako se je tudi sedaj s prav isto mero trdne volje in zagrizenosti, ki sta mu že enkrat odgrnili zaslor tajnosti, lotil povpraševanja s spretnimi vprašanji, prevarami in skrbno nastavljenimi besednimi pastmi. Kakšno besedo je včasih ujel na dvoru, ko jih je presenetil sredi razgovora, včasih v gledališču ali sredi kosila. Tako se je polagoma bližal svojemu cilju. Nekega dne pa mu je končno uspelo izvleči resnico iz Gustava, Neippergovcga sina iz prvega zakona, ki jo je zvedel od svojega starejšega brata Ervina. Resnica ga je popolnoma uničila. Svojemu prijatelju Prokeschu se je zaupal in se drznil izjaviti: »Povejte, kaj ne, da je ne spoštujete?« In zvesti Prokesch ga je potolažil in mu rekel: »Taka je, kakršna je. Ni bila ženska, ki jo je vaš oče zaslužil, a on jo je izbral in je vaša mati.« Niso znftne misli, ki jih je rimski kralj zaupal svojim tajnim zapiskom. Toda usoda je prihranila Mariji Luizi najbolj žalostno nalogo in dolžnost. Po sinovi smrti je priznala Dietrichsteinu: »Pregledala sem in zažgala vse sinove rokopise. Oh, moj dragi grof, rajši ne bi videla ničesar... zakaj neki sem šla čitat stvari, ki bi jih rajši ne poznala... bilo je tako žalostno in tako uničujoče.« Kljub mržnji, ki se ga je lotila, je vojvoda ubogal Prokescha: ni pozabil, da je Marija Luiza njegova mati. Njuno dopisovanje se je nadaljevalo kot prej in v juniju 1830 sta se prvič po Neippergovi smrti spet sešla mati in sin. Ce je bilo kaj rečenega med njima, sta ohranila zase. Princ je izpolnil osemnajst let in 6. novembra je bil imenovan za poročnika-adjutanta polkovniku 290. pešpolka, vojvode nassauškega, s sedežem v Gradcu. Cesar mu je dovolil tako dolgo kraleno svobodo in princ se je z vso vnemo posvetil vojaškim študijem. A njegova bolezen se je hitro širila: imel je pljučno jetiko. Že jeseni 1831 se je moral odpovedati paradam in lovu. 16, januarja 1832 se je zadnjikrat pokazal na čelu svojega bataljona. V zadnjem pismu od marca tega- leta nahajamo stavek, s katerim izpričuje vero v svoje poslanstvo: »Do človeštva imam sveto dolžnost, da se zdravim in da ozdravim.« V teh besedah umirajočega vidimo mladeniča, ki ni pozabil na nade, ki so jih stavili nanj ob zibeli. Toda njegov konec je bil neizbežen. Kaj je delala in mislila Marija Luiza, medtem ko se je sin boril z usodo? Vedela je, da je bolan, a ni verjela, da si ga je smrt že izbrala. Decembra 1831 mu je izkazovala posebno pozornost: svetovala mu je med drugim, naj da prinesti v svojo spalnico Gerardovo podobo Napoleona. Doktor Malfati je s svojimi optimističnimi pro-gnozami uspaval parmsko vojvodinjo, a kmalu ni bila mogoča več nobena iluzi ja. 21. junija 1832 so dali reichstdtskega vozvodo v zadnje sveto olje. Marija Luiza je zapustila Parmo in se napotila v Trieste k očetu. Metternich je sporočil Francu I. prinčevo stanje in cesar je prisilil hčerko, da je takoj nadaljevala pot na Dunaj. Prišla je v Schonbrunn 24. junija in sin jo je, kakor ooroča Prokesch, zelo hladno sprejel. .Vdova po Neippergu je o vsem obveščala svojo hčerko Albertino, opisujoč ji dolgotrajno agonijo Napoleonovega sina, ubogega orliča, ki je ginil iz dneva v dan. Zaključna kriza je nastopila s hudo vročino 21. julija. Ta dan je kapitan de Moli našel bolnika v skrajno slabem stanju. Marija Luiza ga je obiskala trikrat, od devetih zjutraj, po obedu in ob petih popoldne; bila je popolnoma uničena. Noč je bila strašna. Ob tri čet,rt na štiri zjutraj je umirajoči poklical mater, ki je pritekla zadnji hip in ujela še zadnje vzdihe. Nekaj minut čez peto uro 22. julija je princ izdihnil. Pogrebne slovesnosti 24. julija so bile take kakor za nadvojvode. Na nesrečnikov grob, globoko kripto pri kapuc,inih, niso vklesali ne njegovo ime Napoleon niti priimek Bonaparle; a da grob ne bi bil brez imena, so napisali v latinščini: Sin Napoleona, cesarja Francozov in Marije Luize, avstrijske nadvojvodinje.t 25. .julija je Marija Luiza pisala hčerki Albertini: »Bog je uničil velik del sreče mojega življenja. On že ve zakaj, jaz ne morem storiti drugega ko spoštovati njegovo voljo; a pri vaju, otroka moja, hočem iskati edino uteho, ki jo lahko še hranim, in v vajini ljubezni najti moči za ohranitev življenja, ki bo odslej posvečeno samo vama.« S takimi mislimi se je parmska vojvodinja vračala v avgustu 1832 v svojo prestolnico, kjer je postala ljubica grofa de Bombellesa in s katerim je slavila — kot smo že rekli — svojo tretjo poroko 17. marca 1834. Tako sta šla mimo te uboge ženske Napoleon in njegov sin in oba sta jo znala ljuhiti in ji oproščati njena Izdajstva, zapuščenost in pozabo: orel v svoji atlantski ječi, orlič pa v avstrijski kletki. KONEC Štev. 200. »SLOVENEC«, torek, 1. septembra J942-XX. Stran 3 »Panika, brezglavost, nered in razsulo med partizani« Iz dnevnika komunističnega partizana, ki nazorno opisuje »slavno epopejo partizanskega junaštva« >11 Piccolo di Trieste« z dne 29. avgusta 1942 objavlja izpod peresa Carla Tigolija obširno poročilo o očiščevalnih akcijah proti partizanom v Sloveniji ter pri tej priliki podaja tudi vsebino dnevnika, ki ga je partizan pustil skupaj z drugimi dokumenti v svojem nahrbtniku. Prinašamo tisti del članka, ki najbolj zgovorno opisuje razmere med partizanskimi razbojniki. Strani tega dnevnika so neprestana obtožba proti slovenskim komunistom. Napisal jih je eden izmed njihovih, ki ni bil navaden pristaš in je moral imeti pač kakšno višjo vlogo v organizaciji. Navadni člani opravljajo namreč bolj nizka dela. Pisatelj dnevnika pa je mladenič precejšnje kulture, ki gleda na dogodke s kritičnimi očmi, čeprav pretirava, in ki >si ne more pomagati, da ne bi svojega dnevnika napolnil z grenkimi očitki proti voditeljem in tovarišem. Najbolj živahen in zanimiv del dnevnika začne s 15. julijem. To je čas, ko so naše čete podvzele proti partizanskim jedrom podvig. Partizansko krdelo je sestavljala 4. četa 5. bataljona. Treba je pa dohro razumeti pomen besede »četa«, »bataljon« in »polk« v besednem zakladu slovenskih komunistov. Zaporedoma se te edinice lahko primerjajo našim patrolnim, plotonskim in četnim edinicam. »Zjutraj dne 15. je artiljerija odprla od štirih strani ogenj na naše taborišče,« tako piše komunist. Trditev je brez dvoma nekoliko pretirana, toda najbrž je zavladala taka zmešnjava v taborišču, da uporniki niso dobro vedeli, kaj se dogaja. »Izvidnice na hribu so se upirale toliko časa, dokler niso bile uničene od topovskih izstrelkov. Telefonska zveza je bila pretrgana. Tovariši so se umaknili v dolino za neko zaklonišče. Tovariš Janko je zaspal za barako.« Potem, ko je opisal to razpoloženje in fizično onemoglost partizanske tolpe, opisuje dnevnik napai* Črnih srajc na tabor ter dodaja: »Naša patrola se je komaj rešila. Jasno je, da ni bilo nobenega obrambnega Jubilej Urhovega očeta Pred dnevi sta praznovala v vsej svoji skromnosti, tišini in notranji harmoniji 00-lctnico poroke na svojem domu na Gorenjem jezeru, občina Stari trg pri Rakeku, Ivan Škrbec po domače Urh in njegova za nekaj let mlajša žena Rezika roj. Pakiž iz Sodražice, hčerka bivšega deželnega poslanca Pakiža. Gospod jubilant je čist značaj, mož notranjskega kova, odločen, umen, trdnih in doslednih krščanskih najel, ki je v dobi pred 40 leti krepko posegel v organizacijo kmečkega življenja. Jubilanta sta imela 12 otrok, ki so jima 4 umrli, ostali pa so bili vsi vzgojeni v dohrem in krščanskem duhu. Ivan Škrbec je bil več let pred 40 leti župan starotrške občine. Mnogo se je poleg drugih trudil za napredek Ložke doline. Zasluge ima pri regulaciji potoka Obrha in požiralnika Golobine, ki odvaja vse loške vode v Cerkniško jezero. Mnogo si je pred 40 leti- prizadejal, da bi dolina dobila železnico, ki bi vezala Rakek skozi Cerknico in dolino naprej do Delnic. Načrti za to železnico so bili že izdelani. Razni dogodki so gradnjo proge preprečili. Še danes je član odbora za osuševanje Cerkniškega jezera. Ivan Škrbec je potomec stare rodbine Škrb-cev, ki je krepko kmetovala na veliki kmetiji v Podcerkvi. Škrbci so bili trdni kmetje. Jubilantov praded Jurij je pred sto leti bil zelo podjeten. Poleg ovčjereje je v bakrenih kotlih iz lesnega pepela kuhal »potašo«, ki jo je pošiljal v Trieste in Genovo. Pepel je zbiraj od vseh lo-žanskih kmetov. Na kmetiji je bila tudi velika ovčjereja. Pošiljali so volno daleč na sever, še jubilant je imel po več sto ovac. Volno je pošiljal na Moravsko, od koder je prejemal gotovo množino sukna za družino, drugo pa v denarju. Jubilant |e bil velik prijatelj med drugimi tudi s pokojnim notranjskim državnim poslancem Ignacijem Žitnikom. Vsi, ki poznamo Ivana škrbca in njegovo dobrosrčno ženo, želimo, da bi oba še zdrava in vesela doživela še mnogo let. sistema, kajti tovariš komandant bataljona Srečko je dal ob enajstih, ko je topovsko bombardiranje nehalo, ukaz za splošni umik v smeri proti Za-potoku. (Obrambni sistem je bil, in še kakšen!) Istočasno je tovariš komandant Slavič priredil zasedo. Z njim je hilo sedem tovarišev, ki so nesli težko strojnico. Zaseda je bila postavljena, toda predvidevalo se je, da ne bi nič pomagala, in zato so se partizani umaknili v tabor, kjer so se vsi pripravljali za umik.« V naslednjih vrsticah je opisan beg pod pritiskom akcije naših vojakov, ki so sledili upornikom tesno za petami; opis se končuje z odstavkom, ki daje jasno sliko o disciplini med komunisti. »Ustavili smo se v bližini nekaterih hiš, kajli ni se nam ljubilo več iti naprej. Kuhar nam je skuhal vsakemu pol klobase ter nam dal žganja. Ob pol dveh 16. julija so nas zbudili. Ena patrola je morala nesti težko strojnico v bližino T... ter tam postaviti zasedo. Tovariš komandant bataljona Srečko je dal ukaz, da se moramo ob pol treh vrniti ter se ustaviti v kraju, ki ga poznamo. Z nami je prišel tudi tovariš intendant, ki je zabavljal čez neumnost te akcije ter na lastno pest dal ukaz. da naj zaloga hrane ostane tam, kjer smo spali in da naj se tukaj pripravi zakuska. Izstradani smo prišli na položaj okrog devetih. Tovariši, ki so bili silno utrujeni, so takoj pospali. Malo časa po prihodu nas je naša patrola obvestila, da so Italijani že prišli do našega taborišča ter ga zažgali. Zaskrbljeni smo se začeli umikati, ko.je prišel tovariš Ferdo, namestnik bataljonskega komandanta, 7. ugotovitvijo, da je položaj brezupen. Po kratkem počitku sta nam tovariš bataljonski komisar in tovnriš čelni komisar dala ukaz, da gremo v Zapotok v taborišče 11. bataljona. Toda to taborišče je bilo že izpraznjeno; vse po njem je bilo razmelano, kar je na nas naredilo porazen vtis o partizanski polomiji.« Dan 17. julija ni za komunistične razbojnike nič manj razgiban. Bili so brez vsakih sporočil in brez vsake zveze. 4. četa se lovi od ukaza do ukaza ter tava sem in tja po navodilih, danih kar tako slučajno od političnih komisarjev Povsod se znajde pred zaprtimi potmi. Potem, ko je krožila po raznih gozdovih, se četa odloči in pošlje v taborišče sla s sporočilom, da se hoče takoj umakniti proti Zapotoku. Tu sloji dobesedno zapisano: »V Zapotoku Je bila splošna sodba, ie bilo slabše, kakor pa oh razsulu Jugoslavije. Vsi so kradli, civilisti in partizani. V trenotku so bili vsi nahrhtniki izpraznjeni ter napolnjeni s stvarmi večje vrednosti. Oprema je ležala razmetana na vse strani — tu je nekdo žrl, to kar je ukradel, tam spet sežioal razne stvari iz arhiva; pisalni stroji, municiia. orožje, vse to je ležalo po tleh. in človek je dobil vtis. da vlada popolna panika in brezglavost. Tovariš Janko je pobral četni arhiv ter ga spravil v nahrbtnik. Jaz sem bil popolnoma razočaran nad toliko proslavljeno partizansko vojsko. Dobil sem vtis, da je med našimi tovariši polovica pripadnikov .bele carde*. (.Bela garda', to so proti-komunistični oddelki, organizirani iz krajevnih domačinov.) Tovariši niso poslušali povelj. Metali so proč municijo, ki ie za nas potrebna kakor življenje. Komanda polka hi to divje obnašanje lahko pre- prečila. Lahko bi dala postreliti nekaj tovarišev ter izdala točna, premišljena in stroga navodila. Končno pa je vendarle prišlo do sklepa za umik. Delali smo kot zarotniki. Komaj smo se spravili na pot, je začelo liti brez prestanka. Pod Kure-ščkoin smo srečali odred: bil je to bataljon tovariša Šiške. Ta se nam je ponudil, da bo kril naš umik, kajti v naši »bandi< izraz je dobesedno vzet i/, slovenščine) je hilo mnogo civilistov, ki so ustvarjali največjo zmešnjavo tudi med starejšimi tovariši. Naš pohod je bil pravcat beg. Od časa do časa smo se morali ustaviti zaradi lenobe ali pa resnične utrujenosti nekaterih tovarišev in tovarišic, ki so vsak čas izgubljali zvezo...« Dnevnik še dalje pripoveduje o nočnem pohodu med nalivom. »Hodili smo štiri ure, liili smo do smrti utrujeni, tako da smo mod hojo kar spali. V X... smo se ustavili ter počivali. Medlem. ko smo nekateri sušili obleke, so pa drugi kradli hrano ter jo začeli jesti. Na vse skupaj je bil zelo žalosten pogled. Nič več ne želim videti kaj takega in upam, da se bo v kratkem času spet vse uredilo in da so napake ne bodo ponovile.« Minil je še en dan in maščevalna nevihta se je vedno bolj zgrinjala okrog hribov, kjer se je tolpa poskrila, medtem ko je upornik mislil na bodoče rožne dni. Granatieri, Črne srajce in pešci vedno bolj stiskajo obroč okrog umikajočih se partizanskih tolp, ki kmalu ne bodo več imeli množnosti za pobeg. Dne 18. julija se neurejeni umik še nadaljuje. Krijejo ga tolpe tovariša Šiške. Proti večeru se razkropljeno krdelo ustavi v vasi Novi pot. >Tu smo se ustavili in kuhar je precej začel kuhati, da bi tako dobili po treh dneh spet toplo jed. Toda kuhar je bil zelo utrujen in slabe volje ter je prismodil vse, tako da nihče ni mogel zaužiti zaželjene hrane.« Duševna in fizična utrujenost jc ljudi demornlizirala. 19. julija je bilo krdelo že zgodaj na nogah. Pisatelj dnevnika piše: Namestnik bataljonskega komandanta Ferdo je takoj začel reorganizirali demoraliziran in razkropljen bataljon. V taborišče so začeli prihaiati tovariši iz raznih čet ter tako večali nered. Komandant hoče organizirati skupino, ki bi bila sposobna za odpor.« S tem se opisovanje lega dne konča. Opisuje pa dalje naslednji dan ter poroča o zborovanju, na katerem so vsi partizani obravnavali o sestavi defenzivne in ofenzivne skupine. »Zborovanje je bilo zelo bučno. Vmes je posegel tovariš Tone, komisar skupine. Posledica vsega je bila — tako piše dnevnik — odkrit odpor, in tedaj je poveljstvo dalo razorožiti vse nezadovoljne ter jih poslati v delavski bataljon. To je bil zelo žalosten dogodek. Druga čela, ki je veljala za eno izmed najboljših in najbolj discipliniranih, jo bila zelo skrčena. Le nmlo nas je oslalo 7. orožjem v roki. Zvečer sem Sel v Zamo- " stek. da bi se malo razvedril, toda tudi tam sem j našel isti prizor demoralizacije in malobrižnosti. V gostilni Fajdiga so sedeli veliki in majhni komandanti in komisarji, pili ter kramljali, kakor da hi bili popolnoma varni.« Toda grenke nezgode mladega pisca in njegovih »tovarišev« so bile kmalu končane. Jutranja zaria 21. julija ga je našla še v utvari, da je sestavni Člen v veliki moskovski mašini; piše namreč: »Vstali smo kakor po navadi. Četa se je pripravila v najboljšem redu in...« in komunistični razbojnik je bil zajet skupaj s svojimi tovariši. To je konec dnevnika in človeka, ki je padel z vizijo zatona v očeh ter z grenkobo razočaranja v srcu. Tudi najemniki spoštujejo najeta zemljišča Ljubljana, 31. avgusta. L. 1041. smo opazili veliko zanimanje med Ljubljančani, ipa tudi med podeželjani. da bi si najeli nekoliko zemlje ter si takorekoč ustvarili pogoje vsaj za delno domačo »avtarkijo«, to se pravi, da bi sami pridelali čim več krompirja. fižola in fKivrtnine na najetih tleh, toda s svojim delom. Vojni vrtinec je v resnici zajel tudi naše krSje. toda že lani se ni nihče kesal, kd-ir je obdelal nekaj zapuščene gmajne ali zamočvirjenega travnika, kdor je obdelal kako stavbno parcelo, ki je dotedaj mrtva čakala zidarja, mesto, da bi med tem dobro rodila poljskih sadežev. T^ani so bili gospodarji, lastniki takih zemljišč, dovolj pametni in so radi ustregli prošnjam. naj dajo zemljo v najem. Med takimi lastniki je bila na prvem mestu ljubljanska mestna občina sama. ki je razdelila jxdno malih parcel in je že lani jedlo te mesece — od junija pa tja do septembra, zelo dosti revnih ljubljanskih družin krompir in fižol, ki so si ga pridelali na mestnem svetu. Mestna občina je poprej oddajala ta svoja zemljišča za malenkostno ceno kakim živinorejcem, da so ;o pokosili za seno in otavo, toda tudi ti niso bili preveč zadovoljni. Trava, ki je zrastla tam. namreč ni bila prvovrstna, ker zemljišče pač ni bilo gnojeno. Enako je tudi marsikateri za- sebni lastnik zemljišča iztržil le malo, ako je dal travo v košn jo. Skoraj vsa zemljišča v Ljubljani in v neposredni okoliri so veljala pretežno za stavbišča in kot taka so imela ceno. Le malokdo med takimi posestniki se je potrudil. (la je svoje zemljišče tudi intenzivno zboljšfll, to se pravi, da ga ie gnojil, melioriral, odvajal vodo 7. njega, čistil kamenja itd. Vse drugače pa je postalo, ko so liani mestna občina, razne druge javne ustanove in številni zasebni lastniki oddali novim, malim pridelovalrem v najem svojo zemljo, razdeljeno v male njive. Dogajali so se pravi čudeži. Ti novi najemniki so čistili zemljo, kar se le da. Zemljišča, ki nikoli niso poznala gnoja, so pi-gnojili, nko niso imeli najemniki dosti živalskega gnoja. pa vsaj 7. linetnim gnojem. Z delom in z dovozom potrebnega humusa, z ti ^saditvijo kulturnih rastlin, ki so odstranile nadležni plevel, se je vrednost teh zemljišč že sama ob sebi znatno dvignila. Tudi. tiko pridejo časi, ko se meščanom ne bo treba toliko truditi s pridobivanjem poljskih pridelkov, bodo ta zemljišča njihovim lastnikom donašala dosti več koristi, kakor dnsedaj. Pa že sedaj plačujejo najemniki lastnikom toliko najemnine, da morejo biti lastniki kar zadovoljni, še vedno dobe več iz zemljišča, ako seštejejo te £rro;e, kakor pa da bi prodajali seno in otavo. Res je, Ob devetem prvem petku Prod devetimi meseci smo prejeli posebno vabilo: istočasno začnimo vsi skupaj spravno pobožnost devetih prvih petkov. Dajmo žaljenemu božjemu Srcu odkritosrčno zadoščenje za naše grehe, spreohrnimo se h Gospodu, našemu Bogu. da nas reši vsega hudega in skrajša dneve presku-šnje. Vsi sinji naroda so se vsak prvi petek v velikem številu z ganljivo poboznostjo in trdnim zaupanjem v Gospodovo Srce zbirali okrog njegove mize. Kil jp to mogočni Kirie elevson, ki je prihajal iz dna prosečih duš. Kakor iz svetišča se je oh prvih petkih proti oehesoni dvigalo spravno zadoščevanje. Usmiljeni Hog nam ho tn štel v dobro. Kako in kdaj. to pa je prikrito našim očem, vsekakor oh pravem času. Roga smemo le ponižno prosili, nikdar pa ničesar od njega prešerno za-htevatl. Kaj je človek, da hi se pravdal z Bogom? Ali smo dosegli spreobrnjenje Tseh izgubljenih našega rodu? Ali se je pri nas zgodilo tako kakor v Ninivali? Ko je tam prerok zazvonil 1 zvonom pokore in napovedal velemestu strahovito pokončanje, so so vsi brez izjeme spametovali, začeli delati ostro pokoro in se iskreno spreobrnili. Zato je Bog milostno odvrnil hudo, ki ga je že napn\edal. Ali so se na zvon pokore tudi pri nas vsi streznili, priznali svojo krivdo, se obrnili s hudobne poti in se skesani vrnili k svojemu Itogu? Tega žal ne moremo trditi. Mnogi so brezbrižni stali nli strani; mnogi so s svojimi zločini in grehi izzivali božjo jem: gazili so božje pravice in to je velik zločin, ki kliče na nas udarce božjih šib. Gaziti človeške pravire je tločin. gazili božje pravice, je še večji zločin. Ali ne velin pri nas. kar pravi sv. Janez v Razodetju, da hodo ljudje ikleli ime Boga. ki ima oblast mul šibami, in se ne bodo spreobrnili, da bi mu dali čast« (Itaz tli. 9). Prišli smo do devetega prvega petka naše skupne spravne pohožnosli. Ali bomo zdaj prenehali? Ne. še naprej bodo ostale naše oči uprte v Gospodovo Srce. od njega zaupno pričakujoč varstva in pomoči. Cerkev pravi, dn je to Srce srečo olietnjoče znamenje, ki naj vnnj stavimo vse sToio upe in od njega izprosimo in pričakujemo rešitev. Kdor je poslušen besedi Cerkve, je poslušen Kristusovi besedi; kdor rnuna papeževi besedi, zaupa Kristusu, kdor pa Kristusu zaupn. ne ho osramočen na veke. Naprej liomo prosili in trkali. Zakai vsak. kdor prosi, prejme; kdor trkn. se mu bo odprlo (Lk II. 10). V neomajnem cnupnniu v Gospodovo obliubo liomo s prvim petkom v oktobru začeli skupno novo pobožnost devetih prvih petkov. da imata tudi ta dvn pridelka 'letos čvr«to ceno, vendar šp vedno vr/p najemnina od sveta več, kakor bi od dohodka trave. Kakor i!i /emljo vsaj zn nekaj ča«a v ujvirabo. saj so s tem koristili njim. sebi in vsej skupnosti, tako morajo biti hvaležni tudi lastniki najemnikom. Za ljubljansko mesino občino velja to samo ob sebi, ker v tem vprašanju postopa re« umevno in socialno. Zasebni lastniki pa so dostikrat izpostavljeni skušnjavi, da bi iz teh revežev iz-tnlkli čim več. Vsekakor ne gre. da revna družina skrbi zn najeto njivico, jo je do sedaj dvo leti čistila, plel« plevela, jo gnojila, jo dvigala, ipotem pa pride kak sebičen lastnik in jiodra/i najemnino na tako ceno. da se družina kar ustraši. Tudi ne gre da bi najemnik kar na slc-[>o oddajal že kultivirano zemljišče kakemu drugemu interesentu nli pa da bi celo partici-piral na nekaj sto kilogramov krompirja, ki si ga družina sama pridela na najetem zemljišču /a svojo uporabo. Vse to morajo lastniki upoštevati. Časi so resni in zato moramo pri borbi 7a naš vsakdanji kruli biti čim bolj slo/ni. V jeseni bo treba marsikatero zemljišče pogno-jiti in zato jc treba pogodbe o najemu sveta čim prej obnoviti. Pri tem pa se lastniki no smejo izkazati za ozkosrčne in obotavljoioče. Pravilo velja torej: kdor je imel lani in letos svet v najemu, kdnr ga jn « skrbjo obdelal, ga mora dobiti tudi letos. Izjema velja le 7n one, ki so svet sicer najeli, pa ga ni«o obdelali ali pa so « svojim ravnanjem delali škodo lastniku in sosedom. Naročajte in čitajte »SLOVENCA« Španska zunanja trgovina. Lani je Španka zunanja trgovina po količini nazadovala, pa tudi jx> vrednosti. Uvoz se jo zmanjšal od 2.98 na 2.37 milij. ton v primeri z letom 1940. dočim so je vrednost zmanjšala od 620.6 na 349.9 milij. pezet, istočasno pa se je količina izvoza zmanjšala od 2.84 na 2.22 milij. ton. dočim je vrednost izvoza narasla od 394.3 na 521.05 milij. zlatih pezet. Zgodovinski dnevnik pred 100 leti (Sestavil neznan kranjski dnhovnik.) 16. JULIJA 1800 je umrl v Ljubljani ob dveh zjutraj Franc baron pl. Reigersfeld, škof derbenski, pomožni škof in generalni vikar v Ljubljani, kateremu je sledil 1801 Anton Ricci in i802 Jurij Gollmayr kot generalni vikar. 17. JULIJA 1351 so se začele tudi na Kranjskem javne molitve, da bi se odvrnila kolera, ki se je začela širiti v Galiciji in na Madžarskem. 27. JULIJA 1818 je umrl Anton R i c c i, pomožni škof in prošt ljubljanski, komtur malteškega reda v Pulstu na Koroškem, zadet od kapi, v Naklem na Gorenjskem v župnišču, kjer je bil na letovišču. 5. AVGUSTA 181? je bil prodan na javni dražbi k nekdanjemu kapucinskemu samostanu v Kranju spadajoči vrt, ki ga je kupil g. Škarja. 10. AVGUSTA 1822 je umrl v Ljubljani pre-častiti gosfKKl Jurij Golima yr, rojen v Lescah na Gorenjskem, od 1. 1802. generalni vikar in od 1819 stolni prošt v Ljubljani. 11. AVGUSTA: 1745 se je rodil v Teritki na Dolenjskem Ignacij Kajetan pl. Buset, ki je bil 25. oktobra 1796 v katedrali sv. Justa v Triesteju od ljubljanskega škofa Mih. bar. Brigido posvečen za triestejskega škofa in je kot tak 1. septembra 1803 v Gospodu zaspal. — 1818 je umrl Lovro Jančar, svetovalec in profesor stanovske šole na akademiji lepili umetnosti nn Dunaju; rodil se je !74f> na Kranjskem. — 1830 hud jiotres na Gorenjskem ob enih popoldne, ki se je zvečer še enkrat, ioda ne tflko močan, ponovil. 12. AVGUSTA 1830 je sledil ob petih zju- traj dvema sunkoma od prejšnjega dneva še en potres. 16. AVGUSTA 1825 je dospel cesar Franc s cesarico, z nadvojvodo Francem Karolom in njegovo ženo, na novratku iz Italije v Ljubljano, kjer je ostal do 19. avgusta. 17. AVGUSTA 1828 je posvetil njegova kne-zoškofijska milost, prevzvišeni gospod Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski, novo sezidano podružnično cerkev v Mavčičah. 20. AVGUSTA: 1740 je pogorelo mesto Kranj na Kranjskem. — 1840 je pogorelo v vasi Kalu v postonjskem okrožju mnogo hiš. 21. AVGUSTA 1840 je pogorelo v Št. Jerneju v novomeškem okrožju 19 hiš z gospodarskimi poslopji in župnišče. 24. AVGUSTA: 1597 je umrl v Gradcu ljubljanski škof Janez Tavčar. — 1798 je udarila strela v Okroglem v kranjskem okraju v skedenj, pogorelo je 7 hiš z gospodarskimi poslopji in podružnico. — 1835 je podelil njegova knezoškofijska milost, prevzv. g. Ant. Alojzij Wol f. knezoškof ljubljanski, v župni cerkvi v Cerkljah velikemu številu otrok zakrament sv. birme ter ga je tamkaj ofHildne obiskal na Kranjskem rojeni, na Dunaj odpravljajoči se dvorni svetnik g. Andrej M e š u t a r. 25. AVGUSTA: 1728 je dospel cesar Ka-rol VI. na svojem potovanju v Ljubljano, kjer je bila poklonitev, čez Ljubelj v Kranj; tu je bil od plemiških odposlancev spoštljivo j>o-zdravljen, in je prenočeval v takratni niši barona Egga, sedaj last Mihaela viteza pl. Pa-gliaruzzija na trgu. — 1835 v noči na 26. sta prenočila v kranjskem župnišču dva knezo-škofa, prevzv. g. Ant. Al. Wolf, knezoškof ljubljanski, vračajoč se od kanonične vizitacije iz Križev pri Tržiču, in prevzv. g. G a 1 u r a , knezoškof briksenški. ki je na poti skozi Ljubljano na Bled pričakoval prvega. 27. AVGUSTA: 18(3 je_ zapustil francoski generalni guverner F o u c h e v vsej tišini Ljubljano, odpotoval v Trieste in od tod po morju v Venezijo. — 1840 ob enih jiopoldne je bil zelo hud potres na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, tako da so dobile zlasti na Kranjskem nekatere cerkve in stanovanja močne razjxike in je bilo porušenih mnogo dimnikov. 28. AVGUSTA: 284 je dosegel po Valvasorju, II. del, str. 552—556, sv. Pelagij, rojen Ljubljančan, v svojem 25. letu starosti v Krškem na Kranjskem nli v Konstnnci v Švici, raučeniško smrt. — 1813 proti večeru je zasedla četa avstrijskega polka ("hasteler, jx>d poveljstvom stotnika barona Ilagena, trg Vače na Kranjskem. 29. AVGUSTA 1825 se je moglo kupiti na trgu v Kranju pol mernika domače jišenice za t gold., banaške jišenice za 50 krajcarjev, rži za 50 krajcarjev, ker je bila letina ne glede na tO. maja zapadli sneg ter nn precej deževno vreme v juniju iu juliju, vendar dobra. 30. AVGUSTA (813 popoldne je bil napad na mesto Kranj. Polkovnik Baumgarten od polka Chasteler jo prišel od Železne Kaplje skozi Kokrsko dolino in podpolkovnik baron Giildlin od 9. lovskega bataljona od Tržiča. Čeravno so se trije francoski bataljoni s štirimi topovi za španskimi jezdeci trdovratno branili, vendar so Avstrijci zmagali in so skupno s premaganimi vdrli v mesto. Šele jxizna noč je končala bitko, v kateri je bil poleg ostalih tudi nnd-noročnik od polka Chasteler. Culoz, sedaj polkovnik in fiolkovni poveljnik jx>lka Pronaska št. 7 ranjen. 31. AVGUSTA 1813 zjutraj so se umaknili Francozi po brezuspešnem trudu, da bi sc v ■Kranju utrdili, čez savski most na desni breg Save v Šmartno in so skušali to most porušiti. Pozneje so prišli, od podkralja Evgcna ojučeni, zopet v Kranj. 4. SEPTEMBRA: 1800 ie umrl na Dunaju 17. novembra 1847 v Ljubljani rojeni Franc K a r p e , doktor in profesor filozofije na dunajski univerzi. — 1813 bitka pri Lipi pri Cerknici na Kranjskem, kjer so Avstrijci pod generalom grofom Nugentom potisnili Francoze nazaj, jih nekaj zajeli, vendar pa so se morali, zaradi Francozom dospele pomoči, zonet umnk-niti v Lipo nazaj. — 1834 so pogorele Toplice na Kranjskem. 7. SEPTEMBRA 1813 so premagali Avstrijci pod generalom grofom Nugentom med Lipo in Trnovim na Kranjskem Francoze. Uspeh nitko je bilo 500 mrtvih in ranjenih, med njimi štirjo oficirji, in 450 ujetnikov s šestimi oficirji. 8. SEPTEMBRA: 1813 je bil po ukazu na Brdu pri Podpeči tal>orečcga avstrijskega generala pl. Folseisa in spremljajočega vojnega komisarja Jožefa Flucha v kamniški in vaški dekaniji Mali šmaren kot zapovedan praznik z velikim veseljem praznovali: kakor znano, v času francoske okupacije zaradi uvedbe francoskega koledarja to ni bilo dovoljeno. — 1813 bitka pri Mengšu na Kranjskem, v kateri je premagal general baron Folseis francoskega generala Belottija. tega z več kakor 600 Francozi ujel in zaplenil dve zastavi. — 1816 je bil Avguštin Gruber, rojen Dunaj-čan, doktor teologije, c. kr. dvorni svetnik, posvečen zn ljubljanskega škofa, odkoder je dne 15. januarja 1824 od|w>toval kot imenovani nadškof v Solnograd. 9. SEPTEMBRA 1813 je pritisnil avstrijski general pl. Rebrovič s tremi kolonami jxi Dolenjski cesti, da bi Ljubljano bolj obkolil, in dosegel, jiotem ko je bil 14. septembra od Francozov do Medveščka pri vasi Trebnjem nazaj potisnjen, 16. septembra pri Višnji gori odločilno zmago. (2. SEPTEMBRA 1599 je bil posvečen deveti ljubljanski škof, Tomaž Ilren, (Dalje.) « fdhoJ&H& novice, 1 Zaupnica ženskih fašijev J krstna botra delavčevega sina r Zaupnic« ženskih fašijev, tovarišiea Devecchi ^e ponesla h krstu v kapeli porodnišnice novorojenčka številne delavčeve družine in sicer na žo-Jjo staršev. Delavčevo družino podpira že dolgo časa ženski faSij in s tem, da je prosila pokrajinsko zaupnico, naj ponese h krstu novorojenčka, je pokazala Čustvovanje in hvaležnost, ki bi si ju morale mnoge družine vzeti za zgled. h Zatemnitev od 21 do 5.3C r Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je Izdal naredbo, po kateri traja od 1. septembra dalje do nove uredbe zatemnitev od !) zvečer do 5.30 zjutraj. Koledar Torek, t. septembra: Egidij, opat; Verena, devica; 12 bratov mučencev; Jozve in Gedeon; Ana. pr. Sreda, 2. septembra: Štefan Ogrski, kralj; Mak-uma, mučenica; Elpidij, škof; Zenon, mučenec; Kalista, mučenica. Lunina sprememba: zadnji krajec 2. septembra ob Ih.42. Herschel napoveduje vetrovno in uestauoviino vreme. — Duhovne vaje /a gospe'in matere bodo V Lichtenthurnovem zavodu od S. do 12. septembra. Udeleženke, ki žele imeti oskrbo v zavodu, naj priueso s seboj živilske karte ali pa živila. Prisrčno vabljene tudi gospe, ki bi mogle prihajati vsaj samo k govorom. Prijavite se na naslov: Lichtcnthurnov zavod, Ljubljana, Ambrožev trg S, kjer dobite nadaljnji spored. Pričetek duhovnih vaj bo 8. septembra ob b z v eče r. — Vroči zadnji dnevi avgusta. Od Velikega šmarna naprej smo imeli letos najlepše vreme s primerno visoko dnevno temperaturo. Vročina je mnogo pripomogla k naglemu zorenju vseh pridelkov. Imeli smo v tem času le enkrat rlež čez noč. Drugače se je dnevna maksimalna temperatura prav zanimivo gibala med +27.5" do +31.4"C. Za zadnjih 10 dni nam pokaže temperaturna krivulja kaj zanimivo in značilno sliko. Dne 20. avgusta jc bil zaznamovan maksimum +28.8°C, ki je nato padel drugi dan na +28° C, ta se jc obdržal še dne 22. avgusta, nakar se je povzpel 23. avgusta na + 28.4"C ter je nato naslednji dan padel na + 27.5° C, od tega dne naprej pa je toplomer zaznamoval daevno in naglo dviganje temperature. Na dan sv. Jerneja, 24. avgusta, je začelo sonce vedno močneje pripekati. Naslednji dan se je dnevna temperatura že dvignila na +27.S". nato drugi dan na +20.3", ko jc potem v četrtek bil padec na +28.4", od iegu dne dalje pa ie dnevna temperatura začela delati prave skoke. V petek je bil dnevni maksimum /e +30", v solioto pa rekord +31.4" C. Tako visoke dnevne temperature nismo imeli že kmalu ne. V zadnjih dvajsetih letih so bile tako visoke temperature ob koncu avgusta zelo redke. V nedeljo pa jc bila zaznamovana že nižja maksimalna dnevna temperatura. Rilo je le + 30.4" C, pa še vedno primerno visoka, ludi jutranji temperaturni minimum nam pokaže primerno značilno sliko za zadnjo dekado avgusta. Jutranji maksimum 20. avgusta je bil + 13.8", v petek, 28. avgusta, najnižji + 9.0" C. v soboto +10", v nedeljo +12" in v ponedeljek + 12.0" C. Od četrtka. 27. avgusta, barometer počasi pada in je v ponedeljek zjutraj dosegel stanje 7b".b mm. kakršno je bilo tudi v nedeljo. V ponedeljek zjutraj .je bila nad Barjem prav lahna megla, ki je pretrgana valovila samo v gotovih predelih. Drugače jc jasno in lepo. _ - "Stara obrt in ovčjereja v Ložki dolini. Lokalni zgodovinar Ložke doline zbira različne podatke o gospodarskem in političnem življenju te zanimive notranjske doline, kjer živi krepak in zdrav rod. ki učaka dolgo starost. Še pred 50 leti je bila tam udomačena ovčjereja. Nekateri kmetje so redili po več sto ovac, ki so se pasle na skupnih »gmajnah«. Volno so pošiljali daleč na Češko in Moravsko. Kmalu pa je ovčjereja popolnoma propadla, zlasti ko so si vaščani razdelili skupne pašnike in gozdove. Po nekaterih vaseh v dolini je bila dalje udomačena domača obrt. delali so škafe, ki so jih nato jeseni vozili gostilničarji, odhajajoči z velikimi vozovi in sodi po v Istrijo. v Trieste in istrijanska mesta. ! mivo je bilo izdelovanje tako imenovane za to, da dobi z niega potrebnih vrhovih mladik za košarice. — Podlasice so se razmnožile. Morda najmanjša zver naših polj in gozdov je pritlikava podlasica — v razliko od velike podlasice, ki -icer tudi zaide sem in tja v naše kraje, zlasti pozimi, doma pa je v Sibiriji, kjer pozimi pobeli — odtod tudi hermelinsko krzno. Domača mala podlasica ne pobeli nikoli. Podeželani pripovedujejo, da je videti letos več podlasic, kakor druga leta. Podlasica je v gotovi meri kmetom, sadjarjem in vrtnarjem zelo koristna žival, saj pomori nešteto škodljivih miši, voluharjev, zlasti pa zajcev. Pripeti pa se žal tudi. da se spravi na kakšno srno, ki se ji kur za-grize v vrat, pa tudi če zaide v kurnik ali v kunčji hlev, podavi tam, kar ji le pride pod krvoločno malo žrelo in kremplje. Korist, ki jo kmetom podlasica povzroča, je mnogo manjša od škode. Sovražijo pa podlasico lovci in vsak pošten lovec, če le more in če ima priliko. takoj strelja na podlasico. Tudi kožuh domače podlasice je nekaj vreden. Vrnitev otrok iz obmorske kolonije GILL-a 1. septembra so bo vrnil v Ljubljano oddelek naših organiziraoeev iz obmorske kolonije S. Tc-renzin (La Spezin). Starši, in drugi, ki so jih tiče, naj pridejo ob 12 k sedežu Zveznega poveljstva v ulici Vitto-rio Emanuelc UL, št. 28, da sprejmejo svoj« došlece. V par dneh bo izšla nagradna knjiga za redne naročnike 1. 1. »Slovenčeve knjižnice« ,,Veliki beli molk" Dosedanji naročniki! Obnovite naročnino na II. letnik »Slovenčeve knjižnice" čiinprejc! velikimi vozovi in sodi po vino Zani- je Dtlo izociovanje laso imenovane »po-taše«, ki jo je sedaj v industriji nadomestila soda. V Ložki dolini so delali tako imenovano »ilirsko potašo«, ki je slovela daleč v druge države. Praded ugledne Škrbčeve rodbine Jurij škrbec, ki je kot prav trden kmet kmetoval na celem gruntu v Podcerkvi, je kuhal potašo v bakrenih in železnih kotlih. Pobiral je lesni nepel od sosedov in drugih Ložanov. Potašo. kemično ogljikovokisli kalij K,CO-„ so delali i z lesnega pepela po posebni proceduri. V kotlih se je napravil lug in nazadnje usedlina, ki so jn rabili v industriji in drugod kot sodo, ki je naposled to potašo popolnoma izpodrinila. Iz Loža so potašo vozili v Italijo, tako v Trieste in Genovo. _ Vrbe so važne za domača obrt. Stara naša domača obrt je bila pletenje košar iz vrhovih mladik. Košarstvo je bilo razvito in ie delno še vedno v ribniški dolini in pa povsod, kier je dovoli vrb. zlasti torej ob večjih rekah in potokih. Naši kočarji, goslači in drugo revno kmetsko ljudstvo so včasih z izdelovanjem košar. ierbasov in sličnih povsod pruv dobro zaslužili. to se pravi dobro v tem smislu, da so dobili vsai toliko denarja za lastno prehrano v času, ko niso zaslužili z dnino, to ie pozimi. Tudi stari užitkarii. mladina, celo ženske, ki za poljsko dnino niso bili sposobni, so zaslužili sem in tja lepe groše s pletenjem košar in ierbasov. Vrb ie pri nas še vedno dovoli in v Ljubljani smo imeli celo neka i časa posebno košarsko šn-io. Zlasti slepci so se v tem delu izkazali za zein spretne delavce. Seda i ie zelo veliko povpraševanje pa takih izdelkih in kar ie v Ljubljano prinesenega, gre takoj v denar. Priporočati moremo torej našim malim in revnim ljudem. na i se čimbolj opriiemo prastare domače obrti, ker bodo prav gotovo vse izdelke spravili v denar. Omeniti moramo, da so na Barju tudi zaradi lega lani in predlanskim zasadili mnogo več vrb ne glede na Io. da ie medeča vrba izvrstna goslileliica naših čebel. V Trnovem pa ie nekdo že pred desetletji ob Malem grabnu zasadil večje močvirno zemljišče z vrbami nalašč 1 Tridnevnim v stolnici. V torek, sredo in četrtek bo v stolnici za tridnevnico prvega petka vsak večer ob 7 pridiga, nato litanije pre-svetega Srca. Vse pridige bo imel prezvzvišeni g. škof dr. (i r c gori j R o ž ni a n. Verniki so vabljeni, da se tridncvnice v prav obilnem številu udeležujejo. I Strojepisni tečaji — novi — prično 2. septembra. Največja moderna strojepisnica, 00 pisalnih Irojev. Informaije, prospekte daje: Trgovsko učilisre »Chrislnlov učni zavode. Domobranska 15. 1 Pli uršulinknh sc prične tečaj za sprejemne izpile I. septembra ob 0. Učenke — bivše in nove — naj sc zbero na gimnazijskem hodniku. Po končanem tečaju se bodo pričeli takoj sprejemni izpiti. I Popravni izpiti za srednješolce. 1. septembra prično posebni tečaji za ponavljanje in izpraševanje učne snovi iz vseh predmetov. Prijavite se takoj pri vodstvu tečajev na Poljanski gimnaziji, sedaj Lichtcnthurnov zavod, dnevno od 8 do 12. 1 Sprejemni izpiti za 1. razred gimnazije. Poseben tečaj za ponavljanje in izpraševanje predpisane učne snovi prične t. septembra. Prijavite se takoj pri vodstvu tečajev, Zrinjskcga c. 7-11., dnevno od 8 do 12. — Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Oregorčičeva 27 (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne. 1 Dijaki-injo srednjih in ostalih šol porabite podaljšanje počitnic v koristno svrho. da se v posebnem enomesečnem tečaju priučite strojepisja. Tečaj prične 2. septembra. Informacije, prospekte daje: Trgovsko uriliščo »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. 1 Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se bo začelo danes dopoldne ob 9 v pisarni Glasbene Matice v Vegovi ulici in traja do petka, 4. septembra. Starše opozarjamo in prosimo, da v interesu rednega začetka pouka vpišejo gojence že te dni, tako da bo v soboto mogoče urediti in v ponedeljek 7. septembra pričeti s poukom. Vsa pojasnila daje pisarna Glasbene Matice. 1 Kopalna sezona v svojem razmahu. Druga leta ob tem času so navadno bila prosta kopališča ob Ljubljanici in drugih potokih že kaj mrtva. Le kak pasijoniran in utrjen kopalec se je še dolgočasil, kajti nastopalo je deževje. Letos nasprotno je kopalna sezona še v polnem razmahu in pesimisti, ki so nam napovedovali že konec kopanja, so se krepko vračunali, kajti nastopili so lepi in vroči dnevi prav zadnje dni avgusta, kakor jo razvidno iz vremenskih poročil. V soboto in nedeljo je vročina pritiskala. Vel je suh veter, ki je še povečal vročino. Vroči dnevi so pač vse dni, posebno v nedeljo zvabili Ljubljančane, mlado in staro, kopalce in nekopalce, moške in ženske na prosta kopališča ob Ljubljanici in njenih pritokih. Na prostem kopališču na Prulah je bil silen dren.}. Bilo je velikansko mravljišče kopalcev in kopalk. Kopanje se je v nedeljo pričelo že zgodaj dopoldne in prenehalo ob sončnem zatonu, ko je vse utihnilo ob obeh bregovih zelenkasto modre Ljubljanice. Mestno kopališče ob Ljubljanici je letos doseglo svoj rekorden obisk. Dnevno prihaja tja 300 in še več kopalcev. Za letošnjo kopalno kroniko ic zanimivo, da so bile nesreče pri kopanju zelo redke. 1 Starčku, ki je v Mestnem domu čakal na dodatno karto, je bila v gneči ukradena srebrna ura. Ker jo drag spomin na pokojnega očeta, prosi, da jo človek vrne v upr. >S'ov.<. 1 V Ljubljani umrli od 21. avgusta do dne 27. avgusta t. 1. štrukelj Vincenc, 38 let. zasebni uradnik, Rokova ulica 35; Umek Ivana roj. Jerina, 66 let, upokojenka tobačne tovarne, Postojnska ulica 74; Preveč Marija roj. Rozina, 67 let, vdova žel. nadrevidenta, Vidovdanska cesta 9; Kresal Frančiška roj. Uojcc, 76 let, vdova žel. oficiala, Vidovdanska 'cesta 9; Tomic Josip, 63 let, strojni stavec, Malejeva ul. 16; Nastran Helena roj. Mo-sarič. 56 let, žena železničarja, Vidovdanska c. 9; Mandič Ana roj. Kregar, vdova Ilomovec, 81 let, vdova železničarja, Vidovdanska cesta 9; Sodja Katarina, sestra Klavdija, 79 let, usmiljena sestra sv, Vinc. Pavelskega, Slomškova ulica 20; Uhan Uršula, 80 let, žena mlinarja. Vidovdanska c. 9; Dimic Apolonija roj. Astrož, 92 let, vdova posestnika, Galjovica 5; Oprinc Anton, 48 let, čevljarski mojster. Pod ježami 15. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Košula Alojzij. 44 let. zidarski pomočnik Poljane 47 pri št. Vidu; Podberšck Karol, 60 let delavec. OkiŠkega ulica 27. 1 Gospodinje pri nakupu pazite na denar! Že večkrat so se čule pritožbe, da so bile go-' spodinie pri nakupu, ko so dajale prodajalcem večji denar, prikrajšane pri vračanju denarja. To se je zlasti primerilo, ko so gospodinje izročile brez večjo opreznosti bankovec za 500 lir, a so dobilo iz njega le toliko, kolikor je odgovarjalo za bankovec 100 lir. Zanimiv primer o taki po- moti je razpravljal v četrtek kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču. Neka branjevka jo bila obtožena prestopka po §-u 334, k. z., da jo neki stranki, ki je pri njej 1. junija t. 1. kupila 1 kg graha za 2.50 lir ,vrnila iz bankovca |K> 500 lir sam 97.50 lir, kakor da bi bila dala gospodinja bankovec za 100 lir. Gospodinja je pomoto zapazila šole doma. Obtoženka-hranjevka jo zanikala in zatrjevala, tla omenjeni dan sploh ni o M. Mjanec — Pisana BlHsha — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Plošče — »Cilns jrospodnrjn Columbla- — 10.30 Poročila v slovenščini —10 45 Koncert tereetu PohrSck — 20 Napoved čnsn — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dnsrodkov v slovenščini — 20.3(1 Vo,in'kc pesmi — 20.45 Orkeati-r pesmi vodi dirlecnt Petralta — 21.15 A. Nicotcrn: Po-trnvorl « Slovenci — 21 25 Opnrnn irbisba nn ploščah -22 10 Koncert čelistn (Vndo Sodlbanerjal pri klavirju M. LipovSpkl — 22.45 PoroPIla v italijanščini. l.K.KAltnc. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Suš-nik, Marijin tre 5: mr Deu-Klanjšček. C.osposvetska cesta 4 in mr. Bohinc, ded.. Cesta 29. oktobra 31. S Spodnjega štajerskega V Mariboru so umrli: 56-letna žena Jetnl-škoga paznika Terezija Sever, hčerka strugarja Vanda šešerko in železniški ključavničar Avguštin Pavlin. V Rogaški Slatini je umrla 43-letna žena oličinskega sluge Terezija Fink roj. Oto-repec. Neprevidnost pri rezanju krme. V Jurjev-skem vrhu je hlapec posestnika Vračka rezal krmo, pri čemur mu jo |>omagal 15 letni Stanko Korošec. 1 llotni Loojiold Drozg, ki stanuje pri Vrač-ku, je obadva glodal. V neopaženem trenotku je Drozg vtaknil v rezilnico leseno palčico, pri tem so ga pa zgrabili noži in mu odrezali štiri prste desno roko. Neprevidnega fanta so odpeljali v mariborsko bolnišnico. Tatinska tolpa za zapahi. Iz osmih mož obstoječa tatinska tolpa je od jeseni 1941 naprej uganjala svojo nečedne floslc v okolici Sv. Križa nad Maril>oroni. Tatovi so posamezno ali pa vsi skupaj kradli in vlamljali in si pri tem prilastili blago, perilo, žganje, kuhinjsko opravo, živila itd. Orožnikom se je posrečilo, da so zajeli vso tolpo, ki je hi'a te dni obsojena na sledeče kazni: Anton Skrbiš, 3 leta; Štefan Šela. dve leti in pol; Avgust Šoštar, poldrugo leto; Jožef Kušar, 9 mesecev; Blaž Skrbiš, 8 mesecev; Franc Smodej, 9 nesecov ječe. Dva obtoženca sta bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Nesreče. 45 letni stavbinski delavec v Mariboru 45letni Jožef Kristan si je med delom zlomil nogo nad kolenom. — 19 letna posestnikova hčerka Antonija Domanjko iz Partinja je na drevesu trgala hruške. Nesreča pa je holela, da je padla z drevesa in si izpahnila levo ramo. 49 letna Ana Brecelj, zasebnica v Mariboru, si je zlomila nogo. — Na Teznu pri Mariboru je zaposlen pri nekom stavbnem podjetju 22 letni Peter Kramaršek, ki ga je udarila traverza. Posledica je bila: pretres možganov in zlomljena desna noga nad kolenom. Iz Hrvaške Dobra sadna letina na Hrvatskem. Iz vseh krajev v NDH prihajajo v Zagreb poročila o izredno dobri letošnji sadni letini. Dobro so obrodile vse vrste sadja, tako jabolka kakor slive in hruške. V nekaterih krajih so posamezne vrste jabolk težke nad 600 gramov, V Karloveu so objavili natečaj za izvedbo mestne kanalizacije. Hrvatsko ustaško časopisje se te dni spominja ustaškili dogodkov, ki so se pred desetimi leti odigravali v Velebitu, ter objavlja podrobnosti o tedanjih oboroženih nastopih ustašev. Predvsem omenja znani napad ustašev na orož-niško postajo v Brušenih. Ustaši v NDH nameravajo postaviti spome nik sibinjskim žrtvam iz leta 1935. _ _ O bojih in uničenju partizanov na planini Kozam so v Zagrebu izdali posebno knjigo. Uspeh hrvatskih arhitektov. Mednarodnega natečaja za postavitev modernega postajnega poslopja v Sofiji se je udeležila tudi skupina hrvatskih arhitektov Med njimi sta se izkazala posebno Marijan llaberle in Marijan Ivačič iz 7niri«nliil L" i ctd 7Q CV/IIO rt« 1111 tL-r» dnlii hrvatskih pisateljev, ki je odšla na obisk v Slovaško, je iz Bratislave odpotovala v Visoke Tatre. Prenovitev starega obzidja v Samoboru. Sa-moborski mestni občinski odbor Je sklenil prenoviti staro mostno obzidje ter Je v to svrho določil 200.000 kun. Banja Luka dobi glasbeno šolo. Nn predlog ustaškili oblasti bodo v Banji Luki v kratkem odprli glasbeno šolo. Nov hrvatski glasbeni zavod bo vodil prof. Dragan Šajnovič. Graditev drugega tira na progi Sarajevo— Ilidžo. Hrvatske prometne oblasti so pričele po-"agati drugi tir na železniški progi Sarajevo— Ilidže. Zidanje šerijatske gimnazije v Sarajevu. Hrvatska prosvetna oblast je odobrila kredit dva in pol milijona kun za postavitev nove šerijatske gimnazije v Sajajevu. Iz Srbije Narodni shodi in sestanki po Srbiji. Po posameznih srbskih krajih in mestih so še vedno veliki narodni shodi in sestanki, na katerih nastopajo in govore kmečkemu ljudstvu sedanji srbski državni funkcionarji ter ostali javni in kulturni delavci. Pred kratkim je bil tak sestanek v Aran-djelovcu ter je na njem govoril tudi četniški vojvoda Stojan Jovanovič. V svojem govoru je ostro nastopal proti koniunistou ter pozival Srbe na sodelovanje z Nedičem, na ohranitev miru in vzdrževanje popolnega reda, ker je od vsega tega odvisna nadaljna usoda Srbov. V okolici Čuprije so kmetje zasejali 2030 hektarjev poba s sladkorno repo. Pravna fakulteta v Belgradu bo v smislu določil nove vseučiliške uredbe sprejela v službo 12 asistentov. Zboljšanje socialnega položaja srbskega delavstva. Ponovnim pozivom srbskega ministrskega predsednika, ki jih je Nedič naslavljal na razne srbske podjetnike in delodajalce zaradi zboljšanja socialnega položaja zaposlenega delavstva, se je večina delodajalcev odzvala ter je pričela v svojih obratih urejati tuid prostore, v katerih na-meščenstvo lahko prebije svoj prosti čas. Medtem časom lahko delavstvo posluša tudi radijske prenose. Po posameznih obratih pripravljajo za delavstvo tudi posebne prireditve po italijanskem in nemškem vzoru. Obvezna prijava vseh motornih vozil v Srbiji. V Belgradu je bila izdana odredba, po kateri morajo na novo prijaviti svoja motorna vozila vsi lastniki avtomobilov in ostalih motornih vozil. 3. NEKEGA DNE JE Z BUTARO VESELO STOPAL V MESTO. VES ZNOJEN JE DOSPEL TJA, PRODAL DRVA IN ZA IZKUPIČEK KUPIL HLEBEC KRUHA. 4. | ^ Zagreba, ki sta za svojo osnutke dobila drugo nagrado v znesku 120.000 levov. Ustanovitev nemškega konzulata v Vinkovclh. Nemška vlada je ustanovila v Vinkovcih nemški konzulat. Njegovo delovanje je te dni pregledal tudi nemški poslanik v Zagrebu von Kasche, ki je imel nato v Vukovarju tudi daljši razgovor s tamošnjim velikim županom dr. Jakobom Elicker-jem. Nemški poslanik jc zatem obiskal več nemških naselbin v Slavoniji. Hrvatski maršal je star 64 let. Dne 25. t. m. je praznoval 64 letnico svojega rojstva hrvatski domobranski minister, maršal Kvaternik. Ob tej priliki ga je obiskal v Poglavnikovem imenu general Perčevič ter mu je izročil kol njegovo darilo sabljo hrvatskega borca za svobodo Husein-bega Grasasčeviča. K rojstnemu dnevu so hrvatskemu maršalu čestitali tudi vsi vojaški zastopniki zavezniških vojska. Ureditev vojne službe za dijake na Hrvatskem. Hrvatski domobranski minister je dobil pooblastilo, da lahko vpokliče na odsluženje kadrskega roka tudi absolvente srednjih in njim sorodnih šol. Po novem pooblastilu bodo ti absolvent: šele potem lahko nadaljevali svoje študije, ko bodo imeli za seboj že odslužen kadrski rok. Hrvatski pisatelji na Slovaškem. Skupina S KRUHOM GRE SKOZI GOZD IN VIDI, DA HOČEJO PASTIRJI POBITI PSIČKA. RECE JIM: »NE UBIJTE GA!« PASTRJI PRAVIJO: »DAJ NAM KRUHA, PA C.A NE BOMO!« MILORAD JIM DA HLEBEC IN tVZAME PSIČKA, Stev. 200. »SLOVENEC«, torek, 1. septembra ;942-XX. Strao 5 Imam šamil, kavkaški narodni junak V prvi polovici 19. stoletja so so skušala kav-kaška plemena otresti moskovske nadvlade. Nastalo je več uporov, ki so bili šele leta 1850 dokončno zadušeni. Voditelji desetletja trajajočih plemenskih bojev so bili mohatnedanski Miridi, ki so so nazivljali »božji bojevniki« in so tvorili poseben red. Ustanovljen je bil v Daghestanu in so je kasneje rajši ril še po drugih kavkaških pokrajinah. Poglavar tega gibanja je bil Imam *a-mil, duhovni in posvetni vodja Miridov, ki se je skoraj 30 let boril zoper carske čete in je izvo-jeval več zmag, dokler ni leta 1859 |)odlegel premoči in modernemu orožju svojih sovražnikov. Pričujoči članek iz »Berliner-Lokal-Anzeiger-ja« nam opisuje poslednje in žalostno poglavje tega bojevitega življenja. V triinšestdeseiem letu svojega življenja in v tridesetem letu svojega poslanstva so linama Samila, duhovnega in |>osvetnega poglavarja vseh svobodoljubnih kavkaških narodov, čete carskega generala Barjatinskega prepodile iz vseh dežel med Kaspiškim in Črnim morjem in ga zaprle v brezimno skalnato trdnjavo Z maloštevilnim spremstvom svojih ljudi in z neznatno lastnino je prišel Šamil v to svoje poslednje zatočišče, ki je bilo na visoki planoti gore Gumib v severno-vzhodnem Kavkazu. Maloštevilne straže, ki so, držeč tiho ko mačke hodile po kamnitih stezah krog trdnjave, so zdaj večkrat videvalo linama, kako je časih nepremično ždel na eni od ravnih, s skodlami kritih streh. Vendar je bila zunanjost Šamilova tako častitljiva, da je bilo videli, ko da sedi na prestolu, čeprav ni bilo več nekdanje zelene žametaste blazino pod njim in ne velikega, rdečega sončnika, ki ga je nekoč držal služabnik nad njim. A še se mu ie svetil velikanski beli turhan na glavi, ki je bil poveznjen čez temno kučmo. Zadaj za srepim, nepremičnim pogledom, ki bi celo rablja lahko zmedel, je valovila huda ne-zemska žalost, ki je bila tako presunljiva, da je časih obstal kak vojščak v rdeči čerkeški opravi in ga spoštljivo vprašal: »Kaj premišljaš, o Šamil?« A komaj je spregovoril besede, ko se je že kesal. Neslišno je šinil proč, ko da mu grozi jeza Imamova in da bo planil ko panter nanj. In vendar ni Šamil na taka vprašanja, ki so ga skušali z njimi raztresti v poslednjih dneh avgusta in prvih dneh septembra 1859. nič drugega storil, ko da je zamahnil s svojo malo, rjavo roko. Časih je grmenje napolnilo ozke ulice skalnate trdnjave in siser takrat, kadar so ta ali oni top od treh topov, ki jih je še imela ta nekoč nepremagljiva armada Miridov, porinili k eni strelskih lin, da so mogli bolj učinkovito obstreljevati steze, ki so so vile po strmih skalnatih stenah. Drugič kdaj so zabobnela puškina kopita po vratih trdnjave. To so bile razkropljene čete Miridov, ki so hotele ostati svojemu gospodu zveste tudi v tej uri najhujše nevarnosti. A kadar koli je bilo slišati tak trušč, so ga Imamovi zaupniki 6kušali s sikanjem zadušiti. »Tiho bodite, negodneži!« Kaj ne vidijo, da Imam razmišlja, kako bi ukanil moskovskega kneza Barjatinskega? Ali pa zares mislijo, da se bo dal lev ugnati po lisicah in šakalih? Kaj vse so so miridski bojevniki pripovedovali o Šamilul Na primer to o dogodkih v poletju 1854! Takrat sta bivala georgijska kneginja Ana čavčavadze in njena sestra kneginja Ortie-iiani s svojimi otroki v gradu Zinondalu, medtem ko je knez kot carjev |>oveljnik bival v trdnjavi Telav, da bi jo branil zoper Samila. Nič ni bilo čudno, če se je Imam hudoval na tega kavkaške-ga plemiča, ki so je bil tako ponižal, da je postal moskovski hlapec. Tem bolj mu je bil gorak, ker je moral Šamil v svojem najbolj nesrečnem letu 1839 izročiti temu caristu svojega sina Ja-maludina kot talca. Tuhtal jo in tuhtal, kako bi z zvijačo rešil svojega sina iz ujetništva. Nekega večera, ko je bilo ozračje prenasičeno z dehtenjem vijolic in hijacint, so miridski jezdeci vdrli v Zinondal in odvedli obe kneginji z otroki vred k Šamilu. Ta je pa ravnal z njima tako, kakor vladarji ravnajo z vladarji. Šestnajst mesecev so trajale pogajanja zaradi izmenjave obojestranskih talcev. Dolge mesece sta georgij-ski kneginji živeli v šamilovem haremu in sta se tako naučili spoštovati srčno kulturo tega moža, da je ena od njiju dejala še čez leta Aleksandru Dumasju: »Imam je vzvišen človek. Glas o njem je rajši premalenkosten kot pretiran.« Nekega dne v marcu so bili talci na bregu reke Mifcik izmenjani in sicer z velikimi ceremonijami. Šamilova zvijača in drznost sta bili tedaj na višku. A tu na Gunibu ni mislil na zvijače, kot so njegovi menili. Lo svojo usodo je premišljeval. Vse 6e mu je zdelo ko v sanjah. In ko je čez nekaj ur prišel posredovalec carskega generala, se mu je tudi to dozdevalo ko v sanjah. Kaj le ho?e ta častnik? Da naj se vda? Porogljivo je s svojimi sivomodrimi očmi motril kozaškega poročnika v črnorjavi čerkeski uniformi s srebrnimi našitki. S svojo malo roko se je prijel za brado, ki je bila rdečkastoplava kot njegovi lasje. »Gunib je vi-ok,< je dejal častniku, ki jo nehote trčil s petami, da so požvenketalo ostroge. »A višji je Alah. ln ti si spodaj. Kar naskočitel« Častnik je salutiral. Medtem ko je Imam z lahno kretnjo odzdravil, se je že zamislil v preteklo!, v tiste dni, ko sta dva ul>oga semoniščni-ka iz Daghestana, kmečka potomca, klečala prod častitljivim Muhahom Mohamedom, ki ju je blagoslovil za na pol v bitko zoper carja. Eden od ol>eh je bil Kliasi Mulah. Kmalu je postal prvi imam in je padel pri obrambi neke gorske trdnjave. Drugi jo bil sam šamil. Trideset let je že. odtlej, ko so njegove mogočne besede pozivale kavkaško narode na boj. In padali so carski generali, bežali in so vdajali, bitka je sledila bitki, dokler ni vladala nad vsemi deželami od Kas- piškega do Črnega morja ena sama volja — volja linama šamila. Zdaj pa'.' Knez Barjatinsk je ti. septembra 1859 konč no premagal šamila. Vdati se je moral. Oblečen v zeleno spodnjo oblačilo in s črno čorkesko vrhu nje, je stopil pred zmagoslavnega vojkovodjo. »Nisem se vdal prej,« je dejal Šamil, »dokler se niso prebivalci to gore preživljali s travo in me niso Rusi zametli kakor sneg.« Knez Barjatinskij jo odvrnil trdo in osorno in mu naznanil dosmrtno pregnanstvo. Tedajci ga jo šamil pogledal, da jo kneza kar pretreslo. Menil je, da ima norca pred selx>j. Toda Šamilu se je zdelo, da se mu tudi zdaj samo sanja in da še ni vsega konec. Car je šamila pregnal v Kalugo. Čez deset let nato se je odpravil na romanje v Meko in Medino. Marca 1871 je umrl v starosti 75 let v puščavi.. A na Kavkazu živi šo danes v vseh junaških pesnitvah. Okrog Karibijskega morja Mnogi izmed nas prav malo vodo o Zahodni Indiji in o bregovih Karibijskega morja. Navzlic temu, da traja vožnja do tja — od Rokavskega preliva — samo 12 dni z ladjo, nam je ta pokrajina vendarle daljni svet. Toda saj se tudi Krištofu Kolumbu v tem oziru ni do smrti zjasnilo. Kolumb, ki je prvi stopil na zahodnoindijsko otočje, ki jo sam štirikrat jMitoval v tiste krajo, jo nmrl 21. maja I50h v zmoti, da jo njegova 'Zahodna Indija« otočje, ki spada k pravi Indiji. Iskal je zlate dežele Marka Pola; »Jipangu« in »Cathai« (Japonsko in Kitajsko), trudil so je zaman okrog današnje Paname, da bi našel prehod proti zahodu in se jo pri tem peljal mimo resničnih »zlatih dežel«: Mehike in Kolumbije. To je bila žaloigra njegovega življenja, da je odkril Ameriko, ne da bi vedel, da jo je zares odkril. Čudoviti svet. — Karibijsko morje, ki je skoruj tako dolgo kot Sredozemsko morje, je na severu in vzhodu obdano z Velikimi in Malimi Antilji, na jugu sta Venezuela in Kolumbija in na zahodu sredn ieameriška zemska ožina. Imena, kot So: Kuba, llaiti, Jamaika, Portoriko, Barliados, Santa Lucia, Martinique, Guadcloupe, Trinidad in Cura^ao spadajo v ta tropski svet. številni otoki in otočki so bržkone vrhunci davno pogreznjenih gora, ki so v pradavnim spajali venozuelske Ande z mehiškimi Kordiljori. Dandanes se dvigajo do 3000 m visoko iz Karibijskega morja, a morje je globoko več ko 8000 metrov. Ta svet je pro|xiln čudesov, poster in čudovit. Tu so zmerai potrosi, izbruhi ognjenikov, viharji in hude nezgode. Zaradi izbruha Monte Poloja na Martiniqucju je v nekaj minutah umrlo 30.000 ljudi. Tudi viharji pustošijo pokrajino in leta 19*0 je bilo mesto Santo Domingo. glavno mesto dominikanske republike na Haitiju, po viharju porušeno. Zmeraj veje osvežujoči veter, ki seganja mogočne množine voda v Karibijsko morje, odkoder si skozi Vucatanski preliv najdejo izhodišče v Mehiški zaliv in krenejo odtod kot topli Zalivski tok proti severu, v Atlantski ocean. Iz zahodne Indije prihaja torej ta, približno 200 km široki tok, ki deluje kot »kurjava s toplo vodo« in daje severni Evropi toplo podnebje. Krvne mešanice vseh vrst. — Karibijsko področje, ki je zmotno imenovano Zahodna Indija in ki zemljepisno spuda k Srednji Ameriki, je podobno afriškim razmeram. Karibij-ko-andijanskih praprebivalcev jo dandanes le še pičlo število. Prevladuje zamorski element, ki s<> jih bili v 18. stoletju na sto tisoče presolili iz Afriko, zakaj trgovina z ljudmi je bila takrat na višku. Po starih statistikah sodeč jo tedaj samo Anglija presolila semkaj več ko 470.000 ljudi iz Afrike. Takšna krvna primes se jo morala v pokrajinah, kjer so osvajalci skoraj popolnoma iztrebili praprebivalce, jako poznati. Samo v 15 lotih je osvajalcem uspelo, da so znižali število prebivalcev od 800.000 na bn.O(H) in čez nekaj let nato jih je bilo le šo 10.000. Dandanašnji je ondi divja mešanica najrazličnejših plemen. Za Zamorci so prišli tjakaj vzhodnoindijski kuliji, kar jo zlasti opazno na otoku Trinidadu. Dalje so prihajali kitajski in orientski priseljenci, tako rla jc bilo kmalu vse polno mešanice: mulati (Zambos, mošanci Indijancev in Zamorcev), hastardi belih ljudi, Indijci, Kitajci, Turki itd. Take mešanice plemen in jezikov ne dobiš nikjer več na svetu. Velikanski pomen z svetovno gospodarstvo. Zahodna Indija je neizmerno rodovitna, tropsko vroča in vlažna, pa spet toliko mila. (la uspevajo ondi vse rastline, tako: kava, kakno, sladkorni trs, bombaž, tobak, kokosove palmo, banane, koruza, riž, začimbo in cela vrsta tropskih sadežev. Vendar je ostala Zahodna Indija preccj osamljena, dasi ima ti milijonov prebivalcev, dokler ni bil zgrajen Panamski prekop. Odtlej poteka sredi skozi Zahodno Indijo in Karibijsko morje velika pomorsko-prometna, trgovska in prevozna pot mod No\vyorkom in »Zlatim Zhodom«, mod Severno in Južno Ameriko, kakor tudi med zahodno Evro[io in Daljnim Vzhodom. A tudi drugače je Karibijsko ozemlje izredno važno, saj proizvaja neznanske množine petroleja in je dandanes Venezuela po l SA in sovjetski Rusiji na tretjen) mostu svetovne proizvodnje petroleja. V mirnih časih jo Anglija dobivala M% vsega petroleja iz Venezuele, Trinidada, Mehike in Peruja. A tudi Združene ameriške države so uvažale petrolej največ iz teh krajev. Poglavitni vrelci ob zalivu pri Maracaibu Italijanska fotoelektrika v akciji ob Donu, da prepreči morebitna nočna iznenndcnja sovražnika. Izkrcavanje traktorjev, ki so namenjorti za oni dol železnice nn egiptovskem ozemlju, ki je v italijanski posesti. so v rokah angloško-ameriških petrolojskih podjetij. Toda velike ladje, ki prihajajo na svojih vožnjah tod mimo, no smejo pristali naravnost v Maraeaibskem zalivu. Z majhnimi, I »osebnimi vlačilci morajo petrolej prevažati najprej v veliko, moderno čistilnico v ( uradno in Arubo, kjer ga prrdelavajo v bencin, svetilni petrolej in druge snovi. Venezuelska po-Irolojska proizvodnja jo torej jako odvisna od teh malih, le za ta promet zgrajenih tankov, skih ladij, ki so jih nemško podmornice že precej potopilo. Tako je zašla tudi Zahodna Indija, važno |iodročje Panamskega prekopa, v vojno, in Amerika jo zahodnoindijsko otočje obdala s številnimi vojaškimi oporišči. (Donau Zeitung.) Letina in preskrba na Hrvatskem Z novo letino, kakor poroča gosjiodarski bilten agencije Štefani, jo tudi Hrvatska uvedla nov red v trgovanju z deželnimi pridelki Urejena jo proizvodnja, z njo pa tudi razdelitev in potrošnja. Prvi korak jo bila v tej smeri norodba ministra za trgovino, industrijo in obrt z dne 18. aprila, ki je odredila popi« |Kisnjenih površin, določitev sredn je proizvodnje in potreji za prehrano. Na osnovi teli odredb mora imeli vsaka občina register o proizvodnji in potroš-nji. Druga je bilo odredb« z dne t. julija, ki je predpisala oddajo žita, koruze in krompirja za tekoče gospodarsko leto. S to naredilo so bili vsi ti predmeti proglašeni za državni monopol in da se morajo dati na razpolago državi za potrebo prehrane in narodnega gospodarstva. Nova naredba jo v mnogočem temeljila na lanskih odredbah za lansko letino. Z vsemi temi odredlximi je sedaj dosežena koncentracija vsega pos>la v državnih rokah. Žito se mora odati državi, kmetovalec pn lahko pridrži zase potrebni minimum. Poleg toga so odrejene točne količine za prehrano živine. Za slednjo svrlio so napravili kmetijski strokovnjaki natančno račune in ustreza ta minimum splošnim potrebam in možnostim proizvodnjo ter potro-njo v raznih krajih in za razne socialne razrede. Posebna ustanova je Zempro (okrajšava za (Zomaljski proizvodi), ki je v rokah države in se briga /a nakup žita in drugih pridelkov, ki so namenjeni oddaji. Ta družba si je v šestih mesecih svojega obstoja ustvarila dobro organizacijo za razdelitev in prodn.jo živil. S tem je bil ukinjen sistem svobodne trgovino, ki je dotlej obstojal V novem letu čakajo Zempro velike nalogo. Družba skrbi za vskladiščenje deželnih pridelkov, skrbi za silose in mline, ki zanjo dolnjo. Razdelitev pa se vrsi iz velikih državnih skladišč, ki je sicer včasih zaradi velikih razdalj dražja, pa je zato zagotovljeno nadzorstvo. Da bi se proizvodnja čim bolj povečalo, je kmetijsko ministrstvo uvedlo tekmovanje za največji srednji pridelek. Vsak povprečni pridelek 17 motr. stotov na katastralni oral v rodovitnih predelih, oziroma 15 v srednje- in 13 v slflbo-rodovitnih predelih dobi premijo 5000 kun. Zvišana nagrada &000 kun se izplača pri povprečnih donosih. 19. 17 in 15 stotov na oral. Poleg tega je za vsak okraj za na jvišji sredn j pridelek razpisana (»osebna nagrada v znesku 10.000 kun. Plahi mladenič Karel Karel, plahi mladenič, se je nasmehnil go-spej, ki mu je odprla vrata, in dejal: »Gospa, prišel sem pogledat...« Časopis, prav za prav mali oglasi v časopisu, ki ga je držal v roki, so povedali ostalo. Gospa je Karla obsula s pravo ploho be-sad in nasmeškov, povabila v stanovanje in zaprla vrata. »Razumem, razumem. Prosim, izvolite tukaj, v salon. Bodite tako dobri in počakajte nekaj minut. Saj gre le za nekaj minut. Sedite, prosim, na divan, je boli udobno. §e klobuk mi dajte, prosim; ali ni danes silno vroče?« Ploha besed ie le za hip prenehala. Kmalu je začela besneti iznova s še večio sila: »Vam sinem poslreči s skodelico čaja, gospod? Veste, nekaj izrednega ie ta čai. Brezhibno ga znam pripraviti, odkar sem bila v hiši princa Vasilija. Ob! lahko se pohvalim, da vem, kako se človek navadi pravilno sukali v hiši princa Vasilija! Torej, skodelica čaia vam ne bo škodovala, gospod...« »Karel Flilgenzi.« ie dejal plahi mladenič in se nasmehnil. »Oprostite, toda čaia ne pijem.« »Ne pijete? To je pametno, kajti nekatero pijače so za mlade ljudi nepotrebne, včasih celo škodljive. Vi ste gotovo še zelo mladi. Koliko let imate, gospod Karel?« »Pet in trideset,« ie povedal Karel in zardel. »Pet in trideset! Toda. veste, na videz bi vam iih človek ne prisodil več ko štiri in dvajset! Čestitam! Skratka, vi sto nekaj izrednega. Zavidanja vreden značaj morate imeti, da ste znali ohraniti mladeniški izraz; čisio umirjen značaj. Najbrž je tudi vaše življenje, le povejte. mirno, lahkotno in urejeno. Ste morda v službi, gospod?« »Da, na občini sem zaposlen,« je priznal Karel in rahlo pokašlioval. »Moj Bog!« je vzkliknila gospa, »kako neolikano vas pustim čakati, vas, tako simpatičnega in finega mladeniča! Nič no ugovarjajte! Kar je res, je res! Saj sem fine ljudi spoznala v hiši princa Vasilija. Včeraj, veste, je prišel debel, oblasten in prostaški mladenič. Tri skodelico čaia ie popil. Nismo ga hoteli. Ko sem bila pri princu Vasiliju...« »Oprostite,« se je drznil znrdevaioči mladenič, »da sem vas prekinil. Toda rad bi vedel, ali ie lepa in spodobna?« »Lepa?« ie povzela navdušeno gospa. »Če je lepa, jaz ne moreni soditi. Prijetna? Da. to že, brez nadalinoga. Ravno za vus bo, gospod Karel. Kar meni zaupajte, ki se na tako stva;; razumem. Ko sem bila v hiši princa Vasilija...« V tem trenutku ie vstopila neka gospodična. »Saj dovolite?« ie dejala s sladkim glasom. »Pridi, pridi. Moja hčerka •lagdalena. Magdalena, predstavljani ti gospoda Karla Fulgen-zija.« > »Velika čast,« ie rekla dostojanstveno. Karel, ki je vstal, se je usedel nazaj na divan z junaško vdanostjo. »Mama!« je vzkliknila Magadalcna, »ali še nisi ponudila gospodu čaia?« »Ga ni hotel, Magdalena. Toda morala bi mu ga vsilili. Takoj ga grom pripravit, takoi.« Zadnje besede so se izgubile v kuhinji in se pomešale mod šumenje vročega čaia. Bre* dvoma so vzbujale spomine na dni, ko ie bila pri princu Vasiliju. Ko sta Magdalena in Karel ostala sama. sta se najprej v zadregi spogledovala, nato sc je Karel nasmehnil. Potom se ie še ona. Karel ji ie ponudil cigareto; nekai trenutkov sta brez besed kadila. »Oprostite,« se jo opogumil Karel, zroč v konice čevljev. »Oprostite, če sem tako predrzen. Toda rad hi bil čim prei gotov, ker se mi mudi. Mislite, da io soba. ki io nameravani vzeti v najem, zdajle pospravljena?« »Kakšna soba? Ne razumom vas, gospod,« je jecljala Magdalena vsa prepadona. »Da, gospodična; samska sobica z balkonom na cesto ...« Magdalena je ostro in prestrašeno kriknila. Pritekla je mati. »Kaj se je zgodilo?« ie vprašala gospa. »Ne razumem,« ie dejal Karel in lovil sapo. »Cisto preprosto sem vprašal gospodično, če bi li lahko ogledal sobico.« »Sobo? Toda. kakšne zgodbe pa vi pripovedujete? Kateri oglas sto pa brali?« ie vzkliknila razburjeno mati. Tedaj ie Karel pobral časopis, ki je padel na tla in prebral oglas. Dobesedno takole se ie glasil: »Samska sobica z balkonom... Garibal-dijevn ulica 5 « On se ni zmotil. Toda iezna gospa mu ie pokazala malo boli spodaj »ženitveno ponudbe«. In Karel ie spet bral: »Prijetna, mlada, ljubezniva... Garibaldiieva ulica 5.« In zdaj? Najbrž se je zmotil v nadstropju? Morda je tiskovna pomota? Kako ie moglo priti do tako čudnega naključja? Karel si vsega tega ni mogel razložiti. Sicer pa si tudi ni želel. Vedel ie le. da ie nesrečen in prepaden. Zaskrbljeno se je oziral okrog po klobuku. Ni ga našel. Magdalena ga ie. ležeč na divanu. gledala z žalostnimi in vprašujočimi očmi: »Kaj som ti naredila hudega? Zakai mi povzročaš tako žalost?« Ni bila lopa. Toda imela ie izrazite oči, ki so bile še slajše, ko so jih oblile solze, in svež obraz, ki ti ie lahko ugajal. Mati je pobožala Karla po licu. kakor da bi božala sina. »In če pomislim.« io vzdihnila. »da sem zdaj upala, da je končno sreča moje hčerke zagotovljena! Tako dobri ste se mi zdeli, gospod Karel.« Karel je čutil, kako ga v vratu stiska. Godilo mu je. da so ga imeli za dobrega. Tudi sam ie čutil, da ie v resnici dober. Hkrati se ie čutil osamljenega. Iskal ie primernih besed, da bi povedal svoje misli. Iskal iih ie zaman kot malo prei klobuk. Končno je odločno dejal, čeprav malo trdo: »Sicer hi pa lahko obedve vzel. gospa, če tako mislile. Upam, da ste me razumeli, gospa Iskal som samsko sobico, našel pa sem ... več in boljše...» Prenehal je. Neverjetno rdeč je bil v obraz. Tudi Milgdalona ie sklonila glavo vsa zmedena. Toda i si ie gospa obrisala solze, se sklonila in poljubila Karla na čelo kakor mati. Potom so ie tiho vrnila v kuhinjo, da bi mu končno pripravila čaj. Med kuhanjem jc mrmrala zahvalne besede: »Hvala ti, dobri Bog. Moia genialna zamisel dveh malih oglasov ie čudovito uspela. Toda on toga ne sme zvedeti! Uboga Magdalena! Tako čuteča je! Tudi jaz sem, ko sem bila pri princu Vasiliju...« Toda besedo so se še enkrat pomešale med vrenje in šumenje čaja. (Gudia Capeee.) Stran (j jSLOVENECc, torek, t. septembra ,1942-XX. Stev. 200. jJ K Gr^; c- 407 Mod ujetimi sta bila tudi Zala in Davorin. — Zaradi hudega dežja je bila takrat Drava visoko narasla. Težko je bilo priti čez globoko reko. V naglici so si Turki stesali iz desak in brun mnogo ladij in brodov. Nanje so naložili svoj plen in so tjakaj pognali ujete kristjane in stopili še sami zraven. 408 A teža jc hila prevelika. Deroča voda je preplavila nekaj ladij in brodov. Velika množica Turkov je utonila, a še več kristjanov je našlo hladni grob v penečih se valovih domače reke. Le inajlmo število ujetnikov se je rešilo iz mogočne reke. 409 Ali nesrečne Zalike ni otela smrt v hladnih valovih turške sužnosti. Hila je v spremstvu glavnega poveljnika v posebnem, trdno zgrajenem čolnu. Ta je čuval mlado, lepo ženo Zaliko kakor zenico lastnega očesa. Na vso moč se jc bal zanjo. In kako tudi ne! Saj jo je bil namenil v dar svojemu visokemu gospodarju! Dvoje plavalnih prireditev in nekaj drobiža Mladinsko tekmovanje na »Iliriji« V sohoto popoldne ie priredil športni propagandni odbor pod pokroviteljstvom CONI-iu uspelo plavalno prireditev, ki ie bila namenjena mladini do 17. leta starosti. Na štartu smo videli blizu 50 plavalnih naraščainikov. s katerimi so nastopili plavalna šola Ilirije, (iILL, Viča-ni in zastopniki Ljubljanskega športnega kluba. Prireditev ie vodil podzaupnik CONI-in dr. Fe-rorelli ob sodelovanju članov sodniškega zbora in časomerilcev. Lepo sobotno popoldne ie privabilo na Ilirijo številno občinstvo, ki ie mestoma nrav živahno bodrilo plavalni naraščaj v tekmah za prva mesta. V vseh treh točkah sporeda so se vršila izbirna tekmovanja, finalni izidi pa so bili naslednji: 50 m prsno za dečke: 1. Rrden (plavalna šola) 44.4: 2. Troha (GILLl 50.4: 3. Kobal (Ljubljanski športni klub) 54.0; 4. llerzog (Pš) in 5. Baje IL5K) 55 sekund. 50 m prsno za deklice: Po dveh predtekih se ie vršila finalna tekma z naslednjim izidom: 1. Lešnik (Pš) 5;»: 2. Vehovec 1:04: 3. Zupančič 1:05: 4. Bagusa (vse tri GILL) 1:11.2. 5Om prosto za dečke: zanimanje za to točko je bilo s strani mladih plavalcev prav veliko in so morali plavati v petih skupinah: izid finalnega tekmovanja ie bil tale: 1. Miklič (GILL) 35.4: 2. Mikeš 36.1: 3. Hočevar 40,2; 4. Verov-šck 45.3; 5. Križanec (vsi Pš) 48.7. Največ uspeha so dosegli učenci ljubljanske plavalne šole. ki so zbrali 26 točk in si priborili kot moštvo prvenstvo tega tekmovanja Na drugem mestu so GILL-ovci s 23 točkami. »Tega do danes nisem vedel, da si tudi umetnik. Kaj pa prav za prav izdeluješ?« »Dežnike.« »Dežnike? To ja ni nobena umetnost.« »Misliš? Toskusi ga napraviti.« njim sledijo plavalci LSK s 7 točkami. Vičani pa, ki so plavali prvič in doživeli svoj plavalni krst. so se zadovoljili z uspehi v predtekih. Po končani prireditvi so se zbrali tekmovalci pri mizi sodniškega zbora, kjer iiiu ie podzaupnik ljubljanskega CONI-ia dr. Ferorelli razdelil dva pokala za najboljša moštva in več praktičnih daril za posameznike. Doseženi časi seveda ne pomenijo senzacij; upoštevali pa je treba, da ni šlo za juniorsko prvenstvo ali kaj podobnega, temveč za propagando plavalnega športa. Videli smo lepo število navdušenih plavalcev, pa tudi nekaj takih, ki imajo vse pogoje za to, da se razvijejo po vztrajnem in marljivem treningu v dobre tekmovalce. Nemci so gostovali v Zagrebu V soboto in nedeljo so imeli v zagrebškem plavalnem bazenu velike mednarodne tekme z mednarodno udeležbo. Največ zanimanja je vzbujal plavalni dvoboj med Nemci in Hrvati, razen nemških plavalcev pa so imeli v gosteh še Slovakinje in dva italijanska tekmovalca. Dvoboj z Nemci so je pričel v soboto z igranjem obeh državnih himen, s fotografiranjem moštev in drugimi običajnimi formalnostmi. Junak dneva je bil spet Miloslavič, ki je dosegel za hrvatske barve tri prva mesta, istočasno pa postavil tri nove hrvatske rekorde v prostem slogu. 7.a njegovo uspehe so ga številni gledalci nagradili z burnimi aplavzi. V nemškem moštvu je manjkalo nekaj prvakov in tako se jo zgodilo, da so dosegli izvrstno razpoloženi Hrvati večino prvih mest. Doseženi izidi so bili naslednji: 400 m prosto: 1. Miloslavič (Hrvatska) 5:07, kar je za 5 sekund bolje od hrvatskega rekorda; 2. Laskovvski (Nemčija) 5:15; 3. Delilipis (Hrvatska). 100 m hrbtno: 1. Krebs (N.) 1:14.8; 2. Marčič (II.) 1:14.9. 1500 m prosto: 1. Miloslavič (H.) 21.32 (nov hrv. rekord); 2. Kosner (N.). 3X100 m prosto: 1. Hrvatska 3:10; 2. Nemčija 3:12.7. 200 m prsno: 1. Sielas (N.) 2:53; 2. Laškarin (H.) 3:01. Najboljši Čas dneva je postavil Miloslavič na 100 m prosto, katere je preplaval v 1:00.8. Ker je bil plavalni dvoboj med Nemci in Hrvati neolicielnega značaja, ga niso ocenjevali po točkah. Med glavnimi točkami so tekmovale slovaške in hrvatske plavačice. Hrvatice so dosegle 34 točk, Slovakinje pa 31. V nedeljo sta prispela v Zagreb tudi dva izvrstna italijanska plavalca: Angeli in Vittorio. Nastopila sta izven konkurence; Angeli je preplaval 100 m hrbtno v 1:12, Riccardo Vittorio pa 100 m prosto v 1:01.2. V ponedeljek bodo nastopili nemški, italijanski in hrvatski plavalci še enkrat. In še nekaj drobiža Concordia : Gradianski 3:2. Precej zanimanja je bilo v nedeljo v Zagrebu za prvenstveno srečanje med hrvatskim nogometnim prvakom in Corcordio. Čeprav je odšlo veliko prijateljev športnih prireditev na Savo. kjer so gledali domače plavalce v borbi z Nemci, je bilo še vedno dovolj takih, ki so rajši krenili no vroče tribune krog nogometnega ierišča. O Concordiji se je zadnje čase precej govorilo, da ie v odlični formi in res se je zgodilo, da ic tokrat zlomila tradicionalno odporno moč Gradianskega. Po živahni igri je zmagala Concordia z izidom 3:2. V predtekmi sta sc pomerili rokometni moštvi istih klubov. Tudi v rokometu so imeli Concor-diaši več sreče in so odpravili cnaistorico Gra-djanskega z 9:1. O plavalni tekmi med Nemci in Hrvati v Zagrebu smo zvedeli v zadnjem hipu Še to. da so Nemci zmagali v štafeti 3X100 m mešano, izid v vvaterpolu pa jc bil pri obeli srečanjih neodločen. Iz Švedske poročajo, da ie znani tekač Gundar llaegg spet postavil nov svetovni rekord, ki je že šesti po vrsti. Tokrat se ie lotil teka na 3000 m in dosegel svetovno znamko 8:01.2. Vse kaže. da niso brez podlage govorice da se bo neukrotljivi švedski lirzec vpisal v tabelo svetovnih rekordov na vseli progah od tisoč do pet tisoč metrov . Kolesarske dirke kron Berlina. Ob veliki udeležbi občinstva so dirkali v nedeljo kolesarji na dolgi progi krog Berlina. Najhitrejši ic bil Saaler, ki ie zmagal v 4 urah 9:15 min. II LJUBLJANSKI Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob ne-del|ah in praznikih ob 10.30.14.30.16.30. in 18 30 Poezila Unbe7.nl kresne noči ln globoka drama raadvojone duSe v filmu »Kresna noč" Gertrud Meyen. Anna Dammann, Otto Wernicke kino matica - tel. 22-41 Tehnično nedoseoliiv prikaz letalskih akrobacij Pustolovci v zraku Lepa Rita Hayworts se bori za liubezen postavnega, simpatičnega Gary Gran ta. kino union . tel. 22-21 „Sedma nebe=a" v italiianski kinematografiji našli boste v filmu »Izkrcal se fe mornar" NalbolJSe delo velikih umetnikov Amedeo Nazzari in Doris Uurantl kinu slooa - tfl. 27-30 Ustnika mladina se ie zbrala včerai v Zagrebu k prvenstvenim lahkoatletskim tekmam. Vseh tekmovalcev ie bilo 170. Na tej prireditvi so dosegli nekaj dobrih rezultatov, padel pa ic tudi nov hrvatski rekord v teku na 200 m. Postavil ga je Urliič s časom 23.2 sek. Omenjamo še Turkania. ki ie pretekel 100 m v 11.3 sek. pa Marčeviča. zmagovalca v skoku v višino z 1.65 m. Istočasno so imeli ustaški kolesarji izbirno tekme za mednarodne prireditve evropsko mladine v Milanu. j Službi H mejo: Postrežnica poštena, vestna, dobra kuharica, sprejme delo od 8 do 14. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4802. Perica poštena, snažna gre prati na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4803. fjj Kipimo ff Staro pohištvo tudi starodavno, slike In zofe ter vse drugo stalno kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29. iimrrm Rrestavracijo velika, dobroldoča, v cen-trumu mesta, zaradi bolezni oddam. Živila zagotovljena. - Reflektantl, zmožni odkupa Inventarja Imajo prednost. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Dobra prilika«. ■Poizvedbe B Ba za živali Zgubil se je mladi psiček (Koxterler): sliši na ime »Rofi«. Pošten najditelj naj ga vrne na naslov: Petrarcova ul. 13-1 (prej Komenskega ulica). jstcio: Dve prazni sobi ali dvosobno stanovanje v bližini mestnega doma. — | Iščem za takoj. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Dve sobi« št, 4807. (s Revna uradniška mati sedaj brez dohodkov, prosi za otroški voziček na posodo ali v dar. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Voziček« št. 4748. (r Giovannl Vergai 55 Tone Hevolja Roman. ,Zaradi enega ribiča izgubili barko', in kaj bomo tedaj?« Tone je ostal s sklonjeno glavo ali pa je godrnjal med zobmi. Toda jutrišnji dan je pričel znova in nekoč mu je rekel: »Kaj hočete. Ko nisem več pri zavesti, vsaj ne mislim na svojo nesrečo.« »Kakšno nesrečo! Zdrav si, mlad si, znas svojo obrt. kaj ti manjka? jaz, ki sem star in tvoj brat, ki jc še deček, sv« se pobrala iz. jarka.' Če bi nam ti zdaj hotel pomagati, bomo zopet to, kar smo bili. če že ne več veselega srca. kajti umrli se ne vrnejo več, pa vsaj brez drugih težav. Vsi bomo složni, kot morajo biti prsti na roki. in imeli bomo kruha pri hiši. Ce zatisnem oči jaz. kako bo z vami? Zdaj, vidiš, se moram bati vsakokrat, ko se vkrcamo, da bi pluli daleč. Star scin!... Ko je dedu uspelo, da mu je ganil srce, se je Tone spustil v jok. Bratje, ki so vedeli vse, šo se poskrili v kot. čim so ga slišali prihajati, kot da bi bil tujec ali kakor da bi se ga bali. Ded, z rožnim vencem v roki, je mrmral: »U, blažena Boštjaneževa duša! C), duša moje snahe Moruzze! Napravita ve čudež!« ko ga je Mena videla prihajati z bledim obrazom in bleščečimi očmi, mu je dejala: »Vstopi tod, ker je ded doma'« In spravila ga je skozi kuhinjska vra-tica Nato se je čisto tiho spustila v jok pri ognjišču, tako da je Tone nazadnje rekel: »Nočem več iti v krčmo, niti če me ubijejo!« In zopet je dobrovoljno dela! kot popred. Nasprotno. vstnjal jc še pred drugimi in hodil pričakovat deda na obrežje, ko je bilo se dve uri do dne in so »Trije Kralji' bili še visoko nad vaškim zvonikom ter je bilo slišati drobneti čričke v ogradah, kot da bi bili tam poleg. Ded je bil ves iz sebe od zadovoljnosti. Klepetal je z njim, da bi mu dokazal, kako ga jc imel rad in je dejal pri sebi: »Sveti duši njegove matere in njegovega očeta sta, ki sta napravili čudež.« Čudež jc trajal ves teden in v nedeljo Ione ni hotel iti niti na trg, da bi ne videl od daleč krčme in prijateljev, ki so ga klicali. Toda lomil si je čeljusti od zevanja ves dan, ko ni imel nobenega dela in kar jenjal ni. Zdaj ni bil več deček, da bi prebil čas s pohajanjem med rabnšem na ,sciari', pojoč kot njegov brat Aleš in Nunziata, ali da bi pometal hišo kot Mena ,niti ni bil starec kot ded da bi se zabaval s popravljanjem url rtih sodčkov in razvezanih vrš. Ostal je sedeč poleg vrat v Nerovi ulici, kjer ni šla mimo niti kura in slišal je glasove ter smeli v krčmi. Tako da je odšel spat, ker ni vedel, kaj naj počne in v ponedeljek se je znova namrdoval. Ded mu je govoril: »Zate bi bilo boljše, da bi ne prišla nedelja, kajti naslednji dan si tak, kot da hi bil nor.« Na. to bi bilo bol jše zanj, da bi nikdar ne prišla nedelja! Srce mu je kopnelo pri misli, da bi vsak dan bil ponedeljek. Tako da se mu zvečer, ko se je vračal z. morja, ni ljubilo niti, da bi hodili spat in si je dajal duška, da so je potikal okrog s svojo nesrečo, tako da je nazadnje znova padel v krčmo. Popred, ko se je vračal domov na netrdih nogah, se je vtihotapljal v hišo na moč potrt, stisnjen v tri iriibe in je jecljal izgovore, ali pa vsajni zinil. Zdaj pa je dvigoval glas, prepiral se s sestro, če ga je pričakovala na vratih, z bledim obrazom in oteklimi očmi in če mu je tiho dejala, naj vstopi skozi kuhinjo, ker je bil doma ded. »Mene to ne briga!« je odgovarjal. Naslednji dan je vstal zmeden in nerazpo- ložen; pričel je vpiH in preklinjati od jutra do večera. Nekoč se je pripetil grd prizor. Ded, ki ni več vedel, kaj bi, da bi mu ganil srce, ga ie zvlekel v kot sobice, pri zaprtih vratih, da hi ne slišali sosedi in mu je dejal, medtem ko je ubogi starec jokal kot otrok: »O Tone! Ali se ne spominjaš, da je tu umrla tvoja mati? Zakaj hočeš prizadeti svoji materi to bol, da bi videl 6cbe končati kot Rok Spatu. Ali ne vidiš tega, kakšne težave ima in kako se trudi uboga sestrična Ana za onega pijanca svojega sina? In kako včasih joče, ko nima kruha, da bi ga dala svojim ostalim otrokom in ji sreč ne da, da hi se smejala? ,kdor hodi z volkom, postane glarlcn kot volk' in ,kdor se druži s šepavci, ob letu šepa.' Ali se ne spomin jaš one noči za časa kolere, ko smo bili vsi tu pred ono posteljico in ti je ona priporočala v varstvo Meno in dečke?« Tone je plaka! kot odstavljeno tele i"n je govoril, da hoče tudi on umreti. Toda nato se je prav polagoma vračal v krčmo in ponoči, na mesto da hi prišel domov, je hodil po cesti in se zaustavljal za vroti, z rameni naslonjenimi ob zid, do smrti utrujen, skupaj z Rokom Spa-tom in Počasnetom. In spravil se je z njima prepevati, da bi pregnal otožnost. Nazadnje s£ ubogi gosipodar Tone od sramu ni upal več pokazati se na ulicah. Nečak pa, da bi se izognil pridigam, je prihajal domov z mračnim obrazom. Tako ga vsaj niso nadlegovali z običajnimi pridigami. Pridigal si je že tnko samemu sebi. natihoma in vsega je bila kriva njegova nesreča, k mu je dala, da se je rodil v onem stanu. In hodil si je dajat duška z lekarnarjem in z ostalimi, ki so imeli nekaj časa. da bi klepetali o nedotakljivi krivici, ki vlada na tem svetu v vsnki stvari. Kajti če gre nekdo k San-tazzi, da bi pozabil svoja norja, ga nazivajo Eijanca. Medlem ko mnogi drugi, ki se z do-rim vinom doma upijanjajo, nimajo gorja po glavi, niti nikoga, ki bi jih grajal ali bi jim pridigal, naj gredo na delo, ker nimajo nobenega dela in so bogati za dva. In vendar smo vsi na isti način božji sinovi in vsakdo bi moral imeti svoj enaki delež. »Oni dečko je nadarjen!« je rekel lekarnar donu Silvestru in gospodarju Čebuli ter vsakemu, ki ga je hotel poslušati. »Gleda stvari na grobo, tako na površen način, toda jedro je. Ni njegova krivda, če se ne zna bol jše izraziti. Krivda je na vladi, ki ga pušča v nevednosti.« Da bi ga izobrazil, mu je prinašal .Stoletje' in .Cataniske novine". Toneta pa je čitanje dolgočasilo. Najpreje zato, ker je bilo naporno in so ga pri vojakih šiloma naučili čitati. Toda zdaj je bil svoboden, tla je delal, kar se mu je zdelo in ugajalo in jc nekoliko pozabil, kako se 'love skupaj besede v pisanju. Potem mu niso one tiskane čenče dajale zaslužiti niti novčiča. Kaj je bilo to njemu mar? Don Eranco mu je to sam razlagal, ker mu je pač moralo biti na tem. Ko je don Mihael šel po trgu, mu ga je kazal z brado, mežikajoč, in mu je natihoma čenčal, da tudi oni hodi mimo zaradi donne Rosoline, zdaj ko je bil čul, da ima donna Rosolina denar, ki ga je dajala ljudem, da bi jo poročili. »Treba je pričeti spravljati s poti vse te z obito čepico. Treba je napraviti vstajo. To, vidite, je treba napraviti!« »In kaj mi daste vi, da napravim vstajo?« Don Eranco je tedaj skomizgnil z rameni in je vznejevoljen odšel, da bi tolkel umazano vodo v možnarju. Ka jti s takimi ljudmi je bilo prav kakor da bi tolkel vodo v možnarju, je dejal. In čim je Tone okrcnil hrbet, je Gosja noga natihoma pripomnil: Za Ljudska tiskarno v Liubtjanl: Jo2e Kramarll Izdajatelj: ini Jož« Sodu Urednik: Viktor Cenili