PoHnina plačana v gotovtnt. Štev. 11. V Ljubljani, dne 14. marca 1935. posamezna siev. Din im Leto XVIII. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Kr.aflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaia vsak četrtek Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 Din, nolletno 18 Din, celoletno 38 Din; z« inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. , Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, poJruinice v L-ubljani, št 10.711. ' Iz volilnega gibanja v dravski banovini V dravski banovini so organizacije JNS že izvršile svoje kandidature. Izbrale so može, o katerih sedijo, da bi najbol e mogli zastopati narod v skupščini ter jih predložile nosilcu liste gospodu Jevtiču. S tem so izvršile svojo politično dolžnost in izrekle svoje mišljenje. Kdo od predloženih kandida ov bo sprejet na Jevtičevo listo,: je seveda odvisno od končne odločitve nosilca ' samega. j Pogajanja s skupino g. dr. Gosarja, ki je za-' pustila klerikalce, so po časopisnih vesteh pred. zaključkom. Skupina g. dr. Gosarja bo kandidirala menda v osmih srezih. K tej skupini pa ne spada mariborski g. Vesenjak, ki vodi posebno akcijo. Prijatelji g. dr. Gosarja nameravajo, kakor se v njihovih vrstah zatrjuje, kandidirati v, srezih Mariboru, Konjicah, Prevaljah, Šmarju, Kamniku, Kranju in Krškem in menda tudi v Ljubljani in v Novem mestu ali pa Črnomlju.! Koliko imajo pristašev, se seveda ne da reči. MINISTER G. DR. MARUŠIČ BO KANDIDIRAL V LOGAŠKEM SREZU. Te dni se je vršil na Rakeku volilni sestanek, kateremu je prisostvoval senator g. Pucelj. Po njegovem poročilu se je sestavil volilni odbor, kateremu predseduje g. dr. Pušenjak. Gg. Meden, Tavčar in Remžgar so na o predlagali, naj se v imenu vseh navzočnih ponudi logaški mandat ministru gosp. dr. Marušiču s prošnjo, da vzame kot namestnika enega izmed poprej pri-iavl enih kandidatov, gg. Lenarčiča, Tavčarja ali Remžgarja. G. Pucelj je izjavil, da bo g. doktor Marušič sprejel kandidaturo v logaškem srezu tem rajši, ker mu je ta srez kot Primorcu najbližji. G. minister bo, je rekel g. Pucelj, sicer kandidiral tudi v Ljubljani in v celjskem srezu, toda obdržal bo logaški mandat. 0. BENKO NE KANDIDIRA VEČ. «Murska Krajina», glasilo dosedanjega na-iodnega poslanca za srez Mursko Soboto gospoda Josipa Eenka, objavlja pismo, v katerem g. Benko izjavlja, da pri sedanjih volitvah za narodno skupščino ne namerava več kandidirati. Kol razloge navaja «Murska Krajina» družinske razmere in obsežno podjetje, ki ga namerava g. Benko preurediti. G. Benko se v pismu zahvaljuje svo;im volilcem in vsem, ki so mu šli na roko pri izvrševanju poslanskega mandata, ter obljublja, da bo tudi se v naprej podpiral vsako dobro delo za povzdigo prekmurskega ljudstva. Kakor se zatrjuje, bo kandidiral namesto gospoda Benka sedanji murskeseboški župan g. Geza Hartner. ŠKOFJA LOKA ZAHTEVA SVOJEGA KANDIDATA. Y Škofji Loki se je vršil volilni sestanek, katerega se je udeležil tudi g. Pucelj. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo zahteval škofjeloški sodni okraj postavitev kandidata iz škofjeloškega območja. KANDIDATURE V KOČEVSKEM SREZU. Iz Kočevja poročajo, da dosedanji poslane: tega sreza sena or gosp. Ivan Pucelj ne bo več kandidiral za kočevski srez, pri letošnjih volitvah pa jih bo več, najbrž trije. Kot kandidati se imenujejo v prvi vrsti kočevski odvetnik in banovinski svetnik g. dr. Sajovic, banovinski svetnik g. Ivan Arko iz Ribnice in predsednik Slovenskega lovskega društva ljubljanski odvetnik gospod dr. Lovrenčič. Kot namestniki pa se med drugim navajajo župan g. Ivane iz Scdražice, odvetnik g. dr. Lavrič iz Ribnice, voditelj kočevskih Nemcev g. dr. Hans Arko iz Kočevja in profesor g. Peterlin tudi z Kočevja. VOLILNI POLOŽAJ SKOZI cDOMOLJUBO-VE» NAOČNIKE. Zadnji «Domol:ub» piše: «Kakcr se čuje, bo ministrski predsednik gospod Jevtič do srede marca pregledal ves volilni material in odločil, koliko kandidatov in katere sprejme na svojo lis'o. Doslej je priglašenih nad 7000 kandidatov. Glavno besedo pri državni kandidatni listi ima ministrski predsednik gospod Jevtič. Za njim ima odločilno besedo v Sloveniji minister g. dr. Marušič, odnosno glavni agita-cijski odbor za Jevtičevo listo, ki sestoji v glavnem iz pristašev bivše Samostojne kmetijske siranke.» I Dalje pravi «Domoljub» v svojem političnem pregledu: «Nov dnevnik začne baje izhajati v i Ljubljani. Zastopal bo sedanjo Marušič-Pucljevo politično smer. Pred volitvami se število dnevnikov in časopisov sploh vse'ej pomnoži. Po volitvah pa volilni časopisi radi ugasnejo «Domoljub» nazadnje prinaša tudi cdick škofa g. dr. Rožmana o kandidiranju duhovščine: «Tudi ljubljanski škof dr. Rožman je izdal odlok, s katerim prepoveduje duhovnikom svoje škofije kandidaturo na katerikoli kandidatni listi za narodno skupščino. Odlck se seveda ne tiče upokojenih duhovnikov.» TRIJE KANDIDATI V METLIŠKEM SREZU. i Na izredni skupščini sreske organizacije JNS pod predsedstvom predsednika sreske organizacije g. dr. Julija Kopiniča je bilo sklenjeno, da se pretvori sreski odbor JNS v začasni sreski volilni odbor, vsi odbori občinskih organizacij pa začasno v občinske volilne cdbore. Pri razpravi o kandidaturah so bili predlagani trije kandida i: dosedanji poslanec g. Dako Makar, metliški žu-' pan g. Ivo Ma!ešič in banovinski svetnik gospod | Bajuk. Vsi trije kandidati bodo predloženi nosilcu državne kandidatne liste. DR. TOPAI.OVIČ NOSILEC SOCIALISTIČNE , KANDIDATNE LISTE. Dne 5. t. m. je bil v Beogradu sestanek odposlancev socialističnih organizacij iz vse države, ki je razpravljal o vložitvi socialistične kandidatne liste. Sklenjeno je bilo, da postavijo socialisti samostojno državno kandida no listo, katere nosilec bo dr. Živko Topalovič. V osrednjem volilnem odboru bosta predstavnika liste: strokovni tajnik iz Beograda Bogdan Krekič in kovinar iz Zagreba Adolf Kunčič; kot namestnika pa novinar iz Maribora Viktor Eržen in mizar iz Sarajeva Peter Medic. Kakor poročajo iz Maribora, so prijavljene do sedaj za Topalovičevo socialistično listo naslednje kandidature v dravski banovini: za srez Maribor levi breg g. Petejan, za srez Radovljica g. Čelesnik Ivan, tovarniški delavec na Jesenicah, in kot namestnik Kralj Ignac, tovarniški delavec z Javornika; za srez Laško g. Klenovšek Jakob, župan v Trbovljah, in kot namestnik Malovrh Karel, župan v Hrastniku. KANDIDATI ZA SREZ MARIBOR LEVI BREG. Te dni je bilo v Mariboru posvetovanje širšega volilnega odbora sreske organizacije JNS z", srez Maribor levi breg. Predsedoval je gospod dr. Gorišek, navzočna sta bila tudi župan gospod dr. Lipold in banovinski svetnik g. Janžeko-| vič. Ker je medtem g. Lukačič sprejel kandidaturo za lju omerski srez, je sestanek soglasno odobril za levi manbotski srez naslednji kandidatski predlog: banovinski svetnik g. Ivan Jan-žekovič in državni tožilec v p. g. dr. Jančič kot kandidata, strokovni učitelj gesp. Ivan Robnik in i obrtniški zastopnik g. Miha Vahtar kot namest-! nika. Po seji volilrega odbora JNS se je vršilo posvetovanje mešanega volilnega odbora. Na tem i posvetovanju je g. dr. Šnuderl sporočil, da je jveletrgovec g. Pintar postavljen za predsednika glavnega voiiinega odbora za mariborsko volilno okiožje in cla se bo napravil še en volilni , odbor za srez Maribor levi breg. V a volilni ! odbor so poklicani med drugim gg. Kazafura, Mauer, dr. Šnuderl, dr. Rozina in drugi, skupaj 10 članov. ZA LJUTOMERSKI SREZ BOSTA PREDLOŽENA DVA KANDIDATA. Te dri se je vršil v Ljutomeru volilni sesta-rek za določitev kandidata na Jevtičevi listi. Večira navzočnih je bila za kandidaturo gospoda Lukačiča, toda pri glasovanju so se odposlanci iz Apaške kotline v mnenju, da g. Lukačič kandidira tudi v Mariboru, izrekli za g. Skuhalo. Od štirih prijavl enih kandidatov sta dobila gospod Lukačič z namestnikom g. Kovačem iz Štri-gove 47, g. Skuhala z namestnikom dosedanjim poslancem g. Zemljičem 53 glasov. Kot kandidata za lju omerski srez bosta torej sporočena nosilcu liste g. Jevtiču gg. Skuhala in Lukačič. ŠE EN KANDIDAT V ŠMARSKEM SREZU. Iz šmarskega sreza poročajo, da je prijavil svojo kandidaturo tudi g. Anton Bračun, kmetovalec in poslovodja pošte v Zagorju pri Pil-štanju. okraj Višnjo goro. Navzočna sta bila tudi dosedanji poslanec g. Mravlje in li'ijski župan gospod Lajovic. Zastopniki okraja so soglasno sklenili, da morata biti med kandidati, ki jih naj postavi sreski volilni odbor, g. Birolla ali pa j g. Lajovic. KANDIDAT ZA ČRNOMELJSKI SREZ. Iz Črnomlja poročajo: Zupani in člani volilnega odbora za črnomeljski srez, ki so se udeležili volilnega shoda ministra g. dr. Marušiča v Novem mestu, so se tam sestali in sklenili razglasiti za kandidata črncmeliskega sreza bano-vinskega svetnika g. Evgena Lovšina, direktorja tvrdke «Rude in kovine» iz Ljubljane. LAŠKI SREZ. Na sestanku sreskega volilnega odbora za kandidatno listo g. Jevtiča v Laškem ie bil soglasno predlagan za kandidata g. R oš Nande iz Hrastnika, za namestnika pa g. Š t r u c Jakob, rudar iz Trbovelj. -5. POSLANEC SPINDLER NE KANDIDIRA VEČ Izredna sreska skupščina JNS v Šmarju pri Jelšah je z večino glasov postavila zopetno kandidaturo dosedanjega poslanca gosp. Vekoslava Spindlerja. Te dni pa je sprejela sieska organizacija JNS v Šmarju od g. Spindlerja dopis, v katerem jemlje sklep skupščine na znanje kot izraz zaupanja, vendar pa izjavlja, da kandidature ne sprejme. KANDIDATNI PREDLOG ZA SLOVENJGRAŠKI SREZ. V nedeljo dopoldne je bila v Slovenjgradcu izredna skupščina JNS s pritegnitvijo odposlancev Narodne strokovne zveze in Obrtnega dru- i štva. Na predlog predsednika mestne občine g. Ivana Rojnika je bila soglasno sklenjena kandidatura g. Leopolda Kopača, šolskega upravitelja v Slovenjgradcu. V slovenjgraškem srezu ie prijavil zopetno kandidaturo tudi dosedanji i poslanec g. dr. Bogomil Vošnjak. Ma Češkoslovaškem hočejo povečati hmeljske nasade ŽIVAHEN VOLILNI SESTANEK V NOVEM MESTU. Na volilni sestanek v Novem mestu je prišlo toliko ljudi, da se je pretvoril v shod. O političnem položaju je poročal g. dr. Marušič. Poleg dosedanjih, že znanih treh kandidatur gg. doktorja Režka, Klinca in Bulca, ie bila predlagana tudi kandida ura gcsp. Karla Šterbenka, učitelja meščanske šole. DRAVOGRAJSKI SREZ. V Dravogradu je bil sestanek sreskega volilnega odbora, ki je razpravljal o kandidaturah. Dosedanji poslanec inž. Pahernik se je zopetni kandidaturi odpovedal. Pri glasovanju je od 65 oddanih glasov debil 49 glasov g. Karel Dober-šelc, šolski upravitelj. KANDIDATURE V PTUJSKEM SREZU. V nedeljo dopoldne je bila na volilnem posvetovanju v Ptuju živahna razprava o kandi-da urah za ptujski srez. Poleg kandidature dosedanjega poslanca g. Lovra Petovarja, ki je bila postavljena na nedavni skupščini sreske organizacije JNS, so biLi kot kandidati prijavljeni še posestnik iz Ptuja gosp. Ludovik Sagadin, bivši minister profesor g. Vesenjak in banovinski sve -nik g. Franc Šolar iz Zlatoličja. Pri glasovanju po listkih so dobili g. Petovar 19, gg. Šolar in Vesenjak po 13, g. Sagadin pa 8 glasov. KANDIDATURE V LITIJSKEM SREZU. V nedeljo se je vršil v Litiji zbor širšega sreskega volilnega odbora za srez Litijo, da se določijo kandidature. Skupščino je vodil predsednik sreskega volilnega odbora banovinski svetnik g. Gvidon Birolla, ki je takoj v uvodu izjavil, da on ne sprejme kandidature. Za kandidaturo litijskega župana g. Frana Lajovica se je izreklo sedem občin (Polšnik, Litija, Kresnice, Sv. Križ, Krka, Stična in Višnja gora), za ponovno kandidaturo dosedanjega poslanca g. Mravljeta dve občini (Veliki Gaber in Št. Lambert), na kandidaturi g. Birolle sta vztrajala občina Zagorje ob Savi in krajevni volilni odbor Loke. Volilna odbora za občini Št. Vid in Šmartno nista pedala izjave, volilni odbor Vače se je izjavil za vse štiri predlagane kandidate, to je za gg. Mravljeta, Birollo, Lajovica in Strmana, Trebeljevo pa za gg. Mravljeta, Birollo in Strmana. V soboto 9. t. m. se je vršil v Ivančni gorici • sestanek okrajnega volilnega odbora za sodni: Cene lanskemu hmelju na. Češkoslovaškem so bile prav lepe in se še zdaj drže med 70 in 80 Din. Zato njihovo časopisje mnogo razpravlja o tem, ali naj bi s6 nasadi še povečali. Za zmerno povečanje nasadov je tudi predsednik češkega odseka Hmeljarske zveze v Žatcu g. Černy, ki piše v nekem listu med drugim: «Hmeljarji vlagajo prošnje za povečanje hmelj-nikov, kakor predpisuje to zakon o urejevanju hmeljske površine, iz vrst izobražencev pa se čujejo. klici za še večjo omejitev. Češkoslovaška mora izvoziti nad dve tretjini vsakoletnega pridelka in mora biti hude boje s konkurenco in proti ukrepom tujih držav. Ena pot bi držala k pravilni ureditvi površine hmeljskih nasadov: mednarodni dogovor vseh hmelj pridelujočih držav, da bi se uredile s površino tudi cene To so že poizkušali v okviru srednjeevropskega hmeljskega urada. Nemčija je to vprašanje sprožila. To je bila pa le nemška zvijača, ki naj bi' odrinila konkurenco. Vsi drugi naj omejijo na-! sade, sami pa jih bodo povečali. Še do 1930. leta I je uvažala Nemčija povprečno po 60.000 starih stotov, danes pa že izvaža hmelj. Novi nasadi nam grozijo tudi iz Jugoslavije (tako piše g. Černy), saj dobiva jugoslovenski hmelj nove odjemalce na zapadu. Uvaževati je treba, da daje v Bački že prvoletnik toliko pridelka kakor pri nas drugoletnik. Jugoslavija je tedaj drugi naš nevarni tekmec. Vedno sem opozarjal (piše g. Černy) na napore teh. tujih hmeljarjev, da nas potisnejo s svetovnega trga, in naglašal, da moramo stremeti ne le za boljšo kakovostjo, temveč enako tudi za množino hmelja boljše kakovosti. Mi moramo sporedno s povečavanjem povpraševanja po našem prvovrstnem zelenem hmelju tudi primerno povečati njegov pridelek. V tem je ključ za rešitev položaja. Omejiti pa je treba slabše kakovosti ali pa vsaj ne dopuščati njihovega širjenja. Tujina ceni prvovrsten hmelj in hoče zaradi tega j tudi njegovo zeleno barvo. Umetni ohranitvi nje-! gove zelene barve s škropljenjem je zato treba I posvetiti vso pozornost. Če ostanemo pri sedanji '"IFARAONOV Prav nič niso dvomili, da bo to precej huda preizkušnja za njihovo potrpežljivost. Sovražniki, ki so se skrivali pred oazo. so poslali ujetega Beduina samo na opazovanje. Moral bi bil dognati, kje je taborišče in v kakšnem stanju. Zdaj so čakali, da se vrne. In če ga le predolgo ne bo, bodo napadli. Tako se je tudi zgodilo. Puščava je ležala na videz v pokojni samoti, kakor ne bi bila še nikoli pozorišče roparskih napadov. Kopt Uasif el Hajat in Huda'es sta se morala boriti s spancem, ki obid^ človeka v takem napetem pričakovanju še rajši in hitreje ko sicer. Sodnik je zlezel za kakšnih dvajset korakov naprej, da- bi preiskal okolico. Iznenada se je priplazil nazaj k svojima prijateljema in jima šepnil: •Prihajajo!« «Kdo?» «Beduini!» «Koliko pa jih je?» «Ne vem » ♦Odkod se bližajo?« «Z zapadne strani. Mirujta, da bom lahko posluša! njihovo gibanje. Takoj, ko se zasveti plamen v slamnatem kupu, streljajta!» DEDIČA Spet je poteklo nekaj tesnobnih minut. Tedaj pa je iznenada počil Sodnikov revolver in ogromen plamen je šinil pod nebo. Ob njegovem soju so čakajoči zagledali dvajset mračnih postav, ki so stale sredi peska kakor okamenele. Toda napadalci so se hitro zavedli, ko so jim zažvižgale okoli ušes krogle zavarovanih branilcev. Sodnik je prijateljema še posebej zabičil. naj streljata samo za strah. Kakor je kazalo, so se napadalci tako prestrašili, da so svoj načrt opustili in se razbežali. Če bi bil kdo izmed njih ranjen ali celo ustreljen, bi bili njegovi tovariši priseg'i, da se bodo krvavo maščevali nad tujci, in naši znanci ne bi imeli miru pred njimi, dokler ne bi bili vseh pobili ali pa sami padli. Neprestano bi jim sledili Beduini za petami in izrabili vsako količkaj ugodno priložnost, da bi izvršili svoje maščevanje. Res, ko so postrelili morda tucat nabojev, ni bilo več nikjer nobenega Beduina. Le kriki iz daljave so pričali, da beže, kar jim noge dajo. Hudales in Sodnik se nista več utegnila brigati zanje. Na drugi strani taborišča se ie namreč začul tak krik in vik, kakor bi se bližal sodni dan, Speči gonjači so se zaradi streljanja prebudili in p'anili kvišku. V slepem strahu so začeli streljati okoli sebe, ne da bi vprašali, ali bo krogla zadela prijatelja ali sovražnika. Ta trušč je zmedel tudi velblode, da so začeli divje opletati okoli sebe. Nekateri so se celo odtrgali in zbežali kakor divji med tiste, ki so bili še privezani. Res je bila sreča, da so se dali napadalci tako hitro preplašiti. Pri takšnem razburjenju, kakor je vladalo zdaj v taborišču, bi bil moral vzlic hrabrosti treh voditeljev vsak napad uspeti. Sodnik je zaklical Hudalesu, naj pazi na sovražnike. Sam pa je šel s Koptom h gonjačem, da bi jih pomiril. Toliko, da ni prišel pri tem ob življenje. Eden izmed goniačev, ki se je pri belem dnevu najbolj bahal s svojo hrabrostjo, je ob njegovem prihodu zakričal, kar mu je dalo grlo in ustrelil proti njemu na deset korakov. K sreči se mu je roka tako zelo tresla, da je krogla zgrešila svojo pot in preluknjala Sodniku samo turban. Trenutek nato pa je Sodnik tako sunil gonjača s pestjo v čeljust, da ga je vrglo po tleh kakor izpodsekano drevo. Šele čez pol ure se je zbudil k zavesti. Sodnik ie potem začel suvati gonjače in jim kričati, naj se vendar pomirijo. Tako so najglasnejši hitro potihnili. Pri tem mu je pomagal človek, na katerega je prej najmanj računal — Senusijec. Saj menda še niste pozabili mladega moža, ki se je našim prijateljem pridružil v Dahelu in ie bil namenjen na videz s pismom v oazo Kufro, 1 SNEŽNOBEIO PEP/10 DA l , površini hmeljišč ali če jo še celo omejimo, nam grozi nevarnost, da s tem povečamo tek naši j konkurenci. To bi značilo začetek konca našega I izvoza. Nikakor ne svetujem obsežnega širjenja, kar bi se nam moglo še hudo otepati, sem pa za povečanje lnneljnikov v najboljših legah posameznih okolišev. Kaj prinese bodočnost, ne ve nihče, vendar pa je letošnji položaj še dosti zdrav, posebno ker ni nikakšnih večjih starih zalog. Če bo nova letina le malo boljša, bomo imeli s prodajo težkoče. in to posebno z drugovrstnim ali celo slabim blagom, ki se v tujini le s težavo proda. Bodočnost ima le kakovostni zeleni hmelj, zato se ne plašimo mu dodati tudi nekaj novih nasadov.» i Tako svetuje voditelj češkoslovaških hmeljarjev. Seveda se bodo po njem ravnali tamkajšnji hmeljarji. Njegov nasvet glede ohranitve barve z vztrajnim škropljenjem naj bi se uvaževal tudi pri nas. Nasvet, da bi se povečala površina, je pa dvorezen nož. Ne verjamemo, da bi bilo pri nas pametno, povečati nasade. Poskrbimo rajši prej za to, da bomo pridelovali lepo zeleno blago, Ce to dosežemo, bomo lahko z uspehom tekmovali s tujimi hmeljarji. Politični pregled Dne 9. t. m. je imel v beograjskem radiu minister za notranje zadeve Velimir Popo-vič velik govor o delovnem programu vlade, ki je zbudil splošno zanimanje. Zlasti je nagla-šal, da je jugoslovenska misel osnova države. Ko je govoril o našem narodnem edinstvu. je navajal med drugim, da je stara Avstroogrska hotela z vojno porušiti ustvarjanje naše narodne misli in svobodo Srbije. Naglašal je veličino šestega januarja, ki je odpravil prejšnji nezdravi strankarskopolitični način. Zavest strankarsko-političnega pripadništva so skrbneje gojili od zavesti narodnega edinstva. Glede bistva jugoslo-venstva je poudarjal med drugim: Dober Jugo-sloven je tisti, ki ima v sebi in nosi v sebi Srba, Hrvata in Slovenca, ki mu je enako drago srb-stvo, hrvatstvo in slovenstvo in ki vse to izraža hkratu. Jugosloven ni samo dober Srb, temveč je Jugosloven tisti dobri Srb, ki je hkratu tudi dober Hrvat in dober Slovenec. Tako pojmovano jugoslovenstvo ni proti srbstvu, hrvatstvu in slovenstvu, temveč takšno jugoslovenstvo te tri Ta možak je bil edini v vsej karavani, ki je ohranil hladno krj. Prijel je dva gonjača, ki sta se drla v njegovi bližini in ju odvedel k velblodom. Bil je res že skrajni čas, da so živali spet občutile gospodujočo človeško roko. Še nekaj trenutkov in vse bi se bile odtrgale. Potem bi se vsa eks-pedicija lahko vrnila v Dahel po nove. Tako so torej tudi tu preprečili nesrečo, ki bi bila utegnila imeti hude posledice. Toda na spanje niso mogli misliti več ne gonjači ne voditelji. Prvi so zažgali več ognjev — drv so imeli obilo - in sedeli ob njih ter čakali jutra. Pogovarjali so se tiho in se bali. Sodnik je poslal Kopta nazaj k Hudalesu, sam pa se je vrnil proti svojemu šotoru, kjer je ležal zvezani Arabec. Neli je med tem sedela na svojem ležišču in nemirno čakala. Ni vedela, kaj se prav za prav godi. Slutila je, da mora biti kakšen napad, ker je slišala strele. V prvem trenutku jo je zaskrbelo zaradi Sodnika, toda ko je kmalu nato začula njegov glas, se je nekoliko potolažila. Zdaj je prišel. Najprej je stopil k njej in jo poljubil. V kratkih bssedah ji je povedal, kaj se je zgodilo in ji dejal, da se ji ni treba nič bati. Beduini so odgnani in j ne bo jih več nazaj. Če pa bi prišli, jih bodo pa ' že znali sprejeti, kakor se spodobi. Potem ji ja dejal, naj mirno spi, in stopil k Beduinu. interese med seboj pomirja in združuje v vsakte-rem izmed nas. Naša narodna monarhija z narodno dinastijo, je naglašal g. minister, je poroštvo, da se narodni in državni deli ne bodo razblinili. Ona je okvir, ki zagotavlja državno celoto. Pokojni kralj je bil prvi in popolni Jugosloven, ker je vsak Srb videl v njem dobrega Srba. Hrvat dobrega Hrvata, Slovenec dobrega Slovenca. G. minister je govoril še o potrebi dobre decentralizirane uprave in o medsebojnem spoznavanju in razumevanju ter je zaključil govor, da je treba Jugoslavijo, ki so jo rodila huda in krvava prizadevanja tolikih stoletij, pripraviti in usposobiti za veliko vlogo, ki ji jo je namenila usoda. Bodimo si zmerom in povsod tega svesti. Hude dneve je preživela prejšnji in ta teden Grčija. Uporniki, ki so razpolagali s precejšnjo vojaško močjo in z mornarico, so hoteli vreči sedanjo vladavino. Zdaj pa je v Grčiji spet vzpostavljen red. Vladne čete so v krvavih bojih povsod premagale upornike. Prav tako tudi na Kreti, odkoder je vodja upornikov Venizelos moral pobegniti. Drugi glavni voditelj upora, general Plastiras, je pobegnil že prej. Iz Budimpešte poročajo, da se volilna borba na Madžar&K&m zelo živahno razvija. Volitve v državni zbor bodo v kratkem in ker je čas za agitacijo kratek, so vse stranke živahne. Kandidate bo postavilo osem do deset strankarskih skupin. Po vsej Sloveniji gre glas: Le Domovina" je za nas! Ta se je med tem že zavedel. Pozdravil ga je z jezno kletvico in zahteval od njega, naj ga takoj spusti, če si noče nakopati na glavo sovraštva vsega njegovega plemena. «Le govori še naprej», je mirno odvrnil Sodnik. «Tvojih prijateljev se bojim prav toliko, kolikor šakalov, ki tulijo tam v puščavi. Saj so prav tako strahopetni kakor te živali, ker so po prvem strelu pobrali šila in kopita. Ti pa si ostal tu in svetujem ti, da govoriš z mano vljudneje, sicer se ti utegne primeriti, da te bom moral vljudnosti naučiti.« «Ali nalašč lažeš ali pa si res tako neumen, da misliš, da bo bežala kopica hrabrih Beduinov pred dvema Frankoma* in peščico khedivovih sužnjev?« je predrzno odvrnil ujetnik. «Če so se moji bratje res umaknili, pomeni to, da so našli boljšo pot, da vas uničijo. Prav dobro vedo, koliko vas je in da ste jim prav iako nepreklicno padli v roke kakor miš podlasici ali kača ježu.« «Ne gobezdaj neumnosti, da se ti ne bom moral smejati! Ko se je začel boj, si bil nedvomno že pri zavesti in si torej slišal, da je nastal trušč v taborišču šele potem, ko se je streljanje že davno nehalo. Midva, Franka, ki ju tako zaničuješ, nisva zbudila svojih ljudi zato, da bi naju rešili, ampak sva s'Koptom sama branila taborišče pred napadom. Tvojih ljudi pa je bilo dvajset in po prvem strelu so zbežali kakor zajci. * Z besedo Franki označujejo afriški narodi belce. LJUTOMER. Anglo-jugoslovenska petrolejska d. d. iz Zagreba bo imela v ponedeljek 18. t. m. ob 14. v sadovnjaku Ivane Šumenjakove poiz-fcusno škropljenje z novim sredstom za zatiranje škodljivcev sadnega drevja. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru vabi člane in prijatelje umnega sadjarstva, da poizkusu prisostvujejo v obilnem številu. Zatem bo še važno sadjarsko posvetovanje o sajenju in oskrbovanju sadnega drevja. LOKAVEC PRI CMUREKU. Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda je uprizorila 3. t. m. poleg ostalih točk tudi šaloigro «Kakršen gospod, takšen sluga«. Dvorana je bila nabito polna, in to samih domačinov. Igralci in igralke so sijajno izvedli svoje vloge in ostale točke sporeda. Tamburaši so zaigrali nekaj prav posrečenih glasbenih točk. Želimo, da bi nam podružnica, ki je postala pod predsedstvom šoiskega upravitelja g. Ferlinca zelo delavna, priredila še več takih domačih popoldnevov, kar je vpričo bližine meje gotovo pohvalno. PTUJ. Redna seja pododbora Zveze kmečkih fantov in deklet za ptujsko okrožje se je vtšila 3. t. m. v Narodnem domu. Na njej je bilo poleg drugega sklenjeno, da bo v Ormožu tridnevni prosvetno-organizatorični tečaj za dekleta od 24. do 26. t. m. Dekleta, ki želijo ta tečaj po-sečati, naj se čimprej prijavijo. Po seji je bilo zborovanje kmečkih fantov in deklet iz obstoječih društev in onih, pri katerih je zanimanje, da se društva še ustanove. Zasedena dvorana je pokazala, da se je tudi ptujski srez začel dramiti; Zborovanje je otvoril predsednik Jožko Toinažič, Zdaj pa lahko sam presodiš, kdo je bolj vreden zaničevanja, midva ali tvoji prijatelji.« | In ker Beduin na te besede sploh ni odgovoril, ampak je ie še bolj sovražno pogledal Sodnika, je ta čez nekaj časa nadaljeval: «Rekel si tudi, da veš, koliko nas je. Zakaj pa si se potem priplazil opazovat? Misliti si moram samo to, da si lagal ali pa da si imel — in to se mi zdi verjetnejše — nekoga v r.ašem taborišču, s katerim si zvezan. K temu si hotel priti, da bi se o vseh podrobnostih glede napada natanko pomenil.« Sodnik je po teh besedah ostro pogledal Beduinu v oči. da bi videl, ali je njegova smela trditev morda upravičena. Možak pa ni pokazal na obrazu niti najmanjše izpremembe. Zategnil je ustnice in bruhnil iz sebe novo kletvico. Zdaj Sodnik ni vedel, kaj naj si misli. Ali je bil napad res samo slučajen ali pa je bil ogleduh tako prebrisan, da se ni izdal niti z najneznat-nejšo kretnjo. * l Uvidel je, da bo vsako zasliševanje nepotrebno in brezuspešno. Zato je vstal in rekel: «Da ne boš v skrbeh za svojo bodočnost, ti bom povedal,-kaj te čaka. S seboj te ne mislimo vleči, ker bi nam bil le v napotje. Jutri zjutraj te bomo razvezali in te pustili, da pojdeš, kamor se ti bo zdelo. To naj ti bo dokaz, da se ne bojimo ne tebe ne tvojih pajdašev.« ki je orisal namen zborovanja in podal splošen' pregled dela mladinskih organizacij. Sledila so poročila zastopnikov društev o njih delovanju. Dr. Roslna je obrazložil pomen naših društev. Banovinski svetnik Šolar se je v govoru dotaknil pobojev in požigov v ptujskem srezu in dejal, da morajo naša društva delati na to, da to odpravijo. Pozdravljal je naše delo in želel na-vzočnitn pri njihovem delu obilo uspeha. Po prijateljskem pomenku je zaključil predsednik zborovanje in pozval navzočne k vztrajnemu delu. REMŠNIK. Letos je zahteval zimski šport doslej tri nesreče. Ena mladenka si je pri sankanju pokvarila nogo, dva dečka pa sta se drugače poškodovala. Vsi trije so se morali zdra-\ iti v bolnišnici v Slovenjgradcu. — Zadnji čas ji pri nas razsajal vihar, ki je bil tako močan, da jc razkril cerkev pri Sv. Pankraciju. — V letošnjem pustu je bilo oklicamh pet parov. — Šk< :i so že prileteli, a mraz in sneg sta jih spet 'gnala. Vsi si želimo pomladi. Živeža že skoro .sem primanjkuje. Posebno krompirja nimamo, ker nam ga je mokrota v jeseni vzela. Zdaj ga bomo morali kupovati za saditev. Stiske pač noče biti konec. SV. BCLEENK PRI SREDIŠČU. V nedeljo 24. februarja je imelo Društvo kmečkih fantov, in deklet redni občni zbor. Iz poiočil društvenih! funkcionarjev je razvidno, da je v preteklem letu bilo kljub denarnim neprilikam društveno delovanja zelo lepo. Imeli smo tekmo žanjic, kolesarsko t irko, tri iz'ete, tri predavanja in tri igre. Posebno sta delovala dramski in kolesarski odsek. Ustanovljen je bil tudi ženski odsek. V novi 'odbor so izvoljeni: predsednik Jožko Tomaž č, podpredsednik Eranček Puklavec. tajnik Jože Mlinaric, blagajnik Franc Dolinšek: odborniki: Lojzika Štamparjeva, Ivica Rauova, Danica Za-tavnikova, Stanko Vrbančič, Lojzika Miinariče-va. Micika Zorjanova in Martin Čurin; namestniki: Micika Trofenikova, Matija Čurin, Angela Kolaričeva in Matija Rotar; nadzornika Rudolf ■ Štampar in Branko Zabavnik. Za bodoče leto se je sestavil obširen delovni program in upamo, da' ga bo marljivo vodstvo tudi izvršilo. Lovska. Trgovec: »Včeraj setn ustrelil srno.» Lovec: «To pa odkritosrčno dvomim!« Trgovec: «Če ne verjameš, ti prineseni pokazat njeno rogovje.« GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled GOVED. Na ljubljanskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: volom I. 3.50 do 4, II. 2.75 do 3.50, III. 2 do 2.75, debelim kravam 2 do 3.50, klobasaricain 1 do 2. teletom 4.50 do 5.50 Din. Prasci za rejo, 6 do 12 tednov stari, so se prodajali po 100 do 150 Din za rilec. SVINJE. Na mariborskem sejmu so prodajali: prasce, 5 do 6 tednov stare po 65 do SO, 7 do. 9 tednov po 90 do 120, 3 do 4 mesece po 150 do 180, 5 do 7 mešecev po 200 do 280. 8 do 10 mesecev po 300 do 380 in leto stare po 460 do 550, kilogram žive teže po 4 do 5.50, mrtve po 7 do 9 Din. VINO. Položaj je neizpremenjen. Kupčija se je še poslabšala zaradi mrzlega vremena. Kupujejo se le bolj cenena vina, in še ta .v majhnih množinah, vina nad 6 Din pa, kolikor je neizogibno potrebno. Cene pri vinogradnikih se začasno gibljejo za srednja bela in rdeča vina ined 4 in 4'75, za boljša med 5 in 5 50, za močnejša soi tirana pa med 6 in 8 Din za liter. HMELJ. V žateškem okolišu na Češkoslovaškem so cene nazadovale na 2300 do 2400 češkoslovaških kron za 50 kg. Sejmi 17. marca: Podčetrtek, Škofja Loka (samo za blago), Žužemberk; 18. marca: Begunje pri Ceiknici, Frankolovo, Krško, Ptujska gora, Poljčane, Rečica ob Savinji, Stari trg pri Poljanah, Trbovlje, Trebe-ljevo, Št. Vid na Blokah, Velike Brusnice, Višnja gora; 19. Ljubno (samo za blago), Štrigova, Črnomelj; 20. marca: Bogojina, Dravograd, lg, Kočevje, Kraniska gora, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Šmarje pri Jeišah; 21. marca: Rogatec, Sv. Ožbolt, Šmirjcta pri Laškem, Velika Pirešica (Pernovo); 22. marca: Grahovo pri Cerknici, Šmartno cb Paki. ■ i. , Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (z že všteto premijo v znesku 28.50 %): «In vendar te je k tem besedam prisilil strah«, je posmehljivo odvrnil Beduin. <-Kdo pa je še kdaj lovil ljudi in jih potem izpuščal brez odkupnine? Stvar je pač taka, da veš, da bi te preganjal do konca sveta, če bi se toliko predrznil, da bi mi skrivil en sam las. Zato zasmehujem tvojo lažnivo dobrodušnost in ti ne bom zanjo nikoli hvaležen. Vi Franki ste strupen mrčes, ki ste vdili v deželo svobodnih Beduinov. Treba vas bo brez sledu in usmiljenja iztrebiti, preden se začnete preveč šopiriti.« Sodniku so se zdele ujetnikove besede preveč neumne, da bi nanje odgovarjal. Skomignil je z rameni in šel dalje, da bi pogledal, kaj delajo njegovi ljudje. Nanovo je razpostavil straže. To pot so bili .vsi ljudje tako v strahu, da ni nihče zaspal. Potem so pogasili vse ognje. Do jutra jih ni nihče več motil in lahko so se dobro odpočili. Ko so se drugo jutro začeli pripravljati na odhod, je privedel Sodnik ujetnika iz šotora. Šele zdaj so gonjači zvedeli, da se je nahajal v njihovi sredi vso noč. Ker sc ni mogel braniti, so vsi hkratu začutili • svoj pogum. Začeli so ga kleti in mu groziti. Toda Sodnik je stopil pred nje in jim resno rekel: ♦Poslušajte me, ljudje! Ne maram, da bi temu človeku kdo kaj hudega storil. Sicer je prišel k nam kot sovražnik, toda storiti nam ni mogel nič hudega, ker smo bili dovolj pazljivi. Naj gre zdaj svojo pot, odkoder je bil prišel. Dovolj velika sramota zanj bo to, da je bil ujet.« ♦Efendi, saj ne veš, kaj delaš!« je vzkliknil eden izmed gonjačev in stopil bliže. Oči so se mu od jeze kar iskrile. «Ta možak je eden najnevarnejših roparjev v puščavi«, je nadaljeval. «Bilo bi blazno, če bi ga izpustil. Aid Omar mu je ime, toda ljudje mu pravijo vsi samo .Krvavi jastreb'. Kjer se on pokaže, tam roparske karavane niso daleč. Preden mine dan, opravijo svoje sramotno delo. Sto tisoč zločinov mu teži vest. Pred tremi leti je napade! neko odpravo, pri kateri sem bil tudi jaz najet za gonjača. Še danes nosim na hrbtu sledove rane, ki sem jo takrat dobil. Mnogo naših je takrat padlo v neenakem boju, za druge pa je bilo treba plačati oderuško odkupnino, preden jih je izpustil. Jaz sem le slučajno ušel, drugače bi bil najbrž še danes kje v sužnosti, ker se ne bi bil mogel odkupiti. Krvno maščevanje sem mu prisegel in ne smeš mi braniti, efendi, da ga ne bi izvršil.« Gonjač je potegnil nož in hotel planiti proti ujetemu Beduinu, ostali gonjači pa so ga začeli izpodbujati s kričanjem. ♦Nazaj!« Sodnik je vzkliknil tri besede in se postavil s svojim revolverjem pred ujetnika. ♦Kdor dvigne roke proti njemu,« je dejal, »naj si sam pripiše posledice. V svoji bližini ne boni trpel umora.* ♦Samo svojo pravico hočem!« je vzkliknil gonjač v sveti jezi. «,Kri za kri' je zakon pu- 1 nizozemski goldinar za 29.75 do 29.89 Dir 1 nemško marko za 17.00 do 17.74 Din; 1 angleški funt šterling za 206 do 208 Din; 1 ameriški dolar za 42.96 do 43.32 Din; 100 francoskih frankov za 289.47 do 290.91 Din, 100 češkoslovaških kron za 183.33 do 184.43 Din; 100 italijanskih lir za 365.38 do 366.47 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 8.67 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 372 do 379 Din. Kratke vesti — Kozjerejsko društvo za dravsko banovino. Pred nekaj dnevi so bila potrjena pravila novega društva in v najkrajšem času sledi ustanovni občni zbor Kozjerejskega društva za dravsko banovino s sedežem v Mengšu. Pogrešali smo res strokovne organizacije kozjerejcev in upamo, da bo novo društvo pripomoglo k izboljšanju gmotnih razmer malega človeka. Namen društva je zlasti širjenje koz sanske pasme, ki se je izkazala za naše kraje za najprimernejšo. Posamezna žival daje do šest litrov mleka dnevno. Za izboljšanje že obstoječe koz'ere.ie bo društvo nabavilo nove živali, ki jih bo razdelilo brezplačno med svoje člane s pogojem, da ob letu vrnejo mladiče ki jih društvo spet razdeli naprej z istimi pogoji. V ta namen je naročilo društvo že 15 čistokrvnih sanskih koz in kozlov iz Švice s podporo oblastev. Uvedena je tudi že rodovna knjiga, prva te vrste v Jugoslaviji. Vršila se bo tudi mlečna kontrola. Vse rejce koz vabimo k pristopu v društvo. Članarina je samo 36 Din letno, za kar bo prejemal vsak član tudi strokovni list mesečnik. Vse prijave je posiati na naslov: Kozjerejsko društvo za dravsko banovino v Mengšu. = Znižanje obrestne mere pri Državni hipotekami banki. Upravni odbor Državne hipote-karne banke je na svoji seji sklenil znižati obrestno mero za kiatkoročna hipotekama menična posojila od 8 na 7 odstotkov. = Denar za javna dela. Upravni odbor Državne h'potekarne banke je odobril ministru za gradnje posojilo v znesku 100 milijonov dinarjev za javna dela v okviru dvoletnega programa javnih del, ki jih namerava izvesti vlada. Kdor oglašuje, ta napreduje! ščave in vi, neverni Franki, nam ga ne boste kratili!« To je zvenelo precej nevarno. Toda preblizu si možak le ni upal priti. Na obrazu doktorja Sodnika je moral brati nekaj, kar rnu ni obetalo nič dobrega. «Zadnjič vam rečem: možak je moj!« je vzkliknil Sodnik čez nekaj časa z resnim poudarkom. «Jaz sem ga ujel in samo jaz smem odločati o njegovi usodi. Tudi to je zakon puščave. Jaz ga bom izpustil. Prost pojde odtod, takoj ko pridemo do sledov njegovih tovarišev. Tedaj je stopil Senusijec, ki je doslej mirno stal ob strani, k doktorju Sodniku in mu mirno dejal: ♦Efendi, oprosti mi, da te nadlegujem s svojim nasvetom. Saj me v svojem taborišču samo trpite in bi moral prav za prav molčati. Toda jaz sem marsikaj doživel, ko sem moral potovati kot sel po. puščavi. Pogosto sem slišal o tem Krvavem jastrebu, ki je eden najhujših razbojnikov, kar jih solnce obseva. Po izrecnem ukazu preroka — Alah ga blagoslovi! — velja za nedotakljivega vsakdo, kdor roma na božjo pot v sveta kraja Meko in Medino. Vsi verniki upoštevajo to zapoved razen tega krvoloka. ki napade vsakogar, kdor križa njegovo pot. Ti bi storil morda dobro delo in rešil mnogo nedolžnih zanesljive smrti, če tega zaničevalca božjih zakonov ne bi izpustil. Rajši ga izroči pravici « PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 17. do 24. marca. Nedelja, 17. marca: 7.30: Gnojenje vinogradov (inž. Zupanič Ivo); 8.00: Mi smo junaki korenjaki (koračnice na ploščah); 8.20: poročila; 8.30: klavir in harmonij; 9.00: versko predavanje (dr. Mihael Opeka); 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 9.45: Moj očka ima konjča dva (plošče); 10.00: Najvažnejša določila obrtnega zakona za delavce (dr. Stojan Bajič); 10.20: radijski orkester; 11.00: prenos mednarodnih smuških skokov iz Planice; 15.00: plošče po željah; 15.30: prenos koncerta sokolske župe kranjske iz Kranja; 19.30: nacionalna ura; 20.00: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: koncert Učiteljskega pevskega zbora; 21.00: radijski orkester; 21.30: čas, poročila, radijski orkester; 22.30: Zaspančkaj sladko (podoknice na pioščah). Ponedeljek, 18. marca: 12.00: Živalski karneval (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, Sprehod po Balkanu (plošče); 18.00: Spomini s poti (Pe-terlin-Petruška); 18.20: Stenka Razin na ploščah; 18.40: slovenščina (dr. Rudolf Kolarič); 19.10: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 19 30: racionalna ura; 20.00: govor ministra za notranje zadeve (prenos iz Beograda); 20.20: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas, poročila, jedilni list, program za torek. Torek, 19. marca: 7.30: Kaj smo opazovali na razstavah zadružne živine (inž. Wenko Boris); 8.00: Preljubi sv. Lenart (plošče); 8.20: poročila; 830: radijski orkester bo igral pobožne pesmi, vmes plošče; 9.40: versko predavanje (Valerian Učak); 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: radijski orkester; 12.00: čas, radijski orkester (po željah); 15.UU: plošče po željah; 15.30: Majda — izvirna slovenska radijska opereta v režiji Emila Kralja; 19.30: nacionalna ura; 20.00: čas, jedilni list, program za sredo; 20.10: klavirski koncert Mirni Šmalc-Švajgarjeve; 2050: akademski pevski kvintet; 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski orkester (znameniti operetni valčki); 22.30: angleške plošče. Sreda, 20. marca: 12.00: Lep je ta svet (pesmi iz operet na ploščah); 12.50: poročila; 13.00: čas, ruski skladatelji na ploščah; 18.00: plošče po željah; 18.30: pogovor s poslušalci (profesor Preželi); 19.00: Kritičen pregled razvoja našega Sokolstva v zadnjih treh letih (Verij Švajgar); 19.20: čas, jedilni list, program za četrtek; 19.30: Zens&e! Pranje b SAMORAD pralnim praškom Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponos' Zahtevajte odločno $ si iki o rad p r a I rr i $> r a « e U Izdelan na podlagi oiivnega olja. nacionalna ura; 20.00: govor ministra za pravosodje (prenos iz Beograda); 20 20: prenos opere iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila. Četrtek, 21. marca: 12.00: Ljuba si pomlad zelena (plošče); 1250: poročila; 13.00: čas, razni zbori na ploščah; 18.00: vesele predigre na ploščah; 18.20: Narodna odbrana; 18.50: srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel); 19.20: čas, jedilni list, program za petek; 19 30: nacionalna ura; 20 00: iz življenja Bacha (sodelujejo profesor Škerjanc z uvodno besedo, Jadviga Poženelova tia klavirju, radijski orkester in plošče); 22.00: čas. poročila; 22.15: radijski orkester (pomlad v glasbi). Petek, 22. marca: 11.00: šolska ura: Moj vzpon na najvišja vrhova na Atlasu (dr. Oskar Reya); 12.00: Sem fantič z zelenega Štajerja (ne-kaj fantovskih na ploščah); 12 50: poročila; l-i.00: čas, Kako umirajo junaki (plošče); 18.00: Filo-j zofski sprehodi (dr. France Veber); 18.20: radijski orkester; 18.40: literarna ura: Trije veliki teksti iz novejše poljske književnosti (profesor i France Vodnik;) 19.00: radijski orkester; 19.20: čas, jedilni list, program za soboto; 19 30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.15: radijski orkester. Sobota, 23. marca: 12.00: Čujte in strmite (vesela revija veselih točk na ploščah); 12 50: po-1 ročila; 13.00: čas, Čujte in strmite (vesela revija veselih plošč); 18.00: radijski orkester; 18.15: j Aktualnosti (Ludovik Mrzel); 13.30: radijski orkester; 18.50: francoščina (profesor Prezelj); 19.20: čas, jedilni list, program za nedeljo; 19.30:1 nacionalna ura; 20.00: volilni govor finančnega ministra (prenos iz Beograda); 20.20: Zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.40: večer domače glasbe; 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski orkester. * Kralj je botroval desetemu sinu. Pri Dcvici Mariji v Polju so imeli v nedeljo posebno slovesnost. Skladiščniku Francu Kukavici se je namreč nedavno rodil deseti sin, ki mu je botroval Njegovo Vel. kralj Peter 11. Takoj po maši se je zbraia pred cerkvijo precejšnja množica ljudi; tam je čakala tudi domača godba, ki je zaigrala državno himno, ko se je pripeljal kraijev zastopnik kapetan g. Ulcpič v spremstvu sreskega načelnika gosp. Žnidariča. Tudi otrokovi starši z botro so že čakali pri cerkvi iti nesli nato novorojenčka v cerkev h krstu. Po krstu se .ie pu kapetan g. Uleptč napotil v Kukavčev dom. ki ie bil veš v zelenju in v zastavah. Srečni oče je priredil gostom skromno gostijo, pri kateri je kapetan g. Ulepič v kraljevem :tnenu izročil Kukavici lep dar za novorojenčka. * Smrt najstarejše Ble]ke. V nedeljo so položili k večnemu počitku na pokopališču v Kranju 97letno gospo iVarijo Killerjevo. Pokojnica je bila najstarejša Blejka. Rodila se .ie leta 1838. na Ko-ritnem pri Bledu. Kot zala mladenka se je spoznala v Kranju z uglednim veleposestnikom in Sven Elvestad: 5 Kriminalni roman. (Iz norveščiue prevedel J. M.) Detektiv je skrbno zbral lupine ostrig, ostanke limon, steklenico in kozarec, iz katerega je bila pila deklica. «Zdaj gre za to, da najdemo morilca», je rekel. «Mislim, da to ne bo težavno, ker imam že precej sledi.» Zdravnik ga je začudeno pogledal. • «Kaj boste napravili z iztisnjenimi koščki limon?« je vprašal zdravnik. Z njimi vendar ne boste odkrili morilca.« »Detektiv ima včasih še bolj neznatne opore», ie rekel Krag smehljaje se. «Pojdiva, gospod zdravnik. Vi ostanete tu in poskrbite za prevoz trupla*, se je obrnil proti nameščencu. «Ali naj bo soba še zmerom zaklenjena?« je vprašal ta. «Ne, ni več potrebno. Videl sem vse, kar je potrebno* Detektiv mu je pokimal in šel z zdravnikom ven. Na hodniku je obstal in preiskal ključavnico. Storil je to izredno hitro. »Mislite, da jc rabil napačen ključ?* je vprašal zdravnik. «To je komaj verjetno. Če pa je to storil, jej bila to zanj malenkost, saj je tale ključavnica silno preprosta.« «Da, drugače vendar ni mogel v sobo.» «Vrata so bila najbrž odprta.« «Gospodinja trdi nasprotno.« «Počakajte trenutek, pa boste takoj razumeli » «Ali ni bilo dekle zvečer pri vas?« jo je vpralal. Osupla ga je ženska pogledala. «Da. Kako pa veste to?« «In vi ste nekaj minut kramljali z njo?« je nemoteno nadaljeval. «Da, res je. Toda ne razumem...» «No, vidite,« je rekel Krag in stopil z zdravnikom po stopnicah, «vidite, dragi prijatelj, kako enostavno se je vse zgodilo. Oba, umorjenka in morilec, sta se bila seveda glede Časa za obisk dogovorila. Možak je bil imel svoje vzroke, da se ni bil hotel pokazati. Nedvomno bi mu bila deklica lahko dala ključ od hodnika, toda saj veste, kakšne so takele gospodinje. Silno so radovedne in prav tako klepetave. Zaradi tega je mož pregovoril dekle, da je pustilo vrata na hodnik odklenjena in lahno priprta in da je potem gospodinjo pridržavalo v njeni sobi. Čisto natančno vidim ves potek dejanja. Pretkan dedec je, ki imamo opravka z njim, vražji človek, ki misli na vse. Kljub temu ga bom prijel. Bom ga prijel...» Krag je bil nenavadno živahen in zgovoren. Skoro preživahen, se je zdelo zdravniku, ki sta ga strašna žaloigra in grozen pogled na mrtvo mladenko zelo prevzela. Radovedneži so zdaj že šli izpred vrat in z ulice. Voz pa je še zmerom čakal. Krag ga je poslal proč. «Ne potrebujeva ga>>, je rekel. «Več'er je topel in lep, pojdiva rajši peš,« Zdravnik si je takoj rekel, da ima detektiv neko namero. Krag se .ie pazljivo ozrl na vse strani. Zdajci je obstal pred nekim poslovnim lokalom. «Poizkusiva tukajle«, je zamrmral. «Pricite, gospod doktor.« In potegnil ie zdravnika s seboj v lokal. Za prodajno mizo je stal lastnik sam. Komaj sta Krag iu zdravnik vstopila, se je že začel Krag vsajati: «To je nesramnost, da prodajate gnile limone » «Gnile limone?« ie ponovil trgovec. »Prodajam samo najboljše, presne limone.« «Ni res!« je kričal Krag «Povohajte samo tale košček limone. Kaj pravite? To je škandal. To limono je kupil inoj brat danes popoldne pri vas.» «Nemogoče», je odgovoril trgovec. «Vse popoldne nisem prodal niti ene limone » «To ie gotovo nesporazum. Oprostite«, je rekel Krag, se spoštljivo priklonil in šel. Zdravnik, ki mu je bil razburljiv nastop neprijeten, je začel razumevati, kaj hoče Krag doseči «DOMOVINA» št. 11 tegnil močan veter in zanesel goreče utrinke na vse strani. Utrinek je priletel tudi na njen predpasnik, ki se je vnel. Dekle se je tako prestrašilo, da je postalo na mah vse zbegano, in namesto da bi gasilo, je steklo k materi. Zaradi vetra se je vnelo še krilo in bila je vsa v plamenih. Vsa obupana je objela mater, ki se ji je tudi vnela obleka. Na krike obeh žensk opozorjeni sosedje so jima prihiteli na pomoč, ju vrgli na tla in ogenj pogasili z odejami. Obe nesreč-nici sta dobili strašne opekline in so ju morali prepeljati v žensko bolnišnico v Novem mestu. Hčerka, ki je bila opečena po vsem spodnjem delu života je v bolnišnici umrla, a materi Ani bodo morda rešili življenje. * Zagonettn požar. Nedavno ponoči je zavohala žena posestnika Matije Sajovica v Predos-ljah v hiši dim. Zato je takoj zbudila gospodarja. Sajovic je opazil, da je gorela na podu rezanica. Ogenj so domači kar sami pogasili. V rezanici so našli goreče krpe, v katere je bilo zavito tleče oglje. Prejšnjo sredo ponoči pa je ponovno začel goreti isti pod in zgorel do tal z gospodarskim orodjem in stroji vred. Ker je bil to v nekaj dneh drugi požar, je jasno, da je nekdo zažgal poslopje iz maščevanja. Orožniki so prijeli nekega pokvarjenca, pri katerem so našli rokav, ki je napravljen iz podobnega blaga, kakor so ga dobili pri prvem požaru v rezanici. * Sodba v komunističnem procesu. Državno sodišče za zaščito države v Beogradu je po večdnevni razpravi obsodilo po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi naslednje obtožence: Konteja Vihbalda na štiri leta ječe, Ko-vačiča Oskarja in Dujča Zorana na eno in pol leta ječe, Slaka Josipa, Jakšeta Ljubana in Bajta Gregorja na eno leto ječe, Žganjerja Srečka na tri leta strogega zapora, Tepino Pavla, Krajgerja Sergija in Stanteta Petra na dve leti strogega zapora, Krajgerja Borisa na dve in pol leta strogega zapora, Zibeljnika Pavla in dr. Šerka Alfreda mlajšega na ieto dni strogega zapera. Razen tega je Dujč kot tujec za zmerom izgnan iz Jugoslavije. Kos Albert in Klobučar Egon sta bila oproščena. Proti razsodbi državnega sodišča ni priziva niti revizije in morajo obsojenci takoj! nastopiti kazen. * Razprava proti Janezu Kalanu. Beograjsko «Vreme» poroča, da se je vršila 5. t. m. pred j ljubljanskim okrožnim sodiščem razprava proti; duhovniku g. Janezu Kalanu, ki je v slovenski javnosti znan zlasti zaradi svojega delovanja za | treznost. Po vesteh « Vremena* je odšel g. Kalan pred leti v Nemčijo in na Holandsko, da širi med tamošnjimi našimi delavci in izseljenci načela protialkoholne organizacije «Svete vojske«. Medtem je smatral za svojo dolžnost, pisati v tujih listih članke, ki so često rušili ugled naše države. Ko pa je ostal brez sredstev, se je vrnil v domovino, čeprav je vedel, da bo po veljavnih zakonih poklican na odgovor zaradi tega, kar je za svojega bivanja v tujini pisal o naši državi. To se je tudi zgodilo. Razprava je bila tajna. Po govoru državnega tožilca g. Branka Goslarja ie obramba predlagala, naj obtoženca preiščejo zdravniki za duševne bolezni. Sodišče je po kratkem posvetovanju temu predlogu ugodilo in sklenilo, naj preučijo duševno stanje g. Kalana sodni zdravniški izvedenci in ugotovijo, ali je v resnici vršil svoje delo, zaradi katerega je obtožen, v stanju duševne nevračunljivosti. * Z revolverjem nad ljubico. Posestnikov sin Franc Benko iz Trnovca je imel ljubavno razmerja s 27letno viničarko Frančiško Murščevo z Bišečkega vrha, ki ni ostalo brez posledic. Te dni sta se oba napotila proti Mariboru, med potjo pa je med njima nastal prepir zaradi plačila prispevkov za nezakonskega otroka. Med prepirom je Benko segel v žep ter s samokresom ustrelil v dekle. Zadel jo je naravnost v usta, kjer je krogla obtičala. S smrtnonevamo poškodbo so prepeljali Murščevo v ptujsko bolnišnio, kjer so jo takoj operirali. * Žrtev pustnega drvjaštva. Blizu Police v Trošiinah je postal 391etni Janez Vidic na pustni večer žrtev dveh sirovih fantov. Bilo. je okrog 20. ure, ko sta prispela do Vidičeve h«še kmečka fanta iz iste vasi, 19letni Jakob Janežič in 221etni Anton Škufca. Začela sta nagajati Vidičevi služkinji Julki. Ker rogoviljenju ni bilo konca ne kraja, je gospodar stopil iz hiša iu rekel fantoma, r.aj se odstranita. Komaj je napravil nekaj korakov, je skočil proti njemu Jakob Janežič ter mu zasadil nož v levo stran prsi, Anton Škufca pa ga je začel tepsti z nekim orodjem. Posestnik se je zgrudil na tla. Po vasi je završalo. Ljudje so šli hitro po zdravnika v Grosuplje. Zdravnik je prišel, a je bil ves trud zaman in mladi gospodar ja izdihnil.zaradi notranje izkrvavitve. Zločinca sta po uboju šla proti Višnji gori, kjer sta pila vino v neki gostilni. Proti jutru sta se sama javila na višnjegorski orožmški postaji. Zločin obeh nebrzdanih ponočnjakov ja razburil vse tamošnje prebivalstvo. ; Su an 6 = trgovcem Viljemom Killerjem in se z njim poročila. Mož ji je že pred petdesetimi leti umrl. Kot vdova je večer svojega življenja preživljala pri svoji vnukinji, poročeni s poštnim upraviteljem g. Bregantom na Bledu. Blag ji spomin! * Bolgarski pevci pridejo k nam. V Ljubljano, kjer se jim pripravlja prisrčen sprejem, prispejo v petek 15. t. m. Je to moški zbor Rodina iz Sofije, ki bo istega večera nastopil in pel lepe bolgarske narodne pesmi. * Smrt uglednega kranjskega meščana. Te dni je zadet od kapi preminil splošno spoštovani gostilničar, posestnik in občinski odbornik gosp. Ivan K u ni e r. Še večer poprej je bil zdrav in dobre volje, ko je stregel gostom. Neizprosna usoda ga je nenadno iztrgala iz kroga svoje ljubljene družine, znancev in prijateljev. Blag mu spomin! * Združenje trgovcev za mesto Celje obvešča občinstvo, da bodo celjske trgovine na praznik sv. Jožefa v torek 19. t. m. v območju mesta Celja odprte od 7.30 do 12.30. * Razpisana sta natečaja za sprejem v peša-dijski podčastniški šoli v Zagrebu in Beogradu za mladeniče, stare od 18 do 21 let. Pojasnila se dobivajo pri Peru Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica št. 14. Za odgovor je treba priložiti znamko za 3 Din. * Smrt v potoku. Pretekle dni se je vračala zvečer domov proti Sodincem iz občine Male Nedelje posestnikova hči Marija Bezjakova. Preden je prišla domov, je morala preko potoka. V temi pa ji je spodrsnilo in je padla tako nesrečno v potok, da je v njem utonila. Ker hčerke, ki je bila stara 24 let, dolgo v noč ni bilo domov, so jo starši šli iskat, pa je niso našli. Ko so naslednje jutro na vse zgodaj iskanje nadaljevali, so dobili hčerko mrtvo v potoku. Vsi sosedje so-čuvstvujejo s starši. * Smrtna nesreča v Železnikih. Na pepehiico je popravljal na Škovinah streho okrog 60 let stari Andrej Logar, po domače Šoška. Pri delu mu je spodrsnila lestva. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in obležal mrtev na tleh. Rajnki zapušča šast otrok. Naj v miru počiva! Mati in hčerka na polju v objemu plamenov. V Šali pri Tržišču na Dolenjskem sta čistili domači vrt 601etna posestnica Ana Umekova in njena 27letna hčerka Ivana. Pospravili sta dračje in druge odpadke in vse skupaj na kupu zažga*i. Hčerka Ivana je bila blizu kupa, ko je zdajci po- Ta je šel od trgovine do trgovine po vsej ulici. Pa se mu ni posrečilo, ugotoviti, kje so bile limona kupljene. Pač pa je zavoljo svojega rezkega nastopa spravljal povsod trgovce v jezo. Naposled je le našel v ne*i stranski ulici majhno trgovino, ki naj bi bila prava. VII. Ko je Asbjorn Krag stopil v to trgovino', je uprizoril enako komedijo kakor v prejšnjih trgovinah. «Srainujte se,» je kričal, «da prodajate take limone.« Jezen je vrgel koščke limone na mizo. Lastnica lokala, debela, velika ženska, se je razburila. «Zmerom prodajam !e presne limone«, je rekla. «Pregledate lahko vse skladišče, da se o tem prepričate.« Krag ji je pokazal ostanke z umorjenkine mize. «Moj brat je take limone kupil danes popoldne pri vas», je ponovil, «in izkazale so se kot či»to pokvarjene.« «To ni mogoče«, je odvrnila. «Spominjam se, da je pred nekaj urami neki gospod pri meni kupil več limon, ki so bile brez napak.« «To pa gotovo ni bil moj brat » ♦Tega ne vem. Bil je to edini človek, ki je kupoval danes popoldne limone pri meni. Dala sem mu čisto presne. Kakšen pa je vaš brat?« je vprašala nezaup 10. «Velik, črn mcž.» «Prav.» «V dolgi, sivi suknji.« «Prav.» «In s palico iz slonove kosti v roki.« «I)a, potem je on. A dobil je dobre limone.« «Kdaj je bil pri vas?« je vprašal Krag. «Pred kakimi tremi urami.« «Ah ste videli, kam je šel,-ko je zapustil vašo trgovino?« Trgovka ga je začudena pogledala. «To pač najbolje veste sami,» je rekla, «če je vaš brat. Sicer pa je šel tod naprej.« In pokazala je v smeri proti hiši, kjer je bila stanovala tvorniška delavka Sandova. Detektiv je pomislil. «No,» je rekel, «zadevo bom še malo raziskal.« Zapustila sta trgovino. Krag je postal zelo resen. «Naročiva voz.» je rekel. «Mož z belo palico nas je prehitel tri uie. Niti sekunde ne smemo zamuditi.« Ustavil je mimo vozečega izvoščka in oba sta sedla v kočijo. Krag je povedal kočijažu naslov, ki je spravil zdravnika v veliko začudenje. «A!i mislite, da boste mogli tam kaj izvedeti?« je vprašal. Ko se je voz pomikal proti središču mesta, je izjavil detektiv: •Dragi gospod zdravnik, ne smete pozabiti, da imam v tem malem zavoju dve reči, ki sta bili pred tremi urami v morilčevih rokah, namreč limone in ostrige. Toliko smo že dognali, da je skrivnostni mož s palico iz slonove kosti morilec dekleta. Po neprevidnosti je mož kupil te limone v trgovini, ki je prav blizu dekletovemu stanovanju. Zadovoljen sem, da mi ga je trgovka mogla tako dobro opisati. Če pride možak pied sodišče, ga bo ta ženska takoj spoznala. Potem imamo še ostrige. Ni izključno posledica mojega detektivskega udejstvovanja, dragi doktor, da sem poznavalec ostrig — pri ras se prodajajo ostrige iz Krageroja, potem iz Limfjorda m razen tega velike ameriške in francosKe eserige. Natančno vem, kje se dobi ena ali druga vrsta. Midva se popeljeva gledat v trgovine v Torvovi ulici. Mislim, da so bile ostrige kurjene tam.» Ko je Krag naročil vozniku obstati pred neko veliko trgovino, je trgovec pravkar nameraval lokal zapreti. Šef je stal pri vratih. Krag je izstopil in se mu hotel predstaviti. Trgovec pa ga je prekinil z ljubeznivim nasmehom: «Na razpolago sem vam, gospod Krag.» Detektiv je stopil v lokal in prosil lastnika, naj za trenutek še pridrži svoje uslužbence. !z zavoja je vzel lupine ostrig. «Vi zanesljivo poznate te ostrige?* je vprašal. «Iz Limfjorda so,» je odvrnil šef. ko jih je bil pogledal, «velike, sveže limfjords';e ostrige. Prav danes smo jih dobili eno pošiljko. Mislim, da so tele od današnje pošiljke.* > št. 11 Stran 7 soglašajo: najboljše je RIVIERA terpentinovo milo Izdelano na podlagi olivnega olja --«DOMOVINA>: * Največkrat je lani gorelo v srezu Mariboru desni breg. Največ požarov v Sloveniji je bilo lani t srezu Mariboru desni breg. Posebno pogostokrat je gorelo na Dravskem polju. Prvenstvo pa imajo gotovo Rače, kjer so imeli kar 16 požarov. Skupno je zgorelo lani v. tem okraju 45 hiš, 60 gospodarskih poslopij, en čebelnjak, vagon sena in vagon jute na felezniški progi, štirikrat je divjal gozdni požar in itirikrat je gorela suha krma na travnikih. 69 uničenih zgradb je bilo zavarovanih, 19 pa nezavarovanih. Skupne škode so povzročili požari v tem okraju za 20 milijonov dinarjev. * Strašna smrt v goreči kleti. Po dobrih dveh letih je požar te dni ponovno uničil znano, nekdaj pokojnega dr. Oražna klet v Zavodih, zdaj pa last posestnika g. Alojzija Cvelbarja, po domače Skin-dra iz Dolenje Prekope. Pri tem požaru je postal žrtev ognja tudi oče lastnika, slaboumni Matija Cvelbar. Našli so ga pri gašenju in podiranju strehe pod streho zoglenelega. Mož je bil s sinom v bližnjem gozdu, kjer so pripravljali kolje za vinograd. Odstranil se je pa ponovno od dela. Tako tudi kratko pred nastopom požara. Ali gre za nesrečo ili požig, bo težavno dognati, ker je priča požara iforela. Pokojni Matija Cvelbar se je že pred do-iotrim btom v svaji duševni zmedenosti izrazil, is bi rad umrl v svoji kleti in da bo tukaj še enkrat forelo. Izključeno ni, da se je nesrečni Cvelbar v duševni raztreseuosti izpozabil * Požigi v Ločici pri Polzeli. Enega zadnjih večerov je spet zažarelo nebo nad Polzelo. Goreti je začelo v Ločici, in sicer gospodarsko poslopje posestnice Marije Svetove. Ljudje so rešili živino. Požar so gasilci omejili. V zadnjih šestih mesecih je zgorelo v Ločici že osem poslopij, kar je znamenje, da zažiga neki hudoben človek. Med zadnjim požarom je izkušal nepošten človek izkoristiti prestrašenost ljudi v Ločici, ki so bili vsi okrog požara. Splazil se je veno izmed sosednih hiš in iskal, kaj bi ukradel. Svetil si je z električno svetilko, pa ga je nekdo opazil in opozoril ljudi nanj, vendar jim je tat ušel. — Zadnje dni je zgorelo tudi gospodarsko poslopje posestnika Stoparja v Soteski pri Mo-tirju. * «Daj dežnik in tisoč dinarjev!« Pri Svetem Miklavžu na Dravskem polju stanuje na samem posestnica in upokojena učiteljica Marija Gob-čeva. Pred dnevi je zvečer slišala, kakor bi nekdo hodil po dvorišču. Vzela je svetilko, odklenda vrata in stopila iz hiše. Pri tem je slišala, kako je nekdo bežal po vrtu. Ko je šla naprej, je videla, •Prav to sem hotel ve Ieti», je odvrnil Krag. •Ali ste tako prijazni, da pokličete prodajalca, ki navadno oddaja to blago.» Prodajalec je prišel in potrdil, da so ostrige, ki jih je pokazal Krag, nedvomno iz danes prejete partije. Spomnil se je tudi, da jih je zgodaj popoldne prodal nekemu gospodu tri tucate. Opis dotičnega moža se je prav skladal z možem z belo palico. Krag ie spet zapustil lokal. Uslužbenci so z zanimanjem gledali za njim. Vest o obisku slovitega detektiva se je b:la hitro razširila po vseh prostorih trgovine. Krag in zdravnik sta se peljala naravnost na policijo. Tam je pričakoval šef z največjo nestrpnostjo '(ragovega povratka. ; »Nameščenec, ki je bil z vami pri preiskav!, ni je pravkar poročal, da gre za zločin.« i «Da, za umor», je dejal Krag. : «Ali je morilec že odkrit?» ♦Še ne. Vem pa, kdo je.» Šef ga je začudeno pogledal. «To je mož s palico iz slonove kosti,» ;'e de-alKrag mirno, «tako imenovani gospod Brandt.* ,«A kaj je vzrok, da je izvršil tak zločin?a •Tega še ne vem», je odvrnil Krag in zagoneten nasmešek se je pojavil okrog njegovih ust. <0 tem ga moram še izprašati.« •Saj ga še niste prijeli.« •Našli ga bomo.» •Še drevi?» «Morda. Kakor kaže, se zadržuje šo tu v K ri-stianiji. Bo gotovo zelo čudn*>, če ga ne bom mogel najti, ker imam tako izvrsten opis njegove osebe.« Šef je radovedno pogledal Kraga. «Da, ali mislite, da on še ne ve, da ste mu na sledi?« »Mislim, da tega še niti ne sluti. Vsaj zdaj še ne ve. Svoj načrt imam že izdelan. Za izvedbo načrta bo pa treba narediti nekaj, kar se vam bo morda zdelo nepravilno.« «Kaj bi to bilo?« «Izpustiti moramo zločinca iz Ulice Chri-stiana Krogha.« «Ali ste neumni?« je vzkliknil šef, «Ta je edini, ki ga imamo od zločinske družbe v rokah. Če ga izpustimo, bomo stali pred svetom s praznimi rokami.« «Ta ni iz te družbe.« «Ali veste to zanesljivo?« je vprašal šef s posebnim naglasom. «Zanesljivo.» «Dobro, storite, kakor se vam vidi prav.« «Saj gre le za to, da primemo morilca. Torej ga izpustimo?« »Tega nc smem, ne da bi imel višji ukaz.« «Torej se ne da drugo storiti, kakor da mu omogočimo pobeg.« «Na kak način?« «To ni težavna«, je menil Krag. «Odredite samo, da ga bodo še drevi peljali v drug zapor.« Šef je za trenutek pornišljal. Potem je sedel za pisalno mizo in napisal zaželeni ukaz. Asbjorn Krag je vtaknil papir v žep. «Vse drugo prepustite meni«, je dejal in šel. Nekaj minut pozneje je stopil detektiv v celico k aretirancu. 'la je bil svojo pijanost prespal in je bil miren. Krag je zapazil v svoje veselje, da je prav razumen dečko. Njegov dobrodušni nasmešek je vzbujal v Kragu zaupanje. Ko je detektiv vstopil, se je aretiranec naglo dvignil z ležišča. Paznik je obstal pri vratih celice z velikim obročem ključev v roki. Krag ga je prosil, naj se odstrani. Ko je bil sam z ujetnikom, je rekel: «Obljubil sem ti, da ti bom pomagal do svobode.« «Da.» . «Drevi se ti bo ponudila priložnost, da boš zbežal.« «Zbežal bom lahko?« Mladenič se je glasno zasmejal. «Ali bo policija morda o tem kaj vedela?« je vprašal. «Samo jaz bom vedeK je odgovoril Krag. «Pa ne smeš misliti, da se šalim. Resno mislim » «No, pripravljen sem za pobeg. Toda kako naj se to zgodi?« «Kmalu bodo prišli in te bodo odpeljali z ujet-niškim vozoin. Skrbel bom za to, da vratca ne bodo zaklenjena. Ko bo voz krenil v Grubbejevo ulico, ki je v tein času precej mrtva, boš skočil iz voza.« da je ncznar.ec pozabi! na ograji dežnik. Vzela je dežnik in se vrnila v hišo. Komaj je že precej pozno legla in ugasnila luč, je zaslišala klicanje neznanca: «Daj mi dežnik in tisoč dinaijev, sicer zažgem hišo:» Vstala je, prižgala luč, šia v vežo in neznanec je prejšnjo zahtevo in grožnjo ponovil. Ko mu je rekla, da ne more dati tisoč dinarjev, ker toliko denarja nima, je znižal zahtevo za polovico. Zraven pa je pristavil, naj da denar takoj, ker del hiše že gori. V strahu je stopila Gobčeva na stol ter hotela posvetiti skozi malo okno nad vrati, da bi spoznala neznanca, zraven pa je vrgla skozi okence dežnik. Neznanec je pregleda! dežnik in ker ni bilo v njem denarja, je vrgel dežnik nazaj in zahteval denar. Ko mu je Gobčeva vrnila dežnik in dala vanj še 100 Din, ie udaril neznanec s palico po svetilki in izginil v temi. Gobčeva je nato hotela odpreti vežna vrata in iti klicat sosede, a ni mogla odpreti vrat, ker jih je neznanec zavezal z žico. Šele po daljšem naporu se ji je posrečilo odpreti vrata, nato pa je šla klicat sosede in jim povedala, kaj se je zgodilo. Sosedje so šli na njen dom ter tam čakali, če bi se zlikovec vrnil. Neznanca zasledujejo orožniki. * Zaradi suma umora pred 17 leti arctiian. Prebivalstvo okrog Stročje vasi in Vršca pri Ljutomeru se gotovo še spominja umora,, ki ga je izvršil med vojno leta 1918. neki vojak nad 23lelno posestnikovo hčerjo Julijano Mahovče\o v Vršcu. Zgodilo se je takole: V Stročji vasi ie omenjeni vojak leta 1918. obiskal svojo družino, ki je bila morala zbežati s Primorskega. Ker je primanjkovalo živeža, se je nekega dne oglasil ta vojak pri Mahovčcvih ter poprosil domačo ličer za nekoliko' živeža Pokojna Julijam je kljub temu, da so sami trpeli pomanjkanje, hetela po-.streči vojaku s kruhom, s katerim pa ta ni bil zadovoljen in je zahteval zabele. Ker mu Juii-iana zabele ni mogla dati, je nastal med njima prepir, med katerim je neznani vojak segel po bajonetu in ji ga zasadil v hrbet. Dekle se je s krvjo oblito zgrudilo na tla in že tri dni zatem zaradi smrtne poškodbe umrlo; Oblastva so takoj uvedla zasledovanje morilca, ki je neznano kam pobegnil. Kolikor ss je dognalo, se je morilec po vojni vrnil nazaj na Primorsko, odkoder pa sc je preselil.s svojo družino v Jugoslavijo in se naselil na Hajdini pri Ptuju, kjer si je kupil majhno posestvo. Je to neki 561etni A. A. Na zahtevo državnega tožilca v Varaždinu je bil A. aretiran in odveden v Varaždin. A. priznava, da je res umoril Julijano Mahovčevo, toda v silo-branu. Trdi tudi, da je bil zaradi tega zločina že v preiskavi pred domobranskim vojnim sodiščem. Tudi v Italiji da je že sedel 20 mesecev v preiskavi. Vodi se obširna in stroga preiskava. * Predrzna tatova. Nedavno' sta se pojavila v Krški dolini dva sumljiva mladeniča. Na piko sta vzela župnišče. Ko je župnik odšel na sprehod, je eden izmed njih planil v župnišče in v župnikovi sobi ukradel iz miznice 7675 Din. Poleg tega si je prilastil še nove hlače in čevlje. Tatvino je opazila kuharica in s kričanjem opozorila vaščatie, ki .so jo ucvrli za beguncema. Enemu se je beg posrečil, medtem pa so prav tega, ki je bil izvršil tatvino, ujeli. Piše se Rudolf Saje, doma iz Mirne na Dolenjskem. Odvzeli so mu še ves plan, nato pa mu je lovski čuvaj Janez Zaletel zvezal roke na hrbtu ter ga prignal k orožnikom v Stično. * Opt beril ju je. Lojze Majlienič iz Domžal in pristojen v Jarenino se je izučil za čevljarja, vendar pa je kazal dar za kupčijske posle. Tako se je pojavil letos na Ježici in izvabil neki Javor-škovi hr.milno knjižico z vlogo 13.000 Din, češ da bo kui i! primeren svet in zidal, a ona se lahko intabuiira na hišo. Našel je še eno žrtev, nekega Burkeljc; z Ježice, ki mu je izvabil hranilno knjižico z vlogo i0.676 Din. Ko je obe knjižici srečno spravil v promet in pobasal denar, jo .ie mahnil na Hrvatsko, kjer je živel v Kutini pod imenom Viljem Likar. Lojze je sicer oženjen, kar ga pa ni motilo, da se ne bi tam zaročil z nekim dekletom. Bil je že na oklicu, v zadnjem trenutku pa J se jc zaroka razdrla. Morda so izvedeli, da s! | čevljarjem ni vse v redu. Za Lojztta se je zanimala tudi ljubli»nska policija. Na podlagi opisa , so orožniki v Kutini Majlieniča ari.tirali. Našim naročnikom! Koncem meseca poteče prva če-trtinka leta, ^ato prosimo one naročnike, ki niso letos poslali še nobenega zneska, da poravnajo naročnino čimprej. Naročnina se plačuje povsod vnaprej. Ker je cena malenkostna, jo pogreši lnhko tako posameznik, a kjer je več družinskih članov, ki vsi bero. pa se vsota lahko med seboj zbere in odpošlje. Položnice so vsi prejeli: kdor je nima, naj piše na upravništvo, da mu pošlje drugo. Tudi pozivamo še enkrat zamudnike i/, prejšnjega leta, da poravnajo svoj dolg na naročnini, ker smo drugače primeram jim list ustaviti. Uprava «D o m o v i n e». IBBBBH j + Uboj upokojenega rudarja. Rudar Jakob : Avsenek iz Žabje vasi je nad 35 let delal pr j rudniku, dokler ni bil pred tremi leti upokojen.: Bil je dobrodušne narave ter so ga povsod radi imeli. Dolgoletno hudo delo pod zendio je Avse-neku močno zrahljalo zdravje, zato se je po upokojitvi z žpno naselil v Sevnici, le dni sta se hotela preseliti v Studence pri Krškem. Za prevoz pohištva je Avsenek najel voznika in še enega spremljevalca, ki je pomagal naiagati pohištvo. Med potjo so se ustavili v neki gostiini, kjer pa so le malo pili, ker so našli v gostilni nekaj pijanih fantov, ki so pričeli Avseneka in voznika izzivali. Zato so se hitro odpravili in krenili z vozom proti Studencem. Pijani štirje fantje pa so kmalu dohiteli voz, se oborožili s koli, ki so jih izdrli v bližnjem vinogradu, ter navalili na Avseneka, voznika in tretjega spremljevalca. Po i prvih udarcih, ki sta jih dobila voznik in spremljevalec s koli po hrbtu, sta zbežala, Avsenek pa je ostal pri vozu, dokler ga s koli niso pobili na tla. Smrtno ranjenega Avseneka so četrt ure po : napadu prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer je : kmalu umrl. Živinski napadalci so po zhočinu po-! begnili, vendar jih je orožništvo izsledilo ter oddalo v sodne zapore. * Pomladansko pometanje. Moške nogavice, ' lepe pastelne barve ali vzorčasto tiskane, par 2 Din. S t e r m e c k i, Celje. * Ubijalec GrajToner obsojen na osem let. Mariborski veliki senat je obravnaval obtožbo proti 3"21etnemu Antonu Grajfonerju iz Selnice ob Muri. ki je bil obtožen, da je na Velki Ivanu Horvatu z j žepnini nožem prerezal na vratu desno žilo odvod-J nioo. Hotvat je za posledicami poškodbe kmalu zatem umrl. Grajfoner se je nazadnje zagovarjal s silobranom, dasi je sicer spočetka priznal, da ga je razburilo zlasti to, ker je pokojni Horvat, ko se je srečal z njim, dvakrat kilinil. Senat je Grajfo-j nerja spoznal za krivega ter ga obsodil na osem let robije in .trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Kot olajšilua okolnost sta se smatrala obtožen-čCvO priznanje in pijanost. * Iz Trsta je nosil ponarejene tisočake. Trža-čan Mauri Jurij, po poklicu trgovinski potnik, je stal pred malim kazenskim senatom v Ljubljani. Razpečaval je ponarejene tisočdinarske bankov-! ce, tako zvane Perčičeve ponarejence, ki so bili | izdelani v Trstu v ogromni množini. Obtožnica pravi, da je bil prav Mauri Jurij tisti, ki je po-; noči 28. avgusta 1. 1933. izročil Armidu Basiliscu na ljubljanski glavni postaji zavoj s 100 ponare-jenci. Mauri je kajpa odločno zanikal udeležbo pri razpečavanju. Basilisca da sploh ne pozna in z njim ni imel nikakih poslov. Vdal se je pa, da jc zahajal v Guštinovo gostilno v Kapiteljski ulici, kjer je v I. nadstropju imel Basilisco svojo' pisarno. Priznal je slednjič, da je nckajkiat z njim' govoril, a o kupčiiskih poslih nikdar ne. Priče pa so izpovedale drugače m zeio obremenilno. Državni tožilec g. Branko Goslar je predlagal strogo kazen, poudarjajoč, da je obtoženec član one dolge verige oseb, ki so se z najpodlejšimi sredstvi zarotile proti Jugoslaviji. Mauri Jurij je bil nato obsojen na dve in pol leta robije in v denarno kazen 1000 dinarjev, odnosno 17 dni zapora. Po prestani kazni se izžene iz naše države za vedno. * Aretacija sleparskega ženina. Avstrijska in jugoslovenska oblastva imajo že nekaj časa opravka z zamotano zadevo. Gre za 261etnega brezposelnega elektromehanika Miroslava Ri-javca iz Studencev pri Mariboru, ki je dal naši policiji in tudi sodišču že nekajkrat opravka z različnimi sleparstvi. Avstrijski konzulat v Ljubljani je obvestil našo policijo, da se je v Spittala ob Dravi pred nedavnim časom poručil neki jugoslovenski državljan z Elzo Hubrovo, hčerko tamošnjega hotelirja. Ženin se je rodbini svoje neveste predstavil kot Miroslav Fiedler, po poklicu veletrgovec s sadjem iz Jugoslavije. Njegov oče, kakor je pravil, ima v Rogaški Slatini veiiko vinogradniško podjetje in veletrgovino jz vinom. Po poroki se je mladi mož kar udomačil v tastovi hiši in je kar iz Spittala opravljal svoje važne »trgovinske posle«. Tast je bil tako ljubezniv, da mu je dal na razpolago tudi svoj avto, Tako je Miroslav v oktobru lani s svojo mlada ženo v tastovem avtomobilu izginil in se od takrat ne on in ne njegova žena nista javila od-nikoder več. Avstrijska policija pa je še dognala, da se je lažni Fiedler nekaj dni po svojem odhodu iz Spittala oglasil v Gradcu, kjer se je v hotelu, v katerem je prenočil s svojo ženo, predstavil z avstrijskim potnim listom na tastovo ime. Ko se je policija nato malo bolj pozanimala za preteklost mladega moža, je prišlo na dan, da je pustolovec že pred poroko v Spittalu zakrivil polno pustolovščin. Ugledni koroški hotelir jw upravičeno v skrbeh, da sleparski ženin ni medtem storil česa hudega njegovi hčeri, saj je res čudno, da se Elza Hubrova vkljub temu, da se j« morala že zdavnaj prepričati, da je padla v roke brezvestnemu pustolovcu, doslej še odnikoder ni javila svojim staršem. Za izsleditev pustolovca' je hotelir Huber obljubil nagrado 300 avstrijskih čudno, da se Elza Hubrova kljub temu, da se j« šilingov. Naša oblastva pa so imela srečo in so izsledila Rijavca v Splitu obenem z njegovo ženo, ki je začela že slutiti, da je njen mož pustolovec. Rijavec je iz Splita pobegnil na SuSak, kjer so ga aretirali. * Ker so tisočake ponarejali. Zaradi ponarejanja tisočakov so se zagovarjali pred sodniki malega senata v Mariboru 451etni viničar Anton Kokot, 351etni mlinar Anton Orgolič in družina Kurnikova iz Jarenine. Zanimivo je, da so bili vsi obtoženci, sedem po številu, lani maja obsojeni zaradi ponarejanja stotakov. Na razpravi se :e izkazalo, da sta jih k ponarejanju denarja zapeljala zloglasna ponarejalca brata Lajha. Kljub temu, da so tisočaki zelo slabo izgotovljeni, so bili vsi obtoženci obsojeni na večje denarne zneske, odnosno na zaporno kazen. Vodja te po-narejalske družbe, Anton Kokot, je bil za ponarejanje stotakov in tisočakov obsojen na eno leto in deset mesecev strogega zapora. * Zaklad obešenega Stanka Pančurja. Nekaj dni pred usmrtitvijo, ko je Pančur še bil v kaznilnici v Mariboru in mu sodba še ni bila razglašena, se je prijavil k raportu in zahteval, da ga zaslišijo v važni zadevi. Njegovi želji so ugodili in izpovedal je na zapisnik zgodbo o svojem zakladu, ki ga je skril tik pred aretacijo. Pripovedoval je, da mu je njegova stara mati na smrtni postelji izročila 100.000 Din, češ, naj jih pred svojim starim očetom, odnosno pred svojimi strici in tetami skrije in porabi zase. Dobil je denar nekaj ur pred njeno smrtjo ter ga je nese! s seboj in skril v Malem Mengšu v oboku nad nekim -hlevom. Ne ve za ime lastnika dotičnega poslopja, tudi kraja ni mogel točno opisati, izjavil pa je, da je večkrat tam prenočil in da bi sam Jočno označil skrito mesto, če bi ga tjakaj po-veclli. Po dolžnosti je vodstvo kaznilnice izpoved na smrt obsojenega sporočilo naprej. Medtem pa je bil Pančur obešen. Oblastva so na podlagi njegove izpovejlbe uvedla preiskavo, ki je zaenkrat brez uspeha. Zaklada niso našli, dasi so orožniki v Malem Mengšu poizvedovali pri vseh v poštev prihajajočih posestnikih. Morda je Pančur res skril kje kak denar, a lahko je seveda, da si je vso zgodbo izmislil. i * V gospodarski stiski je poizkušal delati denar. Dva kovača, Jože Kosec in Martin Golob, sta delala lani v kovačniei nekega posestnika v Jevniei pri Kr snicah. Posestnik, ki je v gospodarskih stiskah, jiina je skrival namignil, da bi bilo umestno delati denar, ker bi se dobro živelo. Pokazal jima je tudi "modele po 10, 20 in 50 Din in zajemalko za raztopino. Hotel je samo, da mu napravita stiskalnico. In sta odklonila. Pozneje so prišli v navzkrižje. K«ec je šele letos naznanil posestnika orožnikom v Litiji. Pred malim senatom je posestnik zanikal Tfako krivdo in zatrjeval: »Nisem imel namena delati denar. Vse je le maščevanje obe1-* nad menoj!* Modele sta pustila dva neznana t jveka, ki lita pri njem prenočevala. Priči Kosec in Golob sta ■obremenilno pričala proti obtožencu, ki je bil potem j f zaradi poizkusa ponarejanja denarja obsojen na | tri mesece strogea zapora in na 1000 Din denarne Azili. | 'Ženo in otroke je prodal. V G-mčarju v luž;>i-jkrai srezu je kupil premožni vdovec Drago Markovi; ota ji za zdravstveni recept morala plačati 85 si-, lireov. Dejala jima je, da se morajo zdravila plačati v šilingih, ter jima je izročila tri steklenice zdravil. Pri preiskavi se je Elizabeta zagovarjala, Ješ da je dobila zdravila od neke ženske pri Mariji Snežni, od katere je prejemala razne čaje in ze- j lisca. Ugotovilo se je, da je pri Mariji Snežni res trka ženska, ki se s takšnimi rečmi peča. Elizabeta je bila obsojena na 14 dni zapora. * Obilen tatinski plen na Grosupljem. Predi dnevi sta se na Grosupljem pomudila dva mlada' neznanca, od katerih se je eden, okrog 25 let star, oblečen v novo sivo karirasto suknjo s pasom in z novim klobukom na glavi, delal nemega, drugi, nekobko starejši in brez zimske suknje, pa je govoril srbsko-hrvatski. Ponoči je bil nato izvršen vlotn v hišo ge. Ane Mehletove in z vlomilci, ki jih ljudje sumijo v onih dveh prosjakih, so izginili kup zlatnine iu srebrnine in še več drugih reči. * Neozdravljivo bolni sin je v silobranu zaklal očeta. Tomaž Kapusta od Sv. Križa pri Dobovi je imel sina Pavla, ki je ležal že šesto leto v posflji zaradi neozdravljive sušice. Oče Pavla že od nekdaj ni maral, ker je živel v mišljenju, da Pavel ni njegov sin. Zato je bil tudi sin največkrat gladen, ker mu razen brata Jožefa, ki pa ni bil stalno doma, iiiliče ni hotel nič streči. Te dni, 'ko so pretakali vino. ga je začel oče zmerjati in se ga je celo dejansko lotil. Sin pa je imel pri sebi v postelji nož iu revolver. Z zadnjim je hotel očeta prestrašiti, a ga je zadel v roko. Ko si je oče rano zavezal, je prišel nad sina s polenom. Ko. je sina tiščal s celim telesom na posteljo, mu je ta zabodel nož v život, Smrtno raujeni oče je kmalu nato izdihnil. * Drag fazan. Pri mariborskem sodišču je bila obravnava proti 39letuemu posestniku Antonu z Vilke. V septembru je šel na lov na fazane, pa je prišlo do nesrečnega naključja, da je pri tem ot>-strelil svojega viničarja Franca Poljanea, ki je poslal nezmožen za delo. Posestnik, ki je vse pri- znal, je bil obsojen na mesec dni zapora, pogojno na dve leti, in na 11.000 Din odškodnine Poljancu in 5000 Din za zdravniške stroške. * Vsa vas v razpravni dvorani. Mariborski veliki kazenski senat je razpravljal o'zanimivi tihotapsko roparski zgodbi. Na zatožni klopi sta sedela 19!etni posestnikov sin Maks Ferš in 23letni mehaijik Alojzij Ledinek, oba iz Bresternice pri Mariboru, zaradi obtožbe roparskega napada, ki sta ga izvršila dne 4. julija lani na Singerjevem griču ob državni cesti Maribor—Kamnice nad posestnikovim sinom Otonom Jurančičem iz Dobrovcev na Dravskem polju. Kakor pripoveduje obtožnica, se je napotil Oton Jurančič v družbi svojega brata usodnega dne iz Dobrovcev v Bresternieo k posestniku Rižnarju, kjer je hotel kupiti štiri svinje. V ta namen je vzel s seboj 3900 Din gotovine. Pri Rižnarju sicer nista kupila svinj, pač pa je ob tej priliki Jurančič kupil od obtoženca Ferša kilogram saharina. Proti večeru sta se brata Jurančičeva na kolesih odpeljala domov. Blizu Singerjevega gviča sta zaslišala za seboj motor. Pred obema se je motor, na katerem sta bila Ferš in Ledinek, ustavil. V nočno tišino je jeluiiia grožnja: «Ali denar in saharin ali smrt!« Pri tem je, kakor trdita Jurančičeva, držal Ferš odprt nož v rokah, Ledinek pa je proti obema nameril samokres. Jurančičeva sta izročila 3500 Din in kilogram saharina. Ferš in Ledinek sta pognala motor ter izginila v gluho noč, oropanca sta pa nadaljevala pot proti Mariboru in se vrnila domov v Dobrovce. Naslednjega dne sta zadevo prijavila orožnikom, ki so napravili preiskavo. Že 12. novembra sta se Ferš in Ledinek zagovarjala pred sodniki mariborskega velikega senata iu je bil Ferš obsojen na pet let, Ledinek pa na štiri leta robije. Nato sla se pritožila na stol sedmoriče v Zagrebu, ki je pritožbi ugodil, razveljavil prvo sodbo in določil novo razpravo. Pri zadnji razpravi je bila navzočna malone vsa vas Bresternica, saj je bilo zaslišanih 27 prič. Nekatere priče so izpovedale, da Jurančičeva spričo svojega gmotnega stanja nista mogla imeti toliko denarja, nadalje, da Rižnar takrat sploh ni imel svinj naprodaj za 500 Din, temveč za večje zneske. Zaslišana sta bila tudi oba Jurančičeva. Nekatere priče so pa tudi zpovedale, da toliko denarja Jurančičeva nista mogla imeti, ker si je eden za baterijo izposodil tri dinarje. Orožniki so podali izjavo, da sta Ferš in Ledinek na dobrem glasu. Senat se je posvetoval, nato pa je predsednik razglasil sodbo, po kateri je Ferš obsojen r.a dve leti strogega zapora, Ledinek pa na šest mesecev strogega zapora pogojno na tri leta. + Izredno drzna tatvina dragocenosti v Kar-lovcu. V petek dopoldne se je vtihotapil v stanovanje gospe Dragice Štiftarjeve v Karlovcu neznanec in oplenil gospo za razne dragocenosti. Tatvino je opazila Štiftarjeva šele zvečer, ko je iskala v omari neke predmete. Tat ji je odnesel zlato ogrlico s 15 briljanti v vrednosti 20.000 Din, dalje par uhanov z biseri, zlato verižico, zlato žensko uro, dva prstana z briljantoma in zlato zapestnico v skupni vrednosti 30.000 Dfn. Kakor pripovedujejo sosedje, so videli prihajati v tistem času iz stanovanja gospe Štiftarjeve lepo oblečenega mladeniča. Policija zdaj neznanca išče. stotna doklada na neposredne davke, trošarina na vino in vinski mošt po 50 Din od hektolitra, prav toliko od piva, od žganja pa 2.50 Din od litra (brez razlike na alkoholno stopnjo) in še neke druge takse. Davčna podlaga je za ta proračun 144.690 Din. Proračun je bil soglasno odobren, kakor ga je uprava predložila. Na seji se je tudi izvolil novi cerkvenokon-kurenčni odbor, sestoječ iz gg. Tomažiča Jurija (Veličane), Jatižka Josipa (Ivanjkovci), Križana Ivana (Žerovinci), Stermana Ivana (Mali Bre-brovuik) in Panše Antona (Pavlovski vrh). Cerk-venokonkurenčni odbor se je takoj konstituiral in si izvolil g. Tomažiča Jurija za načelnika. Zemska dela pri cesti Ivanjkovci—Lahonei se tri tedne spet nadaljujejo. Zaptfsljenih je 30 delavcev. Rez v vinogradih se je pretežno že pred sestopom sedanjega hladnega vremena dovi i. Les je lansko jesen lepo dozorel. Dne 6. t. m. je umrl od kapi zadet g. Luc. k Slavinec, posestnik v Mihalovcih, star 68 le 1 je dober gospodar. Zapušča vdovo, pet nt, skrbljenih otrok in tri otroke iz prvega zak. že preskrbljene. Pogreb se je vršil ob mno številni udeležbi. Blag mu s: PREKMURSKI ČASNIK Iz Fokovcev nam pišejo: Člani gasilske čete že več let prirejajo v zimskih mesecih primerne igre. V vso vnemo in veseljem so se poprije'i tega posla tudi to zimo. Dne 17. t. ni. ob 14. nam bodo prikazali šaljivo igro »Poštna skrivnost«. V današnjih hudih dneh je potrebno, da vsaj za nekaj časa pozabimo vsakdanje skrbi. Posetite to prireditev v čim večjem številu, da bodo imeli igralci zadoščenje za svoj trud in izpodbudo za nadaljnje delo. — Dne 1. februarja je začel obratovati med Mursko Soboto in Prosenjakovci peštni voz, ki jemlje in dostavlja poštne pošiljke tudi v Fokovcih in Martjancih. Poštni sveženj se odpravlja direktno s pošte v Murski Soboti in zato naj se vse pošiljke razen nakaznic in priporočenih naslavljajo na pošto v Fokovcih. Banka, Baruc^. 11, Rue Auber, PARIŠ (9') odpremlja fleiuir v Juj;o«d!ivi|n najhitreje in p>> najboljšem dnevnem kur/ii. Vrši vse bančne posle na j k n Ih ii i ne ■ Poštni uradi v Hclf>i|i, Franciji, llo-lamliji in I ukcemburuii sprejemajo plačila na naše čekovne račune: tielgijti: št "MK>4-64, Bru\elles; l runci,M- št 1117-94. Pariš; M .lamlija: št. 1458-«>, Ned. Diensl; I iikscmhuig: št. V)f>7, I u.\einbi)iirg. — Na zahtevo pošljemo brezplučno naše čekovne iri-ka/uice if> t IZ POPOTNIKOVE TORBE IVANJKOVSKE NOVICE. Ivanjkovci, marca. Dne 7. t. rn. je imel ivanjkovski občinski odbor proračunsko sejo, katere se je udeležilo 23 občinskih odbornikov; manjkal je le eden zaradi bolezni. Proračun ubožne blagajne izkazuje 16.600 Din izdatkov, dohodkov 900 Din, 15.700 Din pa dotacije izredne blagajne. Osebnih izdatkov izkazuje predloženi proračun 27.950, materialnih izdatkov pa: «a občno upravo 17.760, za osebno in imovinsko varnost 1850, za narodno prosveto 50.7S4, ža gradbeno stroko 10.700, za kmetijstvo 8500, za narodno zdravje 500, za socialno skrbstvo 15.700 in nepričakovanih izdatkov 3158 Din, skupaj 137.202 Din. V kritje so bile predlagane: 80od- SOL V GOSPODINJSTVU IN ZDRAVSTVU. Če umivaš okna, dodaj vodi eno pest soli, ker se šipe mnogo laže in hitreje zbrišejo in lepše svetijo. Gobo za umivanje operi enkrat na teden v slani vodi in bo veliko trpežtiejša in brez vsakega duha. Sveče pomočimo v zelo slano vodo in potem spet osušimo: gorijo bolj počasi in tudi ne kaplja toliko od njih. Tudi petrolejka svetleje gori, če damo nekaj zrn soli v petrolej. Sveže madeže od vina na prtih potresemo s soljo in potem izperemo v mlačni vodi, pa izginejo. Kadar pereš volneno obleko, naj je moška ali ženska, daj v zadn.io vodo, ko izpiraš, pest soli, in bo obleka vse lepša. Kadar čistimo ribe in nam od tega smrdijo roke in nož, si zdrgnimo roke in nož s soljo, ki vzame ves duh. potem si iih umijemo še z mlačno vodo. Če si zelo utrujena, drži noge v topli vodi, kateri si dodala pest soli. Vsa utrujenost te bo minila. Tudi usta izpirati z nepreslano vodo, je zelo zdravo. Če te boli vrat, gigraj večkrat na dan slano vodo. Če imamo nahod, vsrkamo v nos malo slane vode. pa si olajšamo nahod. Za kuhinjo V za juho. Telečje možgane v mlačni vodi operi, odstrani vse kožice in zreži. Nato jih na sirovem maslu z malo peteršilja duši, osoli in naribaj zraven še malo muškatovega oreščka. Ko so možgani gotovi, jih pretlači skozi sito, dodaj en rumenjak in eno jajce, en deciliter sladke smetane ali mleka in dobro zmešaj. Namazi s sirovim maslom kožico, stresi možgane noter, razravnaj, pokrij in postavi kožico v krop, ki naj pa ne vre dalje, ampak postavi vse skupaj * kraju štedilnika, da stoji na vročem in se možgani strdijo. Zakaj če krop dalje vre, se možgani raztopijo in ne ostanejo skupaj. Ko so se možgani slrdili, jih v kožici postavi na hladno, in ko so hladni, jih zreži na poljubne kcse, stresi v skledo, nalij nanje vrele juhe in daj na mizo. Jajčna omeleta z ledvicami. Telečje ledvice prereži po dolgem, odstrani kožico in jih za pol minute vrzi v krop, da se stisnejo in izgubiio neprijetni okus. Nato položi ledvice v mrzlo vodo, da se shladijo, jih obriši in drobno zreži. Zdaj prepraži na sirovem maslu ali masti žličico drobno sesekljane čebule in žličico šalotke, dodaj zrezane ledvičke, ki jih praži samo nekaj minut, nato jih posuj z eno žličico moke in jih zalij z juho (tri do štiri žiice juhe), osoli in popopraj po okusu. Če imaš, lahko dodaš tudi žlico poparjenih sesekljanih jurčkov, ki zelo izboljšajo jed. Ledvice praži samo nekaj minut, ker sicer postanejo rade trde. Zdaj pa dobro stepi za vsako osebo po dve jajci: na 8 jajc dodaš žlico mleka. Osoli. V veliki ponvi razbeli mast. zlij stepena jajca na mast, in ko se prično jajca trditi, stresi na sredino pripravljene ledvice, zavij z dveh strani gotovo omeleto, zvrni na topel krožnik in daj z inotovilčkom na mizo. Klobasice. Zreži na rezance 40 dek kuhanega govejega mesa ali pa telečje pečenke ali vsakega pol. V kožici »napravi bolj temno prežganje, in sicer iz 4 dek masti in 4 dek moke. Gotovo prežganje malo zalij. ker mora biti zelo gosto. Pazi. da ga preveč ne zaliješ. Nato stresi zraven zre-zano meso, osoli in popopraj. Ko se vse skupaj malo poduši in zgosti, stresi na pomazan krožnik in pusti, da se shladi. Med tem pa zreži prašičjo mrežico na 10 cm velike četverokote. Na sredino zrezane mrežice položi eno žlico pripravljenega mesa in skupaj zavij v obliki klobasice. Testo pripraviš tako-le: V lonček deni 2 decilitra belega vina, 12 in pol deke moke, 3 žlice olja, žlico ruma in rr>'o osoli. Vse skupaj dobro zmešaj, nato pa naj to testo počiva pol ure. Čez pol ure primešaj še od dveh beljakov trd sneg. V tako pripravljeno testo pomakaj klobasice. nato pa jih na vroči masti ocvri. Daš z gobovo omako ali pa berivko za večerjo na mizo. lahko pa tudi s kislini zeljem in zmešanim krompirjem za kosilo. Praktični nasveti Lakasti čevlji. Če hočeš, da so lakasti čevlji vedno lepi, jih moraš negovati. Kakor hitro se-zuješ čevlje, jih dobro zbriši z volneno krpo, da odstraniš prah ali blato, a jih nikdar ne krtači. Če imaš kooito, jih daj takoj na kopito, sicer jih pa natlači s časopisnim papirjem. Maži jih vedno s kremo, ki je za lak: dobiš jo v vseh trgovinah s čevlji. Lakaste čevlje namaži vsaj na šest tednov enkrat z glicerinom in ko si jih namazala, naj se sušijo vsaj 24 ur, da usnje dobro vpije glicerin. Pa tudi druge čevlje neguj in jih ne krtači s preveč ostro krtačo. Posebno blatne čevlje rajši umij, kakor pa da bi jih z ostro krtačo vse razpraskala. ZANIMIVOSTI TUDI PTICE GOVORE NA SVOJ NAČIN. Voditelj opazovališča za ptice v Rossittenu dr. Heinroth je opisal, kako se sporazumevajo med seboj živali, posebno ptice. Imenovani je bil prvi, ki je delal poizkuse s pticami na ta način, da jih je, ko so prilezle iz jajc, takoj odstranil od drugih ptic ter jih sam vzgajal. Z dragocenimi fotografskimi posnetki je pokazal njihovo razvojno stopnjo. V opisu, kako se živali sporazumejo med seboj, je naglašal, da se živali sporazumevajo z znaki in glasovi. Pravega jezika seveda živali nimajo, ker je njihovo glasovno izražanje prirojeno in ne naučeno. Zlasti živali, ki se rade družijo, se na različne načine izražajo, medtem ko si imajo posamič živeče živali le redkokdaj kaj povedati. To 'e učenjak razložil z zgledi iz živalskega življenja in naglašal, da na primer kukavica kliče in kuka le nekaj tednov ob času parjenja. Prav tako samo takrat ruka jelen. Oba sta potem ves čas v le u tiha in mutasta. Svarilni klici posameznih živali nikakor niso zavestni, kakor nekateri trdijo. Žival ob bližajoči se nevarnosti pač res da od sebe glas, ki opozori tudi druge živali da zbeže. Med pticami pevkami se mnoge nauče peti le pesmice svojih vrstnikov, tako ščinkavci, penice in strnadi. Omenjeni učenjak je čisto na samem odgojil ščinkavca, ki se je potem oglašal tako, kakor se je naučil v svoji okolici. To njegovo pet e ni bilo nič podobno ščinkavčevemu ščin-kanju. Tega se je navadil šele, ko je prišel v stik z drugim ščinkavcem, ki je bil divji ujel'. Podobno se je zgodilo s slavcem. Sposobnost posnemanja človeških in drugih glasov imajo le ptice iz vrst papig in pevk. Sesalci, tudi najbolj razviti, nimajo take sposobnosti, da bi posnemali človeške glasove. Nekatere ptičje vrste se znajo izražati tudi z raznimi znaki. Dr. Heinroth je pokazal fotografije sive vrane, črnoglavke, stržka, raznih sov, kragulja, žerjava in drugih ptic v raznih polo- ■r\r prekop. Širok bo skoro 100 m, globok več kakor 5 m. Preko reke Moskve, Volge in drugih rek bo vezal rusko prestolnico s Kaspiškim, Vzhodnim in Belim morjem. Drugi načrt se nanaša na zvezo med Volgo in Donom, tako da bo imela Moskva zvezo tudi s Črnim in Azovskim morjem. X On 92, a ona 26 let. V Ray!andu v Zedi-njenih državah živi star zdravnik, ki je dosegel lepo starost 92 let. Pa je še krepak človek, ki vzbuja še vedno pozornost nežnega spola. Kakor poročajo ameriški listi, mu je uspelo, pridobiti si srce 261etne gospodične Lorete Plunkettove iz Weirtona. 261etna gospodična se je poročila z 92letnim gospodom in z njim odletela z letalcm v Oklohamo. X 23 sinov }e rodila. V Italiji si na vso moč prizadevajo spraviti na svet čim več potomcev, da bi se italijanski narod razmnožil. Mussolini je v tem pogledu zelo .iznajdljiv in če ne gre drugače, si pomaga z visokimi denarnimi nagradami in raznimi odlikovanji, da prepriča ljudi o potrebi čim izdatnejšega razmnoževanja. Seveda pa niso s tem v nobeni zvezi poedini pojavi, ko rode Italijanke izredno visoko število otrok. Najbolj se je odlikovala med plodnimi Italijankami Genovefa Lumarjeva iz Crotona, ki je porodila te dni 23. sina. Genovefa Lumare se je udeležila nedavnega kongresa mater s številnim potomstvom v Rimu, kjer jo je sprejel Mussolini in ji podelil visoko denarno nagrado. Saj jo je pa tudi pošteno zaslužila, kajti spraviti na svet 23 otrok, ni šala. X Opica kot bolniški strežaj*. 531etna Hemnet-tova je v Londonu znana po svojem preziranju ljudi. Ta prezir gre tako daleč, da je odklonila vsako človeško postrežbo, ko se je pred kratkim prehladila in legla. Njen šimpanz naj bi ji pripravljal obkladke, prinašal toplomer za merjenje vročine in steklenice z zdravili. Nekaj časa je šlo vse dobro. Te dni pa so jo morali spraviti v bolnišnico brez opice. Ta je bila namreč zamenjala dve steklenici z zdravili in ženska se je zastrupila. X Norec na lokomotivi. Na neki severnofran- coski postaji so nedavno ponoči opazili lokomotivo, ki je dirjala skozi postajo s hitrostjo žajih: ko miru ejo, ko se prestrašijo, ko se jeze 40km na uro Ker ob tem času ni bil naznanjen ali se vesele. Ti posnetki so bili večkrat tako raz- ■ „oben vlak in nobena prazna lokomotiva, so že-licni, da bi človek skoro ne mogel misliti, da i—:*<-• — j-=i.: ——...i.-: fotografija kaže enega in istega ptiča. X Vladarii naše dobe. V Evropi imamo po svetovni vojni U vladarjev. Najpomembnejši vladar naše dobe je seveda angleški kralj Jurij. Ptdeg Anglije imajo vladarje vse skandinavske države. Na Švedskem vlada kralj Gustav V., na Norveškem kralj Haakcii VII. in na Danskem kralj Kristijan X. Na tiolandskein vlada kraljica Viljemina, v Belgiji pa kralj Leopold III. Te države imajo po večini germansko prebivalstvo. Nasproti temu imamo drugo skupino kraljevin v južnozapadni Evropi, na Apeninskem in Balkanskem polotoku. V Italiji kraljuje Viktor Ema-nuel III, u na Balkanu so kralji: mladi Peter II. v Jugoslaviji, Karel II. v Rumuniji, Boris III. v Bolgariji in na albanskem prestolu kralj Zogu. V zadnjih dvajsetih letih so izgubile kronane glave štiri evropske države: Nemčija, Avstrija, Rusija in Španija, v Aziji pa Kitajska. Nastala je pa nova monarhija v Mandžukuu, kjer vlada bivši kitajski vladar Kang Teh. V ostali Aziji obstajajo še vedno monarhije na Japonskem (cesar Hirohito), v Afganistanu (vladar Mohamed Nadir Khan), v Perziji (šah Mirza Reza Pahlavi). Tem lahko prištejemo š; kra'ja Monivonga v Kam-bodi in Bao Dela v Annamu, ki imata v francoski Indokini gotove pravice. V Afriki sta samo dva vladarja: egiptski kralj Fuad in abesinski kralj. Amerika vladarjev sploh nima. X Moskva bo postala pristanišče petih nfbrij. Ruski kaznjenci gradijo prvega izmed velikih prekopov, ki bodo vezali Moskvo s petimi morji in jo napravili od vseh strani dostopno po vodni poti tudi za večje ladje. Ta prekop bo drugi največji na svetu; prekašal ga bo samo Panamski lezniški uradniki naslednji postaji takoj dali telefonske znake, da nekaj ni v redu. Istočasno pa se je železniški uradnik, ki je bil posebno pogumen, pognal proti drveči lokomotivi. Posrečilo se mu je, da je skočil na stopnice in zlezel na lokomotivo. Tako je drvečo lokomotivo kmalu lahko ustavil. Na njej je našel neznanega moškega, katerega je z lokomotivo vred pripeljal nazaj na postajo. Pri zaslišanju je neznanec izjavil, da je odpeljal lokomotivo iz neke kurilnice in da se je z njo hotel peljati naravnost v Pariz. Vprašan, zakaj v Pariz, je odgovoril, da je že dolgo časa brez dela, ki ga zaman išče. Zato da si je zdaj izposodil lokomotivo, na kateri se je hotel naglo in poceni pripeljati v Pariz, kjer je upal dobiti delo. Moža so oddali na opazovalnico. X 25 let po nedolžnem v ječi. Leta 1909. se je iz Sedmograškega izseiil v Ameriko mlad kmečki sin Jožef Vendling. Naselil se je v državi Kentuckyju, kjer je dobil službo cerkovnika. Nekega dne pa so pred cerkvijo, v kateri je Vendling mežnaril, našli trupio umorjene osemletne deklice. Vse okoliščine so kazale, da je deklico umoril Vendling, ki pa je trdovratno tajil krivdo. A vse njegovo zatrjevanje je bilo zaman, sodišče ga je obsodilo na smrt in umreti bi bil moral na električnem stolu. V zadnjem trenutku pa je bil pomiioščen na dosmrtno ječo. Doma na Sedmo-graškem so zvedeli, da je Vendling obsojen na smrt, niso pa izvedeli, da je bil pomiioščen. Njegovi starši so bili prepričani, da je bil njihov sin usmrčen kot hudodelec. To je očeta tako potrlo, da je kmalu umrl od žalosti. OJ tedaj je minilo 25 let. Pred nekaj tedni pa je v Ameriki umrl nekdo, ki je na smrtni postelji izjavil, da je cn umoril tisto deklico pred 25 leti. Zdaj so Vend-linga izpustili iz ječe, v kateri je po nedolžnem / [prebil 25 let. Nekdanji cerkovnik je pač dobil precejšnjo odškodnino v denarju za svoje muče-rStvo, a mož je vendarle strt. Kakor poročajo madžarski listi, se je Vendling pred kratkim vrnil v domovino, kjer njegova sivolasa mati ieživi. Uboga žena je pač objela svojega sina, ii se pa mogla z njim pogovarjati, ker je siro-'i v 25 letih pozabil svoj materni jezik. Kot lik ja namreč živel in govoril s pazniki samo angleško ter ni nikdar slišal maternega jezika, uradi česar ni čudno, da ga je pozabil. X Puščava postaja rodovitna. Ogromni deli ovzhodne Rusije so gola peščena puščava. Polovica vsega ozemlja v Usbekistanu iu Kazak-nu je peščena puščava; v Turkmeniji je 83 od-kfltkov vsega ozemlja puščava; prav tako pokriva [pesek ogromna ozemlja ob Donu. Veliko večino tega puščavskega ozemlja pokriva sipa, ki je zatuli tega tako nevarna, ker se ne sprime, pač pa ■ nosi veter sem in tja, da vse pokrije. Tako se puščavska tla s tem peskom vedno širijo. Proti .trnu Rusi zdaj z vso silo nastopajo ter hočejo obrobne dele puščave zasaditi, da zadrže pesek. Stro-tovn.ak Vavilov je ustanovil poseben zavod za preučevanje in zasajanje puščavja. V teku dveh let jc imel že precej uspehov. Ustanovil je dve puščavski postaji, eno v Turkmenji, drugo pa v Čen-karu. Turkmenska puščavska postaja je v puščavi rakumu delala zanimive poizkuse s sajenjem in lejanjem. Najprej so v puščavi začeli sejati razna lita ter jih gojiti trez umetnega namakanja. Ti poruši so se docela posrečili, ker so pri rži. ječmenu in pšenici imeli dober uspeh celo v čisto "eni puščavi. Zdaj izkušajo pridelovati melone, dižnike, solnčnice, turščico in druge koristne rastline. Še letos bodo vsadili v puščavi 1500 vinskih trt, figovih in granatnih dreves, kakor tudi oljke, bele akacije in drugo drevje. Puščavska postaja v Čerkaru pa seje pšenico, turščico, proso in podobno. Doslej so vzgojili že tudi kakih 20 vrst trne in 500 vrst paradižnikov, kumar, fižola, ohrovta, melon in buč. V peščeni puščavi v Dage-Etanu so napravili velike vrtove, v katerih goje Jiaielice, hruške in češnje. Tudi na peščenem ozemlju ob Donu so imeli dobre uspehe, nič manjše, kakršne so imeli na dobro obdelani črni zemlji, if X Z zobmi bodo poslušali. Kadar slišimo kak posebno oster glas, pravimo, da nam gre skozi tčesa. Kadar pa slišimo, da kdo s pilo pili in brusi žago, tedaj nam glas ne gre samo skozi ušesa, am-rak ga začutimo še v zobeh. Na to je menda mislil tisti mož. ki je poizkusil iznajti aparat, da bi gluhci lahko slišali z zobmi, ker ne morejo slišati z ušesi. Pa bi bilo mogoče slišati z zobmi, je nekaj neverjetnega, vendar je vsa ta zadeva docela resna. Aparat, ki je tako majhen, da ga ženska lahko nosi v ročni torbici, bo omogočal, da bodo ljudje lahko poslušali tudi z zobmi. Na zdravniški razstavi v Londonu so to iznajdbo pred kratkim razkazovali. S tem čudnim orodjem bo majhen mikrofon s pomočjo električnega aparata prenašal na zobe glasove, človeško govorjenje in godbo. Električni aparat bo priklopljen lahko k električni razsvetljavi v stanovanju. Glasovi bodo prihajali po tem aparatu, ki bo pritrjen na zobe. do zob in odtod v možgane človeka, ki nima sluha v ušesih. Treba ko vsekakor spočetka nekaj vaje, preden bo glušec railočil glasove. Instrument je tako narejen, da ga bo 20 oseb hkratu lahko uporabljalo. E X Milijonar mora delati. Avtomobilska delavnica v Billancourtu je dobila pred dvema letoma mladega delavca, kakršnega m°nda ni imela še nobena druga delavnica na svetu. Lahko si mislimo presenečenje delavcev, ko so izvedeli, da so imeli tovariša, ki ima 30 milijonov dolarjev premoŽenja samo v gotovini. S to vestjo jih je presenetil zgovorni novinar. Ne gre za časopisno raco, temveč a čisto resnico. 22letni navdušeni športnik Evgen Pariš je imel v Ameriki bogatega strica, ki je pred dvema letoma umrl in mu zapustil vse premoženje v znesku 30 milijonov dolarjev, poleg tega pa Š9 18 petrolejskih vrelcev, 50.000 glav živine in obširna zemljišča med Sati Franciscom in Holly-ivooilom v Ameriki. Toda stari Pariš je določil polije, ob katerih dobi nj 'gov nečak to ogromno TUDI VI BOSTE od veselja objeli pismonošo, ko Vam bo prinesel zavitek od Trgovskega doma Stermecki — ampak prej je treba pisnti po nove vzorce svile, volne, cefirja, tiskanine, etamina, mo-drovine in drugih raznih modernih tkanin za damske, dekliške in otroške obleke. Cene so zopet zelo znižane, izbira pa je ogromne. TGOVSr DOM fcrmckL TOOTIA - PEMLA Iti - OBLEK St. 97 Vzorci in veliki iiu trirani cenik zastenj. premoženje. V oporoki je rečeno, da mora še šliri leta po stričevi smrti delati, v. On naj me poroči in postal bo kralj Egipta.* Iz raznih drugih zgodovinskih listin, ki jih je našel raziskovalec dr. Bittel, je razvidno, da kralj ni verjel vsebini pisma in je poslal kraljici enega izmed svojih generalov. Temu generalu je kraljica razkrila svoje srce in hetit Goska. Učenec: «Gospod učitelj, mati mi. je naročila, naj vas vprašam, ali radi jeste gosje meso.» Učitelj: «Reci ji, da mi je gosje neso zelo všeč.* Učitelj (čez te.len dni): «Kaj je z goskc?.» Učenec: «Prosini, ozdravela je!». Osel. ' Gostilničar «Pri rigajo.čem oslu* je postal bogat in prevzeten. Zato je odstranil stari napis in ga nadomestil z novim, ki se je glasil lepše. Njegov sosed pa je bil prebrisane glave in je hitro prekrstil svojo gostilno v «Pri rigajočem oslu». Zdaj je vse drlo v novo gostilno. To prvemu gostilničarju seveda ni bilo všeč. Da bi spet pridobil svoje nekdanje goste, je dal obesiti tablico z napisom: «Tu je pravi osel». Iskrenost. Oficir: «Kdo je izumil smod.iik?* Rekrut: «Pokcrno javljam, jaz ne!» Predlog. Gervacij: « Vi ste ini dolžni 2000 Din. Plačajte mi takoj, pa se zadovoljim s polovico.» Protazij: «Jaz bi pa predlagal, da počakate še eno leto in potem bova bot.» Maščevanje. Zelo pozno ponoči. Ravnatelj telefonskega urada je v najlepšem spanju, pa zabrni telefon. Hitro skoči pokoncu in zakriči v telefon: «Halo, kdo tam?* «A, vi ste, gospod ravnatelj? Nič ni! Hotel bi samo vedeti, kako vam je všeč, če vas kdo pozno ponoči zbudi in vam pove, da ni dobil prave številke.* Nov avto. Gašper: «Ali si zadovoljen z avtomobilom?* Miha: «Čisto zanič je! Tako ropota, da niti besedice ne slišim, ako mi žena kaj pripoveduje.* Gašper: «lzvrstno! Koj ga.kupim! Koliko zahtevaš zanj?* Spomin na očeta. Sodnik: «Kje ste dobili ta ponareieni ključ?' Vlomilec: »Gospod sodnik, to je dr;igoaet spomin na mojega pokojnega cčeta.» BOLNE NOGE Z uporabo novega sredstva, olajšanje v treh minutah Na tisoče ljudi v Fran ciji se poslužuje danes novega sredstva, ki naglo in z lahkoto odpravlja vse težave in bolečine nog. Še drevi pomočite noge enostavno v vročo kisi-kovo kopel Saltrat Ro-della. Občutljivost bo minila takoj, ko bo kisik prodrl v kožo. V treh minutah popolnoma prenehajo vsa vnetja in otekline. Kurja očesa se omehčajo tako, da jih lahko odstranite popolnoma s koreninami brez bolečin in nevarnosti. Nosili boste lah ko lepe čevlje manjše številke ter z lahkoto hodili ves dan, ali pa p!e sali vso noč. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom po nezna!ni ceni v vseh lekarnah, drogerijah in parfumcniah. Zelo uslužno. Dušan: «Ljubim vašo hčerko, gospod profesor, in ne morem brez nje živeti.» Profesor: «Že dobro, pripravljen sem poravnati pogrebne stroške.® Zakaj se ljudje ženijo. Mladi se ženijo zato, ker še niso pri zdravi pameti, stari pa zato, ker so zdravo pamet že izgubili. Na sodišču. Sodnik (priči): «Ali je bil obtoženec pijan?» Priča: «Pijan ni bil, govoril je čisto pametno « Sodnik: «Kaj je govorii?» Priča: «Zabavljal je čez policijo.> Uči naj se. Hči: «Mamica, potrebovala bi nskaj denarja.« Mati: «No. kar reci očetu, pa ti ga bo dal.« Hči: «Ti mu reci, jaz se ne upam.« Mati: «Kar uči se, saj se hočeš omožiti.« Igla. Mož: «Ti menda niti ne veš, kaj je igla.« Žena: «Ali misliš, da doma pri starših nismo imeli gramofona?« Čuden primer. Boltežar je zbolel in šel k zdravniku. Zdravnik je poslušal in tikal, potem pa presenečeno zmajal z glavo: «Nenavadna zadeva, ki bo zdravniško znanost nedvomno obogatila.« , «Oprostite, gospod doktor,« je menil Boltežar, «motite se. Zame bo plačala bolniška blagajna!« Najlepše ure življenja preživi človek, kadar čila napete romane, ko pošlje svoje misli v čudovit svet fantazije in se tako popolnoma odtrga od vsakdanjih skrbi. Romani iz «Jutrove» knjižnice so zato najbolj učinkovito sredstvo zi odmor duha. njegovo pomladitev in splošno pomiritev. \ se skrbi, ki nas laiejo cesto le zaradi naše črnoglednosti na življenje, se ob inleresantnili dogodkih, zapletijajili in razvozijajih v teli romanih razblinijo v nič. Močni in borbeni se spoprimemo zopet z ncprilikami vsakdanjega življenja. EPHvošli si Jih vsakdo! Tek. štev. Naslov knjige Broš. Vez. 3. 4. 5. 6. t. S. g. 10. 11. 12. 13. 14. 13. t<>. 17. 18. 19. 20. 21. o-> 23. 24. Blagajna velikega vojvode................Din Lueifer.......................... Tigrovi zobje........................ Pater Kajetan ....................... Zvestoba do groba...................... Onkraj pragozda.................... „ 8'_ Misterija....................... Razpad carstva......•............... Roman treh src..................... Rdeča, megla...................... Hektorjev meč..................... Papežinja Fausta.................... Lov na ženo ...................... Ugrabljeni milijoni . *................. Milijonar brez denarja.................. Železna cesta ...................... Rdeča kokarda ..................... Ser/ant Diavolo Bellegor . . . Možje .... Gusar v oblakih 8 - D 14 — 8- — 14 — s- — 14 — 8- — 14 — 8- — 14 — 8- — 14 — 8- — 14 — 8- — 14-— 8- — 14 — 8- — 14 — 8- — 14 — 15 — 20-— 10 _ ' 15 — r> — 20 — « _ 14 — 13 — 20-— 13 — ->20'— 10 — 15 — 15 — 20-— 15 - } 20'— 15 20-— 15 20 — 25- — 32 — 6 — (> — Do Ohrida in Bitolja.................... 25. Gostilne v stari Ljubljani....... ....... . . .__ Vseh 25 knjig......................Din 238 — Din 390 — Poštnina znaša: za 1 knjigo Din 2-—, za 2 knjigi Din 3—, z a 3 knjige Din 4'—, za 4 knjige Din 6"—. Od 5 knjig do 9 knjig Din 8'—, za 10 knjig Din !()•—, za 25 knjig Din 20-—. PRI ODJEMU VSEH KNJIG šE PO 10 % POPUSTA. Knjige naročite pri upravništvu „Jutra" v Ljubljani. MALI OGLASI Kupite novodošle državne srečke beogradske glavne kolekture v Menjalnici Reiclier & Turk, Ljubljana, Prešernova ulica. 62 Nakupovanje in prodajanje hranilnih knjižic, posredovanje posojil in likvidacijo dolgov vrši Dc-pozitna banka. Tozadevna pojasnila daje Menjal niča Reiclier & Turk, Ljubljana, Prešernova ulica. Pekovskega vajenca, 15 do 17 let starega, išče pek Lovro Zupane v Dolenjskih Toplicah. 60 Sadna drevesca, lepa, pravilno vzgojena, glede pristnosti vrst strogo zajamčena, nudi zelo ugodno: Drevesnica Gabri|el Koren, št. Ilj, pošta Velenje. 27 Parne pekovske peči in stroje posta\lja cTelma« v Ijubljani, Mestni trg štev. 25 Zastopnike sprejema v vseh krajih. 20 5 Prima športne suknjiče po 9S Din. pumparice, modne hlače itd. kupite zelo ugodno v Ljubljani pri Preskerju, Sv. Petra cesta. Bralke «Domovine» v Franciji, pozor! Fant srednjih let se želi seznaniti zaradi poznejše ženitve bodi z gospodično bodi z vdovo brez otrok. Prednost da je šiviljam ali pa uslužbenkam na kmetih. Resne ponudbe s sliko se na j pošl jejo na naslov, ki ga pove uprava «Domovine». 67 Priporočajte in širite »DOMOVINO«! Bolni na pljučih! Na tisoče že ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že mnoge rešila. More se uporabljati v vsakem načinu ž vljenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zvi'a, a postopno ovapnjenje konča bolezen. Resni možje zdravniške vede poujujejo odličnost moje metode in jo radi priporoča,o. Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje bo. Povsem zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste lahko črpali mnogo koristnega. Pišite takoj! Zadostuje tudi dopisnica z naslovom: Poštno nabirališče: GEOKG FULGNER Berlin-Neukoln, Ringbahnstr; Be 24,Abt.491.