y y’f ' llsAp BfpgM * Ut? 7 s jeišBA Melieflike V’ lijubijaui 1846. V’ salogi in na prodaj per J. Klemensu bukvovesu na ftarira tergu. Nr. 155. Natifnil Joshef Blasnik. V’ natif teh bukev fo miloftljivi Firfht, GOSPOD GOSPOD MTO» MOJ§, Ljubljanfki Shkof dovolili 30, profenza 1846. \K! " o 3 oqO 3 <53 lij ii Bii moj kriftjan, kteri to berefh. Is befedi fvetiga Apofteljna Pav¬ la fposnamo, de kdor je sveftinpri- din flushabnik boshji, kakor fo bili Apofteljni, je „ dober in Bogu pri- jetin duh Kri/tufov Lepe kerfhanfke zhednolii, kte- re naf je Jesuf v’ djanji in s’ be- fedo uzhil, fo tifte lepo - difhezhe roshe, ktere llore, de poftanemo do¬ ber in Bogu prijetin duh Kriftufov. Kakor lepo - difhezhe roshe s’ prijet¬ nim duham kraj napolnijo, v’ kterim fe snajdejo, ravno tako tudi fvete kerfhanfke zhednofti dober duh le- piga sgleda okoli febe rasfhlrjajo, ') II. Kor. 3, 15. kteri marfiktero dufho k’ pofnemanju p er vabi. Satorej imenujem lete bukve: Nebefhke roshe; sakaj tukaj To ras- loshene in perporozhene lepe ker- riianfke zhednofti, ktere nam je Je- suf is nebefhkiga paradisha pernefel. Svelto jih v’ djanji dopolnuj, ljubi moj kriltjan, in tvoje shivljenje bo Bogu prijetin in blishnjimu sve- lizhanfki duh Kriftufov. Pifano v’ Milijoni S. Joshefa, na otoku Gorenjiga Je,sera v’ Ameriki, v’ letu 1843. Friderik Maraga, Milijonar. Nebefhke roshe E. ^Irali liosliji« „Sazhetek modrofti je ftrah Gofpoda a @aref je ponishin in s’ saupanjem fklen- jen ftrah boshji sazhetek modrofti; ne po- fvetne modrofti, ktera je fovrashniza boshja, ker boshji poflarA ni podvershe- na 2 ), ampak tifte fvete modrofti, ktera bo- shjiga flushabnika flori svefliga in zlm- jezhiga, in tedaj Gofpodu prijetniga 3 ). — S' to modroftjo nam pridejo vfi dobri darovi 4 ) , vle lepe kerfhanfke zhednofti. Kerfhanfke zhednofti fo farne na febi tako lepe, de jih vfak zhlovek zhafti; to- de malo jili je, ki li refnizlmo persadeva- ') §ir. 1, 10. J ) Hilli. 8, 7. 3 ) Mat. 24, 45 — 47. Modr. 7, 11. 1 2 jo, jih svefto v 1 djanji fkasovati. prezimi fo bogabojezhi in poboshni kriftjani; tode poboshnoft, (to je, sapopadek kerfhanfkih zhednoft,} mora prava in gotova biti, dru- gazhi ni svelizhanfka. Veliko jih je, ki miflijo, de fo she poboshni, ker fe sdershe velikih fmertnih grehov; drugi miflijo, de fo poboshni, ker fe sdershe kakih pofebnih pregrefhkov, kteri fo jim v’ obnafhanji bli— shnjiga pofebno soperni, deliravno imajo ve¬ liko drugih pregrefhkov na febi, ki fo pred Bogam fhe vezlii • fpet drugi miflijo, de to je prava poboshnoft, kadar zhlovek kake polebne andohti, ali kake sunanje dobre in fpokorne dela opravlja, deliravno njegovi nameni nifo vfelej v’ Boga obernjeni, in defi- ravno dolshnofti fvojiga ftanu v’ nemar pufha. Vfe to ni kerfhanjka , ampak je le fa- risejfka poboshnoft, kakor nam je Jesuf v’ sgledu tiftiga Fariseja fkasal, ki je bil v 1 tempelj fhel Boga molit 1 ). Taka po¬ boshnoft ne pelje k 1 shivljenju, ampak k’ pogubljenju : ,,je pot , ki fe zhioveku prava seli, ali na sadnje perpelje k' fmerti“ 2 ). Pi ■ava kerfhanfka poboshnoft fe ne fposna is befedi in is sapopadkov ljudi, ampak is boshje befede. Kriftjan mora Bogu flushiti Luk. 18, 10 — 12. 2 ) Prip. 10, 25. 3 po njegovi volji, ne po fvoji, zhe mu re- fnizhno dopafti sheli; in to je prava pobosh- noft, od ktere bo v’ želih tih bukvah go¬ vorjenje. Kakor je pa bogabojezhnoft (ali ftrah boshji), sazhetek prave fvete modrofti, ktera je sapopadek vlili kerfhanfkih zhednoft; rav¬ no tako perpelje kriftjana, zhe jo svefto po- flufha, tudi do popolnamofti v 1 zhedno- ftih, sakaj ..ftrah Gofpodaje krona modro- fli u 1 ); to je, dopolnjenje vlili fvetih ker¬ fhanfkih zhednoft. Ljubi moj kriftjan, boj fe Roga; Boga bati fe, je prava modroft 2 j. Ali ne fmefh fe ga le sato bati, ko je vligamogozhin in ojfter fodnik, kteri bo grefhnika v’ vezimo terpljenje obfodil. Tak ftrah ne fovrashi greha sato, ko je fam na febi hudobin in ko Boga rasshali, ampak le sato, ko zhloveka vezimo nefrezhniga ftori. Pi avi in fveti ftrah boshji pride is ljubesni boshje, in ftori, de greh zlies vfe fovrashimo, de fe ga bolj ko ftrupene kazhe bojimo in ogibljemo, sato ko Boga rasshali; in de fe nobene rezhi na fvetu tako ne bojimo, kakor Boga rasshaliti in ga vezhno sgubiti. Vender je pa krift— janu tudi peipufheno, fe sravin tega tudi ') §ir. 1, 23. a ) Job 28, 28. 4 vezhniga terpljenja bati, kteriga je pravi- zhniBog v tim tiftim perpravil, kteri v’ grehu shive iu umerjejo. Boga fe morafh bati, ljubi moj kriitjan, kakor fe dober otrok fvojiga dobriga ozhe- ta boji; fe namrezh bolj boji njegovo 1 j a— besin sgubiti, kakor fe njegove fhibe boji. Bati fe ga morafh pa tudi, kakor fe flushabnik fvojiga ojftriga gofpodaboji, zhe je len in sanikern v’ fvojih opravilih, in leta ftrah te bo vedno perganjal, pridno in svefto sa Gofpoda delati, kteri te smiram in povfod vidi. Bati fe ga morafh dalej, kakor fe hu- dodelnik fvojiga fodnika boji, sakaj gotovo, in morebiti lhe danf, bofh Ital pred njegovim fodnjim ftolam, kjer bofh ojftro fojen; in leta lirah te mora od vliga tega odvrazhati, kar pred boshjo fodbo sagovarjati ne bofh mogel. Bati fe ga morafh tudi kakor fvojiga vli- gamogozlmiga Boga, po befedah Jesufovih: „ Vam bom pokami, koga fe bojte: Bojte ,, fe nje ji a . ki ima oblaft, potem ko vam „slavljenje odvsame, vaf v' pekel vrezhi. ,/Fedaj vam povem, de njega fe bojte“ l ). J^trah boshji je lep in velik dar S. Duha. Profi ga pogolta, de ti ga dodeli, in bofh <) Luk, 12, 5. 5 frezhin. Bolj ko bofh v’ bogabojezlniofti poterjen, bolj fe bofh s’ Bogam fklenil, in Bog s 1 tabo. Bolj ko fe bofh Boga bal, menj fe ti bo hudobniga duha in hudobnih ljudi bati; sakaj „kdor fe Gofpoda boji, fe nima nobene flvari bati u Preinifli tukej lep sgled bogabojezh- nofti. — Od nekdaj je Bog perpuftil, de fo njegovi flushabniki preganjanje terpeli, de fe je njih poboshnoft in bogabojezhnoft, drugim v’ sgled, lepo pokasala. Tako po- ftavim nam je ob zhafu hudobniga kralja Antijoha, ki je flushabnike boshje neufmiljeno preganjal, Eleasar lep sgled bogabojezlniofti dal. Leta kralj je hotel israelfko ljudftvo permorati, boshjo poftavo sapuftiti in v’ ne¬ veri shiveti; in veliko jih je bilo, ki fo fe is ftraliu terpljenja od Boga odvernili. Ali ne tako Eleasar. »Sklenil je, raji umreti, kakor Boga in njegovo fveto poftavo sa¬ puftiti. Hudobni kralj ga je hotel periiliti, mefo jefti, ki je bilo v’ boshji poftavi Israel- zam prepovedano; in ker ni hotel jefti, je bil k 1 finerti obfojen. Kadar fo to njegovi perjatli vidili, fe jim je ufmilil, ali to dim¬ ljenje je bilo krivizhno. »So ga tedaj fkri— vej profili, de naj pufti takiga mefa fi pernefti, ') §ir, 34, 16. 6 ki jim ga je jefti perpufheno, de ga bo je¬ del, in de bo kralj miflil, de prepovedano mefo je; in tako ii bo slavljenje ohranil. Ali Eleasar ni hotel tega perpuftiti, in jim je rekel: „Moji ftarofti ni perpufheno, tako goljfivo ravnati; sakaj inladenzhi bodo po¬ tem miflili, de je Eleasar, ki je she de- vetdefet let ftar, boshjo poftavo sapuftil, in je v 1 shivljenje nevernikovpreftopil; in tako bi s’ fvojo goljfijo marlikteriga sapeljal ... Ref je, de bi s' tem odfhel terpljenju, ki ga bom imel v 1 tem shivljenji preftati, ali rokam Vfigamogozhniga ne bom ne v 1 tem ne v’ prihodnjim shivljenji oditi samogel^ ... Kadar je tedaj hudobni kralj Antijoh vidil, de tega ftanovitniga flushabnika bo- shjiga premagati ne more, je sapovedal, ga k 1 terpljenju in k’ fmerti peljati. V’ Tvo¬ jim terpljenji je Eleasar k’ Bogu sdihnil in rekel: „Gofpod, dobro vefh, de bi fe bil jefi lahko fmerti obvarval, ali ni/im ho¬ tel ; in salo sdaj hude bolezhine na fvojim shivotu ter p im; ali moja dufha je savo/j tvojiya flrahu vefela , de to terpim u Saref lep sgled fvetiga ftrahu boshjiga! ') II Mak, 6. 7 II. lijtiliesiift do Boga. „ Ljubi Gofpoda fvojiga Boga is zeliga fvojiga ferza, in is žele fvoje dufhe, in is žele fvoje mifli, in is žele fvoje mozhi“ „ Opomni fe fvojiga flvarnika v' dne¬ vih fvoje mlado/ti “ '), pravi S. Duh v 1 lvetim Pifmu. — prezimi je, kdor sazlme Gofpoda fvojiga Boga she v 1 mladofti lju¬ biti, in ga zhedalej bolj ljubi. Ljubi moj mladi kriftjan, kteri to berefli, daj fvoje lerze Gofpodu, in terdno fkleni, le njega ljubiti zlies vfe. Ali bi ti po pra- vizi ravnal, ko bi fvoje ferze hotel narpred hudobnimu duhu, in potlej v 1 ftarofti fhe le Bogu dati, ker li dolshan, mu ga prezej dati? Ali bi po pravizi ravnal, ko bi hotel nar lepfhi leta fvojiga shivljenja, kteriga fi vfiga Bogu dolshan, pregrefhnimu vefelju fveta dati, in le ftare, neukretne leta Bogu? o Mark. 13, 30. 2 ) Pridig. 13, 1. 8 Nafhe ferze je sa Boga vftvarjeno 5 le Bog ga samore napolniti, in refnizlmo sa- dovoljniga in frezhniga ftoriti. Le Bog je vfe nafhe ljubesni nefkonzhno vredin. Ko bi ga samogli s 1 nefkonzhno ljubesnijo lju¬ biti, bi ga ljubili, kakor je vredin, ljubljen biti. Le v’ Bogu fo sedinjene vfe ljubes- nivofti, vfe popolnamofti, vfe lepote, vfe dobrote. Nar vezlii vefelje in sapopadek vfiga svelizhanja isvoljenili v’ nebelih je, Boga gledati in ga ljubiti; in nar ftrafhnejfhi ter- pljenje pogubljenih v’peklu je, Boga nikdar ne viditi, in ga fovrashiti. Ljubi moj kriftjan, zhe shelifh Boga vezimo v’ nebelih ljubiti, ga morafh she na tem fvetu refnizlmo ljubiti sazheti. „Lju- himo tedaj Boga, sukaj Bog na f je pervi ljubil“ 'j. Bog naf je ljubil, predin fmo bili v 1 ftanu ga ljubiti, predin fmo fhe na fvetu bili; in ravno njegova ljubesin do naf je ftorila, de naf je vflvaril, de naf je po fvoji laftni podobi vftvaril, de nam je ne- umerjozho dufho dal, ktera je namenjena, fe vezimo s’ njim v 1 nebelih vefeliti. — O nefkonzhna ljubesin do tako uehvaleshnih ftvari, kakor fmo mi! — ') I. Jan. 4, 19. 9 In to fhe ni bilo sadofti njegovi nesa- popadljivi ljubesni; ampak potem ko fmo s’ grehi vfo pravizo do nebefhkiga kraljeftva sguhili, nam je fvojiga ediniga preljubiga kSina dal, kteri naf je od vezlmiga pogub¬ ljenja, od vezlmiga terpljenja odrefhil; in ne drugazlii, kakor s’ fvojim laftnim groso- vitnim terpljenjem, in s 1 fvojo britko fmert- jo na krishi. — O nesapopadljiva ljubesin, ktera farna febe popolnama posabi, in tolj— kanj ftori sa fvoje ljubljene! Ali tudi fhe to vezhni ljubesni ni sa¬ dofti 5 temuzh potem ko naf je ufmiljeni Bog sa nebefa vftvaril, in Sin boshji sa nebefa odrefhil, naf §>. Duh s’ fvojo gnado ob¬ daruje, in li — naj tako rezliem — kolikor more persadeva, de bi naf le gotovo v’ nebefa perpravil. — Nikdar ne bomo sa- mogli, ne v’ tem shivljenji, ne v’ vezhnofti, popolnama sapopafti, kako velika je boshja ljubesin do naf! Tedaj ga tudi ti ljubi, moj krifljan, in nikdar ne nehaj ga ljubiti, in ga is ze- liga ferza ljubi. — ,, Moj fin , daj mi fvoje ferze (( '), ti Bog ljubesnivo pravi. Tedaj mu ga daj, in bodi vefel, de vezhni Bog ') Prip. 23, 26. 10 tako revin dar, kakor je tvoje ferze, tako sheli, de te proti, de mu ga daj. Ljubesin do Boga fe mora v 1 djanji pokasati. Zhe kriftjan ne shivi po bosliji volji in poftavi, gotovo Boga ne ljubi, de- firavno morebiti vzhati kake fladke obzliutke ljubesni v 1 fvojim ferzu ima. Ljubesin je ognju podobna. Oginj greje in fvetij kjer ni gorkote ne fvetlobe, tam gotovo ni ognja. Tako tudi ljubesin kjer ni gorezlmofti v’ bosliji flushbi, ne lepiga shivljenja, tam go¬ tovo ni prave ljubesni do Boga. Nafha ljubesin do Boga mora biti zlies vfe; to je, perpravljeni moramo biti, sa Boga vfe ftoriti, karkoli od naf imeti hozhe, ko bi bilo flie tako tefhko ; raji vfun fe od¬ povedati, kakor bosliji perjasnofti, raji vfe drugo sgubiti, kakor gnado boslijo; raji martre in fmert preftati, kakor fe s’ kakim greliam od Boga odlozhiti. Nafhe ferze, nafhe mifli in vli nafhi nameni morajo taki biti, de bomo po pravizi lahko s’f. Pavlam rekli: Kdo naf bo od ljubesni Kriflu- fove lozhil? Ali teshave? ali fda? ali la¬ kota? ali revfhina? ali nevarnofl? ali preganjanje? ali mezh ?. . .Vfe lete re¬ zili premagamo savo/j njega, ki naf lju¬ bi. Gotovo vem, de ne fmert, ne shiv- Ijenje, ne angelji, ne obla/li, ne mozhi; 11 ne sdajno, ne prihodnje ... in nobena druga ftvar naf ne bo mogla od boshje ljubesni lozhiti l ). Bres ljubesni nifmo nizi), in vfe drugo nam bres nje nizh ne pomaga 2 ). Kdor Boga zlies vfe, in blishnjiga savolj Boga in v 1 Bogu ne ljubi, ni nizh pred Bogam, in ne bo nikdar Boga v 1 nebelih gledal. Kdor v 1 ljubesni bosliji umerje, bo vezimo frezhin; kdor pa sheli v’ bosliji ljubesni um¬ reti, mora tudi v’ bosliji ljubesni shiveti; torej li persadevaj, ljubi moj kriftjan, Boga ljubiti zhes vfe; in vfak dan ga proli, de oginj fvoje ljubesni v 1 tvojim ferzu vname in te v’ fvoji fveti ljubesni do konza tvojiga shivljenja ohrani. Premifli lep sgled ljubesni do Boga in ga pofnemaj. Dva pufhavnika fta dolgo Boga profila, de bi jima gnado dal fpos- nati, kako bi ga samogla prav ljubiti in mu popolnama llushiti. Bog je te pravi- zline profhnje vflifhal in jima je na siianje dal, de naj v 1 mefto Alekfandrijo grefta in rnoslia poifheta, ki mu je Evkarift ime, in njegovi sheni Marija. Leta dva bolj po¬ polnama Bogu flusiiita, kakor ona dva. Rim. 8, 35 — 39. 5 ) I. Kor. 13. 12 Vefela in Bogu hvaleshna fta fe leta dva pufhavnika na pot podala, in fta dolgo zhafa po velkim niefiu Aleklandrii popra- fhevala, kje ftanuje Evkarift. Ali nobedin ni tega revniga zlilo veka posnal. Potem fta sazliela mifliti, de je vfe to smota, in fta fe slie proti pufhavi vernila. Ali predin fta is mefta prifhla, fta vidila sheno ftati pred nifko revno hifho; fta tedaj fhe njo vprafhala, zhe ve, kje Evkarift ftanuje. — Mojimu moshu je Evkarift ime, jima je od¬ govorila shena, in tukej ftanujeva; pa ga ni sdaj doma, bo fhe le drevi prifhel. Polna hvaleshnofti do Boga fta fhla v’ hifho, in fta skelela fkoraj viditi tega sve- ftiga flushabnika boshjiga. Proti vezheru je tedaj prifhel Evkarift, in je fvojo majhno zhedo ovz, ki jih je zhes dan pafel, domu pergnal. Komaj fta ga pufhavnika sagledala, fta mu naproti fhla, fta ga perferzhno objela in v’ hifho fpremila. Evkarift fe je mozlnio zhudil, in ni mogel sapopafti, sakaj mu leta dva fpo- kornika toliko perjasnofti in zhafti fkasujeta. Ali fhe veliko bolj fe je savsel, kadar fta ga profiti sazhela, de naj jima vfe na tan¬ ko pove, kako on in njegova shena Bogu flushita, ker shelita, od njih fe uzhiti, Bo¬ ga prav ljubiti, in njemu svefto flushiti. — 13 Ubog nevedin paftir fim, jima je Evkarift odgovoril, in nizh prav Boga ne ljubim in mu flabo flushim. Ali vaji profim, zhaftit- ljva flushabnika boslija, de me uzhita, ga tako ljubiti, kakor ga fveti pufhavniki lju¬ bijo. — Potem fta ga fhe bolj profila in fta mu sapovedala, de naj jima svefto pove, kako sliivi. Na to je Evkarift tako rekel: Boshjim flushabnikam fim pokorfbino dolshan ; tedaj vama povem, de fim bil she v' mladofti sa- zhel Bogu flushiti, in vfe is ljubesni do nje¬ ga ftoriti. Moja mati je bila bogabojezha shena, in me je she y’ mladofti uzhila Boga ljubiti. Bog mi je gnado dal, de fim nauke fvoje dobre matere svefto dopolnil. Kadar fim imel kaj terpeti, fim is ljubesni do Boga voljno poterpel; kadar fo mi ftarfhi kaj sa- povedali, fim is ljubesni do Boga prezej fto- ril, kar mi je bilo sapovedano; kadar fim druge otroke vidil, ki fo fvojim ftarfhem kake fladke rezili kradli in jih jedli, fim fe Boga fpomnil, in is ljubesni do njega fim fe tatvine sdershal. In kakor fim fe bil s 1 boshjo pomozhjo v 1 mladofti navadil, tako fim tudi potem smiram ravnal, in fim fe na¬ vadil, vfe savolj Boga in is ljubesni do nje¬ ga ftoriti. Sjutrej vftanem sgodej is ljubes¬ ni do Boga ; opravim fvojo molitev in dan 14 Bogu darujem is ljubesni do njega; potem fe k’ delu podam in delam is ljubesni do nje¬ ga, sato ko je njegova fveta volja, de naj dolshnofti fvojiga ftanu dopolnujem. Kadar pozhivam, fe fvojiga ftvarnika fpomnim, ki je pozhival po vftvarjenji vfdi rezhi ‘J; in is ljubesni do njega nekoliko pozhivam, de potem bolj pridno delati sa- morem. Jed vsliijem is ljubesni do Boga, ki me je vftvaril in me ohrani, in mi vfe da, kar potrebujem. Kadar lim lazhin ali shejin; kadar mi je mras ali vrozhe; kadar revfhino ali kako bolezhino terpim, fe fpo¬ mnim Jesufa, ki je vfe to sa-me terpel, in is ljubesni do njega vfe voljno poterpim. Kadar mi Bog kako dolgo bolesin, ali hudo letino pofhlje, vfe is ljubesni do njega s 1 hvaleshnoftjo is njegovih rok prejmem. S’ fvojo sheno smiram v 1 miru in v’ edinofti shivim, kar jeft hozhem, to tudi ona; in kar ona hozhe, to tudi jeft; in ka¬ kor jeft shivim, tako tudi moja shena. To je vfe, kar vama vem od najniga slavljenja povedati. Potem fta ga pufhavnika vprafhala, zhe ima kaj premoshenja; in jima je odgo¬ voril: Moje premoshenje je majhno. Sra- ‘) I. Moj s. 3, 3. 15 vin lete majhne zliede ovz nimam veliko drusiga; ali dobrotljvi Bog mi vedno fvoj fveti shegin dodeluje, in imam vfiga sad ofti. Kaj- saflnshim in perdelam, rasdelim v’ tri dele. Pervi del dam zerkvi, is ljubesni do Boga, ki je njegova hifha; drugi del dam ubogim in popotnikam, is ljubesni do Jesufa ; in v 1 podobi revesha vidim in zhaftim ufmi- ljeniga Jesufa 5 in tretji del ohranim sa-fe in sa fvojo sheno, in shivim v 1 vedni rev- fhini, is ljubesni do Jesufa, ki li je rev- fhino na teni fvetu isvolil, in je is ljubesni do naf revin poftal. Kadar imam flabo jed, ali kadar mi jedi permankuje, fe fpomnim Jesufove lakoti, ktero je on velikokrat obzhutil is ljubesni do mene; fe fpomnim; de njegova nar ljub— fhi jed je bila, boshjo voljo dopolnovati; in de zhlovek ne sliivi le od telefne jedi, am¬ pak tudi od boshje befede; in tako prena- fham voljno fvojo revfhino, is ljubesni do Boga. Sadnizli fta ga pufhavnika fhe vpra- fliala, zhe ima kakiga fovrashnika. Nato jima je Evkarift odgovoril: Kdo je na tem fvetu bres fovrashnikov ? Jesuf jih je imel, in nar fvetejfhi perjatli boshji fo jih imeli; kako bi jih jeft ubogi grefhnik ne imel. Ref je, de nobenimu nizh hudiga ne shelim in 16 nizli hudiga ne ftorim, in tudi od nobeniga nizli hudiga ne govorim; ali per vlim tem imam vender fovrashnike, ki fo mi nevofli- Ijivi. Pa jim nizli hudiga ne vofhim, ampak imam ufmiljenje s’ njimi in jih ljubim; jih grem vzliaii obifkat, in kadar jim samorem kaj dobriga flori ti, jim vfe rad ftorim, is ljubesni do Boga. Kadar kdo kaj hudiga od mene ali od moje shene govori, ali ka¬ dar mi kdo kaj hudiga ftori, mirno poterpim is ljubesni do Jesufa, ki je fhe vfe vezli sa-me terpel. In moja shena ravno tako v’ vfih rezheli ravna. Tako tedaj je najno revno shivljenje, in nikoli nizli pofebniga in velikiga ne ftoriva. S’ velikim sazhudenjem fta fe potem pufhavnika domu vernila, in fta perferzhno hvalila Boga, de jima je tako lepo in lahko pot h’ kerfhanfki popolnamofti in k’ nebefh- kimu svelizhanju pokasal. 17 III. Pofnemaiije Je§!il‘a. „SgIed fim vam dal, de kakor fim jeft lioiil, tudi vi florite “ ‘J. Kdor liozhe fveto shiveti, mora fvete sglede pofnemati; ali fvetejfhiga sgleda m' nikoli na fveti bilo, kakor je bil Jesufov Ksgled. Jesuf je ^vetnik fvetnikov, nar vi- fhi popolnamoii vlili zhednoft. — »S. Pavl je salo do tako vifoke fvetofti prifhel, ko je smiram Jesufa pofnemal 2 J. Ravno tako fo tudi vfi fvetniki Jesufov sgled vedno pred ozhmi imeli in fo ga svefto pofnemali. Leta „ Dobri Uzhenik u je is nebef na leto revno semljo prifhel, in je nam enak poftal, de bi naf ne le s 1 fvojo befedo, am¬ pak tudi s 1 fvojim shivljenjem v’ vlili okoli- flavah boshjo voljo dopolnovati uzhil. Sato je otrok poftal, de bi otroke uzhil, kako fe morajo do Boga, do fvojih ftarfhev in ') Jan. 13, 15. 2 ) I. Kor. 4, 16. 11, 1. Fil. 3, 17. 2 18 do vfili ljudi sadersliati 5 je mladenzh po- ftal, de bi mladenzhe uzhil, kako fe morajo nevarniga sapeljiviga fveta varovati, in she v' mladofti Bogu flushiti5 je tnosh poftal, de bi odrafliene ljudi uzhil, kako dopolno- vati dolslmofti fvojiga ftanu, in kako vfe teshave slavljenja preterpeti. Mladini ljudjem je .Jesuf pcfebno fhtiri lepe sglede dal, ktere morajo pofnemati, zhe mu shele dopadljivi biti. 1 . Pervi sgled Jesufa v 1 mladofti je bilo njegovo tiho, ponishno, revno in de¬ lavno shivljenje. $veto Pifmo nam ne ve veliko od Jesufove mladofti povedati, ker je njegovo shivljenje tiho in ljudem nesnano bilo. Sunaj njegove prefvete matere in fve- tiga .Joshefa ga nobedin v 1 njegovi mladofti ni prav posnal; le ona dva fta vedila, de je edin $in vezhniga Boga. —- Prelep sgled tihe ponishnofti, ki ga je iSin boshji mladim ljudem dal, kteri fe tako radi hvalijo, zhe fo nekoliko imenitnifhiga rodu; fe zhes druge povsdigujejo in jih sanizhujejo, ki fo nifkiga in revniga ftanu; in ne premiflijo, de pred Bogam ni nobene druge imenitnofti in vi- fokofti, kakor ponislmoft, ker je le tift pred Bogam povikfhan, kteri fam febe ponishuje. Jesuf, defiravno §in shiviga Boga, je smiram pridno delal, she v 1 mladofti, ka- 19 kor pravijo pervi zerkveni uzheniki; in je lep sgled dal ndadenzham in vfim ljudem, ki fo grefhniki, in od pravizhniga Boga k’ delu obfojeni Ljubi moj kriftjan, zhe v 1 revfhini in v’ trudu shiviih, bodi sadovoljin; premifli Jesufovo revfhino; njegovo pridnoft, njegov trud; in is ljubesni do njega ravno tako radovoljno vfe preneli, kakor on; in fi bofh njegovo dopadenje in njegovo ljubesin per- dobil. — O frezha zhes idefrezhe, Jesufu dopafti in od njega ljubljen biti! 2. Lep sgled, ki nam ga je .Jesuf v’ fvoji mladofti dal, je tudi njegova poboshnoft in gorezbnoft \’ boshji flushbi. Komaj dva- najft let ftar fe she poda s’ fvojimi ftarfhi na daljno pot proti Jerusalemu; in kadar v 1 boshji tempelj, v’ hifho fvojiga nebefh- kiga Ozheta pride, je tega ivetiga kraja tako vefel, de ga ne more vezli sapuftiti. Nikdar fe ne navelizlia, uzhenikov poflufhati, ki boslijo poftavo raslagajo, defiravno je on njih „Uzhenik u , defiravno jih on s’ fvojo vezimo modroftjo napolnuje. Pofnemaj, ljubi moj mladenzh, leta lepi sgled. — Od kod pride tvoja lenoba v’ bo- sliji flushbi? »Sakaj fi tako sanikern v’ po- ') I. Mojs. 3, 17 — 19. 20 flufhanji boslije befede? Sakaj fe ti osnano- vanje boshjih refniz tako dolgozhafno sdi, de dremljefh ali v’ druge rezhi miflifh, ka¬ dar uzheniki boslijo poftavo raslagajo? — To pride vfe odtod, ker Jesufoviga sgleda ne premifhljujefh in ne pofnernafh. — Uftani tedaj, o kriftjan! is fvoje pogubljive dremote. Premifli Jesufov sgled in ga pofnemaj. Bodi Bogu hvaleshin, ker ti vedno perlo- shnoft daje, boslije refnize in svelizhanfke nauke poflufhati; boslijo poftavo inkerfhan- fke dolshnofti smiram bolj in bolj na tanko fposnati. S’ hvaleshnim ferzam fposnaj leto veliko gnado in frezlio. — O koliko jih je, pofebno v 1 tej divji desheli, kjer to pifhem, ki nikdar te gnade nimajo, boslijo befedo flifhati, ker je tukej premalo osnanovavzov boshjih refniz. Ko bi tako perloshnoft imeli, kakor jo ti imafh, bi fe k 1 Bogu fpreober- liili in fe svelizhali. Ti pa per vfi obilnofti boshje befede fvojo duflio ftradati puftifh; fedifh per ftudenzu shive vode, in tvoja dufha sheje umira! — 3. Dalej je lep sgled ljubesniviga mla- denzlia Jesufa njegova svefta pokorfhina do fvoje prefveie matere in do fvojiga red¬ nika Popolnama jima je bil pokorili in Luk. 3, 51. 2i podloshin v’ v lih rezheh; in ne le fvoji la- ftni materi, ampak tudi fvetimu Jeshefu, ki ni bil njegov ozke, ampak le njegov rednik in varil. — S ar el' lep sgled pokorfhine! Premifli ga dobro, ljubi moj kriftjan, in po- fnemaj ga. Jesul’ je »Sin boshji, vezhni §in vezhniga Ozheta; in vender fe, po fvoji zhlovefliki natori, ljudem podvershe, ki fo njegove ftvari. Vezhna Modroft je Jesuf in nefkonzhna ^vetoft, in po njegovi pre- vidnofti in volji fe nebo in semlja, in vfe kar je vftvarjeniga, ravna; in vender po- polnama vda fvojo voljo v’ voljo fvoje ma¬ tere in fvojiga varlia, in vfelej svefto opra¬ vi, kar mu sapovefta. Kako bofh tedaj ti, moj kriftjan, per fodbi boshji obftal, zhe po takim sgledu, ki ga pred ozhmi imafh, fvojim ftarfhem in vifliim nili pokorili, ki li menj, kakor tvoji ftarfhi in vifhi, in menj previdnofti, modrofti in fkufhnje imafli, kakor oni? — Premifli, de te bo ravno tifti Jesuf fodil, ki ti je tak lep sgled ponishne pokorfhine dal. 4. Zheterti lep sgled Jesufov, ki ga najdemo v 1 fvetim Pifmu, je, de je Jesuf ravno tako, kakor v 1 letih, tudi v* modrofti in v’ gnadi in v’ prijetnofti pred Bogam in 22 pred ljudmi vedno rafel Jesuf, ki je Bog in zhlovek fkup, je fzer vfe nar vifhi popolnamofti smiram imel, tudi v’ fvoji pervi mladofti, tode ljudem od sazhetka nifo bile snane; in Jesuf jih je smiram bolj in bolj v’ fvojim djanji in shivljenji fkasoval, kakor je v’ letih rafel. Ravno tako je folnze farno iia febi smiram enako, vender fe nam sju- trej ne sdi tako fvitlo in gorko, kakor potem ko bolj vifoko pride, in pofebno o poldne. Leta sgled Jesufov naf uzhi, de mo¬ ramo po poti kerfhanfke popolnamofti smi¬ ram naprej iti, nikdar obftati ali nasaj iti. In kdor obftoji, she nasaj gre. Kdor fi vedno ne persadeva, smiram boljfhi in Bogu bolj dopadljiv poftati, bo zhedalej flabfhi in bolj sanikern poftal. Slavljenje je enako tekozhi vodi ali reki. Po tej reki fe mo¬ ramo gori peljati, ne doli, zhe hozhemo v 1 nebefa priti. Kdor ii vedno persadeva in pridno vefla, pride naprej; kdor pa neba veflati, ne oftane smiram na tiftim meftu, kjer je nehal veflati, ampak gre nasaj, sa- kaj voda njegov zlioln nasaj sanefe; in fe bo pogubil, zhe fpet pridno veflati ne sa- zhne. ') Luk. 3, 53. 23 Is te perglihe tudi vidifh, ljubi moj kriftjan, de fi mora zlilovek vedno persa- devati, po poti kerflianfke popolnamofti na¬ prej priti, zhe fe hozhe svelizhati; sakaj zhe li le vzha/i persadeva, in potem fpet preneha, je enak zholnarju na tekozhi vodi, kteri nekaj zhafa pridno vefla in nekoliko poti ftori; ali fkoraj fpet neha veflati, in voda ga nasaj sanefe. Potem fpet sazlme veflati; ali komaj pride tako delezh, kakor je bil v’ p er viz h prifhel, fpet neha veflati, in fpet fvojo pot in fvoje persadevanje sgubi, in nikoli delezh ne pride. Tedaj, ljubi moj kriftjan, bodi pridin na poti proti nebefam, in pofnemaj Jesufov sgled. Kako shaloftno je, pofebno mlade ljudi viditi, kteri, namefti de bi smiram bolj modri, bogabojezhi in poboshni poftajali, fo zhe dalej bolj rasujsdani, nefpodobni in hu- dobid; smiram bolj in bolj sanikerni in ne¬ marni v 1 dopolnovanji fvojih kerfhanfkih dolshnoft. ^vojeferze, ki fo ga vliga Bogu dolshni, njemu odtegnejo, in ga sapeljivimu fvetu in hudobnimu fovrashniku dajo; fvoj um, ki ravno sazhne, boshje refnize sapo- padati, v’ nizhemarne pofvetne mifli in pre- grefhne slielje obrazhajo; in fvojo voljo, ktero jim je Bog le sato profto vftvaril, de bi jo radovoljno s 1 boshjo voljo fklenili, le 24 popazheuim fhegam fveta ia fvoji hudobni posheljivofti podvershejo. — To fe ne pra¬ vi, siniram bolj in bolj v" modrofti, v’ gnadi in prijetiiotti pred Bogata in pred ljudmi rafti, kakor nam je Jesuf v’ fvoji mladofti sgled dal. Ali ne le v’ ndadofti, ampak v’ fvojirn želim slavljenji nam je Jesuf nar lepfhi sglede dajal, ktere moramo vedno pofne- mati, zhe hozliemo njemu dopafti in sveli- zhani biti. Zel zbal' fvojiga slavljenja je Jesuf v"’ satajenji fvoje boshje zhaftitljivofti, in v’ duhu pokore shivel; ne savolj febe, sakaj pokore in terpljenj njegova nefkonzhna fvetoft ni potrebvala; ampak le de bi sa naf sadofti ftoril in nam sgled dal, je tako shivel. — Tudi v’ duhu molitve, v’ duhu pokorfhine in ljubesni do fvojiga nebefhkiga Ozheta nam je nar lepfhi sglede pred ozhi poftavil. — Njegovo zelo slavljenje, pofebno kadar je bil uzliiti sazhel, je bilo polno lju¬ besni in ufmiljenja do blishniga, ne le do perjatlov, ampak tudi do fovrashnikov, sa ktere je fhe v’ fvoji sadnji uri perfezlmo fvojiga nebefhkiga Ozheta profil. Naf ha, nar vezhi zhaft in nefkonzhna frezhaje, sa Jesufam hoditi, njegove sglede svefto pofnemati. Njega sapuftiti, in po drugi poti hoditi, kakor po kteri je on ho- 25 dil, bi bilo nafhe gotovo iti vezhno pogu¬ bljenje. Jesuf je po vofki in ternjevi poti hodil, je veliko terpel in je tako prifhel v’ fvojo nebefhko zliaft Kako bomo te¬ daj samogli v’ ravno tifti kraj priti, zhe hozhemo le smiram po fhiroki in gladki poti pofvetnih vshitkov hoditi, in nizli is ljubesni do Jesufa terpeti? Pavl naf užiti, de tifti bodo isvoljeni, kteri bodo Jesufu ena¬ ki poftali 2 J. Grosno dobro je, fe she v’ mladofti po Jesufovih sgledih ravnati, in tako rekozlt s’ Jesufam rafti, kakor v’ letih, tako tudi v’ modrofti in poboshnofti. v Dobro je zhlo- veku, javni ( Gofpodov) noftti od fvoje mladofti u 3 J. — Jesufov jarm je pofebno fladak in prijetin, kadar fe ga zhlovek she od mladofti navadi. Tedaj bi fe imeli slafti mladi kriftjani persadevati, fvoje shivljenje po Jesufovimu ravnati; in bi fe imeli raji v’ fhpegel njegoviga sgleda per vfaki perlosh- nofti pogledati, kakor v 1 fvoj pofvetni nizhe- marni fhpegel. — In ftarfhi bi imeli per vfaki perloshnofti fvoje otroke uzliiti in opo¬ minjati, de naj tako ravnajo, kakor je Je¬ suf v' fvoji mladofti v’ takih perloslmoftih ravnal. 0 Luk. 24, 26. ») Rim. 8, 29. 3 ) Shal. pef. Jerem. 4,27. 26 Od tega imamo lep sgled, ki fo ga tri poboshne duflie vlim ftarfhem, uzhenikam ia otrokam dali. — Bila je revna, sravin pa bogabojezha vdova, ki je imela hzher, po imenu Doroteja. Leta dekliza je bila v’ fvoji pervi mladofti grosno nepokojna in po- fvetna. Njena mati fe je sa-njo bala, de bi fe zhedalej bolj ne popazhila, in po sgle- du pofvetnih shenfk shiveti ne sazbela. Te¬ daj, defiravno je bila revna, jo je dobri in poboshni uzhenizi isrozhila, in jo je pofebno profila, de naj njeno hzher po kerfhanfko shiveti, in Jesufove sglede poihemati naužili. Doroteja, ki je bila takrat defet let ftara, je oftala dve leti per fvoji uzhenizi, kjer ni nizli drusiga vidila ne flifhala, ka¬ kor fvete boshje rezili in Jesufove sglede. Bog ji je gnado dal, de je vfe lete lepe nauke v’ ferzu ohranila, in je terdno fklenila, zel zhaf fvojiga shivljenja po njih ravnati. Kadar je k’ fvoji materi nasaj priflda, je bila leta poboshna vdova fvoje ljube hzhe- re perferzhno vefela. In saref je bilo lepo viditi, kako je bila leta dekliza ponishna, poterpeshljiva, krotka, in fvoji materi v 1 vfih rezheh pokorna. Smiram je bila sadovoljna in perjasna, ni nikoli godernjala, ni nikoli nobeniga opravljala, in tudi nobenih drugih hudobnih befedi ni govorila, in jih tudi po- 27 flufliati ni liotla- Vezli je miflila, kakor govorila; in njeno nar vezlii vefelje je bilo, v' Boga mifiiti, moliti in v 1 zerkev iti. Leto lepo kerfhanfko shivljenje ni le njeno mater vefelilo, ampak tudi vfi dobri kriftjani tiftiga kraja fo bili lete dobre de- klize vefeli. Le nevofhljive dufhe je nifo mogle terpeti, sakaj uevofhljivoft je ravno takrat nar bolj slialoftna in fovrashna, ka¬ dar blishniga v 1 zhafti, v’ frezlii ali v’ gnadi vidi. Nevofhljivoft je grosno gerd in velik greli, in je isvirk grehov; pofebno pride opravljanje in obrekovanje is nje. — Nektere nevofhljivke tedaj fo fi grosno persadevale, dobro ime lete poboslme deklize pozherniti, ker fo terdile, de je vfe njeno lepo shivljenje le hinavfhina in sakrita hudobija. Doroteja je flilhala, kako hudobno od nje govore, pa je vfe voljno poterpela, po sgledu Jesu- fovim, in is ljubesni do njega. Nikoli ni nizh liudiga od fvojili fovrashniz rekla, am¬ pak jim je smiram perjasne befede dajala, kadar jih je vidila. Is tegafo dobri kriftjani kmalo fposnali, de njena poboshnoft ni hi- navfka, ampak refnizhna in perferzhna. Pofebno je pa njen duhovni paftir nje- niga lepiga shivljenja vefel bil, in je Boga hvalil sa vfe gnade, s’ kterimi je leto' dufho tako obilno obdaroval; kakor tudi salepi sgled 28 in dobre nauke, ki jih je vfim dekletam nje¬ gove fare dajala. Skelel je na tanko vediti, kako shivi; jo je tedaj k’ febi poklizal in vprafhal, kako shivi in ravna, in kako fe v 1 vfih okoliftavah fvojiga shivljenja obnafha. Na to mu je tako odgovorila: Gofpod ozhe, meni fe sdi, de vfe premalo ftorim, kadar premiflim, kako me je moja uzlieniza uzhila, in kakor sdaj njih pridige in nauke flifhim. Pofebno fe velikokrat fpomnim nau¬ ka, kteriga mi je moja dobra uzlieniza da¬ la, de naj li v’ vfih fvojih delih, v 1 vfih sopernoftih in teshavah po Jesufovim sgledu ravnati persadevam. Kadar tedaj sjutrej vftanem, fe fpom¬ nim Jesufa, ki je od fvoje mladofti vfe fvo- je dnove fvojimu nebefhkimu Ozhetu daro¬ val 5 in po njegovim sgledu fe darujem Bo¬ gu, ftorim f. krish, mu darujem vfe fvoje mifli, befede, djanje in terpljenje zeliga dneva, in ga proiim, de naj me varuje in ohrani po fvojim nefkonzhnim ufmiljenji. Kadar molim, li miflim Jesufa, kako per- ferzlmo in ponishno je fvojiga nebefhkiga Ozheta molil; in fklenem fvoje flabe mo¬ litve s’ njegovo prefveto molitvijo, in jih tako Bogu darujem. Kadar delam in fe trudim, fe fpomnim, de fe je Jesuf fhe bolj trudil v’ fvojim revnim shivljenji na tem fvetu, 29 is ljubesni do mene; in leta mifel mi prezej polajfha vfe teshave in vef trud. Kadar mi moji ftarfhi kaj sapovejo, fe fpomnim, kako je bil Jesuf fvojim ftarfhem podloshin in po¬ korili, in prezej fklenem fvojo pokorfhino s’ njegovo, in ftorim, kar mi je sapovedano. Kadar mi je kaj prav teshavniga in soper- niga sapovedano, fe fpomnim Jesufove po- korfhine do njegoviga nebeflikiga Ozlieta, ker mil je bil pokorili do fmerti na krishu, in prezej fe mi lahko sdi, kar mi je sapove¬ dano; in is ljubesni do krislianiga Jesufa vfe na tanko dopolnem. Kadar mi kdo kaj soperniga ali rasshaljiviga rezke, molzhim, sakaj fpomnim fe, de ib Jesufu fhe veliko vezli rasslialjivih befedi rekli, in popolnama po krivizi; jeft iim pa grefhniza, in saflu- shim sanizhvana biti; in ker je on le mol- zhal per vlili rasslialjivih befedah, je ravno to fhe bolj moja dolshnoft. Kadar grem k^ jedi, fe fpomnim, de je Jesuf revno na tem fvetu shivel, de je vezhkrat revno jed imel, in je le toliko jedel, kolikor je bilo sa ohran- jenje slavljenja in sdravja potrebno, de je samogel Bogu in blishnimu flushiti; in po tem sgledu ii persadevam ravnati. Njen duhovni paftir fe je sazhudil, kadar je to fiifhal, in ji je rekel: Doroteja, sareffi frezhna in bogata. Bog ti daje velike gnade 30 in veliko dufhno vefelje. — Na to mu je odgovorila: Ref je, de najdem veliko ve- felja in trofhta v' llushbi bosliji; ali velike fo tudi vzhafi teshave in sopernofti, ki jih moram preftati. Vzhafi me moje tovarfhize sanizhujejo in fe mi pofmehujejo; vzliali imam tudi grosno hudobne fkulhnjave, in fim v’ veliki nevarnofti Boga rasshaliti in sgubiti. Potem jo je fpet duhovin vprafhal: Kako pa ravnafh, de vfe fvoje fkulhnjave in du- fhne teshave frezhno premagafh? — In mu je odgovorila: V’ lkufhnjavah fe fpomnim, de jih je tudi Jesuf imel, in de jih je rav¬ no sato imeti hotel, de je fvojim flushab- ni kam pokasal, de noben zhlovek na fvetu bres fkufhnjav biti ne more, in kako jih moramo premagati, in potem li persadevam, po njegovim sgledu, s’ kako boshjo befedo premagati hudobniga fkufhnjavza. — V’ dufhnih teshavah li pa Jesufa miflim na olj— fki gori, kako je shaloftin in v’ grosovit- nih teshavah, tako de kervavi pot poti. Ali pa fi ga na krishi miflim, kako je sapufhen in bres vliga trofhta in polajfhanja; in po¬ tem je moje ferze kmalo bolj lahko in ve- felo, in is ferza isrezhem lete lepe befede Jesufove: Ozke , ne moja , ampak tvoja volja naj fe sgodi. 31 Poln fvetiga vefelja in hvaleshnofti do Boga sa leto poboshno dufho jo je duhovin fhe dalej vprafhal, od koga fe vezhidel s’ fvojirni tovarfhizami pogovarja. — Na to je odgovorila: Nar raji jim to pravim, kar lim tudi njim sdaj pravila. Jim perpovedu- jem, de naj li persadevajo v’ vlili rezheh po Jesufovim sgledu ravnati; de naj fe ga fpomnijo v 1 fvojih molitvah, v 1 govorjenji, per delu, per jedi, in v 1 vlili telefnih in dufhnih teshavah; de naj premiflijo, kako je on v 1 vlili tih okoliftavah ravnal, in de naj fi persadevajo, is ljubesni do njega in v’ edinoiti s’ njim ravno tako ravnati. Jim pravim, kako me je moja dobra uzheniza ravno to uzhila: in fposnam, in zhedalej bolj previdim, de nizh boljfhiga na tem fvetu ftoriti ne moremo, kakor fvojiga Gofpoda in Boga pofnemati, in tako dobrimu Gofpo- du svefto flushiti. Potem ji je duhovin perporozhil, de naj smirern tako ravna do konza lvojiga stavljen¬ ja; in naj li vedno persadeva, tudi 1'voje perjatlize k 1 takimu slavljenju napeljevati. Srezhin je she na tem fvetu, in bo na unimu vezimo frezhin, kdor Jesufove sglede is ljubesni do njega svefto pofnema. 32 IV. lijubestn «lo Mislmiga. Ljubi fvojiga blishniga, kakor famiga febe . . . Blishniga ljubiti, kakor famiga febe, je vezli vre¬ dno, kakor vfe darovanje “ ' j. Ljubesin do blishniga je poglavitna zhednoft kriftjana, sakaj Jesuf je raslozh.no rekel, de Boga ljubiti zhes vfe, in blishni- ga kakor famiga febe, je sapopadek vliga tega, kar je kdej Bog ljudem sapovedal, v’ Mojsefovi poftavi, v 1 prerokih in v’ fve- tim Evangelji. Ali deliravno je leta zhednoft tako po¬ glavitna, fe malokdaj med kriftjani v’ fvoji popolnamofti najde. Vezhidel kriftjani le fvojo shlahto, fvoje perjatle in snanze lju¬ bijo, in k’ vezhinm fvoje dobrotnike, dokler fe jim dobrotljivi fkasujejoj do drugih ljudi pa, pofebno do nesnanih, ne obzhutijo no- Mark. 12, 31. 33. 33 beniga nagnjenja, nobene ljubesni, in veli¬ kokrat fhe zlo nobeniga ufmiljenja, in fo- vrashnike fovrashijo, kakor fo od njih fo- vrasheni. To fene pravi, blishnjiga ljubi¬ ti, kakor fainiga febe, ampak le famiga febe. Vezhidel fo ltarfhi krivi, de njih otrozi v 1 teni pomankanji prave ljubesni do bli— shnjiga odrafejo, in de malokteri potem k" tej lepi kerfhanfki zhednofti pride. Ne pra¬ vim, de jih s’ befedo uzlie, le fvoje per- jatle in dobrotnike ljubiti; in tifte, ki jim kaj hudiga in soperniga flore, fovrashiti; ampak s' fvojim djanjem in sgledam jim leta pogubijivi nauk dajejo. Veliko je nam- rezh kerfhanfkih ftarihev, ki fe nar raji, in vprizho fvojih otrok, od pregrefhkov, hudobnih del in nefpodobniga shivljenja fvojih fofedov, in fploh fvojiga blishnjiga pogovarjajo; kakor tudi od kriviz in fhkod, ktere jim fofedje is nevofldjivofti ali hudobije ftore; fe ferde in jese, in grosno gerdo go¬ vore soper fvoje fovrashnike, soper vfe tifte, ki jim kaj hudiga ali soperniga ftore; in velikokrat tudi soper fvojo gofpofko in fvoje duhovne. In vfe to govore vprizho fvojih otrok; in leti ubogi otrozi v' takih sgledih odrafejo. Kako fe samore tedaj fveta ker- fhaufka ljubesin do blishnjiga v 1 njih ferzih 3 34 vkoreniniti? Leti hudobni pogovori sadufhe v’ njih vfiga duha kerfhanfke ljube,sni 5 in tefhko je potem fe tega duha navseti, sa- kaj pervi sapopadki in obzhutki, kterih fe zhlovek v 1 fvoji mladofti navsame, fe glo¬ boko v 1 ferze vtifuejo in vkoreninijo; in malo jih je, ki jih potem do zhiftiga isrujejo, in fvoje ferze s’ drugimi napolnjo, ki fo per- vim nafproti poftavljeni. Leti nefpametni in pohujfhljivi ftarfhi pazil ne pomiflijo, kako hudobni in pogu- bljivi fo sgledi, ki jih s 1 takim govorjenjam fvojim otrokam dajejo, in de ravno savolj tega je tako malo prave kerfhanfke ljube- sni do blishnjiga med ljudmi. Is tega pride, de fe ljudje fploh tako malo med fabo fpo- fhtujejo in zhafte, in fe le vfe prevezh eden drusiga sanizhujejo. Is tega pridejo fovra- sline mifli in povrazhevanje hudiga, ki nam ga blishnji ftori. Is tega pride tudi, de lju¬ dje vezhidel tako malo eden s' drugim po- terpe; de tako radi godernjajo; de fo tako neufmiljeni do revnih ljudi. In ravno od tod tudi tolikanj nevofhljivofti, prepiranja in opravljanja med ljudmi. Vfe to je pravi kerfhanfki ljubesni do blishnjiga nafproti, je Bogu sopei-no, in dufham v 1 vezimo po¬ gubljenje. Torej, ljubi moj kriftjan, fe vfiga tega 35 varuj, in fe s’ boshjo gnado in pomozhjo na pravo pot podaj in na nji do konza b- ftani. Zhe imafh otroke, fe varuj jih po- hujfhati s’ befedami, ktere fo soper ljubesin do blislmjiga; in glej, de s’ befedo in s' djanjem duha lvete kerfhanfke ljubesni v’ njih ferzih obudifh in ohranifh. Zhe fi pa fhe farn mlad, moj kriftjan, kteri to berefh, premifli, zhe fe nili tudi ti po nefpametnih in nekerfhanfkih pogovorih, ki li jih flifhal, popazheniga pofvetniga duha navsel, kije fveti kerfhanfki ljubesni do blislmjiga tako nafproti; in li s’ pomozhjo boshje gnade refnizhno persadevaj, fvoje ferze istrebiti in ozhiftiti, in ga s’ pravo ljubesnijo do blislmjiga napolniti, k/era je bolj prijetna , kakor vfe darovanje. De bolh bolj svefto ftoriti samogel, premifli lete tri rezhi: 1. Premifli, kdo je tvoj blishnji. — Tvoj blishnji je vfak zhlovek, naj bo kdor hozhe in kakorfhin hozhe, revin ali bogat, dober ali hudobin, snan ali nasnan, perja- tel ali fovrashnik. Tako naf Jesuf uzhi v’ Evangelji, v 1 kterim govori od zhloveka, ki je fhel is Jerusalema v’ Jeriho, in je rasbojnikam v’ roke prifhel ') Luk. 10, 30. 3 * 36 Dolshnofl. v* v(ih ljudeh fvojiga bli— shnjiga fposnati in ga ljubiti, je tako ve¬ lika in gotova, de kdor je ne bo do¬ polnil, ne bo svelizhan, sakaj „ kdor fvoji¬ ga brata . ( to je, fvojiga blishnjiga,) ne ljubi , ni pravizhin in ni is Boga . . . Le kdor fvojiga brala ljubi , je is fmerti k’ shivljenju prifhel; kdor pa ne ljubi fvojiga brata, oftane v } fmerti i( 1 ). — Ko bi ti, moj kriftjan, vfe ljudi, ki fo na fvetu, ljubil, in le eniga famiga fovrashil, bi to she sadofti bilo, te vezimo pogubiti; sakaj ,, kdor fvojiga brata fovrashi, je vbijavz; in ve (te , de noben vbijavz nima vezhniga shivljenju v' febi u ~). — Tako velika je dolslmoft kriftjana, vfe ljudi bres raslozhka ljubiti. 2. Premifli dalej, ljubi moj kriftjan, sa¬ kaj morafh fvojiga blishnjiga ljubiti. — >Sato ga morafh ljubiti, ko je otrok boshji, po njegovi podobi vflvarjen, kakor ti, in ima ravno tiftiga Ozheta, kakor ti, torej je tvoj brat. — f^i. Janes Apoftelj, kteriga ferze je bilo vfe polno fvete ljubesni do Boga in do blishnjiga, pifhe v‘ fvojim Evangelji in v’ fvojih liftih namefti blishnji vfelej brat; poftavim: ,, Kdor fvojiga brata ne ljubi. ‘) I. Jan. 3, 10. 17. *) I. J an . 3, 15. 37 ni pvavizhin , i. t. d. S’ tem nat’ opom¬ niti liozhe, de moramo fvojiga blishnjiga smiram 8a fvojiga brala Iposnati, in ga tudi po tem ljubiti. Dalej morafh fvojiga blishnjiga tudi sato ljubiti, ker je s’ ravno tifto nefkonzhno drago ženo is lushnofti hudobniga fovra- slinika odkupljen, kakor ti, ker je tudi sanj Jesuf fvojo prefveto kri na f. krishu pre¬ lil. — Premifli, de Bog, nafh Ozlie, naf nefkonzhno ljubi, in de liozhe in ti sapove- duje, de ljubi fvojiga blishnjiga, kakor fvoji¬ ga brata. Premifli, kako je Jesuf vfe lju¬ di, ki jih je lvoje brate imenoval, ljubil, de je fvoje slavljenje sa-nje dal. Ali bi bilo tedaj prav in pravizhno, ko bi ti tiftih ne ljubil, ktere je Jesuf bolj ljubil, kakor fvoje slavljenje? Sato pravi f. Janes, de kdor fvojiga blishnjiga ne ljubi, ni is Boga, in je tako velik grefhnik pred Bogam, kakor vbijavz. 3. Premifli tudi, ljubi moj kriftjan, kako morafh fvojiga blishnjiga, fvojiga bra¬ ta, ljubiti. Zhe ga hozhefh prav in po kerfhanfko ljubiti, mu ne fmefh nikoli nizh hudiga skeleti, ampak le dobro; in ne le s 1 befedo, ampak tudi v’ ferzu: in ne le per- jatlam, ampak tudi fovrashnikam, to je, ti- ftim, kteri ti kaj hudiga shele ali ftore. 38 perjasin, krotak in dobrotljiv vlim 1 ju— imej perferzhno ufmiljenje s' nadlo- , nefrezhniin in revnim: ne bodi ne- Bodi dem; shnim vofhljiv bolj bogatim in imenitnim, kakor li ti. Ljubi dobre, sato ko fo dobri, in hu¬ dobne sato, de bi podali dobri, in volili dobrim baiiovitnob do konza, in hudobnim refnizhno pokoro. Kadar vidifh hudobniga grefhniga zhloveka, fovrashi njegov greli, ki je zhlovefhko delo; ali ljubi zhloveka, ki je boshje delo. Ali to fhe ni sadofti, de blishnjimu vfe dobro shelifh in vofhifh, ampak li mo- rafh persadevati, mu tudi toliko dobriga ftoriti, kolikor ti je mogozhe, sakaj f. Ja- nes pravi: v Ne ljubimo le s’ befedo in s’ jesikam , ampak v’ djanji in v’ refnizi“ Dobrote ki jih samoremo blishnjimu bo¬ riti, io trojne, to je, kar sadene zhafne rezki na tem fvetu. dobro ime blishnjiga, dufho. kar sadene zhaft in in kar sadene njegovo 1. Bodi sveft in pofhten v’ vfih rezheli, ki fo tvojiga blishnjiga. Kdor fvojimu bli— shnjirnu kaj vsame ali mu kako flikodo bori, lam febi bori dvojno fhkodo; ima namrezh greh, in sravin tega ima tudi dolshnoft, vfe ‘) I. Jan. 3, 18. 39 na tanko poverniti. Tatvina ni le neframin, ampak tudi grosno nevariu greli. Kdor fe ga v" majhnim navadi, pride, de fam ne ve kako in kdaj, smiram d a I e j od ftopnje do ftopnje, in li fvoje fpreobernjenje zhedalej teshi, in fvojo fodbo zhedalej ftrafhnejfhi dela. Per nobenim grehu fe zhlovek tako lahko ne goljfa v' fvojo vezimo fhkodo, kakor per majhnih tatvinah, kterih fe je navadil. Mi- fli, de malo in fkoraj nizh ne grefhi, ker fe po malim krade; ali ko bi vfe, kar je s h e v’ fvojim slavljenji vkradel, na enkrat in na enim kupu pred fabo vidil, bi fe ftra- fhno savsel, in bi lposnati mogel, de je velik tat. Ali pred liogam je vfe fkupaj, in she per pofebni fodbi, ktero bomo prezej po fmerti prekati mogli, bo vfe vkup pred nam ozhitno, kar dobriga ali hudiga na tem fvetu ftorimo. Kdor fe v 1 kaki drugi rezhi pregrefhi, samore odpufhenje fvojiga greha, po nefkonzhnim saflushenji Jesula Kriftufa, she s' tem sadobiti, ko fe refni- zhno fkafa , fpove in poboljfha. Per kri— vizah pa, ki jih fvojimu blislmjimu ftori, vfe to fhe ni sadofti, ampak poverniti mora vfe do zhiftiga, kolikor je le mogozhe. Koliko fe jih s’ tem pogubi per fodbi boshji, per kteri bo vfe na tanko na dan prifhlo, po- febno to, kar je soper ljubesin do blishnjiga. 40 Jesul' naf uzlii, de nam ho vfe to, kar bomo blishnjimu liudiga ftorili, per fodbi tako sa- rajtal, kakor ko bi bili njemu ftorili 1 ). Premifli to refnizhno, ljubi moj krift— jan; in zhe fi kdej fvojimu blishiijimu kako fhkodo ftoril, poverili na tanko in nikar ne odlafhaj, sakaj bliso je she morebiti dan tvoje pofebne fodbe, in takrat ne bofh mogel nizh vezli po verni ti, in tvoje kri— vize fe bodo soper tebe vsdignile in te bodo vezimo pogubile. — Poverili tedaj, dokler imafli zhaf, in potem fe fpovej, fpo- kori in poboljfliaj; in flori po sapovedi f. Pavla: ,, Kdor je kradel, naj ne krade vezli, ampak naj velikovezh dela, in naj opravlja s’ fvojimi rokami kako dobro delo, de bo imel s zhem pomagati njim, ki fo v’ potrebi u 2 j. Persadevaj fi tedaj nar pervizh, ljubi moj krifrjan, de fvojimu blishnjimu nikdar nobene flikode v' zhafnih rezbeii ne ftorifh, in potem mu toliko dobriga flori, kolikor ti je mogozhe, in bofh saref frezhin, sakaj ,,bolj je frezhin kdor da, kakor kdor prejme (i '°j. Kako lepa kerfhanfka zhednoft je u- fmiljenje s" revnimi ljudmi! frezhin je kdor ‘) Mat. 25. Bfes. 4, 28. 3 ) Djanje Ap. 20, 35. 41 saniore s' Jobam rezhi: „Od moje mla¬ dojli je ufmiljetije s mano ra f/o“ l J. Kdor fvojimu blishnjiinu ufmiljenje fkasuje, bo od Boga ufmiljenje prejel, v' shivljenji, v’ fmerti in v’ vezimo iti; sakaj pravizhni in ufmiljeni Bog mu bo s’ ravno tifto mero vezhno povrazheval, s’ ktero on fvojimu blishnjiinu deli; in .Jesufvfe to, kar blishnji- mu dobriga ftorimo, tako prejme, kakor ko bi njemu Borili. 2. Kar sadene zhaft in dobro ime bli— shnjiga, fposnaj, de je to vezli vredno, ka¬ kor vfe premoshenje. V’ fvetim Pifmu ftoje te befede sapifane: „ Dobro ime je vezli vredno, kakor veliko boin boshji, vezhni Sin vezhniga Ozheta, viigamogozlmi Gofpod in Bog in ftvarnik v lih rezbi, ker bres njega nizh vftrarje¬ nu/a ni, kar je vftmrjeniga ' j, pokorili in podloshin poftane fvojim ftarfhem, ki fo njegove ftvari! —- O prezhudin sgled po- nishnofti in pokorfhine, tih d vejil nar lep- fhih zhednoft, ktere naf nar bolj s’ Bogam fklenete; sakaj pokorfhina naf Bogu pod- vershe in vlim tiftim, ki imajo od Boga oblaft zhes naf5 in ponislmoft naf k’ Bogu povikfhuje, ker je obljubil, tifte k’nebefhki ‘) Jan. 1, 3. 59 zhafti povikfhati, ki fe bodo refnizhno po- nishevali. Svojim ftarfhem tedaj Jesuf pokorili po- ftane in jih zhafti, de bi s’ fvojim sgledam vfe tifte, ki fvoje ftarfhe fhe imajo, uzhil, jih fpofhtovati, in fploh vfe dolshnofti do njih svefto dopolnovati; in de bi nam prav ozhitno pokasal in fposnati dal, kako hu¬ dobno je, kadar fe revna ftvar, kakor je zhlovek, soper tifte povsdigne in jim nozhe podloshin biti, kteri fo ga na fvet rodili in isredili, ker fe on, od kteriga vli slavljenje imamo, fvojim ftvarem podvershe. Premifli fhe dalej, ljubi moj kriftjan, kako fe morafh do fvojih ftarfhev obnafhati, dokler jih imafh, in tudi do fvojih gofpo- darjev in gofpodinj, zhe li v’ flushbi. Nikdar ne posabi, de je tvoja dufha njim na veft isrozhena; per fodbi bodo mogli ravno tako sa-te, kakor farni sa-fe od¬ govor dati. Ufmili fe njih dufh in fvoje laftne. Kadar ti kaj ukashejo, flori po njih povelji; nikar fe jim ne vftavljaj, nikar fe jim ne odgovarjaj. Boj fe Boga, boj fe boshje fodbe; in nikar ne delaj febi in njim 60 fodbe boshje flie teslii in ftrafhnejfhi, kakor je she farna na febi. „ Pokorni bodite fvojim vifhim, (Ttarfhem in gofpodarjem,) in bodite jim podlos/mi; sakaj oni zhu- jejo zhes vaf, ker bodo odgovor dati mogli od vafhih dufh; de bodo s 1 vefel jem to florili, in ne s’ sdihovanjem, sakaj to bi ne bilo dobro sa vaf- l ). Tvoji ftarfhi; aii tvoji gofpodarji, ljubi moj kerfhanfki mladenzh, fo pred Bogam dolshni, te fvariti in ti vfe prepovedati, kar je svelizhanju tvoje duflie sopemo ali ne¬ varno; poftavim, ponozhevanje, jigra, pi- janzhevanje, hudobne in nevarne drufliine, i. t. d. In ti fi pred Bogam dolslian, jih poflufhati, in jim bres odgovarjanja poko¬ rili biti. — Zhe te savolj tvojiga greflmiga in nefpodobniga shivljenja ne fvare, po ne- marnofti, sanikernofti ali neveri, imajo ve¬ lik greh. Pa tudi ti imafh greh, sakaj tvoja laftna veft te fvari in opominja, de sapufti vfe te grefhne perloshnofti. — Zhe te pa fvare, in ti njih fvarjenje v’ nemar pufhafh in v’ grehu oltanefh, je tvoj greh zhedalej vezhi, in tvoja fodba zhedalej hujfhi. Ravno tako fi tudi ti dolshna, ker- fhanfka dekliza, fvoje ftarfhe in vifhi po- Hebr. 13, 17. 61 flufhati, kadar ti prepovedujejo, kar je tebi po tvojim ftanu in po tvojih okolifhinah, s'a svelizhanje nevarno; poftavim, tvoje obna- fhanje, tvoje obifkovanje, tvoje drufhine, tvoje oblaztiilo, tvoje govorjenje, i. t. d. Pamet in kerfhanfka vera in tvoja laltna veft te uzhe in fvare, de fe ogibaj vfih nevarnoft, saka j „kdor nevarno/l ljubi, fe bo n nji pogubil^ 1 ). Ko bi tedaj tudi tifti, ki fo pred Bogam dol,slini, te uzhiti in fvariti, fvoje dolshnofti neftorili, bi ven- der fhe smiram dolshna bila, fvojo dufho varovati vfe nevarnofti. Zhe pa oni fvojo dolsbnoft ftore, in ti fe jim odgovarjalh, jih shalifh in jim nozhefh pokorna biti, vedi, de fe famimu Bogu odgovarjafh, in ftrafhin je tvoj greh. Opomni fe, de ,, kdor fvojiga ozheta v’ nemar pufti, je sanizhljiv in bres zhafti ,* in kdor fvojo mater skali, je preklet od Boga “ 2 ). Dobro premiflite in li k’ ferzu vsemite, ljubi moji mladi kriftjani, kar vam bom sdaj povedal, in nikar tiftih prašnih isgovorov ne poflufhajte, kterih fe pofvetni ljudje ve- zhidel poflushijo, ker raji po fvoji popazheni volji, kakor po fveti boshji volji shive. Vzhali namrezh vam ftarfhi ali gofpodarji ‘) §ir. 3, 27. *) §ir. 3, 18. 62 prepovedujejo v’ kako hiflio iti, ali s’ kako perfhono v’ drufhini biti, defiravno vam veft ne oživita, de kaj hudiga ftorite ali flifhite, kadar v’ to hiflio grejte, ali kadar fte v 1 drufhini te perfhone; vender pa fte pred Bogam dolshni, jim pokorni bitij sakaj sa- poved vafhih ftarfhev, ali tiftih ki fo vam namefti ftarfhev, kadar ni boshji volji na- fproti, vam mora biti fveta, in vam mora toliko veljati, kakor boshja sapovedj sakaj Bog fploh sapoveduje pokorfhino do ftarfhev in vi f h ih,- in le, kadar je nemogozhe, njih sapoved dopolniti, ali kadar je boshji volji nafproti, je dopolniti nifte dolshni, ne pa, ka¬ dar fe vam seli, de jih ni treba poilufhati. Premiflite sdaj lep sgled pokorfhine do ftarfhev. J^tarfhem pokorili biti je fploh lepa zhednoft kriftjana. iShe lepfhi in ve- zhi je pa zhednoft tiftiga kriftjana, kteri ima nevfhezhne in neperjasne, grefhne in ne- hvaleshne ftarfhe, in jih vender ljubi savolj Boga, in jim dobriga flori, kolikor mu je mogozhe. Tako zhednoft je imel mladenzh, Joahim po imenu. Njegovi ftarfhi fo bili revni, in sravin tega hudobni in pregrefhni. Taki ftarfhi bi ne bili samogli fvojiga fina v’ dobrim, in v’ ftraliu boshjim isrediti; ali po boshji previdnofti je Joahim she v’ fvoji mladofti dobriga in fkerbniga fpovednika 63 najde!, kteri ga je boslijo pobavo svefto u- zhil, in mu je pofebno tudi perporozhal, dolshnofti do ftarfhev smiram dopolnovati in jim svefto pokorin biti, deliravno farni nifo po kerfhanfko shiveli. Kadar je bil petnajft let ftar, mu je njegov ozhe rekel, de mora iti flushit, ker fo bili grosno revniga ftanu. Joahim je, po fvoji navadi, prezej boril, kar mu je ozhe sapovedal. Po boshji previdnofti in dobroti je najdel dobriga bogabojezhiga go- fpodarja, Evgena po imenu. Kakor fe je bil Joahim navadil, fvojim ftarfhem poko¬ rin biti in jim ftrezhi, ravno tako fe je tudi do fvojiga gofpodarja obnafhal. Sravin tega je pa tudi sa fvoje ftarfhe fhe smiram fker- bel, in jim je vfe dal, kar je saflushil. Kadar je bil she ofem let v’ tej flu- shbi, fo fe njegove feftre pomoshile, in nje¬ govi ftarfhi lo farni oftali. Njegov ozhe mu je tedaj sapovedal, de naj flushbo pufti, in naj domu pride. Joahim je prezej ozhetu obljubil, to boriti; in deiiravno mu je do¬ bro bilo v’ flushbi per tako dobrim gofpo- darji, boljfhi kakor doma per njegovih bar- fhih, je vender fklenil, fvojimu ozhetu po¬ korin biti, po boshji sapovedi. Njegov gofpodar je bil shaloftin, tako dobriga in sveftiga flushabnika sgubiti, in 64 mu je obljubil, de mn bo vezli plazhila dal, zhe oftane per njeni v’ flushbi. Ali Joaliim mu je odgovoril, de pokorfhina do ftarfhev je vezh vredna, kakor nar vezhi plazhilo na fvetu; in de sdaj ne morejo bres njega biti, ker fo fe njih hzhere pomoshile. Na to mu je gofpodar rekel: Nizb ne fkerbi sa to5 karkoli tvoji ftarfhi potrebujejo, jim bom dal, zhe per meni v’ flushbi oftanefh. In zhe prav premiflifh, bofh fposnal, de tvoji ftarfhi niio vredni, de savolj njih do¬ bro flushbo sapuftifh, ker tako pregrefhno sliive, in ko fo tudi s’tabo tako gerdo rav¬ nali, dokler li per njih bil. — Joaliim je odgovoril: Ref je vfe to; ali vender jih no- zliem v 1 ftarofti in potrebi sapuftiti. Defi- ravno nifo dobri kriftjani, fo vender moji ftarfhi, in jeft fim njih otrok; in Bog mi sapoveduje jih fpofhtovati in jim pomagati. Kadar je Evgen to flifhal, fe je per- ferzhno rasvefelil nad poboshnoftjo tega sve- liiga kriftjana; in deliravno bi ga bil tako rad fhe per febi obdershal, mu je vender rekel: Prav ftorifh, ljubi moj perjatel, de fvoje ftarfhe tako fpofhtujefh; boshja gnada in njegov fveti shegin bo vedno s’ tabo, ker fi „ otrok pokorfkine u l J. 0 1. Petr. 1, 14. 65 Potem je tedaj prifhel k 1 Tvojim ftar- fhem, in jim je svefto ftregel in pomagal. Ni isrezhi, koliko tesliav je imel, jih pre- sliiviti in jim vfe perdobiti, kar jim je bilo treba. Plazhilo vliga njegoviga truda, vfe njegove pokorfhine in ljubesni do ftarfhev je bilo, de fo ga per vfaki perloshnofti smerjali in preklinjevali. Ali vfe je voljno preterpel is ljubesni do Boga, in fe jim ni nikoli odgovarjal. Njegov trofht je bil, de menj ko na tem fvetu plazhila prejme, vezh ga bo na unim prejel, zhe bo do konza v’ dobrim sveft oftal. Ali vender mu je bil Bog she na tem fvetu nekoliko plazhila dodelil. Kadar fe je namrezh miflil osheniti, mu je Bog gnado dal, de je dobro bogabojezho kriftjano naj- del, ktera je sravin boshje ljubesni in lepiga kerfhanfkiga slavljenja tudi zhafno blago in premoshenje imela. V ’ edinofti in kerfhan- ikini miru je fhe dolgo po fmerti fvojih ftarfhev s’ fvojo sheno shivel, in dobrotljivi Bog jima je dobre in pokorne otroke dal. Kadar je Joahim na fmertno pofteljo prifhel, je poklizal fvoje otroke k’ febi, in jim je, predin je umeri, fhe leta nauk dal: Ljubi moji otrozi, nar vezhi trofht in ve- felje, ki lim ga v’ slavljenji imel, in ki ga tudi sdaj v’ fvojim ferzu obzhutim, je to, 5 66 de fini smiram fvoje ftarfhe is Ijubesni do Boga fpofhtoval. Bog mi je sato she na tem fvetu gnado in frezho dalj in terdno upam, de mi bo tudi v’ vezhnofti pofebno sato miloft fkasal. Kakor fim vam smiram perporozhal, vam tudi fbe sdaj v’ sadnizh perporozhim, de smiram Boga pred ozhmi imejte, de is Ijubesni do njega pridno de¬ lajte in vfe teshave voljno preterpite, in de pofebno tudi fvoji materi savolj Boga svefto pokorni bodite. Dobro ohranite ta nauk, in Bog vaf ne bo nikdar sapuftil. Potem je mirno v 1 Gofpodu safpalj in njegovi otrozi fo smiram dobri in pokorni oftali. Velika saref je dolshnoft kriftjana, fvoje ftarfhe, in tudi fvoje gofpodaije in vifhi fpofhtovati in jim pokorili biti, dokler nizh taziga ne sapovedujejo, kar je soper boshjo poftavo. Kadar fe pa leta saref shaloftna rezli pergodi, de ftarfhi ali gofpodarji kaj sapovedujejo, kar je pregrefhno, in tedaj boshji volji in poftavi nafproti, takrat otrozi in podlostmi ne fmejo njim pokorni biti, ampak Bogu ; fe jim morajo vftaviti, tode lepo in fpodobno, ne pa s 1 gerdimi in ras- shaljivimi befedami. Ravno tako shaloftno je, kadar ftarfhi ali vifhi fvojim otrokam in podloshnim flabe 67 sglede dajejo, in jih pohujfhajo s’ fvojimi grefhnimi, nezhiftimi befedami, s’ fvojo o- fhabnoftjo, s 1 fvojim nefpodobnim shivljenjem, s’ tatvino, jeso, kletvijo, i. t. d. Jjjtraihna je befeda, ktero je Jesuf soper njih isrekel: „Kdor eniga tih majhnih, ki v’ mene verujejo, pohujfha, bi bilo bolje sa-nj , de bi fe mu malinfki kamin okoli vratu obefil, in de bi bil potopljen v' globozhino morja u Varuj fe njih djanja pofnemati, ljubi moj kriftjan. Moli sa-nje vfak dan, in profil Boga, de bi jim gnado dal, fe refni- zlmo fpreoberniti. Ali defiravno s’ fvojim djanjem pohuj- fhljive sglede dajejo, vender fhe tvoje dol- shnofti do njih ne nehajo. Kadar ti kaj sapovedo, kar je pravizhno in dobro, fi fhe smiram dolshan, jim pokorin bitij in kadar ti dobre nauke in fvete dajejo, li dolshan, jih prejeti in po njih ravnati. Kar je Jesuf od judovfkih duhovnov uzhil, kteri fo pre- grefhno shiveli, to nam tudi sapoveduje, zhe imamo hudobne in pohujfhljive ftarfhe, gofpodarje ali vifhi: namrezh: „ Vfe kar bodo sapovedali, (po kerfhanfki pravizi,) ohranite in /lorite: po njih delih pa nikar ') Mat. 18, 6. 5 * 68 ne ftorite. Drugim sapovedujejo, farni pa ne flore u '). Zhe fe pa sapeljati dafh, de po njih flabili sgledih ravnal h, defiravno vefh in fposnafh, de fo pregrefhni, li pregrefhin tudi ti, in saref nefrezhin; fvoje ftarfhe in viflii fhe bolj nefrezbne ftorifh, kakor fo, sakaj bujfhi 1'odbo bodo imeli savolj tebe; in tudi famiga febe ftorifh nefrezbniga, ker sglede pofnemafh, ki vefh de fo pregrefhni. Tedaj nikdar takih sgledov ne pofne- maj, ampak persadevaj li velikovezh, po- febno sa fvoje ftarfhe, de jih na pot sve- lizhanja perpeljefh. Vedno moli sa-nje, fvari jih s 1 lepo, in lepe sglede jim dajaj v’ želim fvojim obnafhanji. Morebiti bofh na sadnje leto veliko vefelje imel, fvoje ftarfhe od poti greha in pogubljenja, na pot pokore in svelizhanja perpeljati. Ljubi moj kriftjan, nikdar nizh hudiga ne govori od fvojih ftarfhev, in tudi ne od fvojih gofpodarjev; in kar fe v’ hifhi go¬ vori ali ftori, nikar drugod ne rasnafhaj. To je grosno gerda, hudobna in fhkodljiva navada. Koliko sanizhevanja, koliko lov- rafhtva, koliko pregrefhniga govorjenja pri¬ de is tega! ’) Mat. 23 , 2. 69 Nikdar fe ne pertoshi per drugih lju¬ deh zlies fvoje domazhe ljudi, zhe fo ne- perjasni, krivizhni ali fovrashni do tebe. Mirno poterpi is ljubesni do Boga in do blishnjiga, po Jesufovim sgledu, kteri je tolikanj soperniga in krivizhniga od Judov, in tudi od fvojih shlahtnikov preftati imel5 in fe ni nikoli pertoshil, ni nikdar hudo od njih govoril, in ni nikdar nehal, jim dobrot deliti in sa-nje moliti, I^posnaj de fi fre- zhin, zhe po Jesufovim sgledu in is ljubesni do njega voljno terpifh; takrat prav saref s’ njim terpifh. In frezhin je, kdor fe de- leshniga flori Jesufoviga terpljenja na tem fvetu, sakaj deleshin bo poftal Jesufove zhafti v’ nebefih *j). Nikdar fvojim ftarfhem nizh fkrivej ne vsemi 5 in nikar ne mifli, de le takrat gre- fhifh, kadar drugim ljudem kaj vkradefh, ampak premifli, kaj pravi fveto Pifmo: „ Kdor fvojimu ozhetu ali fvoji materi kaj v krade, in pravi, de ni greh, je to- varfh ubijavza u 2 j. — ^posnaj tedaj, de je to velik greh, in ga nikdar ne flori. Ljubi moj mladi kriftjan, kadar te tvoji ftarfhi ftrahujejo in tepo, premifli de imajo pravizo in tudi dolshnoft, te ftrahovati, ka- ') Rim. 8, 17. 2 ) Pii j). 38, 24, 70 dar saflushifli. Poflufhaj, kako ftoji sapi- faiio v’ fvetim Pifmu: „ Kdor fvojiga fina s’ fhibo ne /Irahuje , ga fovrashi; kdor ga pa ljubi, ga kmalo jIrahuje u 1 j. — „ Nikar f'hibe ne sadershi od otroka; sa- kaj zhe ga s’ fhibo pretepefh, ne bo li¬ ni eri. Ti ga s’ fhibo pretepefh, in nje¬ govo dufho od pekla refhifh u ~j. — ffhiba in flrahovanje da pamet; otrok pa, kteri je fvoji volji prepufhen, bo fvoji materi framoto delal' 1, 7l ). — Is tih befedi fvetiga Pifma vidifh, kako velika je dolshnoft ftar- fhev, fvoje otroke ftrahovati, kadar saflu- shijo. Zhe nozhefh tepen biti, fpofhtuj fvoje ftarfhe in bodi jim smiram pokorili, in jim ne bofli perloshnofti dajal, leto dolshnoft do- polnovati. Nelpametnim ftarfhem, kteri fvoje otro¬ ke le po natdri ljubijo, ne po veri in savolj Boga, fe otrok prevezh fmili, kadar bi ga imeli tepfti, kakor je saflushil, in ga tedaj pufte bres ftrahovanja. Otrok to kmalo fpo- sna, in fe ftarfhev nizli vezli ne boji, zhe ga fhe tako fvare j in tako bres ftrahu v’ fvoji hudobni volji odrafe. Tako ufmiljenje ni saref ufmiljenje, ampak je pred Bogam hujfhi kakor ubijanje; sakaj taki ftarfhi fvojim ‘) Prip. 13, 24. 2 ) Prip. 23, 13. 3 ) Prip. 29, 15. 71 otrokam vezhidel dufho umore, ker jim k 1 vezhnimu pogubljenju perpomorejo. Miflijo, de fvoje otroke ljubijo, ali jih prav saref fovrashijo. V’ otrofhkih iu mladih letih je zliaf ftra- hovanja, predin fe hudobne navade vkoreni- liijo in vterdijo. Saftonj bi li zldovek persa- deval, odrafheno drevo poravnati, zhe gaje, dokler je majhno bilo, krivo rafti puftil. Ra¬ vno tako je tudi, ( bres zhudesha boshje gna- de,) nemogozhe, odrafheniga zhloveka, ki je v’ fvojih hudobijah po fvoji laftni volji odrafel, na pot kerfhanfke pravizhnofti in vezhniga svelizhanja perpeljati. — In potem saref taki otrozi framoto delajo fvojim ftarfhem, kakor je rezheno v’ fvetim Pifmu: sakaj sdaj vfi ljudje, ki jih vidijo, fposnajo, de njih ftar- fhi fvoje dolshnofti do njih dopolnili nifo; in otrozi farni, kadar fo odrafheni, fposnajo, de njih ftarfhi nifo bili svefti in pravizhni do njih, ker fo jih bres ftrahovanja po njih laftni volji odrafti puftili. Sdaj fvoje ftarfhe kolnejo; in vzliali fhe v’ grob sa njim pofhi- ljajo preftrafhno kletvo.— Velikokrat fe tudi sgodi, de taki nefrezhni ljudje, kadar jih na sadnje, savolj njih hudobij, roka deshel- fke pravize dofeshe, fhe pod galgami lete shaloftne befede isreko: Mladi ljudje, uzhite fe is mojiga shaloftniga sgleda, fvoje ftar- 72 fhe fpofhtovati in jim pokorni biti. In vi ftarfhi, fe uzliite, fvoje otroke v’ kerfhan- fkim ftrahu dershati. Ko bi me bili moji ftar- fhi v’ moji mladofti pravizhno ftrahovali, bi jie bil nikdar v 1 ta ftan prifhel, v 1 kterim me sdaj vidite. Torej je saref velika in fveta dolshnoft ftarfhev, fvoje otroke po pravizi, is ljubesni do Boga in do njih, ftrahovati. In dolshnoft otrok je, ftrahovanje voljno preftati, in fpo- snati, de je to velika dobrota in frezha sa¬ nje, zhe fo ftrahovani in tepeni, kakor sa- flushijo. Zhe fe pa pergodi, ljubi moj kriftjan, de te tvoji ftarfhi, ali morebiti gofpodarji, prehudo, ali zlo po krivizi tepo, jim nikar nizh hudiga ne sheli, ampak voljno poterpi v’ duhu pokore, in premifli, de fi saflushil, od Boga fhe hujfhi tepen biti savolj velildga fhtevila grehov, ki fi jih do sdaj she ftoril. Opomni fe dobrotljiviga Jesufa, kako je bil on po krivizi tepen, in je tako voljno poter- pel, de ene farne befede ni fpregovoril. Tako tedaj, ljubi moj kriftjan, dopolni vfe fvoje dolslmofti do fvojih ftarfhev; ljubi jih, bodi jim pokorin, nikar jih ne shali, lpo- fhtuj jih, pomagaj jim v’ vlili potrebah, ko¬ likor samorefh, in moli sa-nje vfak dan do konza fvojiga slavljenja, zhe fo fhe na tem 73 fvetu, ali she na unim. Zhe fi tudi she v’ kakim ftanu in perletin, zhe pa flie Cvojiga ozheta ali fvojo mater na tem Cvetu imaCh, te zheterta boshja sapoved Che smiram veshe po tvojih okoliChinah; sakaj Bog ni rekel, de morajo le otrozi CpoChtovati Cvoje CtarChe, ampak je Cploli sapovedal, jih CpoChtovati. Zhe bofh leto zheterto sapoved boshjo sveCto dopolnoval, fi bodi gotovo boshji shegin sa- Clushil, Cebi in Cvojim otrokam; morebiti she na tem Cvetu, gotovo pa v J vezhnoCti. Po tih naukih beri tukaj tudi Che sglede dvejh otrok, kako Cia zheterto sapoved der- shala, in kaj Cta fi od Boga saCIushila. Imenitna goCpa je imela dva fina. Njun ozhe je umeri, kadar Cta bila Che majhna. Pervo - rojen, ki je bil takrat deCet let Ctar, je bil she sazhel neCpodobne, in pregreClme beCede govoriti, kakor jih je od Cvojili tovar- Chev Clilhal. Radarje to njegova mati CliChala, ga je Cvarila in mu je rekla: Kaj je to ? Kako fi upaCh, take gerde beCede vprizho mene go¬ voriti? Kdaj mene CliChiCh, kako tako be- Cedo isrezhi? To Co pregreClme beCede 5 vfi dobri kriCtjani jih Covrashijo in Ce jih varujejo5 le rasujsdani in neCpametni ljudje tako go¬ vore. — Naj te nikar nikoli vezli ne CliChim, takih beCedi isrezhi. 74 To (varjenje ga je prezej toliko po- boljfiialo, de vprizlio l’voje matere ni vezh gerdih befedi govoril ; ali kadar je bil s 1 Tvojimi tovarfhi, je The smiram ravno tako govoril, kakor oni. Kadar je to njegova mati svedila, ga je fpet fvarila in mu je rekla: Ti ne isrezhefb nobene gerde be- fede vezli vprizlio mene; ali kadar te ne flifhim, The smiram tako gerdo govorifh, kakor popred. Kaj miflifh? Ali te ni Tram? Kaj ne vefli, de te Bog povfod fliflii. — >Si ne upafh pred mano gerdo govoriti, pred Bogam fi pa upafh? — Boj Te Boga bolj, kakor vfih ljudi. O11 je tvoj ftvarnik, in on te bo fodil; in savolj tvojih pregrefhnih befedi te bo pofebno ojftro fodil, sakaj tudi tebi pravi: Is fvojih befedi bofh opravi- zhen, in is fvojih befedi bofh obfojen .— Sapufti popolnama leto grefhno navado, ljubi moj fin, in nikar vezli takih gerdih befedi ne isrezi; in tudi ti ojftro prepovem, v’ drufhino takih tovarfhev hoditi, kteri imajo navado, gerde in pregreflme befede govo¬ riti. Po tem (varjenji je leta pokorili otrok popolnama opuftil vfe grefhno govorjenje, in je fvoji materi zhedalej bolj pokorili bil, in s’ tem fi je boshjo gnado tako perdobil, de je tudi v’ ponishnofti in v 1 vfih drugih 75 kerfhanfkih zhednoftih zhedalej bolj popol- nama perhajal. Na sadnje mu je Bog gnado dal, fvet sapuftiti in v’ klofhterfki ftau fto- piti, kjer je v’ poboshnofti in v 1 uzhenofii na vifoko ftopnjo prifhel, velik pridigar po- ftal, in v’ duhu pokore in v’ boshji Tjubesni fvoje slavljenje dokonzhal. Njegov brat je bil pa vefdrugazhi, in je zhedalej bolj rasujsdano in hudobno shivel in vender ga je njegova mati pofebno lju¬ bila. — Leta shaloftna rezh fe vezhkrat pergodi, de ftarfhi eniga fvojih otro'k bolj ljubijo, kakor vfe druge, defiravno je vzhafi nar hudobnifhi, in nar menj ljubesni vredin. — Kadar je njegovo hudobno shivljenje vi- dila, ga je fzer lvarila, ali vfe predobrot- Ijivo je s’ njim ravnala. Torej je fvojo ma¬ ter smiram menj poflufhal, fe ji je pofme- hoval, in je smiram v’ drufhino pregrefhnih tovarfhev hodil, kteri fo ga vliga popazhili, ker fo mu le smiram od pofvetniga vefelja govorili, in fo ga od vfiga pametniga pre- mifhljevanja, od dela, od uzhenja in od fpofhtovanja njegove matere odvrazhevali. Njegova mati fe je vedno jokala in je per- ferzhno shalovala, in ni nehala ga fvariti. Ali vfe to sdaj ni liizh vezli pomagalo. Od sazhetka bi ga bila imela ftrahovati in oj- 76 ftro dershati, predin fo fe pregrefhne na¬ vade v’ njegovim ferzu vkoreninile. Kakor fe je bil navadil, v 1 vfdi rezheh fvoji materi nepokorin biti, tako ji je tudi nepokorin bil, kadar je miflil v 1 drugi Han ftopiti, in fe je soper voljo fvoje matere s’ dekletam oshenil, ki je bila ravno tako po- fvetna in nefpametna, kakor on. Potem je fhe zlo pravdo sazhel soper fvojo mater, in jo je perlilil, mu premoshenje njegoviga ranjkiga ozheta isdati. Ali pravizhni Bog ni perpuftil, de bi bil leto premoshenje dolgo vshival. Nekaj zliafa potem ko je bil o- shenjen, je fhel s’ fvojo slieno fe fprelia- jat. Kadar fla prifhla do meftnili vrat, mu je noga fpodletela, in je padel pod vos, ki fe je ravno mem peljal , in je shaloftno in ftrafhno fmert ftoril, bres pokore, bres fvetih »Zakramentov. Glej, moj kriftjan, tako Bog velikokrat slie na tem fvetu hudobne in nepokorne o- troke pofhtrafa in fpred fvojiga oblizhja sa- vershej dobre in pokorne pa poplazha in frezhne ftori. »Zhe bolj fe bo pa na unim fvetu njego.va miloft, kakor tudi njegova pravizhna jesa pokasala. Naj te tedaj, ljubi moj kriftjan, leti nauki in sgledi od hudiga odvrazhujejo in 77 v ’ dobrim poterdujejo, de bofli tudi ti tukaj in tamkej lrezliin. VI. Perferzhna „Bodi ponishin v’ vlih rezheh, in bofh gnado pred Bogain najdel “ '). Ljubi moj kriftjan, potem ko fi pre¬ minil Ijubesin do Boga in do blishnjiga, in pofebno do ftarfhev, premifli tudi fhe ne- ktere druge lepe kerfhanfke zhednofti, ktere fo saref nebefbke roshe, ker nam jih je Jesuf is nebef pernefel, jih je s 1 fveto vero, ktero nam je dal, x’ naflie ferza safadil, jim vedno perlival s’ fvojim sgledam, s’ fvojo befedo in s’ fvojo gnado, in nam bo dal njih fad vezhno v’ nebefdi vsbivati, zlie jih bomo do konza svefto v’ fvojih ferzih obra¬ nili in jih v 1 djanji fkasovali. 0 §ir. 3, 30. 78 Premifli narpred preljube,snivo poni¬ shnoft, leto nebefhko vijolizo. Kakor vijo- liza na tihim zvete in smiram fkrita in nifka oftane, pa med vfimi roshami nar lepfhi difhi; ravno tako fe tudi ponishnoft fkriva pred ozlimi fveta, je nar raji tiha in nifka; ali pred Bogam je vifoko zhaftena, in mu je prijetni duh Kriftufov, sakaj Kriftuf je bil is ferza ponishin v 1 fvojim želim shiv- ljenji na tem fvetu. Jesuf Kriftuf, nafli preljubesnivi sveli- zhar, nam je v’ vlili zhednoftih nar lepfhi sglede dajal; pofebno pa v’ ponishnofti. Ponishnoft je bila prav saref Jesufova zhed- noft na fvetu. Satorej nam pravi, de naj fe od njega uzhimo ponishni biti, sakajpre- zhudna je bila njegova ponishnoft. Duh po- nishnofti, s' kterim je duh revfhine sedinjen, je bil duh Jesufoviga shivljenja, od sazhetka do konza. Sato li je bil revno in nar po- nishnifhi devizo sa fvojo mater isvolil, in je hotel nar revnifhim kraji rojen biti; je nar revnifhim ljudem fvoje rojftvo nar pervizh na snanje dal. Zel zhai' fvojiga shivljenja je v 1 revfhini, tihoti in terdim delu shivel, vfim ljudem nesnan; in kadar je uzliiti sazhel, fi je dvanajft revnih, ne¬ vednih in pred fvetam sanizhljivih uzhenzov isvolil, je s’ njimi po judovfki desheli okoli 79 hodil, in je revnim Evangelj osnanoval. Nizh ni na tem fvetu laftniga imel; v 1 laft— nino je bil fzer prifhel, ali ni bil fprejet od fvojih ljudi'); vligamozhni Gofpod vlili ftvari je fzer bil, ali is sgoli ponishnofti je tako revno sliivel, de ni imel, kamor bi bil glavo poloshil; de toliko fvojiga ni imel, kolikor tize pod nebam in lefize v 1 gojsdu 2 J. Nar sanizhljivfhi in nar hudobnifhi govorjenje in djanje fvojih sopernikov in fovrashnikov je s 1 perferzhno ponishnoftjo smiram voljno pre- terpel. In kakor je vef zhaf v 1 ponishnofti in revfhini sliivel, tako je tudi umeri. Med semljo in nebam vifijozh na sanizhljivim lefu krislia, bres oblazhila, s’ ternjem kronan, je med prevsetnim pofmehovanjem fvojih fovrashnikov fvojo prefveto dufho v 1 roke fvojiga nebefhkiga Ozheta isrozhil! — O prezhudna, nesapopadljiva ponishnoft §ina boshjiga! — Ah! kako naf bo fram pred njim per fodbi, zhe po takih njegovih sgledih fhe v 1 ponishnofti ne shivimo! — Tedaj bodimo ponishni, bodimo is ferza ponishni. — Bog fe ponishuje, sakaj bi fe zlilo vek povikfheval! — Prava kerfhanfka ponishnolil je vir in varil viih drugih zhednoft; napuh pa je fo- ') Jan, 11, a ) Mat. 8, 20. 80 vrashnik vlili zliednoft, in jih prezej vfe is ferza preshene, v’ kteriga pride. Ponishin zldovek je pravizhin in iniloftljiv vfim lju¬ dem; le famiga fehe terdo derslii in ojftro fodi. Napuhnjen zldovek pa je krivizhin lam febi in blishnjimu; febi s’preveliko mero meri, blishnjimu pa s 1 premajhno, v’ dobrim; v’ flabim pa febi s’ premajhno, blishnjimu s’ preveliko. De bofhbolj fposnal, ljubi moj kriftjan, kako ljubesniva je ponishnoft in kako oftudin napuh, poftavi napuhnjeniga in ponishniga zldoveka sravin edin drusiga, in jih dobro preglej in premifli. 1. Napuhnjen zldovek famiga febe pre- vezh obrajta, smiram lam v’ febe mifli, fe s’ dopadenjem premifldjuje in ogleduje, nar raji fam od febe govori; in kadar kako (s u nanj e) dobro delo ftori, ga povfod osna- nuje. — Blishnjiga pa premalo obrajta; in kadar flifhi govoriti od kakih dobrih del fvojiga blishnjiga, prezej ve kaj povedati, kar pomanjfha in oflabi saflushenje letih do¬ brih del, naj bo she ref, ali pa ismifhijeno. Ponishin zldovek pa fovrashi famiga febe, po Jesufovim nauku *), fe sanizhuje, in fe le zhudi, de Bog tako revno in flabo ') Luk. 14 , 20. 81 ftvar tako dolgo na tem fvetu terpi. Nar raji v' Boga mifli, in od njega nar raji govori. Smiram .slieli kaj dobriga ftoriti is Ijubesni do Boga 5 in kadar ref kaj dobriga /tori, fhe njegova leviza ne ve, kaj je de- fniza ftorila. Kadar fe pa kako njegovo dobro delo sve, ga je fram, kakor ko bi bil kaj hudiga ftoril. —• Blishnjiga pa smi- ram vezli obrajta in bolj zliafti, kakor fa- miga febe, in fzer v’ miflih, s 1 befedo in v 1 djanji. Refnizhno mifli, de je blishnji boljfhi, kakor on, to je, de ko bi njegov blishnji toliko gnad od Boga prejel, kakor on, bi jih vfe bolj svefto v’ boshjo zhaft in v’ svelizhanje fvoje dufhe obernil, kakor on. S 1 befedo zhafti fvojiga blishnjiga per vfaki perloshnofti; in ne le na konzu jesika fo njegove befede, ampak pridejo is njego.viga ponishniga ferza. I11 vfe njegovo djanje in obnafhanje do blishnjiga je perjasno, fpo- dobno in fpofhtitljivo. Dela in namene fvoji¬ ga blishnjiga smiram le dobro islaga, in ne verjame rad, kar flifhi od njegoviga lm- dobniga djanja ali flabih namenov. 2. Napuhnjen zhlovek, zhe ima ref kako dobro laftnoft, jo previfoko ženi, jo per vfaki perloshnofti ljudem kashe, li jo le fam febi perpifuje in ne da Bogu zhafti; in tako njegove dobre laftnofti vfo vrednoft 6 . 82 pred Bogam sgube. $ voj ih pregrefhkov in flabih laftnoft pa ne vidi in ne fposna; in fe tudi fkerbno varuje, jih sagledati in fpo- snati. — Blishnjimu pa krivizo dela; nje¬ gove dobre laftnofti prenifko ženi, in jih, kolikor more, ponishuje in manjfha; nikoli od njih ne govori, in tudi ne poflufha rad, kadar drugi od njih govore. Nar raji go¬ vori od flabih laftnoft fvojiga blishnjiga, in od njegovih pregrefhkov in flaboft, naj bo¬ do she refnizhne ali domifhljene; in jih ve- zhidel fhe svifhuje. Ponishni zhlovek pa famiga febe s’ fveto ojftrofijo fodi, in fvojih dobrih laftnoft ve- zliidel ne posna, ali zhe jih posna, fe sato le fhe bolj pred Bogam ponishuje, ker vidi, kako velike in lepe gnade mu je Bog do¬ delil, in jih, (kakor mifli, tako flabo v’ boshjo zhaft in v 1 svelizhanje dufh obrazka. Nikdar ne govori od kake fvoje dobre laft¬ nofti, kakor le is ljubesni do Boga in do blishnjiga, de bi blishnjimu dober sgled, nebefhkimu Ozheta pa zhaft in hvalo dal, po Jesufovim nauku Kakor pa fvoje dobre laftnofti malo posna, tako posna in vidi na tanko fvoje pregrefhke; in defiravno le vzhafi kak majhin greh flori, refnizhno Mat. 5, 10. 83 mifli, de je velik grefhnik pred Bogam, in ga perferzlmo profi, de naj fe ga ufrnili in de naj ga nikar fpred fvojiga oblizhja ne savershe. — Blishnjiga pa vfe drugazlii fodi, kakor famiga febe. Rad fposna nje¬ govo saflushenje, njegove dobre laftnofti in dobre dela, in jih je perferzlmo vefel. Nje¬ govo vefelje je, od dobrih del fvojiga bli¬ shnjiga govoriti, tode malokdej vprizho nje¬ ga, sakaj ve, de to je ponishnofti blishnjiga nevarno. Nikoli ne opravlja in ne fodi fvojiga blishnjiga; sakaj mifli, de je fam velik gre¬ fhnik, in fe boji, de bi s 1 fojenjem fvojiga blishnjiga fam fvojiga obfojenja ne isrekel ‘j. Kadar flifhi opravljanje soper fvojiga bli¬ shnjiga, ga sagovarja, kolikor po pravizi more, ali pa vfaj molzhi. 3. Napuhnjen zhlovek nobene rezin* tako ne sheli in ne ifhe, kakor zhaft in hvalo; ne Bogu, ampak febi. Vfe kar ima v 1 febi in na febi in okoli febe, le v’ fvojo zhaft in hvalo obrazila, kakor ko bi vfe fam is lebe imel, kakor ko bi ne bil nizh od Boga prejel 2 ). Fofebno tudi v’ fvojim oblazhilu ifhe nizhemarno pofvetno zhaft, in fe tedaj, kolikor samore, ofertno oblazhi. Kdor ga bolj neframno in perlisnjeno hvali, tifti je Bim, 3,1. a ) I, Kor. 4, 7. 6 * 84 njegov vezhi perjatel; in zhe je imenitin in bogat, ima trumo takih perjatlov okoli febi; ali leti njegovi perjatli fo veliko vezli nje¬ govi nar vezhi fovrashniki, ki mu neisre- zheno veliko fhkodo delajo, ker ga vedno v’ njegovim preflepljenji in v 1 njegovi pre- grefhni prevsetnofti dershe; in oblak kadila njih pofvetne hvale mu popolnama sakrije j.Solnze pr avize u l ), de njegoviga ferza nikdar ne ogreje in ne rasfvetli. — Bli— shnjiga pa fhe takrat ne pohvali, kadarsa- llushi pohvaljen biti. Nizh ga tako ne sa- boli, kakor kadar flifhi, de kdo kakiga zhloveka savolj kakiga dobriga dela pohvali; in zhe le more, kaj pove, kar mifli, de bo blishnjimu v’ nezhaft. Ali malokdej fe sgodi, de kdo vprizho njega pohvali fvojiga bli— shnjiga. Njegovi perjatli, ki ga posnajo, v 1 njegovi drufhini le raji kaj takiga od blishnjiga perpovedujejo, kar mu je v’ ne¬ zhaft, in samolzhe, kar je hvale vredniga. Ponishin zldovek pa tudi nizh bolj ne sheli in ne ifhe, kakor zhafti in hvale, tode le Bogu, in nikdar lam febi, sakaj „le famimu Bogu gre vfa hvala in zhajl u 2 J. Zhe tudi kaj hvale vredniga v’ febi najde, ali kaj dobriga Bori, fposna v ; ferzu ') Malah, 4 , Z. I. Tim. 1, 17. 85 in s 1 befedo, de je vfe to nesaflushen bo- shji dar 5 in de vezli ko je od Boga prejel, ojftrejfhi bo njegov odgovor per fodbi, zhe vliga v’ boslijo zliaft in v' svelizhanje dufh ne bo obernii. Ni nikoli prav sadovoljin s’ tem kar dobriga ftori, ampak mifli, de fhe vfe premalo ftori, in de njegove dobre dela lo vfe pomankljive. Bolj ga zlilovek ras- sliali, kakor rasvefeli zhe ga hvali; sakaj is zeliga ferza fposna, de le famimu Bogu gre vfa hvala in zliaft. Tako mifli ponishni zhlovek v ’ fvojim ferzu; deliravno je per- pufheno, dobriga kriftjana v’ Bogu in sa- volj Boga hvaliti. Ali ravno ker ponishin zhlovek refnizhno mifli, de ni dober, fe mu vfa hvala, ki mu jo kdo da, krivizhna pred Bogam sdi. — Blishnjiga pa vender tudi fam rad pohvali, tode ne rad vprizho nje¬ ga. Ali vfo zliaft in hvalo v 1 blishnjim le Bogu da, od kteriga pridejo vfi dobri da¬ rovi, ker bres njega nizli drusiga Boriti ne moremo, kakor grefhiti. Tudi rad poflufha, kadar kdo blishnjiga savolj njegoviga le- piga slavljenja hvali; in perferzhno in re¬ fnizhno Boga sahvali sa vfe gnade in do¬ brote, kakor f. Pavl, kadar je kaj dobriga in hvale vredniga od pervih kriftjanov flifhal *). >) Bfes. 1, 16. 86 4. Napuhnjen zhlovek nobene rezili tako ne fovrashi, in nobena rezli ga tako ne sbode in ne rasshali, kakor f'varjenje , de- firavno je po pravizi in po saflushenji, in vfelej mifli, de fe mu kriviza dela, ker fvojiii flabili laftnoft in fvojili pregrefhkov ne fposna, in tudi posnati nozhe. In to je grosno nevarin ftan duflie, sakaj kdor fvar- jenje fovrashi, je na poti pregrehe in po¬ gubljenja. Kadar je pofvarjen, nikoli ne fposna in ne obftoji, de je kriv, ampak fe isgovarja, sakriva, taji, perfega, in ti, ko¬ likor more, persadeva fkasati, de ni kriv; in kadar fi upa, dobro osmerja fvojiga bli— shnjiga, kteri mu je to veliko ljubesin fka- sal, de ga je pofvaril, in de mu je hotel ozlii odpreti, de bi fvoje pregrehe vidil in fe poboljfhal. Njegovi perjadi, ki ga po- snajo, f e varujejo, gafvariti; in tako oftane v’ fvojih grehih in v’ nepokori, in fe pred ne posna, kakor per fodbi bosliji, kadar je she preposno. — Blishnjiga pa vfe dru- gazhi posna, kakor famigafebe; in v 1 njem kak pregrefhek najti in mu ga ojftro ozhi- tati, to je njegovo nar vezhi vefelje; takrat fe prav ziniti povikfhaniga zlies fvojiga bli¬ shnjiga, defiravno je morebiti fam v 1 vezhih grehih, pa jih ne vidi. 87 Ponishin zhlovek pa kposna, de kvar¬ jenje je velika dobrota, in je hvaleshin fvoji- mu blishnjimu sa leto delo kerkhankke 1 ju— besni. Zhe je tudi ojktro pokvarjen, je khe smiram hvaleshin, in ke ne odgovarja, in bolj ko je ponishin, s 1 vezhim vekeljem prej¬ me hudo in ojktro kvarjenje; in ke ne sgo- varja; tudi pregrekhka, ki mu je ozhitan, ne smanjkhuje, defiravno bi to lahko po re- knizi ktoril. Perkerzhno ga veleli, krivizhno ozhitanje terpeti s’ Jesukam; in ponishno molzhi, kakor je Jesuk molzhal, kadar je bil sakramovan in toshen. Tudi ima navado, kvoje perjatle profiti, de naj ga prezej po- 1'vare, kadar bodo vidili, de kaj pregrekhi. Tako ke smiram bolj in bolj kposna, ke ka- iniga kebe ojktro kodi, in tedaj od Boga ob- kojen ne bo ‘J. — Blishnjiga pa vke bolj Ijubesnivo kodi, kakor kamiga kebe, in ga ne kvari rad. §ivari ga kzer, ker ve, de je to nakha dolshnokt do blishnjiga savolj Boga; ali s 1 shaloktnim kerzam ga kvari, in s 1 tako ljubesnijo, dobroto in ponishnofijo, de mu njegov blishnji, zhe ni jjrevezh pre- vsetin, kvarjenja ne more sameriti. Pravi, de je kam vezhi grekhnik, kakor blishnji, kteriga kvari; ali ker ke boji, dolshnokt lju- I. Kor. 11, 31. 88 besni do Boga in do blishnjiga opuftiti, ko bi molzlial, ga perjasno pofvari. 5. Napuhnjen zlilovek ni nobenirnu rad pokorin , sakaj v’ radovoljni pokorfhini je vfelej ponishnoft, v’ nepokorfhini napuh. Tak zlilovek smiram mifli, de je bolj mo¬ der, kakor drugi ljudje, in nar raji po fvoji glavi ravna. Le takrat je pokorin, kadar drugazhi ne more biti, in tako njegova po- korfhina vfe saflushenje pred Bogam sgubi. Per vfaki nepokorfhini, to je, per vfakim prelomljenji boshje ali zhfovefhke poftave, je vezli ali menj napuha. Pervi greh, ne- pokorfhina Angeljev v’ nebelih, je is sgoli napuha ftorjen bil. Ravno tako je per per- vim grehu na semlji, per nepokorfhini na- fhih pervili ftarfhev, napuh poglavitni isvirk bil. Zhe premiflimo leto shaloftno pergodbo, vidimo, de od sazhetka Eva ni hotla bo¬ shje sapovedi prelomiti in prepovedaniga fadu jefti; ali kakor hitro ji je bil hudobni fkufhnjavz dopovedal, de fe ji bodo ozlii odperle, zhe bo od tega fadu jedla, de bo vfe tako vedila, kakor Bog, je napuh njeno ferze napolnil, in prelomila je boshjo sapo- ved. Vezli ko je napuha v 1 ferzu, menj je radovoljne pokorfhine. — Blishnjiga pa hozhe napuhnjen zlilovek le smiram pod fabo imeti, satorej hrepeni po vifokofti in oblafti; 89 in kadar kaj rezke ali terdi, ne more ter- peti, de mu kdo kaj nafproti rezke, in de ima druge mifli, kakor 0115 fe rad prepira, in nobenimu rad ne odjenja, in Tvojim pod- Iosknim terdo sapoveduje. Defiravno pa po- korfkino fovraski, kadar bi jo imel fam fka- sovati, jo ojftro terja od hlisknjiga, in ne- pokorfkina ga mozkno ra.s,skali, kakor fe vidi v’ sgledu napuknjeniga kralja Nabuko- donosorja, kteri ni bil nikoli bolj rasshaljen, kakor kadar fo mu njegovi podloshni po- korfhino odpovedali ‘j). Ponishin zklovek pa ljubi pokorfhino in fovraski laftno voljo, torej fe ne le fvo- jim vifkim, ampak tudi fvojim podlosknim rad podverske, kolikor more5 kakor, po- ftavim, f. Franzifkk Sale.si, kteri je v 1 zkafnik rezkeli rad fvojim fluskabnikam po¬ korili bil. Kakor je napuli isvirk nepokor- fkine in fploli vfili grehov, tako pride is ponishnofti radovoljna pokorfhina in fveto skivljenje. Ponishin zklovek ne more bres pokorfkine shiveti, in tudi majhne vfakdanje opravila nar raji pod pokorfhino opravlja. Ponishnoft mu je tifti „ffadkiprijetni jarm“, kteriga Jesuf imenuje fvoj jarm ; in kadar ni pod pokorfhino, je shaloftin, in skivljenje ') Jud. 1, n. 90 mu je grenko. — Blishnjimu pa ne sapo- veduje rad; torej fe boji in ogiblje vifhih ftopinj; in le kadar je perfiljen, in ko mu velt vezli ne perpufti, fe vftavljati, vsame kako vifoko in zliaftitljivo flushbo in oblaft zlies blishnjiga. Kadar ima kaj sapovedati, velikovezh profi, kakor sapoveduje, in fe vidi, de fposna in obzhuti, de frezlmifhi je, kdor je pod pokorfhino, kakor kdor sapo¬ veduje. 6. Napuli njen zldovek fe fhe pred Bo- yam ponishevati nozhe. Kakor tifti farisej, od kteriga Jesuf govori 1 }, moli tudi on prevsetno molitev, ker fe v 1 nji pred Bo- gam ne ponishuje in fe ne fposna; sakaj ko bi fe pred Bogam prav fposnal, bi fe kmalo poboljfhal. K’ fpovedi ne hodi rad; in ka¬ dar vender gre, fe tudi v 1 fpovednizi ne ponishuje. Defiravno bi imel zldovek le sato k’ fpovedi iti, de bi fe ravno takiga fvoji- mu fpovednika pokasal, kakorfhin je pred Bogam, fi prevsetin in napuhnjen zldovek vender fkerbno persadeva, fe vfelej bolj— fhiga pokasati, kakor je ref. Satorej po- manjfha in olepfha fvoje grehe, kolikor more, fe isgovarja, samolzhi kako okoliftavo; in vzliali tudi kak velik greh samolzhi, ker ') Luk. 18, 10. 91 sheli, fvojo zhaft pred fpovednikam ohraniti, in fe pred njim boljfhiga pokasati, kakor je pred Bogam; in tako ftori velik greh, bosliji rop. Kadar je fpovednik kolikaj oj- fter s’ njim, in ga fvari savolj njegove pre- vsetnofti ali drugih grehov, je kmalo ras- shaljen, in li poifhe drusiga fpovednika, kteri ga ne posna. — Blishnjiga pa tudi pred Bogam in v’ boshjih rezheh hudo fodi in toshi, kakor tifti farisej v 1 tempeljnu. Torej tudi per fpovedi raji blishnjiga toshi, kakor famiga febe; fi persadeva, fe opra- vizhiti, in vfo pregreho na blishnjiga vershe; in sato ravno tako malo opravizhen is fpo- vednize gre, kakor je tifti farisej is tem- peljna fhel. Ponishin zhlovek fe pa pofebno pred Bogam prav globoko ponishuje, pred kterim fe Angelji v 1 nebelih ponishujejo, in fpos- najo, de fo popolnama nizh pred njim. iSram ga je pred Bogam savolj njegovih grehov, pofebno savolj njegove nehvaleshnofli. V’ Ivojili molitvah in v’ fvojim premifhljevanji vedno Boga profi, de bi mu odpuftil nje¬ gove grehe savolj Jesufoviga saflushenja. In bolj ko fe pred Bogam ponishuje, bolj ga Bog v’ gnadi povikfhuje. Spoved je njegova nar vezhi tolashba v’ njegovih du- flmih teshavahj in velikokrat Boga sahvali 93 sa ta Cveti Sakrament, v’ kterim nam u- fmiljeni Bog, po ponishnim obtoshenji, vfe liaflie grehe odpufti, zhe nam je refnizhno shal, de fmo grefliili, in zhe terdno fkle— nemo, fe poboljfkati. Svefto fe obtoshi, in raji vezli, kakor menj pove 5 fene boji, od fpovednika fposnan in pofvarjen biti, am¬ pak ravno to skeli; sakaj ljubi ponishevanje, le fam ponishuje, in rad vidi, de ga tudi drugi ponishujejo. — Blishnjiga pa fploh dobro fodi, in boljflnga fposna, kakor fa- miga febe. Tudi nima navade, shivljenje fvojiga blishnjiga premifhljevati in pregledo¬ vati, in na njegovo govorjenje in obna- fhanje pasiti; torej mu nikdar na mifel ne pride, ga per fpovedi toshiti, ampak le fa- miga febe ojftro toshi, in vfo krivizo febi daje. Ponishnoft je tedaj saref lepa, Ijubes- niva, Bogu dopadljiva zhednoft, Jesufova pofebna zhednoft; napuli pa je gerd, oftudin, Bogu grosno sopern greh, prav saref Sa¬ tanov greh, sakaj po tem grehu je on is Angel ja nebefhkiga, peklenfki §atan po- ftal. — Tedaj, ljubi moj kriftjan, ,,nikdar ne perpufli napuhu nobene oblafli, ne v’ [rojih mi [lih, ne v’ [rojih be[edah; sa¬ kaj v’ njem je sazhetek v[iya pogublje- 93 nja <{ ; ampak refnizhno fi persadevaj, de fi pravo perferzhno ponishnoft perdobifh, in ne tifte hinavfke ponishnofti, ktera fe le v 1 lepili ponishnih befedah fkasuje, v 1 djanji pa ne. „ Bodi ponishin v’ vfih rezheh, in bofh gnado pred Bogam najdei“ 2 J. Ponishuj fe vedno in per vfaki per- loshnofti pred Bogam, in rad premifhljuj njegovo nefkonzhno, nesmerjeno velikoft, vligamogozbnoft in fvetoft, in potem fe fpomni fvoje revfhine, fvoje flabofti, fvoje hudobnofti, in de li popolnama nizli pred Bogam. Rad premifliljuj, v 1 ponishnofti fvo- jiga ferza, dobrote, ki fi jih do sdaj od Boga prejel; in fhe vedno prejemafh; od Boga, ki je tvoj nar vezhi dobrotnik, tvoj ftvarnik, tvoj svelizhar, tvoj pofvezhevavz, tvoje vle. Premifli pa tudi, de li fe mu do sdaj vfe premalo hvaleshniga fkasoval sa njegove velike dobrote; de fi jih vfe pre¬ malo v’ njegovo zhaft in v 1 svelizhanje dufh obrazhal, defiravno ti on vfe le is tega namena da, de bi bilo njemu v’ zhaft in dufham v’ svelizhanje. Premifli tudi, de bofh mogel od vfiga tega Bogu odgovor dati, in de bo tvoja fodba tolikanj ojftrejfhi, kolikor fe menj pred njim ponishujefh. Tob. 4, 14. §ir. 3, 30. 94 Lahko je, fe pred Bogam ponishevati. Kdo fe pred vezhnim Bogam ne bo poni- sheval, zhe ga kolikaj posna! — Le §>a- tan, in kdor mu je po napuhu she mozhno enak poftal, fe pred Bogam ne ponishuje. — Ali tudi pred ljudmi fe morafh ponishe¬ vati, ljubi moj kriftjan. Ni tako lahko, fe pred ljudmi ponishevati, kakor pred Bogam; ali morafh fe vender tudi pred njimi poni¬ shevati per vfaki perloshnofti, zhe shelifh Bogu prijetin biti, in fe svelizhati. — Ljudje fo nekteri vifinj kakor ti, drugi fo tebi enaki , in fpet drugi fo nishi, kakor ti. L S’ fvojimi vifhimi ravnaj fpofhtitljivo in zhaftitljivo, in bodi vfim podloshin, kteri imajo oblaft zhes-te. Opomni fe, de vfa obiaft je od Boga, in kdor fe oblafli v/iarija, fe Bogu vfiarija. ') — $pofhtuj pofebno tudi ftare ljudi; to je Bogu do¬ padljivo. Varuj fe jih safmehovati, jih opo- nafhati v’ govorjenji, v 1 hoji, ali v 1 kakim djanji. V’ fvetim Pifmu fe bere shaloftin sgled, kako je Bog fhtrafal otroke, ki fo ftariga mosha safmehovali. Prerok Elisej je bil plefhaft; kadar fo ga tedaj otrozi is me- fta Betel vidili; fo ga safmehovali in fo ga „plefhza u imenovali. Nato je Bog dva me- >) Rim. 13, 1. 3. 95 dveda is gojsda poflal, in fta dva in fhtiri- defet tih otrok rastergala. r ) 2 . Tudi do ljudi, ki l‘o tebi enaki, fe ponishno obnafhaj. Nikdar fe pred njimi ne hvali savolj kake imenitnofti ali kakih laftnoft, ki jih morebiti imafh, ali savolj fvoje vednofti in uzhenofti. Laftna hvala je snaminje pofvetniga in prevsetniga duha. Zhe (i nekoliko bolj imenitniga ftanu, ka¬ kor drugi, premifli, de to ni nobena prava zhaft pred Bogam, ampak le domifhljena pofvetna zhaft. Prave zhafti vredno je le lepo kerfhanfko shivljenje v’ponishnofli; in le kdor fe ponishuje, ga Bog zhafti in po- vikfhuje. Pofebno morajo ljudje, ki fkupej v’ eni drushini slave, krotki in ponishni eden do drusiga biti, de v’ edinofti in v 1 miru ofta- nejo, ki je vfim kerfhanfkim drushinam to¬ likanj perporozhen. Torej li morajo eden drugimu ponishno pomagati, fi delo in te- shave eden drugimu polajfhati, fe eden drusiga poterpeshljivo prenafhati v’ zhlo- vefhkih flaboftih, in li ftrezhi v 1 bolesni; in fe pofebno fkerbno ogibati vfiga krega, prepira in vpitja. Kdor je saref ponishih, rad jenja, in raji molzhi, kakor pa de bi ') IV, Kralj. 3, 33. 34. 96 fe prepiral s’ fvojim blishnjim. Bolj ko fo ljudje, ki fkupej shive, ponishni, menj je krega in prepira med njimi. — Pofebno fe morajo tudi nevofhljivolti varovati, ktera is fkritiga napuha pride; in je, kakor napuh, Satanov greh. Domazhi ljudje, pofebno mladi ljudje v 1 drushini, morajo biti poftreshljivi in pridni; morajo radi in prezej ftoriti, kar fe jim ukaslie; in kadar vejo, kaj jim je Boriti, ne fmejo zhakati, de fe jim ukaslie, ampak morajo farni radovoljno fvojo dolshnoft do¬ polniti; potem tudi fhe drugim per njih delu pomagati. Ne fmejo drugih foditi, zhe flore sadofti dela, ali ne, ampak morajo le farni na-fe gledati, de flore; kolikor morejo, in de fhe vezli flore, kakor je njih dolshnoft, in vfe le savolj Boga. — Kdor tako ravna, je refnizhno ponishin, in je Bogu dopadljiv. Persadevaj fi tako ravnati, ljubi moj kriftjan in bofh frezhin; Bog te bo ljubil in ljudje. Tako je Jesuf ravnal v’ fvoji rnlado- fti, in fploli zel zhaf, dokler je per fvoji pre- fveti materi, in per fvojim redniku, f. Joshe- fu, oftal. Sato pravi f. Evangelj od njega: y Jesuf je rafel n’ modrofli, v’ flarojli in v’ gnadi pred Bogam in pred ljudmi“ ‘ ). ') Luk. 3, 53. 9 7 3. Bodi ponishin tudi do tiftih, ki fo nishi, kakor ti. Zhe imafh flushabnike in podloshne, bodi perjasin in dobrotljiv do njih, in mifli, de fo tvoji bratje in tvoje 'feftre; kakor Jesuf, ki je fvoje nzhenze smiram fvoje brate in perjatle imenoval. S. Pavl perporozha gofpodarjem, de naj dobrotljivo ravnajo s’ fvojimi flushabniki, savolj Boga, sakaj Bog je Gofpod gofpo- darjev in flushabnikov; in pred njim le dela veljajo in sadershanje, ne pa ftan zhlo- veka. — In Filemonu pifhe, de naj fvo- jiga fpreobernjeniga kerfhanfkiga flushabni- ka Onesima dobrotljivo fprejme, ne kakor flushabnika, ampak kakor preljubiga bi'ata, savolj Boga. 2 ) Bodi tedaj dober fvojim podloshnim in jim perjasno govori. Ufmi- ljenje imej s’ njimi, ker fo revni; in vezh- krat fi mifli, kako bi ti skelel; de bi tvoj gofpodar s’ tabo ravnal, ko bi tudi ti mo¬ gel flushiti; in po tem ravnaj s’ fvojim fhi— shabnikam. Bodi tudi pofebno dober in perjasin revnim ljudem, in jih ljubi; to je tudi po- nishnoft. Sato je Jesuf tako reveshe ljubil, je nar raji med njimi bil, in je nar raji revnim fveti Evangelj osnanoval, ker je is ') Efes. 6, 9. Fil. 16. 7 98 ferza ponishin bil, in ker nam je hotel v’ vfih rezheli nar lepfhi sglede ponishnofti dati. Ufrnili fe revnih ljudi in pomagaj jim, kolikor morefh • s 1 tem bofli lam febe po- nisheval, Boga pa zhaftil. ..Kdor fe ufrnili revesha , bo frezhin... Boga zha/fi, kdor fe revesha ufrnili t j. u Kdor pa sanizhuje revesha , njegoviga ftvarnika sanizhuje" 2 ). Kadar vidifh revne ljudi, (ki fo vezhidel sanizhevani od IVela, ) jih ne sanizhuj, am¬ pak fpomni fe, de fo morebiti pred Bogam vifhi in bolj frezhni kakor ti, ker fo more¬ biti v’ fhtevilu tiftih, od kterih Jesuf pravi: ..frezhni fo ubogi V duhu, sukaj njih je nebefhko kralje/lro" 3 }. — Zhe fi premo- shin in v 1 obilnofti, premifli, de bogaftvo tega fveta je goljfivo 4 ), in de bofh more¬ biti tudi ti reven poftal, in ufmiljenja fvo- jiga blishnjiga potreboval. Ljubi moj kriftjan, zhe shelifh v’ pravi perferzhni ponishnofti shiveti, fe morafh ne le pred Bogam in pred ljudmi ponishevati, ampak tudi fam pred fabo. Ponishuj fe v’ fvojih miflih in v’ fvojim ferzu. Zhe imafh radovoljne napuhnjene in prevsetne mifli, she mozhno Boga rasshalifh. Napuh An- •) Prip. 14, 31. 31. Prip. 17 , 3. Mat. 5, 3. 4 ) Mat. 13, 22. 99 geljev v 1 nebefih je bil le v 1 miflih, in Bog jih je is nebel" v 1 pekel savergel. — Ne povsdiguj fe v’ fvojih miflih zhes druge sa- volj fvoje lepote, fvojiga oblazhila, fvojiga uma, fvoje uzhenofti, ali savolj fvojiga pre- moshenja. Vfe te rezili lame na febi pred Bogam nizh ne veljajo; in morebiti bofh ravno savolj tih rezhi per fodbi od Boga savershen, zhe jih v’ njegovo zhaft in v’ svelizhanje dufh ne obrazhafh. Kdor v" tih rezheh fvoje laftne zhafti ilhe, in fe savolj tega zhes druge povsdiguje, ni ponishin, in je krivizhin do Boga; sakaj vfe to fo boshji darovi, in le Bogu gre vfa zhaft sa-nje. §»he bolj Boga rasshalifh, zhe fe sa¬ volj fvojih zhednoft in savolj fvoje pobosh- nofti zhes drugi povsdigujefh; sakaj po- boshnoft je popolnama boshji dar. Kdor fe fvoje poboshnofti hvaliti sazhne, jo bo go¬ tovo kmalo sgubil. Zhe kdo mifli, de ima lepe zhednofti, in fe savolj tega v’ miflih zhes druge povsdiguje, podkoplje in podere vfe prave zhednofti v 1 lebi, ker jim podlogo odvsame, to je, ponishnoft; sakaj le na perferzhni ponishnofti terdno ftoje vfe prave kerfhanfke zhednofti; kjer pa ponishnofti ni, fo vfe zhednofti hinavfke. Kdor mifli, de nekoliko velja, malo velja ; kdor pa mifli, 7 * 100 de veliko velja, ne velja zlo nizh. — Dobro premifli le befede. Nikar fe prevezh ne sanafhaj na kako zhednoft, ki jo morebiti imafli ampak pre¬ mifli, koliko jih je, ki jih nimafh; in vedno fi persadevaj, li jih perdobiti. Tudi fe na to ne sanafhaj, kar li she do sdaj dobriga ftoril, in ne mifli, de fi she dofegel popol- narnofl , ampak posabi, kar je preteklo, in fe le po tem is te gaj, kar je pred tabo *). — Premifli, de en fam greh, pofebno pa gre- fhna navada, je she sadofti, te vezhno pogubiti; ena farna zhednoft pa ti ne bo lhe nebef perdobila. — Ponishuj fe pred Bogam savolj tvojih dobrih del, „sakaj mi rji nifmo zlii/ti pred Bogam , in kakor oftudin pert jo r je nafhe dobre dela “ 2 ). Premifli tudi, v’ pomnoshenje tvoje po- nishnofti, lete befede f. Bernarda: „Zhe zlilo vek dobro premifli famiga febe, najde v’ febi sadofti perloshnofti, fe ponishevati in sanizhevati. Njegovo fpozhetje je v’ grehu, njegovo rojftvo v’ teshavah, njegovo sla¬ vljenje, je polno nadlog in sopernoft, nje¬ gova fmert je gotova; in po fmerti mu dru- siga nizh ne oltane, kakor fmrad, gujiloba, prah in pepel. To sadene njegovo truplo Filip. 3, 13. '0 Iga. M, G. 101 na tem fvetu. — Njegova duflia pa, ka¬ kor hitro sapufti truplo, mora k' fodbi boshji priti; tam Bog rasfodi, zhe bo vezimo frezhna, ali vezimo nefrezhna. Iji leta fodba bo ftrafhna nar fvetejfhimu zhloveku l u — Glej tedaj, o zhlovek, o nizhemarna in greflma ftvar! glej in premifli, kaj li! — Sakaj le tedaj hvalifh in povsdigujelh? — Le kdor fe ne posna, kakofhin je saref, fe hvali in povsdiguje; kdor fe pa posna in premifhljuje, fe ponishuje; in bolj ko fe posna, bolj fe ponishuje. VII. Stanovitna poterpesliljivoft* „ čy’ fvojo poterpeshljivoftjo bote fvoje dufhe ohra- nili. “ O Shivljenje zldoveka fploh na tem fvetu ,,je polno nadloy in teshav u ') • fhe po- ') Luk. 31, 19. Jan. 14, 1. 102 febne teshave pa imajo tifti preftati, kteri fi persadevajo, prav po kerfhanfko shiveti j po fprizhevanji f. Pavla, ker pravi: „ V ji kteri hozhejo poboslino shiveti v’ Kriftufu Jesufu, bodo preganjanje terpeli u l ). — Tudi je Jesuf kriftjanam naprej povedal, de bodo veliko savolj njega terpeti imeli: „ Vi fe bote jokali in bote shalovali , fvet fe bo pa ref el 11“ 2 j. In dalej pravi, de „ savolj njega naf bodo ljudje kleli in preganjali, in bodo vfe hudo soper naf govorili po krivizi u ~°j Ker je tedaj naflie slavljenje polno te- shav in sopernoft, je pazil ref, kar f. Pavl pravi: „ Poterpesh/jivoft vam je potrebna, de dopolnite boshjo voljo, iti de obljubo sa- dobite u *J, to je, de sadobite, kar vam je Bog obljubil, namrezh vezimo shivljenje. Bres poterpeshljivofti nam tedaj ni mogozhe, po boshji volji shiveti in fe svelizhati, sa- kaj Bog po fvoji nefkonzhni modrofti in previdnofti perpufti, de naf mnoge teshave na tein fvetu sadenejo, in njegova volja je, de naj jih voljno preterpimo po Jesufovim sgledu, de naj sa njim hodimo s’ krishem na rami, in de naj po poti, ktero nam je ') II. Tim. 3, 12. 2 ) Jan. 16, 20. 3 ) Mat. 5, 11. <) Hebr. 10, 36. 103 on pokasal, v’ nebefa gremo. Bres ftano- vitne kerfhanfke poterpeshljivofti tedaj ni svelizhanja; sato nam Jesuf pravi, de le s’ poterpeshljivoftjo bomo fvoje dufhe ohranili sa vezimo shivljenje. Nefkonzhno modri in dobrotljivi Bog ne perpufti bres dobriga namena, de je na- fhe shivljenje tako polno sopernoft in tesbav. Bolj naf Bog, nafh nebefliki Ozke ljubi, kakor nar boljfhi ozhe na tem fvetu samore fvoje otroke ljubiti. Zhe per vlim tem ven- der perpufti, de vzhali veliko na tem fvetu ter- pimo, ima gotovo sravin ta namen, perlosh- noft dati, de li fhe kaj bolfhiga perdobimo, kakor je vfe vefelje in vshivanje, kteriga nam fvet dati samore. Sato pravi f. Pavl, de vfe terpljenje teya zhafa ni zlo nizh proti prihodni zha/li, ktera nam bo fkasana l ). Ker je poterpeshljivoft tako potrebna zhednoft, jo dobro premifli, in fi pridno persadevaj, s’ boshjo pomozhjo, li jo perdo- biti, in jo do konza fvojiga shivfjenja svefto v 1 djanji f kašo vati; in tako bofh fvojo du- fho ohranil. Premifli narpred, ljubi moj kiiftjan, isvirk prave in Bogu dopadljive poterpe- ‘) Rim. 8, t8. 104 shljivofti. Tvoja poterpeshljivoft mora priti is vere v’ boshjo befedo. Zhe is tega is- virka pride, je kerfhanfka, je Bogu v’ zhaft in tvoji dufhi v’ svelizhanje; zhe is drugih isvirkov pride, je nat orna in ni nobena ker- fhanfka zhednoft. V’ sgodbah ftarih zha- fov fe bere, de fo bili pofvetni modrijani, ki fo imeli prezhudno poterpeshljivoft v’ ter- pljenji. In tudi fhe v’ nafhih zhalih fe vidi, de vzliafi ljudje, ki le temu fvetu shive, in ne Bogu, veliko in ftanovitno poterpeshljivoft fkasujejo v’ kakim teshavnim djanji in v’ velikih sopernoftih. Ali lahko je fposnati, de isvirk vfe njih ftanovitnofti in poterpe- shljivofti je pofvetna zliaft pred ljudmi, po- shelenje zhafniga blaga, ali pa shelje, po fvoji laftni volji ravnati. Taka poterpeshlji¬ voft ni kerfhanfka, in je bres saflushenja pred Bogam. Zhe prav premiflifh, ljubi moj kriftjan, bofh najdel, de isvirk prave kerfhanfke po- terpeshljivofti fo nar fvetejfhi zhednofti, bo- shje ziiednofli. 1. ^Stanovitna kerfhanfka poterpeshlji¬ voft pride is vere. Vera naf uzhi, de Bog je gofpodar vliga fveta, de bres njegove volje ali bres njegoviga perpufhenja fe zlo nizh pergoditi ne more; tedaj nam vfe so- pernofti in teshave le is boshjih rok pridejo. 105 Kdor to terdno veruje in prav premifli, lah¬ ko vfe voljno poterpi. — Vera naf uzhi, de naf dobrotljivi Bog ne tepe is fovrafhtva, ampak is ljubesni, is nefkonzhne ljubesni. Ali ni to saref nefkonzhna ljubesin nafhiga ufmiljeniga Boga, ker naf sa nafhe hudo¬ bije, nesveftobe, nehvaleshnofti, s’ kterimi fino li she velikokrat pekel saflushili, ne¬ koliko s’ fhibo kuatkiga terpljenja vdari, in zhe voljno poterpimo, naf od vezhniga ter¬ pljenja, ki fino ga saflushili, odrefhi? Kdor fpet to prav premifli v 1 terdniveri, bo go¬ tovo v 1 poterpeshljivofti poterjen. — Vera naf tudi uzhi, de zhafno blago in bogaftvo je sa svelizhanje nevarno, in de nam Bog vzhafi leto zhafno blago odvsame, de bi nam tamkaj v’ vezhnofti neminljivo nebefhko bogaftvo dodelil, zhe fe popolnama v’ nje¬ govo fveto voljo podamo. Kdor to dobro fposna in ftanovitno veruje, ali ne bo per vfih sgubah s’ poterpeshljivim ferzam isre- kel tifte lepe befede f. Joba: „Gofpod je dal, Gofpod je vsel; naj bo ime Gofpo- dovo zhefheno “ i j ! 2. Tudi is terdniga upanja pride prava kerfhanfka poterpeshljivoft. Kdor ima pravo kerfhanfko upanje, fe tako terdno sanafha ') Job. 1, 31. 106 na boshje obljube, kakor ko bi vfe s 1 ozlimi vidi], kar nam je Bog na unim fvetu ob¬ ljubil. Kdor tako upanje ima, fvoje ferze na nobeno rezh na tem fvetu ne naveshe, in le po sedinjenji s 1 Bogam sdihuje. To¬ rej lahko poterpi, kadar ga kdo sanizhuje, sakaj ne sheli in ne ifhe zhafti tega fveta, ampak sheli „ krono shivljenja“ ') od u- fmiljeniga Boga prejeti. — Tudi voljno po¬ terpi, kadar mu Bog kako bolesin ali rev- fhino, terdo delo, preganjanje, ali kake druge teshave pofhlje, sakaj njegovo ferze ni na vefelje tega fveta navesano, ampak le sheli iti v 1 vefelje fvojiga Gofpoda — Sakaj fo fveti marterniki tako ftanovitno in prezhudno poterpesldjivoft imeli v’ neisre- zhenim terpljenji? Sato ko na nobeno rezh na tem fvetu nifo navesani bili, ampak vfe njih upanje, vfe njih mifli in shelje, vfe je bilo le v 1 nebefa obernjeno. — Ravno tako fe tudi bere, kako veliko in nepremagljivo poterpesldjivoft fo fvelniki tudi imeli v’ dol¬ gih in teshavnih bolesnih. Is njih velikiga saupanja v’ Boga in v 1 njegove fvete obljube je isvirala njih ftanovitna poterpesldjivoft; sakaj saupali fo, de lete kratite in lahke teshave, ki jih v’ sdajnim zhafu terpeti ') §kr. Rasod. 2, 10. 2 ) Mat. 35, 33. 107 imajo, jim bodo v’ nebefih nesmerjeno iti vezimo svelizhanje sadobile l j. 3. Kakor je vera in upanje, tako je tudi ljubesin isvirk kerfhanfke poterpeshlji- vofti; sato pravi f. Pavl, de „ljubesin je poterpesh/jiva “ 2 ). Ali kakor je ljubesin fploh „svesa popolnamo/li u ?J j, tako tudi ona poterpeshljivoft popolnama ftori. Lju¬ besin ni le isvirk poterpeshljivofti, ampak jo tudi na nar vikflii ftopnjo perpelje. Kdor ima veliko in gorezho ljubesin do Boga, mu ni sadofti, le to voljno terpeti, kar ima zldovefhko slavljenje farno na lebi soperniga in teshavniga, ampak sheli in ifhe, fhe vezli terpeti, in v’ terpljenji fvoje vefelje najde. Taki fo bili Apofteljni. Skeleli fo terpeti j in kadar fo kaj terpeti imeli, fo bili vefeli. Komaj fo bili sazlieli Jesufov nauk pridigovati, fo she od fovrashnikov vere preganjani in tepeni bili, de bi bili nehali, leta nauk osnanovati. Ali bere fe v' f. Pifmu, de fe nifo oftrafhiti in odverniti dali, ampak fo bili vefeli, de fo bili vredni najdeni , savo/j Jesufoviga imena framoto terpeti*j. In koliko fo potem fveti Apo¬ fteljni terpeti imeli, ker fo vero osnanovali ') II. Kor. 4, 17. *) I. Kor. 13, 4. 3 ) Kolo!. 3, 14. Djanje Ap. 5, 41. 108 po želim fvetu; in fo s’ vefeljem vfe pre- terpeli, in smiram vezli terpeti skeleli, de bi fe fvojimu Gofpodu in Uzheniku bolj enaki ftorili, dokler nifo vli sa njegovo fveto vero fvoje kervi prelili. — S. Pavl fprizhuje, de je „vefel v’ terpljenji u 1 ); in njegovo ter- pljenje je bilo veliko in mnogo. Dalej pra¬ vi: „ Polti (im tofashbe, veliko je moje vefelje v’ vfim terpljenji u — Leto ve- felje terpljenji, in lete fvete shelje, fbe • smiram vezli terpeti, fo is velike ljubesni prifhle, ki fo jo fveti Apofteljni do Boga imeli. — Ravno to fe tudi od drugih fvet- nikov bere. Kakofhne gorezhe shelje je poftavim fveta Teresija imela, smiram ter¬ peti. Vedno je imela to profhnjo na jesiku in v’ 1'erzu: O Gofpod, daj mi terpeti , ali pa umreti! Njeno ferze je bilo tako polno ljubesni do Jesufa, ki je sa naf ter- pel, de ni mogla vezh shiv r eti bres terpljen- ja. — Tako fe tudi od f. Janesa od Krisha bere, de kadar ga je Kriftuf vprafhal, ka- kofhino plazhilo sheli sa tolike dela, mu je odgovoril: O Gofpod, slielim terpeti in sanizhevan biti savo/j tebe! O fveta poterpeshljivoft, ki is tako fve- tih isvirkov pride! — Persadevaj fi tedaj, ‘) Kolof. 1, 24. II. Kor. 7, 4. 109 ljubi moj kriftjan, de fi leto fveto, vfakimu kriftjanu tako potrebno zhednoft perdobifh, in de jo vedno v’ djanji fkasujefh per vlili perlosiinoftih. Dobro jo fposnaj in prav jo premifli, in jo bofh zhedalej bolj ljubil. Premifli tedaj dalej, sukaj mora krift¬ jan poterpeshljiv biti. — Poterpeshljiv mo¬ ralk biti, ljubi moj kriftjan: 1. l)e boshjo voljo dopolnifh. Na- fha nar vezhi frezha na tem fvetu je, bo- slijo voljo dopolniti; in to bi imelo tudi na- fhe nar vezhi vefelje biti. Ravno to je tudi nar vezhi vefelje isvoljenih v 1 nebelih. — Boshja volja je, de je nafhe sbivljenje polno sopernoft, tesbav in nadlog, ali sravin tega je njegova fveta volja, de naj vfe voljno savolj njega pretei'pimo. Kdor je tedaj po¬ terpeshljiv v’ teshavah, dopolnuje boshjo voljo; kdor je nejevoljin, ji nafproti ravna. — Nikar ne rezi, ljubi moj kriftjan, de ne morefh verjeti, de ti vfeteshave, ki te sa- denejo, po boshji volji pridejo, ker vidifh, de pridejo vzhali is hudobije tvojih fovra- shnikov. Ref je, de to ni boshja volja, de te kdo fovrashi in preganja, de ti fhkodo in krivizo dela; to saref pride le is hudo¬ bije ljudi, in Bog nozhe, de bi ljudje hu¬ dobni bili, „ampak to je boshja volja, de 110 bi fvetipo/tali u 1 ). Ali kav tebe sadene, mo¬ ral h vfe is boshjili rok prejeti, ne is rok fovra- shnih ljudi. Bog prepufti grefhnika njegovi hudobni volji, de tebi s’ tem perloslnioft da, kaj soperniga terpeti, in fi vezimo svelizha- nje s’ poterpesldjivoftjo saflushiti. Jesuf nam perpoveduje v 1 1'vetim Evangelji, de gofpo- dar njive ni perpuftil fvojim flushabnikam, de bi bili ljuliko prezej poruvali, kadar le je pokasala, temuzh jim je rekel, de naj pufte vfe fkiipej rafti do shetve. To fe pra¬ vi, de Bog pulti hudobne ljudi na fvetu, in jih ne pogubi prezej, kadar fe njih hu¬ dobija pokashe, sato de jim zhaf da, fe fposnati in Ipreoberniti; in tudi sato de fvo¬ jim Ilushabnikam perloshnoft daje, poter- peshljivoft fkasovati, kadar jih hudobni lju¬ dje preganjajo, in jim krivizo in fhkodo delajo. Tedaj je boshje perpufhenje, de tudi tebi hudobni in fovrashni ljudje kaj so¬ perniga ftore, in njegova volja je, de s 1 poterpeshljivofljo vfe preterpiffi. — To ref- nizo nam je fveti kralj David v’ fvojim sgledu lepo fkasal. Kadar je bil namrezh od fvojiga lina Abfaloma preganjan, ga je hu¬ dobni zhlovek Jernej preklinjal, in mu je grosno hudobno govoril, tako, de fo ga O I. Tefal. 4, 3. 111 hotli kraljevi vojfhaki na meftu umoriti. Ali David jih je vftavil in jim je rekel: „ Pu- ftite ga preklinjati, sakaj Gofpod mu je napovedal, de naj Davida preklinja. In kdo fme rezki: Sakaj je /loril u ? ' j To fe pravi, de pravizhni Bog ni hotel zhu- desha ftoriti, de bi bil grefhniga Jerneja fpreobernil, ampak ga je njegovi laftni hu¬ dobni volji prepuftil, po kteri je tedaj fvoji- ga kralja preklinjal5 in fpokorni David je to sopernoft tako voljno prejel in preterpel, kakor ko bi mu bila naravnoft od Boga prifhla. — Ravno tako tudi ti, ljubi moj kriftjan, vfe fvoje sopernofti in teshave od Boga prejmi, ne od grefhnih ljudi; jih s’ ftanovitno poterpeshljivoftjo preneli, in tako bofh boskjo voljo dopolnil in obljubo sa- dobil, 2 j obljubo vezhniga svelizhanja. 2 . Dalej morafh tudi sato poterpeshljiv biti, de Jesufa pofnemafh in sa njim /10- difh. Sa Jesufam hoditi, to je, njegove prelepe sglede pofnemati, nam je tako po¬ trebno, de bres tega ne moremo upati, v 1 nebela priti; sakaj raslozhno nam je sapo- vedal ga pofnemati; zhe ga tedaj ne po- fnemamo, ne dopolnimo njegove sapovedi, in ne bomo svelizhani. Pofebno nam pa sa- II. Kralj. 16, 10. 2 ) Hebr. 10, 30. 112 poveduje, ga pofnemati v’ poterpeshljivim prenafhanji vfih krishev in teshav, ki nam jih pofhlje. Premifii dobro, ljubi moj krift- jan, njegove fvete befede: „ Kdor hoz/ie sa mano priti, naj fe satajuje, naj (boj krish na-(e mame in naj sa mano hodi u 1 ). „ ln kdor (boju/a krisha na-fe ne vsame iti sa mano ne hodi , ni mene vredin - 2 j. — Glej, moj kriftjan, Jesuf fe te odpove, zhe nozhefh poterpeshljiv biti; zhe bofh pa poterpeshljiv, bofh njega vredin, bofh vre¬ din, njegov nzhenz biti, in zlo njegov per- jatel in brat! — O fveta poterpeshljivoft, lf kakofhni zhafti povsdignefh ti kriftjana! -—Dalej pravi moj ljube,snjivi Jesuf: ..Kdor meni (lushi, naj sa mano hodi; in kjer (im je/l, tam bo tudi moj flushabnik u '°j — Glej tedaj, zhe mu hozhefh flushiti, morafh hoditi sa njim s’ krishem na rami na tem fvetu, na unim bofh pa tam, kjer je on, s' krono shivljenja na glavi. — O prelepa, nefkonzhno veliko vredna poterpeshljivoft, ker nam po kratkim terpljenji vezhno ve- felje sadobi! — In o nesapopadljiva do¬ brota Jesufova, ki nam je krish le sa leta kratki zhaf shivljenja perpravil, sa nefkon¬ zhno vezlmoft pa krono !! — ‘) Mark. 8, 34. 2 ) Mat. 10, 38. 3 ) Jan. 13, 30. 113 Ravno tako, kakor Jesuf, naf tudi nje¬ govi Apofteljni uzhe, de naj Jesufa pofne- marno v 1 njegovim terpljenji. §>. Peter v’ fvojim pervim liftu tako pifhe: „ Krifluf je sa naf terpel , in vam je sgled sapu- flil, de hodite po njegovih ftopinjah u '). — In f. Pavl naf uzhi, de zhe bomo ter¬ pel i s 1 Kriflufam, bomo tudi per njem «’ nebefhki zha/ti 2 j. Dobro tedaj vfe to premifli, ljubi moj kriftjan, in li k Sferzu vsemi, de kadar volj¬ no terpifh, Jesufa pofnemafh, s’ njim na krishu vilifh, njemu dopadljiv poftanefh, in zhe bofh ftanovitin do konza oftal v’ po- terpeshljivofti, bofh v' vezhnofti tam, kjer je on. Leta mifel ti bo prezhudno mozh dajala v 1 terpljenji. 3. Bodi tudi sato poterpeshljiv, ljubi moj kriftjan, de fvojo dufho ohranifh sa vezimo shivljenje. Kriftjan li v’ terpljenji, zhe ga voljno prenafha, veliko vezh pred Bogam saflushi, kakor kadar nizh terpeti nima. Sato fo 1‘vetniki tako sheleli terpeti; in sato tudi dobrotljivi Bog fvojim isvolje- nim rad terpljenje pofhilja, de jih tako od ftopnje do ftopnje v 1 popolnamofti vadi. — ') I. Petr. 2, 21. Rim. 8, 17. 8 114 Lep sgled od tega fe bere v’ bukvah To- bija, kjer je rezherio, de sato, ko je leta fveti mosh Bogu prijetin bil, ga je Bog s’ terpljenjem in s’ teshavami fkuflial, in leje v’ njih le ih e bolj pravizbin pokasal '). — S 1 terpljenjem Gofpod Bog fvoje flushabni- ke na fkufhnjo poftavi, to je, jim da per- loshnoft, mu pokasati, de ga svefto ljubijo, in de ga le savo/j njega ljubijo, ne savolj zhafnih rezili, savolj blaga ali vefelja, kteri- ga jim na tem fvetu daje. Sato jim Bog vzhafi vfe to odvsame; in takrat sveft flu- sbabnik bosliji pokashe, s’ kako zhifto Iju- besnijo fvojiga Boga ljubi. V bukvah Joba 1'e bere, de je vSatan hudobno fodil tega flushabnika boshjiga, in je rekel, de le sato Bogu flushi, ker mu Bog obilno blago in vefelje daje 2 ). De je tedaj fvetoft .Jobova snana poltala, in de fe je njegovo saflu- shenje povikfhalo, je Bog perpuftil, de je ob vfe prifhel in nar revnejfhi zhlovek na fvetu poftal, vef obfut s' terpljenjem in te¬ shavami. Ali ravno takrat fe je njegova fvetoft v’ ftanovitni poterpeshljivofti nar lepfhi pokasala; in li je vezli saflusliil pred Bo- gam v 1 kratkim zhafu fvojiga terpljenja s’ ) Tob. 12, 13. *) Job. 1, 9. 10. 115 poterpeshljivoftjo, kakor v’ fvojim poprejfh- nim shivljenji s’ molitvijo in s 1 darovanjem. — Kakor le slato v’ ognji ozliiIti, tako dn- fha v’ terpljenji, zhe ga voljno prenafha; in kakor fe s’ ognjeni slato fkuli, zhe je pravo slato ali ne, tako fe tudi dufha v’ terpljenji nar bolj fposna, zhe ima pravo ljubesin do Boga ali ne. „ Saku j r' ognji fe fkufha slato in (rebro , in ljudje, ki fo (Boguj prijetni, v 1 pezhi ponishevanja (terplje- nja ‘). — Terpljenje, zhe fe voljno in po- terpeshljivo prenafha, je velika in pofebna gnada od Boga, kakor uzhi f. Peter: „ To je gnada, zlie kdo sami j Boga in (boje vefli kake sopemofli ima in po krivizi ter- pi U 2 j. In Jesuf nam raslozhno pravi: „ S' jbojo poterpesldjivo/tjo hote fcoje dnfhe ohranili u 3 j. — S’ voljno in ftanovitno po- terpeshljivoftjo tedaj zldovek fvoji dufhi ve¬ liko saflushenje perdobi , in jo ohrani sa vezimo slavljenje. — Bodi tedaj poterpeshljiv, ljubi moj kriftjan, v 1 tem kratkim zbala shiv- Ijenja, ki je zhaf fetve, in bolh tamkaj vezimo vefelje sliel 5 in fe bo tudi v’ tebi dopolnilo, kar kraljevi prerok pifhe: „ Ti/li ki fejejo s ’ folsami, bodo s 1 vefeljem shefi. $h/i fo in fo fe jokali , ko fo fejali (boje ')§"•. 8, 5. I. Petr. 8, 19. 3 ) Luk. 21,19. 8 * 116 feme; ali s' vefeljeni bodo prifhli in bodo pernefU svoje fnope u ' j. 4. Tudi fhe sato bodi poterpeshljiv, de bofh ti duhu pokore shivel. Pokora nam je vfim potrebna po nauku Jesufovim: „Z/ie ne bote pokore delali, fe hote rji pogu- lnli u '). — Ali veliko jih je, ki fo sani- kerni v 1 pokori, ki fhe liltili fpokornih del ne opravljajo, klej e nam (Veta Zerkev vfim sapo vedli j e, namrezh sapovedane pofte. In kriftjani fploh premalo pokore opravljajo sa (Voje grehe, ITfmiljeni Bog tedaj, ker no- zhe fmerti grefhnika, ampak de bi le fpo- koril in shivel, nam po fvoji nefkonzhni milofti velikokrat perloslmoft da, pokoro delati; to je. nam pofhlje kako sopenioft in leshavo; poftavim, bolesin, revfhino, ka¬ ko sgubo, pregajtjanje, sanizhevanje, kako krivizo, ki fe nam ftori, i. t. d. Njegov dobrotljivi namen sraviji je, de naj vfe te teshave v' duhu pokore prejmemo; de naj lposnamo s’ ponishnim ferzam, de fhe vfe premalo terpimo sa fvoje grehe; de naj fvoje terpljenje s’ Jesufovim terpljenjem fklenemo in ga Bogu darujemo; de naj vfe voljno preterpimo, bres godernjanja, bres hudobnih mifli do fvojih fovrashnikov, ki ') Pfalm 1?5, 5. 6. s ) Luk. 13, 5. 117 naf preganjajo, ali nam fiikodo in krivizo delajo, ampak de naj fhe velikovezh moli¬ mo sa-nje, in de naj ifhemo jim kaj do- briga ftoriti, in hudo s' dobrim poverniti.— To je namen ufmiljeniga Boga, kadar nam kaj terpeti polhi je; in lrezhin je, kdor tako ravna.—-Torej ravnaj tako, ljubi moj krift— jan, in bolh Bogu dopadel, bolh v duhu pokore shivel, in (i bolh veliko saflushil sa nebela. Zhe li pa nevoljin, vender le ter- pifh, kolikor ti je Bog terpljenja namenil, in sgubifh sravin vfe saflushenje, ker boshji- inu namenu, boshji volji, nafproti ravuafh. Sravin tega shivifh bres pokore, in li v' veliki nevarnofti, bres pokore umreti in fe pogubiti; sakaj raslozbno pravi Jesuf, de kdor pokore ne bo delal, fe bo pogubil. Ali zhe le tudi s’ Ivojo nepoterpeshljivoftjo ravno ne pogubifh vezimo, li vender go¬ tovo fvoje vize podaljfhafh. Voljno poter- pljenje v' tesliavah ima toliko sallushenja pred Bogam, de nam bo sa kratko terpljenje, ki ga na tem fvetu s’ poterpeshljivoftjo pre- ftojimo, veliko perki-ajfhal terpljenje v 1 vi¬ zah; in terpljenje tamkaj je nesapopadljivo veliko, tako veliko, de vfe terpljenje tega fveta ni zlo nizh proti terpljenju v’ vizah. Vfe to, ljubi moj kriftjan, naj s 1 bosli- jo gnado in pomozhjo v’ tvojim ferzu terdno 118 voljo obudi, vfe s’ poterpeshljivoftjo prenefti, karkoli ti Bog po fvoji nefkoiizhni milofti in previdnofti terpeti polhlje 5 in nikar fe ne isgovarjaj, nikar fkufhnjavza ne poflufhaj, de te ne preflepi, in ob saflushenje poter- peshljivofti ne perpravi. Premifli sdaj isgovore nepoterpeshlji- viga kriftjana, de bolh vidil, kako fo prasni in kako le jili morefh varvati. 1 . Preveliko je moje terpljenje , ne morem ga voljno prenafhati. — Oh! moj kriftjan, nikar nikoli tako ne rezi. Soper nefkonzhno modroft, previdnoft in dobroto Boga fe pregrefhi, kdor tako govori. §>ej nam le Bog terpljenje pofhilja; v’ njegovih rokah fino, in bres njegove volje fhe en fam laf ne pade is nafhe glave. In vezhi ko je teshava, ktero nam pofhlje, vezhi je (udi gnada in pomozh, ki nam jo da, de bi voljno poterpeli. Kakor je dobrot¬ ljivi Bog f. Pavlu rekel, ki fe je v’ te- shavah snajdel, tako tudi nam pravi, kadar fmo v' kakim terpljenji: ., Moja gnada ti je sado/li u — 'j. Ivdo prevezh terpi na tem fvetu, zhe prav premiflimo? Ali nifmo vfi grefhniki pred Bogam? E11 fam fmertni greh je she tako velik dolg pred vfigamogozhnim ’) II. Kor. 13, 9 . 119 vezhnim Bogam, de Iti vfe terpljenje vfih ljudi ne bilo sadofli farno na febi, ga sbri- fati. Zhe je zlilo vek v 1 želim fvojim slav¬ ljenji le en fam fmertni greh ftorii, je she safiusliil, vezimo v 1 peklu goreti, ko bi mu Bog po fvoji veliki milofti in po nefkonzh- nim saflushenji Jesufovim ne sanefel. Te¬ daj, zhe zhlovek fhe toliko terpi na tem fvetu, ni vfe to zlo nizh proti temu, kar je she sa- ref safiusliil terpeti. 2. Moje terpljenje je predolgo, po- terpeshljivofl me je she sapu/lita. — Pre- mifli, moj kriftjan, de le Bog je gofpodar vfih rezhi, in tudi nafhiga slavljenja; in le on ve, kdaj in kako dolgo fe nam mora tako, in kdaj in kako dolgo drugazhi go¬ diti. Prepufti fe tedaj popolnama njegovi fveti’ volji, §iej nam ni obljubil, le nekoliko zhafa s 1 nami biti in naf varvati, ampak ftanovitno. Vfakimu zhloveku, kteri va-nj veruje in saupa, pravi lete ljubesnive be- fede: „Zhe tudi ktera mali fvojiga otroka posabi, de fe ga ne ufmili , je ji pa tebe ne bom posabil u ’). -— Nakaj bi zhlovek fvoje terpljenje na tem fvetu dolgo imenoval, ker je zelo slavljenje kratko ; in vender nobe- din zel zhaf fvojiga shivljenja neprenehama ') Isa, 49, 15. 120 ne terpi, Le terpljenje pogubljenih v’ peklu je dolgo, ker je bres ko n za; in morebiti fi ravno to terpljenje tudi ti she saflushil, ljubi moj kriftjan; in fe pertosbifb, de tako dolgo tukaj terpifh? §>posnaj dobroto boshjo, podversi fe njegovi prefveti volji, saupaj va-nj in te ne bo nikdar sapuftil, bodi sveft do fmerti, in ti bo dal ,,krono shivljen- ja“ 'J ; „bodi /lanovitin do konza , in bofh svelizban 1 ' 2 }. 3. Po nedolshnim terpim: vfe moje terpljenje pride is hudobije mojih fovra- slinikov. — Ljubi moj kriftjan, kaj nifi ve- fel, de po nedolshnim terpifh? Vefel bodi, prav perferzhno vefel, in Boga hvali. Oh! kako li frezhin, zhe po nedolshnim terpifh, in zhe vfe voljno prenefefh! Nikoli ne mo- refh Jesufu bolj enak poftati, kakor zhe po nedolshnim in voljno terpifh. In to je nar vezhi frezha in nar vezhi zhaft sa kriftjana, Jesufu enak biti. Jesuf nam vfim pravi: prezimi /le, zhe vaf ljudje preklinjajo in preganjajo in vfe hudo soper vaf go¬ vore po krivizi, savolj mene. Vefelite fe in od vefel ja pofkakujte, sukaj veliko je vafhe plazhilo v’ nebefile‘ 3 ). O kako to- lashivne fo te befede dobrotljiviga Jesufa- ‘) §kr. Ras. 3, 10. J ) Mat. 34, 13. 3 ) Mat. 5, 11. 13 121 sa vfe kriftjane, kteri po krivizi in vender voljno terpe. Sa kratko terpljenje jim ve¬ zimo plazhilo v’ nebelih obljubi. Verjemi tedaj Jesufu, in bodi vefel, kadar ti per- loshnoft da. po nedolshnim terpeti, kakor je tudi on terpel. — Premifli tudi, kako pifhe od tega f. Peter: „Ozhi Gofpodove gledajo pravizhne, in njegove ufhefa po - flufhajo njih profhnje...ln kdo vam bo sa- mogel fhkodovati , zhe fte pridni v' dobrih delih ? Zhe pa vender kaj terpeti imate savolj pravize. fte frezhni“ frezhin je tedaj k rib jan, kteri po nedolshnim terpi, zhe vfe s’ poterpeshljivoftjo prenefe. — Nikar fe tedaj, ljubi moj kriftjan, fvoji frezhi ne vftavljaj j fposnaj jo s’ hvaleshnim 1‘erzam; vsemi vfe grenkofti in sopernofti voljno is rok fvojiga nebefhkiga Ozheta, kakor Jesuf na oliki gori; fkleni fvoje majhno terpljenje s’ njegovimi neisrezhenimi britkoftmi; podversi fe s’ Jesufam popol- nama boshji volji, in bolh saref frezhin; in bolj ko po nedolshnim terpifh, bolj bofh frezhin, sakaj takrat te bo Jesuf prav lju¬ bil, ker bo vidil, kako li persadevafh, mu enak poftati. Ljubesnivo te bo s' fvojo gnado k’ febi povabil, rekozh: „Pridi k' ') I. Petr. 3. n - 14. 122 meni, ki terpifh in f, s’ teshavami oblo- shen, in te bom poshivil, te bom potola- shil u '). — Zhe ii to prav k ; ferzu vsa- mefh, ljubi moj kriftjan, bo tvoja dufha tako fveto mozh sadobila, de bofli vefel v’ fredi terpljenja, in bofh le fhe vezli ter- peti shelel. 4. Nimam nobeniga pomozhka v’ fvo- jim terpljenji, in tudi ne vem , kako bi mi moy!o pomagano biti. — To fo befede krift- jana, ki le lam v’ febe ali v’ druge ljudi saupa, in ne v’ Boga. Ali ,,tako pravi Go [pod: Preklet je zidove k, kteri v’ z/do- veka saupa... in od Gofpoda fe njegovo ferze odverne U2 j. — Ljubi moj kriftjan, nikar nikoli tako ne obupaj v’ terpljenji, ampak vezli ko imafh terpeti bolj terdno saupaj v 1 Boga. Zhe ti nobenih perpo- mozbkov nimafh, s’ kterim bi li v’ fvojih teshavah pomagati samogel, jih ima pa vfigamogozhni Bog. Saupaj va-nj, profi ga in ti bo pomagal; ..k Hz hi ga ob zhafu teshave: refhil te bo in ga bofh zhaftil in hvalil^ “j. — Zhe je pa njegova fveta volja, de fhe dalej terpifh, ali de zlo fvoje shivljenje in vfe sgubifh, naj bo pa to tvoja tolashba, tvoje vefel je in tvoja frezha, de fe 0 Mat. tl , 28. i) Jerem, 17, 5. 3 ) Plalm 49, 15. 123 ti po boshji volji sgodi. — Ne bodi v’ terpljenji in v’ teshavali enak nevernim, terdovratnim in nehvaleslmim Israelzam, od kterih fe bere v’ Mojsefovih bukvah. De- firavno fo toliko zhudeshev vidili, ki jih je dobrotljivi in vfigamogozlmi Bog ftoril, de jih je is egiptovfke fushnofti in is vlili dru¬ gih teshav refhil, fo vender fhe per vfaki perloshnofti obupali in soper Boga goder- lijali 5 in fo fi s 1 tem velikokrat hude fhtra- finge od Boga saflushili. — Bodi veliko- vezh enak sveftim flushabnikam boshjim, kteri fo soper vfe upanje upali 1 j-, in Bog jih ni nikdar sapuftil, in jim je pomagal, kadar je bila njegova fveta volja. Persa- devaj fi, tako terdno saupanje in tako fta- novitno poterpeshljivoft v’ vfih teshavali imeti, kakor kralj David, in rezi s 1 njim: „Go~ fpod je moja luzh in moje svelizhanjc , koga fe bom bal? Go fpod je var h mojiga shivljenja, koga me bo /Ivah?... Z/ie fe armada soper mene vsdigne, fe ne bo balo moje ferze“ 2 J! Prernifli tudi fhe, ljubi moj kriftjan, v kterih perloshnoftih ti je pofebno treba poterpeshljivoft imeti. 1* V’ opravljanji, sanizhevanji in ') Rim. 4, 18. 2 ) Platin 36, 1 — 3. 124 obrekovanji. — Laftna fkufhnja vfakiga zhloveka uzhi, kako rasshaljivo je opra¬ vljanje in sanizhevanje, zhe je tudi saflu- sheno. $he veliko bolj rasshaljivo je pa krivizlino obrekovanje. Kadar zhlovek fli— fhi, de je kdo krivizlino soper njega go¬ voril, mu njegova popazhena natora, in tudi hudobni fkufhnjavz, prezej hudobne mifli da; in zhe jih poflufha, fe bo rasjesil nad zhlovekam, ki ga je obrekoval; bo prezej vfe hudo, kar od njega ve, pove¬ dal, in bo shelel mu fhe kaj vezli hudiga ftoriti. — Ti pa, ljubi moj kriltjan, v’ taki perloshnofti ne poflufhaj 1'voje natdre in hudobniga fkulhnjavza, ampak poflufhaj pamet‘in gnado, ki fe v’ tvoji vefti glafi, in ti pravi, de molzlii in voljno poterpi. Morebiti fe ti bo teshko sdelo molzhati in poterpeti; ali fpomni fe, de nebefhko kra¬ lje/Ivo (e le s' fi/o perdobi l j. Opomni fe tudi, de ti gnada boshja pomaga; in s’ njeno pomozhjo bolh vfe hudo premagal, zhe li refnizhno persadevati hozhefh. — Lepe sglede poterpeshljivofti v’ obrekovanji najdefh v’ shivljenji Jesufovim in v’ sla¬ vljenji fvetnikov. 2. V’ preganjanji savo/j pravize. — ') Mat. 11, 12. 125 Saref je fvet »’ hudim *). Kolikokrat fe vidi, de fo hudobni ljudje, ki fo fovrashniki boshji, v’ veliki frezhi in zhafti pred ljudmi ; pra- vizhni pa, ki Boga ljubijo, in li persadeva- jo le njenm flushiti; fo sanizhevani in pre¬ ganjani. To je flushabnika bosbjiga, kralja Davida, tako skalilo, de je velike fkufh- njave imel in fkoraj od prave poti safhel, ker je vidil mir in /'rezko grefhnikov, in preganjanje pravizhnih — Nefkonzhno dobrotljivi in modri Bog to is dobrih name¬ nov perpufti, (kakor je bilo popred rezheno,) de namrezh pravizhnim perloshnoft daje, poterpeshljivoft fkasovati in li nebefa safiu- shili. — Zhe tedaj tudi ti, ljubi moj krift— jan, v’ tako perloshnoft pridefh, de imafh savolj dobriga in pravizhniga djanja kaj terpeti, sahvali Boga, de ti tako lepo per- loshnoft da, (i nebelhko krono saflushiti5 in s' pofebno poterpeshljivoftjo vfe voljno in mirno prenefi. 3 . V' renfhini. — Revfhina je isvirk teshav in terpljenja. Reviji zhlovek mora terdo delati, de fe preshivi; terpi mras in vrozhino, trud in lakot; ima flabo hrano, flabo pofteljo in flabo obleko. I11 vfe to ga velikokrat nejevoljniga flori, in je nesado- ’) 1. Jan. 5, 19. 2 ) Pfalm 72. 126 voljin s’ ftanam, v’ kteriga ga je boshja previdnoft poftavila. — Ko bi pa revni zhlovek fvoj ftan prav preminil, po naukih fvete kerfhanfke vere, bi ga bil vefel, bi Boga sa-nj sahvalil, in bi s 1 ftanovitno poterpeshljivoftjo vfe fvoje teshave preter- pel. Revfhina je pred Bogarn vezh vredna, kakor bogaftvo; salo li je Jesuf revfhino na tem fvetu isvolil, in je uzliil, de sve- lizbani fo revni, zhe v’ kerfhanfkim dnini teshave fvojiga ftanu prenafhajo. — Zhe ti, ljubi moj kri A. jan, v 1 revfhini shivifh, premifli lepo perloshnoft, ki jo imafh, li nebefhko bogaftvo safliishiti zhe fvoje te- shave voljno preterpifh. Bodi sadovoljin v’ fvojim revnim ftanu, is ljubesni do Jesufa, kteri je is ljubesni do tebe revin poftal. Sej ti je srnina milo/t Gofpoda najin)/a Jesufa Kri/lufa, ker je smol j tebe revin po/tal, ko je bil boi/at , de bi ti po njegovi revfhini bogat po/la/'). Premifli, de je bilo veliko fvetnikov, ki fo bili imenitniga in bogatiga ftanu; ali kadar fo bili Boga refnizhno ljubiti sazheli, fo sapuftili pofvetno imenitnoft in vfe bogaftvo, in fo potem v’ veliki revfhini shiveli, sato de fo revniga •Jesufa pofnemali, in po njegovi revfhini ') II. Kor. 8 , 9. 127 bogati poftali. — Glej, moj revni kriftjan, tebi pa ni treba revfhine ifkati, ker /i she v 1 nji po boshji previdnofti. Persadevaj li le, vfe teshave tvoji ga ftanu is ljubesni do Jesufa voljno prenafhati s’ ftanovitno po- terpeshljivoftjo, in bofb tukej in tamkej frezhin. 4. V’ dolgi bolesni. —- Bolniki vzh ali veliko in dolgo terpe; in veliko jih je, ki ne prenafhajo fvojih bolezhin s’ pravo po- terpeshljivoftjo, ampak fo nejevoljni, imajo hude mifli, nobedin jim ne more vftrezhi, vfaka majhna rezil jih rasshali, in veliko¬ krat tudi s’ grefhnimi befedami fvojo nepo- terpeshljivoft na snanje dajo. Taki bolniki Ji mozhno pomnoshijo fvoje terpljenje, ker li pomozh boshje gnade odvsamejo, ali vfaj pomanjfhajo. Kdor pa voljno poterpi v’ bo¬ lesni, veliko loshej terpi, sato ko mu boshja gnada pomaga. — Kadar dobrotljivi Bog tebi kako bolesin pofhlje, ljubi moj kriftjan, prejmi jo is boshjih rok s’ ponishnoftjo, in preterpi jo s 1 poterpesldjivoftjo, in ii bofh veliko per Bogu saflushil. Zhe velike bo- lezhine terpifh, mifli Ji, de Ji s 1 Jesufam na krish perbit; in is ljubesni do njega voljno poterpi, ker je on is ljubesni do tebe fhe vezli terpel. Žhe Ji dolgo bolan, in zhe shaloft in fkerbi tvoje ferze obidejo 130 jeti. Ali to je shaloftno, de malokdaj zhlo- vek fvoje zliafne nefrezhe v' tem duhu prejme; in tako li s' fvojo nepoterpeshlji- v o lij o, s’ fvojim obupanjem, s' fvojiini hu¬ dobnimi miflimi fhe nefkonzhno vezhi fhkodo na fvoji dufhi ftori, kakor je vfa nefrezha in sguba, ki fe mu je pergodila. — Ljubi moj kriftjan, terdno vervaj, in svefto v’ ferzu in v’ fpominu ohrani to refnizo, de ni nobene druge prave nefrezhe na fvetu, kakor le greh: sakaj s" greham zhlovek fvojo dufho pofhkodje ali zlo sgubi, in le to je prava nefrezha; sakaj vfe drugo, kar zhlovek sgubi, fpet lahko sadobi ali pa s’ kako drugo rezhjo namefti: zhe pa fvojo dufho sgubi, terpi vezhno fhkodo. Sato pravi Jesuf: „Kaj pornuf/a zh/oveku , zhe vef fvet, sadobi, zhe pa sgubo fvoje dufhe terpi? Ali kaj bo zhlovek samenjal sa fvojo dufho u ') ? — In ravno v' tem duhu lahko rezhefh: Kaj fhkodje zhloveku, zhe vef fvet sgubi, zhe le fvojo dufho perva- ruje? Dufha je vezli vredna, kakor tavshent fvetov! — To fo fvete in vezhne refnize. Dobro jih premifli, ljubi moj kriftjan, in jih vedno v' ferzu ohrani, in bolh vfe lahko ') Mat. 1C, 20. 131 s’ poterpeshljivoftjo prenefel, karkoli fe ti bo na fvetu pergodilo. 7. V' soperno/lih sakonfkiga /lanu. — V' tem ftanu je vzhafi veliko sopernoft in teshav; in velike, ftanovitne poterpeshlji- vofti je treba sakonfkim ljudem, zhe sli el e fvoje dufhe ohraniti sa vezimo shivljenje. —- Lete sopernofti pridejo is nevfhezhnofti in fitnofti, ali is hudobije in pregreli) n o fti mosha ali sltene. — Zhe fe ti, ljubi moj kriftjan, v’ tih teshavah snajdefh, li per- sadevaj ftanovitno, is ljubesni do Boga, vfe voijno poterpeti. — Žhe imafh hudobno sheno, poterpi savolj Boga., in premifli, de je pravizhni in ufmiljeni Bog savolj tvojih grehov to perpuftil, de fi leta krisli na ramo naloshil, in de je njegova fveta volja, de ga nofi s' poterpeshljivoftjo do konza, Premifli sglede fvetnikov, ki fo fe v’ ravno takih teshavah snajdli, in fo tako voljno poterpeli, de fo fvetniki poftali. Pravizhni Job je imel hudobno sheno, kakor fe bere v fvetim Pifmu lavno tako tudi pra¬ vizhni Tobija 2 ). Ali smiram fta voljno po- terpela, in /!a obiln fad perne/la v’ po- terpeshljivo/li 3 ). — Zhe imafh hudobniga in pregrefhniga mosha, od kteriga imafh Job. a, 9. 2) Tob. 2. 22. 3) Luk 8< 15 _ 132 veliko terpeti, prejmi vfe to terpl jetije s’ ponishnoftjo in v’ duhu pokore is boshjih rok, sakaj po boshjim perpufhenji ti vfe te teshave pridejo. Premifli tudi sglede fvetniz. Koliko fvetih siten je bilo, ki To imele hu¬ dobne moshe in fo veliko teshav preftati mogle 5 ali ravno v’ tih teshavah fo le fhe fvetejfhi poftale; s’ ftanovitno poterpeshlji- voftjo. Tako, poftavim, je f. Monika hu- dobniga mosha imela, ki je bil preklinjavz. Ali vedno je voljno poterpela s’ njim; in s’ fvojo poterpeshljivoftjo ni le fvoje dufhe oh¬ ranila, ampak je tudi dtifho fvojiga mosha refhila; sakaj na sadnje fe je njen mosh fpreobernil, in je v' gnadi boshji umeri. Tako naj ti bo tedaj, ljubi moj kriftjan, leta lepa kerfhanfka zhednoft per vfih per- loshnoftih perporozhena. Bog ti daj gnado poterpeshljivofti v’ tem slavljenji, v' vezh- nofti pa plazhilo, ki ga je poterpeshljivim obljubil. 133 VIII. Kerfhanfka pokor fliina* „BoIjfhi je pokorfhina, kakor daritva“ ')• Med poglavitnimi zhednoftinii verniga kriftjana je tudi pokorfhina, in mu je tako potrebna, de bres nje ne saflusbi kerfhan- fkiga imena, in fvoje svelizhanje v 1 nevar- noft poftavi. Pot svelizhanja je teshavna, vofka in polna nevarno!!; kdor po nji fam hoditi hozhe, lahko saide in fe pogubi; kdor fe pa kerfhanfki pokorihini voditi da, oftane na tej vofki poti, in pride do vofkih vrat, ktere v’ vezimo slavljenje peljajo ‘). Zke tedaj shelifh, ljubi moj kriftjan, na vofki svelizhanfki poti oftati, sliivi vedno v’ fveti kerfhanfki pokorfhini. Leta lepa zhednoft pride is ponishnofti in poterpeshljivofti, in je s’ njima na tanko fklenjena. Kdor je perferzhno ponishin, fe rad podvershe volji drugih; in kdor je ref- 0 I. Kralj. 15, 3S. 2 ) Mat. 7, 14. 134 nizhno poterpeshljiv, rad prenafha teshave, ktere fe vezhidel v’ pokorfhini snajdejo. Ljubi moj kriftjan, de bofli v’ tej tako potrebni kerfhanfki zhednofti bolj poterjen, premifli narpred komu mora kriftjan pokorili biti. — Kriftjan mora biti pokorili: Bogu, ki je vezhni Gofpod vlili rezili 5 duhovnim papirjem , ki fo boshji nameftniki; Parfhem , ki nam jih Bog pofebno fpofhtovati sapovedu- je: vfim vifhim in poglavarjem , ki imajo fvojo oblaft od Boga. Bog je ftvarnik vlili rezki, m 011 vfe ohrani in vfe v’ fvoji oblafti ima ; sato ima vfo pravizo, nam poftave dajati, in mi ima¬ mo veliko in vedno dolshnoft, njegovim po- ftavam pokorni biti. [11 to ni le nafha dolsh- noft, ampak tudi nafha frezha. \ r fe boslije poftave fo tako narejene, de bolj ko jih zlilo- vek dopolnuje bolj je Irezhin. Bog je she pervim ljudem IVoje poftave dajati sazhel, de bi ga fposnali sa fvojiga nar vifhiga Go- 1 'poda. I11 ko bi bili nafiii pervi liarfhi boshjo poftavo svefto dopolnili, bi bili Tebe in naf frezhne ftorili; in vfe drugazhi bi bilo na fvetu, kakor je sdaj. Premifli sdaj fhe bolj na tanko, ljubi moj kriftjan, sakaj moramo Bogu popolnama in vedno pokorni biti. 1 . Sato, ko je nafh nar vifhi Gofpod; 135 ali velikovezh, on je nafh edini Gofpod. Kadar je Bog v’ ftarih zhafih fvojimu ljudftvu fvoje sapovedi dal, je s 1 temi bele dami sa- zliel: ,,Je/l fm Gofpod tvoj Bog ‘ ) ; in po¬ tem je osnanil defet sapoved, ktere Trno tudi mi dopolnovati dolshni. S’ tem sazhetkam je hotel na snanje dati 1'vojo veliko pravizo, sapovedi dajati, in nafho veliko dolshnoft, jih dopolnovati. Sato, ko je njegova poTtava fveta in dobra. Kraljevi prerok David tako pifhe od nje: „ Po/lava Gofpodova je bres ma- desha, in preobrazim dufhe: fprizhe- vanje Gofpodovo je svefto , in daje mo¬ drofl majhnim , (to je, ponishnim). Pra- vize Gofpodove fo refnizhne, in rasfvetlu- jejo ferza: sapoved Gofpoda je polna fvetlobe, in rasfvetlu je ozhi. a ). — Pre- mifhljevanje fvetofti boshje poftave te mora mozhno perganjati, jo smiram in povfod sve- fto dopolnovati. Ko bi Te boshja poTtava smi¬ ram sveTto dopolnovala, bi The bolj ozhituo poTtalo, kako je dobra in fveta. Kakor je Jesuf od fvojiga nauka rekel, de zhe kdo hozhe fposnati, zhe je leta nauk boshji ali zhlovefhki; naj shivi po njem, in bo krnalo fposnal, de je Tvet in boshji • tako Te tudi 0 II. Mojs. 20, 2, 2 ) Pfalm 118, 8. 0. 136 fploh od vlili boshjih poflav in sapovod po vfi pravizi rezlie, de ko bi vli ljudje boshjo po¬ ftavo na tanko dopolnovali, bi tako fveto, mirno in frezluio shiveli, kakor prebivavzi nebefhkiga kraJjeftva; in fveloft boshje po- ftave bi fe popolnama fposnala. 3. Sato, ko nam je treba boshje po- ftave, ker bi bres nje ne mogli nikoli prave frezlie dofezhi. Greh pervih ljudi je nafho pamet otemnil in oflepil, tako, de fe ne more farna voditi po poti proti nebefam. Sato nam je Bog dal fvojo poftavo, fvojo fveto befedo, de bi nam fvetila na tej poti, kakor pravi f. kralj David: „Luzh mojim nogam je tvoja befeda, in fvetloba na mojih po- tih u — Bolj ko zhlovek boshjo befedo in poftavo premifhljuje in fposna, bolj je ras- fvetljen na poti svelizhanja. Satorej jo dobri kriftjan rad premifhljuje, in vedno Boga proli, de bi mu jo smiram bolj in bolj fposnati dal, in de bi mu sravin tudi gnado dodelil, svefto po nji ravnati; po sgledu fvetiga flu- shabnika boshjiga, Davida, kteri je vedno Boga profil, de naj ya uzhi fvoje poftave in pr avize*j, in de naj ya tudi vodi po fvoji poftavi pred fvojim ob/izhjem 3 ). ') Pfalm 118, 105. 2 ) Kalin 118, 13. 3 ) Pfalm 5, 9. 137 De bo pa tvoja pokorfhina Boga do¬ padljiva, mora tudi prave laftno/li imeti. Laftnofti prave kerfhanfke pokorfhine do Boga fo: 1. Bodi Bogu pokor in bolj is lju¬ besni, kakor is ftrahu. Ref je fzer, de fe mora kriftjan Boga bati, in ftrah bosliji je lep dar Dulia, m je sazhetek vfe fvete modrofti. Ali fhe bolj ga mora pa ljubiti, kakor fe ga bati in ljubesin mora ftrah pregnali '), kakor pravi, f. Jane,s: to je, prevelik ftrah mora pregnati, kakor ga ima fushnik pred fvojim oltrim in ne- ufmiljenim gofpodarjem. Duh evangeljfke poftave, ktero naf Jesuf uzhi, je duh ljubesni, duh otrofhki, in ne vezli duh ftrahu, kakor v’ ftari poftavi. Sato pifhe f. Pavl kriftja- nam; de nifo prejeli [pet duha fusJmofti v’ ftrahu, ampak duha otrok bos lijih 2 J. Kakor je dober otrok fvojimu dobrimu ozhetu is ljubesni pokorili, tako li tudi ti vedno per- sadevaj, ljubi moj kriftjan, Bogu pokorili biti. 2. Bodi Bogu pokorin in flushi mu savo/j njega famiga velikovezh, kakor sa¬ vo/j plazhila. Pofebno naj ta mifel nikoli v’ tvoje ferze ne pride, de bi boshjo poftavo sato svefto dopolnoval, de bi ti Bog frezho ') I. Jan, 4, 18. ,J ) Rim. 8, 15. 138 in s/iegin dal V tvojih zhafuih opravilih in v’ tvojim premo,shenji; de bi tebi in tvoji dru- shini sdravje ohranil, in vfe nefrezhe od tvoje hifhe odvernil. Koliko jih je, ki vezhi- del le sato Bogu fluslnjo 1 Ali leta njih flushba m pokorfhina Bogu ni dopadljiva; in hudobni duh od njih po pravizi pravi, kar je od f. Joba po kri vizi rekel, de namrezh le savo/j zhafniga premoshenja Boga flu¬ shi 1 '). — Tudi ne flushi Bogu le sato, de bi v' nebefa prifhel. Perpufheno je fzer krift- janu, fe vezhkrat plazhila fpomniti, kteriga nam je Bog po Tvoji nefkonzhni milofti oblju¬ bil, zhe mu bomo svefto pokorni; in Jesuf nam vezhkrat pravi, de naj ne opravljamo dobrih del savolj ljudi, ampak savolj Boga, kteri naf bo sa to poplazhal 3 ); ali tode kriftjan ne Trne le sato boshje poftave do- polnovati in Bogu flushiti, de bi vezimo plazhilo sadobil; ampak le v' nafhi flabofti naj naf fpomin vezliniga svelizhanja pod¬ pira, in naj naf tolashi v' prevelikih teslia- vah. Zhe pa zhlovek le sato Bogu flushi, de bi v’ nebefa prifhel, velikovezh famiga Tebe ljubi in ifhe, kakor Boga. 3. flushi Bogu in bodi mu pokoriti savolj njega famiga, in ne savolj ljudi. ‘) Job 1, 9. 10. 2 ) Mat. 6, 4. 6. 18. 139 Kdor sato Bogu flushi in njegovo poftavo dopolnuje, de bi ga ljudje vidili in zbaftili, ni saref boshji flushabnik, ampak hinavz, in je Bogu sopern. Taki fo bili fariseji, od kterih f. Pifmo govori. Njih su nan j e djanje je bilo ref kakor djanje do¬ brih flushabnikov boshjih, fo veliko molili, fo fe pogofto poftili in fo obilno ubogim dajali. Ali vendar jih je Jesuf s 1 njih dja- njem vred savergel, sato ko fo vfe to le savolj ljudi opravljali, ne savolj Boga. — Varuj fe, ljubi moj kriftjan, take hinavfke flushbe boshje in pokorfhine do njegovih fvetili poftav. §tori dobro, kolikor ti je mogozhe, tode fkrivaj, po nauku Jesufo- vim, fvoje dobre dela pred ljudmi, de jih bo le tvoj nebefhki Ozhe vedii, ki v 1 fkri— vnim vidi. Le kolikor je potrebno, de fvo- jimu blishnjimu dobre sglede dajefh, naj mu tvoje dobre dela snane poftanejo, de mu bo tvoja luzh fvelila, de bo tvoje dobre dela vidil, in nafkiga Ozheta hvalil , ki je v' nebefih ‘J- — Ravno tako tudi vfe fvoje druge dela in vfakdanje opravila ve- likovezh savolj Boga opravljaj, kakor sa¬ volj ljudi, in tako bofli saref boshji flu¬ shabnik. — Zhe ti, poftavim, v’ flushbi, ’) Mat. 5, IG. 140 opravi fvoje dela svefto, zhe te gofpodar vidi ali ne, sakaj fpomni le, de tvoj pravi Gofpodar je v 1 nebelih, kteri te smirarn vidi, in ti sapoveduje, de pridno opravljaj dolsh- nofti fvojiga ftanu. — Zhe pa uili v' flushbi nobeniga zhloveka, fi vender v’ boshji flush- bi, ker fi kriftjan; in vedno mifli, de te tvoj Gofpodar sniiram gleda, de lnorafb tedaj smiram pridno sa-nj delati. 4. Tvoja pokorfhina do Boga mora s’ premagovanjem fklenjena biti. Kadar nam Bog kaj sapoveduje, kar je nalili laftni volji in nafhimu nagnjenju dopadljivo, fino mu radi pokorni, in dopolnimo svefto njegovo sapoved. Kadar nam pa kaj sa¬ poveduje, kar je nafhi popazheni natori in nafhimu nagnjenju nafproti, jih jemalo med nami, ki fo mu popolnama pokorni in svefti. Prezej najdemo kak isgovar, in le raji po fvoji laftni volji ravnamo, kakor po boshji. —• Ljubi moj kriftjan, ne bodi Bogu le takrat pokorili, kadar ti kaj takiga sapove¬ duje, kar ti je lahko in prijetno, ampak imej terdno in ftanovitno voljo, tudi takrat po njegovi fveti volji svefto ravnati, kadar bo tvojimu nagnjenju in tvoji laftni volji na¬ fproti. Takrat bo tvoja pokorfhina kerfhan- fka in zhesnatorna, ker bo is vere in ljubesni prifhla; in bo imela veliko safluslienje. 141 5 . Bodi Bogu v? majhnim sve/J in pokoriti. Veliko je kriftjanov, ki fo v’ tej rezhi v’ smoti, ker millijo, de fe le v’ velikih in prezhudnih delih, ki jih zhlovek savolj Boga opravi, fveta kerfhanfka po- korfhina do njega fkasuje. Ali ne le v’ tih delih, ampak tudi v’ majhnih in navadnih vfakdanjih opravilih fe fveta pokorfhina do Boga pokashe. Veliko fvetnikov je v’ ne¬ belih, ki fo navadne dela na tem fvetu opravljali, kakor drugi ljudje5 ali sravin fo bili pa tako vdani v’ boshjo voljo, in fo tako dobre mifli in namene imeli per vlili fvojih delih, de fo Bogu v’ vlili rezheh dopa- dli in fvetniki poftali. — Jesuf nam raslo* zhno pravi, de moramo v' majhnim srepi biti , zhe hozhemo biti dobri f/ushabniki Gofpodovi ' ). I11 f. Avgufhtin pravi , de ka¬ dar nam je Jesuf sapovedal, de naj po nje¬ govim sgledu ravnamo, rekozh: „Uzhite fe od mene u ; nam ni hotel rezhi, de naj fe uzhimo od njega zhudeshe delati, ampak de naj krotki bomo in perferzhno ponishni, kakor 011. To mu je bolj dopadljivo, kakor ko bi zhudeshe delali ; in to je vfakimu mo- gozhe, naj bo vifokiga ali nifkiga ftanu, zhe le hozhe fvojo laftno voljo satirati in jo ') Mat. 25, 23. 142 boshji volji podvrezhi. — Nikar fe tedaj ne mudi, ljubi moj kriftjan, v’ prašnih sheljah po perloslmoftih, kaj velikiga in prezhudniga sa Boga ftoriti. V' tih sheliah je velikokrat grosno nevarna laftna ljubesin fkrita. Pre- pufti fe s’ saupanjem boshji previdnofti sa prihodni zhaf: sdaj pa to svefto opravljaj, kar ti Bog v' tvojim lian n ftoriti sapoveduje: to je, dopolnuj svefto vfe dolshnofti fvojiga ftanu savolj Boga, fkleni sravin fvojo voljo s’ prefveto boshjo voljo, polVezhuj fvoje de¬ la s' dobrim namenam, daruj jih Bogu, in refnizhno sheli vfe po njegovim dopadenji opraviti. Zhe tako smiram ravnafh. ljubi moj kriftjan, bofh gotovo frezhin 5 sakaj ta¬ ko bofh v’ sgoli dobrih delih shivel, bofh v' majhnim sveft, bofh Gofpodu dopadel, in bofh fhel v' vefelje fvojiga Gofpoda. Na Bogam mora kriftjan tudi duhovnim pa/lir jem. ki fo boshji nameftniki, pokorin biti. — Ker je Jesuf fvojim Apofteljnam in fploh vfim fvojim nameftnikam sapoved in oblaft dal, njegov nauk vfim ljudem osnano- vati, rekožh: ..Pojte in uzhite vfe Ijud- /tra u ‘j, je ravno s' temi befedami vfim lju¬ dem duhovfko pokorfhino do tiftih sapovedal, kteri osnanujejo njegov nauk. Da,lej pravi Mat. 38, 19. 143 Jesuf, de kdor ne bo zerkve poflufhal, (to je, kdor ne ko pokorin duhovnim uzhenikam, v' tem, kar svelizhanje sadene), bo kakor nevernik in publikan ‘). In s' temi befedami je dolshnoft duhovfke pokorfhine vfim krift— janam, vfim udarn Zerkve, naloshil. lieta dolshnoft je tako velika, de bres nje nima kriftjan nizli vezh upanja svelizhan biti, ka¬ kor terdovratin nevernik. — Kako bi tudi mogozhe bilo, de bi kriftjan svelizhan bil, kteri Kriftufa poflufhati nozhe? Ali ravno tako je, kadar duhovnih uzhenikov nozhe po¬ flufhati in jim pokorin biti, sakaj Kriftuf je od njih rekel: ..Kdor bo vafpoflufhal. bo mene poflufhal (i 2 ). Palej je ta dolshnoft tako velika in go¬ tova, de Jesuf hozhe, de naj tudi tiftim du¬ hovnim uzhenikam pokorni bomo, kteri nifo vredni lete vifoke zhafti, ker farni ne ftore, kar drugim ftoriti sapovedujejo. To fposnamo is befedi, ki jih je Jesuf govoril, ker je rekel: ,, Vfe kar vam bodo rekli (duhovni uzheniki,) ohranite in florite; po njih delih pa nikar ne ravnajte; sakaj uzhe, pa ne ftore u 3 ). — Zhe fe tedaj tudi saref v' tej shaloftni okolifhini snajdefh, ljubi moj krift¬ jan, de tvoj duhovni uzhenik fam ne ravna o Mat. 18, 17. Lnk. 10, 16. 3 ) Mat. 23, 3. 144 po naukih, ki jih tebi in drugim kriftjanam daje, fi vender dolshan, pred Bogam in po fvoji vefti, na tanko po njegovih dobrih nau¬ kih ravnati ; sakaj Jesuf fam, tvoj Gofpod in tvoj Bog, te uzhi in fvari fkosi ufta du- hovniga uzhenika, in Jesuf ovo befedo fli- fhifh, kadar duhovniga • uzhenika poflu- fhafh. Spo.snaj is Jesufovih befedi, de te on per fodbi ne bo po sgledih, ampak po naukih fvojih nameftnikov fodil. Le ko bi fe pergodilo, de bi duhovni uzhenik od prave kerfhanfke katolfhke vere odftopil, in krive nauke osnanovati sazhel, bi ga ti ne imel vezh poflufhati ; sakaj takrat bi ne mogel vezh rezili, de .Jesuf Kriftuf fkosi njegove ufta govori. Pofebno fi tudi dolshan, ljubi moj krift— jan, fvojimu fpovedniku pokoriti biti. — De bofh v’ pokorfhini do njega bolj poter- jen, fe fpomni, kako ga imenujefh. ..fJoshji nameftnik a mu pravifh, in bosliji nameftnik je; sakaj Jesuf, nafh Gofpod in nafh Bog, je pridigarje in fpovednike na fvoje mefto pofta- vil, ker je vlim rekel, (v’ perfhoni fvojih Apofteljnov,} de jih ravno tako pofhlje, kakor je njega nebejhki Ozhe poflal l ) in de kdor jih bo poflufhal, bo njega poflufhal 2 ). ') Jan. 20, 21. 2 ) Luk. 10, 10. 145 Kadar ti tedaj fpovednik govori, v’ rezheh ki fo Bogu v’ zbali in tvoji dufhi v’ svelizhanje, ne mifli, de ti zhlovek go¬ vori, ampak Bog; in boj le, Bogu nepo¬ korni biti. —- »Spovednik je tvoj dulhni ozlie. Kakor ti Bog sapoveduje, de mo- rafh fvojimu telefnimu ozhetu pokorili biti; ravno tako in fhe veliko bolj ti sapoveduje, dufhniga ozheta, kteriga ti namefti febe da, poflufhati in mu svefto pokorfhino fkasovati. Dokler li fvojimu dobrima fpovedniku pokorili, fi na dobri poti, na poti pokore, na poti svelizhanja. Kader fe mu pa vfta- vljati in odgovarjati sazhnefh; kadar ne ftorifh kar ti sapoveduje, in ko godernjafh soper njega, te hudobni fkufhnjavz moti; in zhe ga bofh poflufhal, bofh v’ nevar- nofti, iiot pokore in svelizhanja sapuftiti in fe pogubiti. Dalej mora verni kriftjan pokorin biti fvojim ftarfhem, dokler jih na tem fvet« ima. — Ljubi moj kriftjan, tvoja pokor- fhina do ftarifhev, zhe jih fhe imafh, mora biti savolj Boga, kakor pravi f. Pavl: v Otrozi, bodite pokorni fvojim ftarfhem v’ Gofpodu; sukaj to je pravizhno “' ). ') Efes. 6, 1. IO 146 Kadar ti tedaj ftarfhi kaj sapovedtijejo, 1'pomni fe prezej, de ti Bog sapoveduje. Saref ti Bog fploh sapoveduje v’ tvoji zhe- terti sapovedi, de bodi ftarfhem pokorili. Kadar ti jim tedaj pokorili, fi Bogu poko¬ rili ; kadar fe jim pa vftavljafh in njih sa- poved sanizhujefh, bosiijo sapoved sani- zhujefh. Kadar fe pa leta shaloftna rezh per- godi, de ftarfhi fvojim otrokam kaj sapo- vedujejo, kar je soper boshjo poftavo; po- ftavim, de naj gredo kraft, de naj lashejo, de naj nezhifto sliive, i. t. d., takrat otrozi ne fmejo fvojih ftarfhev poflufbati, ampak Boga; in fe morajo raji tepfti puftiti, kakor v’ greli pervoliti. Kadar je pa sapoved ftarfhev taka, (poftavim, per isvoljenji ftanu,) de njih otrozi ne morejo fposnati, zhe je pravizhna in Bogu dopadljiva, ali ne, fe morajo Bogu perporozhiti in fe pofvetovati. Naj tedaj fvojiga fpovednika, ali kakiga drusiga bo- gabojezhiga in modriga kriftjana poprafhajo, in naj po njegovim fvetu in po fvoji vefti pred Bogam ravnajo. Ljubi moj kriftjan, bodi tudi fvojim vifhim in poglavarjam rad pokorili, is lju— besni do Boga. Pokorfhina je fploli lepa in svelizhanfka zhednoft, ktera zhloveka na 147 poti kerflianfke pravize ohrani. ,, Mifel pra- vizhniga pokorfhino premifhljuje“ 'j. Va¬ ruj fe tedaj nepokorfhine, in bodi svefto podloshin vfim, kteri kako oblaft zhes-te imajo. „ Vfa oblaft je od Boga; kdor fe tedaj oblafti v flavt ja, fe boshji poftavi v/tavlja •• 2 J. Bi •es pokorfhine kriftjan ne bo oftal na poti svelizhanja. Nepokorfhina je tako re- kozh sapopadek vfih grehov; sakaj kdor grefhi, ne flori, kar Bog napoveduje; ali pa flori, kar Bog prepoveduje; to je, je Bogu nepokorin. Tedaj zhe prav premi¬ nimo , bomo fposnali, de je le en fam greh na fvetu, to je, nepokorfhina. Verjemi, ljubi moj kriftjan, de fi bolj frezhin, zhe voljo drugih ljudi dopolnujefh, (kadar ni boshji volji nafproti,) kakor fvojo laftno voljo. Dopolnovanje laftne volje je pogubljenje ljudi, pofebno mladih ljudi; kdor fe ji voditi pufti, ga vezhidel v’ vezhni bresin perpelje. — „ Pokorili zldovek bo od premagovanja govoriI*), pravi f. Pifmo; to je: zhe fi rad pokorili, bofh premagal fvoje nar nevarnejfhi fovrashnike, namrezh laftno voljo in hudobne nagnjenja; in bofh fposnal, de nobena rezil ti toliko dobriga ') Prip. 15, 28. Him. 13, 1. 2. Prip. 21, 28. 148 ne ftori, kakor pokorfhina, ker ti boslije dopadenje in njegov shegin perdobi; sakaj pokorfhina je Bogu ljubfhi, kakor da¬ rovanje; in nepokorfhina je kakor greh malikovanja ' j. Premifli tudi fhe, ljubi moj kriftjan, sakaj morafh fploh pokorili biti, in kaj te ima k’ pravi kerfhanfki pokorfhini perga- njati. 1. Sgled Jesufov, kteriga nam je v’ tej lepi zhednofti dal. On je bil pokorili do vlili, pokorili v’ vlili okolifhinah, pokorin v’ vfih zliafih do fmerti. — Pokorili je bil Bogu , fvojimu nebefhkimu Ozhetu; sato je prifhel na ta revni fvet, je podobo hlapza na-fe vsel, je toliko ftoril in terpel sa odrefhenje fveta, in je na sadnje umeri na krishi. — Pokorin je bil duhovnam, kteri fo ob zhafu njegovi- ga slavljenja na tem fvetu v’ Jerusalemu bili 5 sato je svefto dopolnoval poftave in sapo- vedi judovfkih duhovnov, kadar nifo bile boshji volji nafproti, in je tudi fvojim uzhen- zam in poflufhavzam perporozhai, de naj bodo duhovnim podloshni, zlo tiftim, ki farni ne flore po tem, kakor uzhe. — Pokorin je bil fvojim ftarfhem , to je, fvoji prefveti materi, prezhifti devizi Marii, in fvojimu ') t. Kralj. 15, 23. 23. 149 redniku, fvetimu Joshefu; sato je pridno s’ njima delal, jima je v’ vlili rezheh pomagal, je s’ njima hodil, kamor fta fhla, in jima je svetlo podloshin bil, dokler je per njima oftal, to je, tridefet let, dokler ni fvojiga fvetiga nauka osnanovati sazhel. —- Poko¬ rili je bil tudi obla/tnikam in poglavarjem; sato fe je vlim deshelfkim poftavam popol- nama podvergel, je fposnal, de jim je vfa njih oblaft od Boga dana, in je tudi ljudi uzliil, de naj dajo zefarju, kar je zefarje- viga, (o je, de naj vfe fvoje dolshnofti, po- febno pokorfhino, do deshelfkih oblaftnikov svefto dopolnujejo. — Tako je tedaj Jesuf saref nar lepflii in nar popolnifhi sgled fve- te, Bogu dopadljive pokorfhine. — In ta sgled naj te pofehno perganja k’ dopolnjenju lete fvete zhednofti, ljubi moj kriftjan. Hodi svefto sa ljubesnivim Jesufam, ki je bil po¬ korili do fmerti, zlo do fmerti na krishi. Pokorfhina mu je neisrezheno dopadljiva. Zhe shelifh prav fvojimu Jesufu dopafti, bodi prav pokorin. 2. Sgled [četnikov boshjih. Ker fo fvetniki svefti pofnemavzi Jesuia bili, fo ga tudi v 1 pokorfhini vfelej pofnemali, in fo tudi nam sgled sapuftili, kteriga moramo pofne- mati, zhe hozhemo po poti hoditi, po kteri fo oni hodili, in zhe shelimo priti, kamor 150 fo oni prifhli. Kdor bere shivljenje fvetni- kov, vidi, kako lo leti bosliji perjatli per- ferzhno skeleli, smiram Bogu pokorni biti, in savolj njega tudi vfim fvojim vifhim. Ravno leta duh pokorfhine, ki je bil saref duh fvetnikov, je napolnil v’ ftarih zhafih pufhave in klofhtre s 1 flusliabniki boshjimi, kteri fo v’ taki fveti pokorfhini sliiveli, in fo volji fvojih vifhili, na boshjim meftu, tako podversheni bili, kakor ko bi ne bili fvoje laftne volje imeli. — In fploh fo vli fvetniki bosliji v’ duhu pokorfhine sliiveli, sakaj to je Jesufov duh, in kres Jesufoviga duha ni fvetofti. Po sgledu Jesufa in njegovih fvetnikov bodi tedaj tudi ti rad pokorili, ljubi moj krift— jan. Bodi pokorili Bogu, in savolj Boga tudi vliin, kteri kako oblaft zhes-te imajo. Profi Boga vedno, de bi ti dal duha po¬ korfhine, in persadevaj li potem tudi, fvojo lalitno voljo satirati in jo prefveti bosliji volji podvrezhi. Proli ga tudi, de bi ti fvojo fveto voljo v’ vlili rezheli fposnati dal, de jo bolh dopolniti samogel. Profi ga s’ kraljevim prerokam: „ Gofpod, uzhi me do¬ polniti tvojo voljo , sakaj ti ji moj Bog u 1 ). Rezi vfak dan Bogu v’ fvoji molitvi, s 1 ') Plalm 143, 10. 151 perferzhuimi sheljami, njegovo fveto voljo dopolnovati, kakor mu je rekel f. Apo- ftelj Pavl: „ Gofpod, kaj hozhefh, de naj /torim u 'j ? IX. £ieta /liiholi ferasa. „ Svelizhani lb, kteri fo zhiftiga 1'erza, sakaj Bo¬ ga bodo gledali “ *). Zhiftoft je lepa kerfhanfka zhednoft, je nebeflika lilija, je pofebna zhednoft prefvete matere boslije. Jesufu je leta zhednoft po- febno dopadljiva; sato je f. Janesa bolj lju¬ bil, kakor vfe druge Apofteljne, ker je vedno v 1 devifhki zhednofti shivel; in na krishi je njemu fvojo prezhifto mater isrozhil. — Vfe zhifte dufhe fposna Jesuf sa fvoje nevefte; in noben shenin na tem fvetu fvoje nevefte tako perferzhno ljubiti ne samore, kakor Jesuf zhifte dufhe ljubi. ') Djanje Ap. 9,6. ’) Mat. 5, 8. 152 Leta zliedjioft ni le sa devifhki ftan, ampak vlak ftan ima fvojo zhiftoft: in kdor zhifto shivi po fvojim ftanu, is ljubesni do Boga, je Bogu dopadljiv, in njegova duflia je Jesufova nevefta. Kakor je zhiftoft sa vlaki ftan, tako je tudi sa vfako ftaroft; ali pofebno potrebna, lepa, in saflushenja polna je v’ mladih letih. Devifhka zhednoft je nebefhka zhed- noft velikovezh, kakor posemeljfka, sakaj ona ftori mlade ljudi Angeljem enake, ka¬ kor pifhejo zerkveni uzheniki; in Jesuf pravi, de v’ nebelih fe ne shenijo in ne moshe, ampak fo, kakor Angelji bosbji. Po befedali f. Hieronima fo tifti, kteri zhiftoft svefto ohranijo, nekoliko deleshni zhafti in saflushenja fvetih marternikov; sa¬ kaj kakor fe marterniki vojfkovati morajo s 1 hudobnim duham in s’ preganjavzi fvete vere, (ki fo njegovi flushabniki,) de fvojo vero ohranijo; tako fe mora tudi kriftjan, kteri Iiozlie zhiftoft ohraniti, ferzhno in vedno vojfkovati s’ fvojimi fovraslmiki, to je, s 1 fvojo popazheno natoro, s’ sapeljivzi in s 1 vlimi tiftimi, ki mu pregrefhne sglede dajejo, in s’ hudobnim fkufhnjavzam, kteri ga vedno v’ nezhiltoft sapeljati ifhe. Ravno tako pravi f. Bernard, de sra- vin martre sa vero, v 1 kteri fe kri prelije, je 153 fhe trojna martra kriftjanov; .pervizh, sder- shanje in duh revfhiue v’ bogaftvu in v’ obilnofti, kakor fe od kralja Davida in od Joba v’ fvetim Pifmu bere ; drugizh, modroft in sadovoljnoft v 1 revfhini, kakor jo je vedno imel poboshni Tobija; tretjizh, o hranjenj e zhiftofti v’ mladofti, kakor je egiptovfki Jo- shef vlim mladim ljudem lep sgled dal. Zliiftoft je dalej, po befedah zerkvenih uzhenikov: nar vezlii lepota slavljenja , zhaft telefa , isvirk fvetofti. — Saref je leta fveta zhednoft tako lepa pred Bogam in pred dobrimi ljudmi, de bres nje vfe druge lepote nizh ne veljajo; ne lepota go¬ vorjenja in obnafhanja, ne lepota oblazhila in ftanu. Kdor pa to nebefhko zhednoft svefto ohrani, je lep in ljubesniv bres vlili tih lepot. Tudi je zliiftoft prava zhaft telefa. »S h e na tem fvetu je zhifto telo zhaftitljivo, sakaj v’ njegovim ferzu prebiva Jesuf, prelep she- nin vlili zhiftih dulh; in tempelj je >S. Duha, sakaj nafhe telo je tempelj N. Duha l ), dokler zhifto oftane. Kadar pa malik ne- zhiftofti v’ ta tempelj pride, preshene is njega §. Duha, sakaj tempelj boshji m maliki ne morejo vkup biti 2 j. — She bolj bo pa ') I. Kor. 6, 19. II. Kor. 6, 16. 154 na uniin fvetu zhifto telo v 1 zhafti. Zhaftitljivo bo od fmerti vftalo, fe bo fvetilo, kakor folnze, in bo lepfhi, kakor fo vfe lepote tega fveta. Jesuf je pofebno tiftini, ki zhifto ferze ohranijo, obljubil, de njih zhifte ozhi bodo vezimo Boga gledale. Ravno tako je tudi saref zhifto It isvirk fvetofti. §vetoft fe pokashe v’ lepih in ref- nizhnih kerfhanfkih zhednoftih 5 prave zhed- nofti pa morajo v’ ferzu vkoreninjene biti, in ni sadofti, de fe le v 1 lepih befedah fka- sujejo; zhe je pa korenina hudobna in ue- zhifta, kako bodo is nje lepe, fvete zhed- nofti perrafle? Tedaj vidifh, ljubi moj krift- jan, de je zhifto ferze saref isvirk ali ko¬ renina fvetofti. Persadevaj li tedaj, de fveto in Bogu dopadljivo zhiftoft smiram svefto ohranifh; ne le devifhke zhiftofti, ampak fploh zhifto ft; sakaj vlak lian ima fvojo zhiftoft. Zhe fi bil do sdaj tako nefrezhin, de niti v 1 tej lepi zhednofti shivel, obshaluj fvoje grehe is zeliga ferza in nikar ne obupaj; fhe ti oftane zhiftoft fpokornikov. Ref je, de ni tako lepa, kakor devifhka zhiftoft, ali vender je tudi Bogu dopadljiva, in dufhi svelizhan- fka. Premifli sgled f. Marije Magdalene, f. Avgufhtina, f. Margarete Kortonfke in drugih fvetnikov, ki fo od sazhetka v 1 ne- 155 zliiftih grehih shiveli, ali potem fo fe fpre- obernili in fpokorili, fo v’ veliki zhiftofti shiveti sazheli in fo do konza svefti oftali v 1 tej zhednolti. In tako fo njih dufhe poftale Jesufove nevefte, njih telefa tempelj Duha. Lepi sgledi zhiftofti fe najdejo v' f. Pifmu. Mladenzh Joshef, fin ozhaka Ja¬ kopa, je pofebno mladim ljudem prelep sgled ftanovitne devifhke zhiftofti dal. Tega fveti- ga mladenzha fo bili njegovi bratje is ne- vofhljivofti in fovrafhtva, v’ fushnoft prodali, in je bil v’ Egipt perpeljan, kjer ga je Putifar, eden nar vifhih flushabnikov Fa¬ raona, kupil. Joshef je bil grosno dober in lep mladenzh, in Putifar mu je vfe fvoje blago in zelo hifho saupal. Ali njegova shena je bila hudobna in nesvefta, in je shelela, Joshefa v’ greh sapeljati. Ve¬ likokrat li je s’ fladkimi befedami persa- devala ga premagati, ali vfelej fe je fta- novitno ubranil tih nevarnih fkufhnjav. In deliravno je vedil, de fe bo na sadnje niozh- no sameril tej mogozhni sheni, in de ga bo fovrashiti in preganjati sazhela, (kakor ga je tudi ref potem v’jezho perpravila,) ven- der nikdar ni hotel v’ greh pervoliti, in je bil perpravljen, raji vfe in tudi finert preterpeti, kakor fvojo devifhko zhiftoft sgubiti. 156 To je saref velik sgled sa-te, ljubi moj mladi krifljan. — Ali po kterih perpo- mozhkih je leta fveti mladenzh to lepo zlied- noft tako svefto ohranil ? Leti perpomozh- ki fo bili: svefta in ponishna molitev, in vedin fpomin boshje prizhijozhnofti. „Kako bi samoyel leto hudobijo (loviti, in yre- fhiti soper fvojiga Boya u ? l ) je odgovoril shem, kadar ga je v' greh nagovarjala.— Tedaj tudi ti tako flori, ljubi moj krifljan, in bofh ohranil leto prelepo zhednoft. Lep sgled sakonfke zhiftofti in sveflofii je dala Rušana, shena imenitniga Israelza Joakima. Leta fveta shena fe je, po na¬ vadi prebivavzov jutrejne deshele, na Tvo¬ jim vertu kopala, in je miflila, de je farna. Ali dva flara rnosha, ki fta bila fodnika israelfkiga Ijudftva, fta fe bila tamkej fkrila, in kakor fta vidila J^usano farno, fla prifhla k’ nji in fta jo hotla v’ greh sapeljati, in fla ji shugala fmert, zhe ne bo pervolila. Ali ona fe je Boga fpomnila in je fklenila, Bogu in fvojimu moshu svefta oflati, in raji umreti, kakor grefhiti; in je lete prelepe befede isrekla: „Bo/jf/ii mi je, bres greha v 1 vajine roke pafli, (to je, umreti,) ka¬ kor (jrefhiti vprizho Gofpoda u 2 J. —Po- ') I. Mojs. 39, 9. Daniel 13. 33. 157 tem je sazhela na vef glaf vpiti in na po- mozh klizati 5 ali tudi mosha fta vpila soper njo; in kadar fo ljudje pertekli, fta fprizhe- vala, de je grefhila s' mladenzhem, ki je ubeshal. To fprizhevanje fo ljudje prezej verjeli, in Rušana je bila k 1 fmerti obfojena. Tode Bog ni perpuftil, de bi bila umorjena, ampak je rasfvetlil mladenzha Daniela, de je preprizhal leta dva ftara grefhiiika, de fla po krivim obdolshila nedolslino, zhifto ►Susano. In tako je ona refhena bila, njena dva toshnika pa fta bila k’ fmerti peljana. Potem ko li premifJil, ljubi moj krift— jan, kako lepa zhednoft je zhiftoft, premifli tudi perpomozhke, po kterih fe nar losliej ohrani; in terdno f ki eni, fe jih svefto po- flushiti. 1. Pervi in nar boljfhi perpomozhek je, de fe prezej od sazhetka vftavifh hu¬ dobnim fkufhnjavam in nezhiftim miflim, pre- din fe hudobin duh tvojiga ferza polafti. Zhe li od sazhetka sanikern, in zhe fe le malo branifh hudobnim miflim, fe bofh v 1 nezhiftim grehu poterdil, de fam ne bofh vedil kdaj, in morebiti ga ne bofh potem nikoli vezli popolnama sapuftil. Od sazhetka fe mu tedaj ferzhno vftavi, in ga bofh lah¬ ko in popolnama premagal. Greh fploh je bolesin dufhe. Kakor fe bolesin nar losliej 158 vftavi in odverne, kadar bolnik prezej od sazhetka kako dobro sdravilo vsame in bo¬ ksni nafproti ravna; ravno tako bofli tudi leta greli nar losliej s’ tem odvernil, zhe fe bol'h. »rezej od sazhetka lnidobnim fku— flinjavam 's' vfo mozhjo vftavil. Bojfe, ljubi moj kriftjan, tega nefram- niga greha bolj, kakor fmerli. Vedno zliuj zlies vfe fvoje mifli in vfe fvoje obzliutke; fovrashi in prezej saversi vfe nefpodobne in nezliifte podobe, ki jih hudobni duh pred ozlii tvoje dufhe poftavlja; prezej v’ kaj drusiga mifli, in fpomni fe Boga, ki te vedno gleda; fpomni fe tudi fvojiga An- gelja varha, kteriga ti je Bog dal, de bi te v 1 nebefa perpeljal. Bog ti smiram fvojo gnado daje, s 1 ktero fe samorefh vlim hu¬ dobnim fkufhnjavam ubraniti in fe zhiftiga i ohraniti, zhe le refnizhno hozhefh. Zhe per vlim tem vender v 1 greh pervolifh, li lam kriv fvoje nefrezhe. — Poflufhaj kako govori zerkveni uzhenik f. Bernard: „Sa¬ versi hodobno nezhifto mifel, kakor hitro ti pride. Zhe jo refnizhno savershefh, te bo sapuftila; ali zhe te tudi ne sapufti, te ne bo ognjulila, dokler jo fovrashifh. Mifel, ktera ni prezej savershena, rodi dopadenje; dopadenje rodi pervoljenje; pervoljenje rodi djanje; is djanja pride navada; in is na- 159 vade druga natora, ktera zli e dalej poterdi uefrezhniga grefhnika v’ hudobii in nepo- kori u . Kadar zhlovek kaj ftrupeniga poje ali popije, fi ohrani slavljenje, zhe hitro kako sdravilo vsame, de is febe vershe, kar je ftrupeniga v 7 njem. Ravno tako fe zhlovek per hudobnih nezhiftih miflih, ki fo nar huj- fhi ftrup diifhe, le s’ tem obvaruje greha, kteri je dufhna fmert, de jih hitro od febe vershe in fovrashi. Bodi sveft Bogu v’ fkufhnjavi in jo prezej saversi. Nikar fe s’ njo ne prepiraj; sakaj zhe jo poflufhafh in fe s 1 njo pogo- varjafh, te bo sapeljala, kakor kazha Evo. Ko bi fe Eva ne bila s’ kazho pogovarjala, ampak ko bi bila prezej sbeshala, kadar je saflifhala govorjenje soper boshjo sapo- ved, bi ne bila grefhila. Zhe fkufhnjavo le nekoliko poflufhafh, ti bo kmalo kaj po¬ vedala, kar bo tvojo pamet preflepilo, in bolh sazhel mifliti, de to ni ravno taka rezli, zhe tudi to ali to ftorifh ; de ni fmer- tin greh; de fe bofh fpovedal, i. t. d. O koliko dufh je hudobna peklenfka kazha she tako v’ fvojp oblaft dobila! — §S. Hieronim pravi, de nezhiftoft je ftru- pena kazha; in kakor zhlovek kazhi prezej na glavo ftopi, kadar jo sagleda, tako mora 160 tudi s’ nezhiftimi fkufhnjavami ftoriti. Leta kazha ifhe v’ ferze priti, in zhe pride noter, ga kiualo s’ ftrupam napolni. §1. Gregor pravi, de nezhiftoft fe vslige v 7 ferzu nelpremifhljeniga zhloveka, kakor oginj v’ flami. Zhe fe prezej ne pogafi, ga je potem tefhko pogaliti. Velik oginj pride vzhafi is ene farne ifkre. Nezhiftiga ognja ifkre fo: ena farna radovoljna hudobna mifel, en fam nezhift pogled, ena farna ne- fpodobna befeda, kaka nezhifta pefern, kako fkrivno pogovarjanje, i. t. d. — »Spomni fe, ljubi moj kriftjan, de tvoje ferze je ka¬ kor fuha flarna; tedaj ga nikar rado voljno ne perblishuj tem nevarnim ifkrarn. In zhe po nefrezhi ktera va-nj pade, jo prezej istreli in potaptaj. Lahko je ifkro vgafniti, velik oginj pa tefhko. Tako fe tudi ne- zhifti greh v’ sazhetkn lahko premaga, po¬ tem pa grosno tefhko, kadar je she vko- reninjen in poterjen s’ kako pregrefhno na- veso, s’ kako hudobno navado, ali s’ ka¬ kim nevarnim snanjem. 2. Drugi perpomozhek, po kterim fe zhiftoft ohrani, je pridnofl in delavnoft. Lenoba je fploh isvirk grehov, pofebno pa nezhiftofti. Ona odpre vrata vfim nezhiftim miflim in sheljam, jih fprejmi in redi. Leni poftopazh je povfod obdan od nevarnih fku- 161 fhnjav, od letih hudobnih fovrashnikov, kteri ftreshejo na njegovo dufho. V poftopanji pridejo zhloveku mnoge mifli in shelje, in pofebno poshelenje pofvetniga vefelja in v- shivanja; in ne oftane dolgo per farnih mi- flih, sakaj „ mifel, (po befedah f. Bernar¬ da,'J rodi dopadenje, dopadenje rodi per- voljenje, pervoljenje rodi djanje“. V’ fvetim Pifrnii fe sgled od tega bere. Od sazhetka je kralj David vfelej fam na vojfko fhel, in je s 1 fvojimi vojfhaki vred trud in teshave preftal. Potem je pa bolj sloshno shiveti sazhel, in je le vojfhake v’ boj pofhiljal, fam pa je v’ fvojim poflopji v 1 Jerusalemu oftal. Po kofdu je navado imel fe vlezhi in fpati, in potem fe fpreha- jati po gornji ifpi fvojiga poflopja, kjer je vfe mefto okoli febe vidik Pergodilo fe je pa, kadar fe je tako fprehajal, de je lepo sheno vidil, ki fe je na fvojim vertu kopa¬ la. V’ njegovim ferzti, ki fe je takrat v 1 lenobi paflo, fe je kmalo ])regrefhno po¬ shelenje obudilo, is tega je pervoljenje in potem tudi djanje prifhlo. — Ali potem je leta fveti kralj zel zliaf fvojiga slavljenja ta greh pred Bogam obshaloval, in popol- naina odpufhenje sadobil. — Tedaj, ljubi moj kriftjan, zhe fe shelifh zhiftiga ohraniti, fe varuj lenobe in poftopanja, is kteriga tako 11 162 lahko nezhifti grehi pridejo. In nikar ne rezi: Zhe grelhim. bom pa pokoro ftoril, kakor kralj David. — Greli je kmalo ftor- jen, refnizhna in popolnama pokora pa ni tako kmalo ftorjena. Kralj David ima ve¬ liko pofnemavzov fvojiga greha, pa grosno malo pofnemavzov fvoje pokore. 3. Dober perpomozhek sa ohranjenje zhiftofti je tudi smer nofl v' jedi in pijazhi. Bi •es te zhednofti je tefliko ali pa nemogo- zhe, zhiftoft ohraniti. Na torej le bere v’ fvetim Pifmu: ,, Nikar fe ne rpijanite s’ vinam , saka j v vinu, je nezhi/toft“ 'j. — „ Nezhi/la rez/i je vino in nepokojna pi¬ jano/1'' ' j. — Pofehno bodo mladi ljudje, zhe le tega perpomozhka ne poflushijo, v , nezhilte grehe globoko sabredli; sakaj njih kri je slie farna na lebi vrozha in k’ tem greharn nagnjena: kadar fe pa s vinarn fhe bolj ogreje, fe kmalo v' nji nezhifti oginj vname. PofJufhaj fpet zerkveniga uzhenika f. Hieronima: „Gora Etna, gora Vesuv in gora Olimp, ktere vedno oginj is febe me- zhejo, ne gore s’ tako vrozhino, kakor kri mladih ljudi, kadar je vneta s’ vinarn in s’ nesmerno jedjo “. — Dalej tako pifhe: „Zhe fe iiozhe dober fvet prejeti, zhe fe ’) Efes. 5, 18. Prip. 20, 1. 163 verjeti hozhe moji laftni fkufhnji, fvarim in profan dufho, ktera skeli v’ gnadi Jesula Kriftufa shiveti in fvojo zhiftoft ohraniti, de naj fe boji vina, kakor nar hujfhiga ftrupa. Vino je mozhno oroshje hudobniga duha, s 1 kterim pofebno mlade ljudi velikokrat pre¬ maga. Vino in mladoli vkup ftori dvojin nezhift oginj “. 4, Zheterti perpomozhek je ta: fe va¬ rovati flabe preyrefhne driifhine, fe ogi¬ bati takih krajev, v' klerik zhiftoft ni veliko obrajtana. Pregrefhin tovarfh je nar ne- varnejfhi fovrashnik duflie. V’ drufhini ta¬ kih tovarfhev, zhe fe jih ne ogibafh, hofh flifhal mnoge hudobne befede, in bofh sve- dil in vidi! veliko rezki, ki ti bodo v’ ve¬ zimo pogubljenje flushile, zhe jih ne sa- vershefh in ne fovrashifh, in zhe takih dru- fhin popolnama ne sapuftifh. Pofebno fo mladim kriftjanam take drufhine nevarne. Koliko jih je, ki fo dolgo v 1 nedolshnofti in zhiftofti shiveli; ali v’ kaki flabi drufhini fo flifhali nefpodobno govorjenje, kteriga fo fe od sazhetka framovali, potem pa ko fo vezhkrat tako govorjenje flifhali, fo fe ga pervadili, in fo tudi lami tako govoriti in shiveti sazheli, kakor njih tovarfhi. Nezhifte befede fo kakor ifkre, in ferze mladiga zhloveka je kakor fulia flama; in 164 kakor is ene farne ifkre pride velikokrat velik in fhkodljiv oginj, tako tildi vzh ali she eno farno nezhifto govorjenje vshge v’ ferzu mladiga zhloveka veliki nezhifti oginj. Torej fe varuj, ljubi moj kriftjan, flabe to- varfhije, in fovrashi vfe hudobne befede, sakaj „ hudobno govorjenje popazhi do¬ bro sadershanje u 'J. 5. Tudi je dober perpomozhek sa ohra- njenje zhiftofti, fe ogibati pogovarjanja s’ perfhonami drusiga fpola. V’ takim po¬ govarjanji , pofebno kadar ni nobene prizhe, je lepa zhednoft zhiftofti v’ nar vezhi ne- varnofti. Ljudje, ki fo fe dolgo s 1 vfimi drugimi fkufhnjavami vojfkovali, in ki fo jih vfelej frezhno premagali, fo v’ takih per- jasnih pogovorih na sadnje oflabeli in gre- fhili. Tudi od fvetnikov, in zlo od fvetili pufhavnikov, ki fo v’ tako ojftri pokori shiveli, fe bere, de fe tej nevarnofti nifo vfelej ubranili. Sato pravi f. Pifmo: ,, Med shenfkimi fe nikar ne pomudi; sakaj molj is oblazini a pride , in pregrefhnofl mosha od shenfke “ 2 J. — ,, Pogovarjanje s’ drugo shenfko, (ne s’ fvojo sheno,) fe vname kakor oginj“ a j, (to je, nezhifti oginj). She farno pogovarjanje s* perfhonami ') I. Kor. 15, 33. 5 ) fjir. 42, 12. 13. f?ir. 9, 11. 165 drusiga fpola je tako nevarno zhiftofti; koli— kanj bolj pa fhe kako drogo lkasovanje pofvetne ljubesni, poftavim: profte in flad- ke bele d e, pofebne prijasnofti, objemanje, kufhevanje, i. t. d. VTe to da perloshnoft mnogim nezhiftim miflim in sheljam, in pelje naravnoft in hitro k’ nezliiftofti. Satorej pravif. Hieronim, de vfe te rezhi fo ,,sadnji isdihleji umirajozhe zhiftofti 6. Perpomozliek, po kterim fe zhiftoft ohrani, je tudi to, de zhlovek fvoje ozki dobro varuje. »Sveti zerkveni uzheniki vezli- krat pravijo, de ozhi fo vrata, fkosi ktere pride greh v’ dufho. To je pofebno ref od nezhiftiga greha. Grosno nevarni in pre- grefhni fo nezhifti pogledi, sakaj taki po¬ gledi fo vfelej s 1 hudobnimi sheljami 1’kle— njeni, ktere fo vezhidel fmertni greh. Sa¬ torej pravi Jesuf, de „kdor pogleda shen- fko s’ poshelenjem, je she nezhi/l greh s’ njo ftoril “ — Tudi tifti nepremifhljeni pogledi, per kterih od sazhetka ni nobeniga hudiga namena in nobeniga poshelenja, fo grosno nevarni, in fe jih morafh varovati, ljubi moj kriftjan, zhe shelifh zhifto ferze ohraniti j sakaj po takih pogledih pride v’ ferze, de fe ne ve kdaj, pofvetna Ijubesin ') Mat. 5, 28. 166 in nagnjenje k’ nezhiftofti. Sato pravi fveti flushabnik bosliji Job: „Saveso jim /lovil s’ fvojimi ozhmi, de fhe tniflil ne bom v’ devizo “ *). Sato pa tudi pred Bogam fprizhuje, de nikoli nobena shenfka njegoviga ferza ni sapeljala ' ). — Dalej pravi JS. Duh v 1 fvetim Pitonu: „ Devize ne poglej, de te njena lepota r/ greh ne sapelje... Ne glej okoli febe, kadar po ulizah me/la hodifh... Od shenfke, ki je ofhabno na¬ pravljena, odverni jvoj obras, in ne pre¬ gleduj tuje lepote. Veliko jih je, ki fo je savofj shenfke lepote pogubili... Ve¬ liko jih je, ki fo fe tuje shenfke lepoti zhudili in jo bili saversheni“ 5 J. — To fo lepi, refnizlini, vliga premifhljenja vredni nauki! Ljubi moj kriftjan, globoko jih v’ fvoj fpomin in v’ fvoje ferze vtifni. Skerbno varuj fvoje ozhi, de te v’ greh ne sapeljejo. Nikar jih nalafh v‘ kako ftvar ne obrazhaj, ki ti je njen pogled n e var in: in kadar fe permeri, de tvoje ozhi kako nefpodobno rezh sagledajo, jih prezej drugam oberni. Ravno tako nikdar nefpodobnih podob ne glej, sa- kaj zhe jih radovoljno gledafh, fe bodo kmalo pregrefhne mifli v’ tvojim ferzu obu¬ dile, in morebiti tudi hudobno poshelenje. ‘) Job. 31, 1. Job. 31, 9. 3 ) §ir. 9, 5. 7. 8. 9. 11. 167 V’ velike dufhne nevarnofti pridejo tudi kriftjani, pofebno mladi ljudje, k (eri radi kaj vidijo, in ki fo radi videni; in savolj tega radi kam gredo. Leta nevarnolt je fhe vezhi sa dekleta, kakor sa mladenzhe. Grosno slialoftin sgled od tega fe najde v’ fvetim Pifmu. Ozhaka Jakoba hzhi Dimi je shelela viditi prebivavze mefta §>alem; je tedaj fhla po lvoji laftni volji fe fprehajat v’ meftu. Ali lete nefpodobne shelje, vi¬ diti in videna biti, fo jo v 1 veliko nefrezho perpravile, in fo tudi veliko drugih ljudi nefrezhne ftorile. Kadar je namrezh i^ihem, poglavar tifte deshele, Dino vidil, fe je nezhifto poshelenje v' njegovim ferzu vnelo; tedaj jo je po lili v' fvojo bifho perpeljati ukasal, in sgubljena je bila njena devifhka zhiftoft. Kadar fo to Jakobovi finovi fli— fhali, fo le grosno raslerdili, pofebno Simeon in Levi; in nifta nehala, dokler Ita vfe prebivavze mefta, in njih poglavarja, po¬ morila 7. jedrni perpomozhek je, de fe zldo- vek sderslmje pofvetniga vefelja, to je, vfiga tega, kar veleli pofvetne ljudi, ki ne miflijo veliko v’ Boga in ga ne ljubijo. — Vfe vefelje ni prepovedano kriftjanam; ve- ') Mojs. 34. 168 likovezh nam f. Pavel pravi, de naj fe vedno vefelimo: „Vefelite fe s' ti/tim, ki fe ve- fele“ l ). — „Vedno fe vefelite u 2 ). — Ve- felite fe vi Gofpodu vedno ; fpet vam re¬ zkem, vefelite fe 3 J. — In tako piflie leta fveti Apoftelj fhe vezli krat v" fvojih liftih. Tedaj nam vefelje ni prepovedano, ampak fhe perporozheno, fveto vefelje v’ Gofpodu. Le hudobno in pregrefhno rasvefeljenje po- fvetnih ljudi, poftavim, pijanzhevanje, pre- grefhne igre, plef, ponoziievanje, in druge pofvetne norzhije, fo kriftjanam prepovedane. S 1 vfem tem fe ^iatan rasvefeli, Bog pa rasshali. Tiftim, ki takiga rasvefeljenja ifhejo, pravi Jesuf: „ Gorje vam, ki fe sdaj fmejate, sakaj s/ialovali bote in fe bote jokali u 4 ). Leto vefelje je nevarna mresha, v 1 kte- ro hudobni duh grosno veliko dufh ujame. Enako je fladkimu ftrupu, kteri je v’ uftih fzer prijetin, ali kakor hitro je vsilit, per- nefe fmert. In je fhe nefkonziino hujflii ka¬ kor ftrup; sakaj ftrup flori truplo nefrezhno in ga umori; pofvetno vefelje pa umori du- fho, to je, jo perpravi ob vezimo nebefhko shivljenje, in jo na sadnje v’ vezhno ne- ‘) Rim. 12, 15. 'O I. Tefal. 5, IG. 3 ) Filip. 4, 4. 4 ) Luk. 6, 25. 169 frezho perpelje. — Zhe fe shelifh nevarniga pofvetniga vefelja prav varovati, kakor je tvoja kerfhanfka dolshnoft, ftori to: 1. Kadar vidifh kako pofvetno rezh, in ko sazhutifh de fe nefpodobne mifli v 1 tvojim ferzu vsdigujejo, odverni ozlii, zhe je ta rezli fhe tako lepa in zhe ljudem flie tako dopade. 2. Popolnama in sa smiram saversi in opufti vfe nefpodobno zukanje in terganje. Per takih perloshnoftih je veliko nefpodobni- ga fmeha, veliko nevarnih befedi in ue- varniga djanja. Vfe to fo isvirki nezhiftih mifel, in velikokrat sazhetek nezhiftiga slavljenja. 3. Nikar fe tudi prevezh in bres po¬ trebe v 1 ogledalo ali fhpegel ne glej: fhpe- gel te bo le fhe bolj pofvetniga ftoril, ka¬ kor li, in bofh marliktero nizhemarno in tudi nefpodobno mifel v* febi obudil. Tvoje ogledalo, ljubi moj kriftjan, naj bo Jesufov sgled, in raji fe v’ leta dufhin fhpegel po- gledaj, kakor v’ pofvetniga $ in raji fvojo veft, kakor fvoje oblizhje pregleduj. 4. Nikar fe ne hodi fprehajat v’ kraje, kjer je veliko ljudi; tudi ne s 1 pofvetnimi tovarfhi, zhe te fhe tako vabijo. Nikdar ne pojdi v’ noben kraj pofvetniga rasvefe- 170 Ijenja; poftavim, v’ plef, v’ komedijo, ali v 1 ofhtarijo bres prave potrebe. 5. Kadar fposnafh kakiga fvojiga to- varlha, de je pofvetin, in de ti rezhi per- poveduje, ki bi boljfhi bilo, de bi jih ne vedil, ga sapufti, in rajfhi boshjo perjas- nolt ohrani, kakor pofvetno. Ravno tako tudi sapufti perjatla, kteri te sazhne v’ po- fvetne kraje in v’ pofvetno vefelje vabiti. Stori po nauku fvetiga Pifma: ,, Moj fin, kadar te grefhniki vabijo, jih nikar ne poflufhaj ... Ne hodi s’ njimi in sdershi fvoje noge od njih potov, sukaj njih noge k’ hudimu teko i j. Ljubi moj kriftjau, zhe imafh kolikaj bogabojezhnofti in framoshljivofti, ne bofh hodil v’ te nevarne kraje in grosno nelpo- dobne perloshnofti, sakaj tukej je dufha fmertno ranjena, de ne ve kdaj; in fra- moshljivoft, leta fveti varh zhiftolti, fe v’ takih krajih ne ohrani dolgo. §}. Ziprijan pravi: „Zhe grefh zhift v’ take kraje, bofh nezhift is njih prifhel 4£ . — Komedije in pleli pridejo is ftarih ajdovfkih zhafov, in fo fveti kerfhanfki veri nafproti in soperni. Krift- jani jih po nevernikih pofnemajo, in s 1 tem na ravnoft nafproti ravnajo fvetim kerftnim ‘) Prip. 1, 10. 15. 16. 171 obljubam; sakaj per f. kerftu fe zhlovek odpove hudobiiimu duhu, in vlimu njegovimu napuhu. Ali ravno leto pofvetno rasvefe- ljenje je prav saref djanje hudobniga duha in njegovo prevsetno vefelje, sakaj tukej nar vezh duih vjame. Ravno to fprizhujejo tudi zerkveni uzheniki. Kolikanj li je, po- ftavim, f. Avgufhtin persadel, (kakor fe bere v' njegovih pridigah.) fvoje poflufhavze od pofvetniga vefelja odverniti. Vedno jih je opominjal njih kerfhanfkih dolshnoft in kerftnih obljub; in de kriftjan, ki fe je odpo¬ vedal hudobnimu duhu, fe ne fme poverniti v’ tifte kraje, v kterih fe njemu flushi s 1 pregrefhnim pofvetnim rasvefeljenjem. Sgled kriftjanov, ktere vidifh v 1 lete nevarne in nefpodobne kraje hoditi, naj te nikar ne moti in nesapelje, ampak veliko- vezh shaluj savolj njih flepote in njih po- hujfhanja, ki ga dajejo. Saref fo flepi, ker ne vidijo grehov, ki jih farni Utore per takih perloslmoftih, in ki fo krivi, de jih drugi flore. — l^veti zerkveni uzheniki pra¬ vijo, de leto pofvetno rasvefeijenje je „knga kri/ljanov “; „ safmehovanje fvetiga Evan- gelija u ; ,,ozhitno fkasovanje nezhi/lofli in neframno//i“: „ fkala, na kteri fe ras- bije barka mlado(li u , i. t. d. — Kdor fe v’ te nevarne perloshnofti podaja, ifhe fvoje 172 pogubljenje, fvojo vezhno nefrezho; sakaj „ kdor nevarnojt ljubi , fe bo v’ nji po- gubil u r ). — J^vojo nefrezho, in zlo fvojo vezimo nefrezho ifkati, je velika nefpamet in velik greh. De bofh pa bolj verjel, ljubi moj krift- jan, de je veliko nevarnofti v' tih krajih in perloshnoftih, od kterih je tukej govoijenje, premifli te dve rezili: 1. En fam nevarin pogled je kralja Davida, ki je tako fvet in moder mosh bil, v’ greh perpravil; kako fi tedaj ti, Hab zhlovek, upafh rezili ali mifliti, de ni ne¬ varnofti sa-te, kadar grefh v’plef, v 1 ko¬ medijo, ali v 1 kako drugo pofvetno perlosh- noft, kjer toliko nefpodobniga in nevarniga vidifh in flifhifh ? — Ali ni she to farno na febi nevarno in grefhno, to ftoriti, kar je Bogu in fveti Zerkvi sopemo, in kar zerkveni in duhovni uzheniki od nekdaj pre¬ povedujejo ? Ali ni she to greh, famiga febe in druge v 1 ozhitno nevarnoft poftavljati? 2. Premifli dobro, sakaj fe gre v 1 take perloshnofti. — Is ljubesni do Boga in do blislnijiga ne, to je gotovo; ampak is ljubesni do pofvetniga vefelja, is rado- vednofti, is nezhimarniga poshelenja, viditi ') ^ir. 3, 2T. 173 in viden biti. — In kadar je zlilo vek v’ takih krajih, je vef drugazhin, kakor fzer. V’ Boga tam ne mifli; njegovo ferze je fhiroko odperto pofvetnimu velelju$ nefpo- dobne mifli, ki fe jih fzer boji in ogiblje, le mu tam ne sde vezli tako nevarne5 veft ni vezli tako plafhna, in fe zhedalej bolj greha pervadi. To je vfe gotova reliiiza; in vfakdanja fkufhnja fprizhuje, de je ref tako. In tako vidifh, ljubi moj kriftjan, deje veliko ne- varnofti v’ pofvetnim rasvefeljenji. Tedaj, zhe ne shelifh pogubljen biti, fe ogibaj ne- varnofti; in bolj verjemi zerkvenim uzheni- kam, kakor pofvetnim tovarfhem. V 1 bukvah Tertulijana, ki je shivel v 1 pervih zliafih kerfhanfke vere, fe bere, de kriftjani tiftih zhafov nifo nikdar fhli v’ ko¬ medijo, v’ plef, ali v 1 kaki drug kraj po- fvetniga rasvefeljenja. Ali vender fe je snajdla med tiftimi kriftjani shenfka, ki je bila fzer kerfhena, pa ni svefto shivela po kerfhanfki veri5 je tedaj v’ komedijo fhla; ali na enkrat jo je hudobni duh obfedel, in je sazhela grosovitno terpeti. Kriftjani fo hitro po duhovne po Hali 5 in kader fo prifhli in hudobniga duha permorali, de je mogel obftati, sakaj je leto kerfheno dufho obfe¬ del, je rekel: Pravizo fim imel jo obfefti, 174 ker iim jo v' takim kraji najde!, ki je v’ moji oblafti. Boj in ogibaj fe takih krajev, ljubi moj kriftjan, ki ib v’ oblafti hudobniga fovra- shnika. Zhe fe v" njegovo laftnino podafh, mu dafh veliko oblaft zhes fvojo dufho; vfakteri ima vezhi oblaft v’ fvoji laftnini, kakor drugej. Ljubi moj kriftjan, sravin tih fedem perpomozhkov ti tukej fhe tri druge perpo- rozhim, po kterih fe fveta zhiftoft ohrani in mnoshi, namrezh: 1. Molitev. Perfezlma in ftanovitna mo¬ litev je fploh dober perpomozhek, po kterim fi sadobimo gnado boshjo in lepe kerfhan- fke zhednofti. Ali pofebno sa ohranjenje zhiftofti mora zhlovek perferzhno Boga pro¬ fiti, fzer jo bo teshko ohranil. Zhiftoft je dar boshji 1 ), in Bog jo rad da tiftim, ki ga refnizhno sa-njo profijo. — Proli tedaj vedno Boga, de bi ti dal leta veliki dar; proli ga, de bi vftvaril v 1 tebi zhifto ferze, in de bi li ga ohranil v’ fvoje dopadljivo prebivalifhe. — Perporozhi fe tudi pogofio prezhifti devizi Marii in fvojimu f. Angelju varhu, kteriga ti je Bog dal, de bi te varoval na vlih potih in te frezhno v 1 nebefa perpeljal. *) Mat. 19, 11. 175 2. Pogoftna /poved in fveto obhajilo. Tudi to je pofebno dober perpomozhek sa ohranjenje fvete zhiftofti. Zhe tedaj shelifh, ljubi moj kriftjan, leto grosno lepo in Bo¬ gu dopadljivo zliednoft svefto ohraniti, hodi rad in pogofto k’ fpovedi in k' fvetinm ob¬ hajilu, (zhe ti je perpufheno,) in vfelej na tanko rasodeni fvojimu fpovedniku vfe fvoje nagnjenja, fvoje mifli, vfe perloshnofti, v’ kterih fe snajdelh, in fploh vfe, kar je po¬ trebno, de te popolnama fposna, kakofhin li. Zhe fe mu odkritoferzhno rasodenefh, te bo fvaril, ti bo fvetoval, kaj ti je ftoriti, in ti bo perpomozhke perporozhil, kteri bodo ravno sate, po tvojih okoliftavah, nar bolj— fhi. Zhe fe pa fpovedniku fkrivafh in fe mu ne dafh fposnati, kakofhin li predBogam, bi bilo boljfhi, de bi ne prifhel f fpovedi, sakaj take fpovedi ti ne bodo ne le nizh pomagale k’ dobrimu, ampak bodo le fhe tvoj greh pomnoshile, in te bodo v’ zhe- dalej vezhi nevarnoft vezhniga pogubljenja perpeljale. — Odkritoferzhna in pogoftna fpoved je saref velik perpomozhek sa ohra¬ njenje zhiftofti; sakaj fpovednik, zhe je kolikaj fkerbin sa svelizhanje fvojih dufhnih otrok, je pofebno shaloftin, kadar vidi, de kteri soper to fveto zhednoft kaj pregrefhi, in ga ne pufti v’ nemar, ampak fi perferzh- 176 no persadeva, ga na pravo pot fpet nasaj perpeljati. — Avgufhtin je potem, ko fe je bil fposnal in fpreobernil, pofebno to obshaloval, de li v 1 fvoji mladofti ni nobe- niga duhovniga uzhenika isvolil, kteri bi ga bil is njegovih neframnih pregreh na pot po¬ kore perpeljal. — Hieronim pil'he od du- hovniga, kteri je s’lveto modroftjo mladenzha is nevarnih nezhiftih fkuflnijav in perlosh- noft refhil, in ga je na dobro pot perpeljal. Potem iprizhuje, de ko bi leta mladenizh ne bil temu duhovnimu v’ roke prifhel, bi ne bil fvojih fkufhnjav premagal, in bi fe bil morebiti vezhno pogubil. — (Od pogoft- niga prejemanja fvetih Zakramentov bo fhe potlej v’ tih bukvah govorjenje, is kteriga bofh fhe bolj fposnal, kako dober je leta perpomozhek sa ohranjenje fvete zhiftofti.j 3. Premifhljevanje vezhnih refniz, in branje fvetih bukev. Pofebno je pre¬ mifhljevanje fhtirih poflednjih rezili prav do¬ ber perpomozhek, de fe zhlovek zhift ohrani; in zhe je tako nefrezhin bil, de je leto pre¬ lepo zhednoft sgubil, jo po tem premifhlje- vanji fpet sadobi in potem vedno ohrani. fjmert. Ni je bolj nefrezhne fmerti, kakor je fmert nezhiftiga grefhnika. Leta greh ima tudi leto shaloftno laftnoft, de zhlo- veka preflepi in vterdi, tako, de fe tudi fhe 177 na fmertni poftelji prav ne fposna in ne sgre- va, in de vezliidel tako um er j e, kakor je sliivel, to je, bres gnade boshje. f$odba. Kako ftrafhna bo fodba ne- fpokorjeniga grefhnika! Pofebno bo fodba nezhiftiga grefhnika ftrafhna! Na tem fvetu je navajen v 1 fkrivnim grefhiti, in ve fvoje neframne grehe pred ljudmi tako fkrivati, de ga vzhafi nobedin ne posna, kakofhin grefhnik je. Per fodbi pa, pofebno per poflednji fodbi, bo vfe na dan prifhlo, in bo vlim ljudem snano, kar je lmdobniga ftoril. — Kam fe bo takrat djal od frarno- te? —- Shelel bo, de bi fe hribi zhes-nj svernili in bi ga s’ njegovo framoto vred pokrili, — In kako ftrafhno bo njegovo ob- fojenje, pofebno per sadnji fodbi, kjer bodo tudi nafhe trupla fojene. Leto truplo, kte- rimu je tako svefto ftregel, kterimu je to¬ likanj pregrefhniga vefelja dovolil, bo sdaj obfojeno, na vezimo v’ peklenfkim ognji goreti! — Pekel. Nobeniga grefhnika peklenfki oginj tako obzhutljivo ne pezhe, kakor ti- ftiga, kteriga ferze je na tem fvetu s’ ne- zhiftim ognjem gorelo. Satorej je vligamo- gozlini Bog, ki bi bil nezhifte Sodomitarje lahko drugazhi fhtrafal, ravno s 1 ognjem pokonzhati hotel, de je s 1 tem vfimu fvetu 1 2 178 na snanje dal, de bodo pofebrio nezhifti grefhniki na unim fvetu v’ vezhnim ognji neisrezheno veliko terpeli. Nebefa. Kakor pa Bog fkasuje, kako soperna mu je nezhiftoft, in kako ftrafhno jo bo v’ vezlmofti f htrafoval; ravno tako nam pa tudi na snanje daje, kako vifoko zhafti in ljubi zhiftoft, in kako neisrezheno frezhne bo Itoril zli iti e dufhe v’ vezlmofti. — Kako leto fveto zhednoft ljubi in zhafti, fposnamo is tega, ker je nar zhiftejfhi du- fho sa lVojo mater isvolil ; ker je nar zhi- ftejfhiga fvojih Apofteljnov nar bolj ljubil, in ko mu je fhe na krishi fvojo prelveto mater isrozhil; in ko le imenuje „ Shenin zhiftih dufh u . in kako frezhne bo zhifte dufhe ftoril v’ nebelih, vidimo is tega, ker pravi, de bodo polebno tifti, ki imajo zliilto ferze, Boga gledali; in ker bodo le zhifte devifhke dufhe sa Jagnjetam v 1 nebelih ho¬ dile in novo pelini pele, ktere nobedin drug peti ne bo mogel '). Pa tudi premifhljevanje drugih fvetih kerfhanlkih refniz . kakor tudi pridno branje dobrih fvetih bukev, je dober perpomozhek sa ohranjenje zhiltolti; sakaj branje in pre- mifhljevanje napolni ferze s‘ fvetimi miflimi §kr. Bas. 14. 179 in obzhutki, kteri preshenejo is njega vfe, kar je nezhiftiga in pofvetniga, in ga zhedalej bolj s 1 Bogam fklenejo in Bogu obranijo. Naj ti bo tedaj vfe to, ljubi moj krift- jan perferzhno perporozheno. Poflushi fe svefto tih perpomozhkov, in bofli ohranil prelepo fveto zhiftoft. — Tudi jih drugim perporozhaj, pofebno mladim ljudem, is Iju- besni do Boga in do blishnjiga. Zhe komu pomagafh, s 1 boshjo gnado, zhiftoft ohra¬ niti, mu vezhi dobroto dodelifh, kakor ko bi mu vfe slato tega fveta dal 5 sakaj zhi¬ ftoft je slato ferza; in slato tega ferza, kteriga je Bog sa-fe vftvaril, de bi vezhno per njem v’ nebelih bilo, je vezli vredno, kakor slato lete semlje, ktera bo s" vfnn kar v' febi ima, pokonzhana poflednji dan. 12 * 180 X. Isvoljenje dobrika Igicii etlnlka. n Pojdi in poifhi fi kakiga sveftiga mosha, kteri te bo fpremil. “ ') Pot proti nebefam je teshavna in ne¬ varna, ljubi moj kr Liljan 5 veliko je globo¬ kih bresnov na vfaki ftrani te poti, in veliko je tudi ftranfkih pot, ktere fe zhloveku od sazhetka lepe in prijetne sde, ali na sadnje v 1 vezhno pogubljenje perpeljejo, in veliko jih je, ki s’ grosno fladkimi befedanii zhlo- veka na lete ftranfke poti vabijo. Veliko je tudi fovrashnikov in tolovajev na vlih kra¬ jih te poti, kteri fo grosno nevarni, po- febno ljudem, ki farni hodijo po nji. Torej, ljubi moj kriftjan, ti je treba kakiga svefti- ga mosha, de te fpremlja na leti tako ne¬ varni poti j kakiga mosha, kteri to pot do- >) Tob. 5, 4. 181 bro sna, kteri ve vfe nevarne kraje in vfe teshave, ki fe snajdejo na nji, in ima oblaft in niozh, vfe sopernike in lovrashnike pre¬ gnati in premagati. $he na menj nevarnih potih, kakor je pot svelizhanja, ii zhlovek poifhe sveftiga mosha, de ga fpremi in frezhno perpelje, kamor sheli priti. Tako fe, poftavim, bere v’ fvetim Pifmu, de je ftari Tobija fvojimu finu, predin ga je v’ daljno deshelo poflal, perporozhil, de naj fi kakiga sveftiga vod¬ nika poifhe. Jesuf pravi: „ Zhe flepez flepza vodi, bota obadva v/ jamo padla u 'J. — §5he bolj gotovo bo flepez v 1 jamo padel, zhe fam hodi po poti, ki je ne posna. „ Gorje mu je, kdor fam hodi ; sukaj zhe pade, nima nobeniga, de bi ga vsdignil u 2 j- — Kdor fe, pofebno v’ duhovnih rezheh, pre- vezh fam na-fe sanafha, na fvojo pamet, na fvojo previdnoft, modroft in poboshnoft, ne bo dolgo po pravi poti hodil, ki v 1 ne- befa pelje; sakaj $. Dah v’ fvetim Pifmu pravi: ,, Kdor v’ fvoje la fine mifli saupa, ravna pregrefhno u 3 j. „Kdor v’ fvoje ferze saupa, je nefpametin“ 4 J. ') Mat. 15, 14. T ) Pridig. 4, 10. 3 ) Prip. U, 3. <) Prip. 38, 36. 182 Tedaj ne saupaj fant na-fe, ljubi moj kriftjan, in ne hodi, kakor le tebi prav sdi, po poti svelizhanja, ampak poifhi li sveftiga mosha, to je, dobriga fpovednika , in profi ga, de naj te vodi po tej teshavni, voski in nevarni poti. Potem fe mu popolnaina podversi, in te bo uzliil pot Gofpodovo; ti bo nevarnofti pokasal, kterih fe ti bo ogi¬ bati, in dolshnofti, ki jih bofh dopolnovati imel. Zbe na kako ftranfko pot saidefh, te bo dobrotljivo na pravo pot nasaj per- peljal 5 zbe padefh, ti bo roko podal in te bo vsdignil; zbe te pofvetni tovarfhi na fhiroko in prijetno pot, po kteri hodijo, pervabiti hozhejo, te bo na dobri poti ob- dershal s 1 fvojim lepim naukam, s’ fvojim perferzlinim kvarjenjem, in pofebno s’ fvojo gorezho molitvijo pred Bogam sa-te. Te bo uzliil, vosko ternjevo pot Jesufovo smi- ram bolj in bolj ljubiti, greli pa, in fhiroko pofvetno pot zhedalej bolj fovrashiti. In tako te bo nauzhil, Jesufa zhes vfe ljubiti, vfe ftoriti in terpeti savolj njega, is per- ferzhne ljubesni do njega in po njegovi fveti volji, in fe tako terdno s 1 njim fkleniti, de nizh ne bo samoglo, te od njega odlozhiti. — Glej, vfe to in fhe veliko vezh bofh najdel, zhe fi sveftiga in fkerbniga vodnika na poti proti nebefam poifhefh 5 in bofh s 1 183 nesnanim vefeljem fvojiga fer/.a od njega rekel: S' vfim dobrini me je napolnil 1 ). Per isvoljenji fpovednika fe morafh dobro perporozhiti Bogu, ki posna vfe fer- za; in morafh sravin na boshjo previdnoft saupati. Vezhidel je tvoj domazhi duhovni paftir, kteriga ti je boshja previdnoft dala, tudi tifli svefti mosh, kteri te bo fpremil in vodil po poti Gofpodovi; sakaj pervizh, on ima vezli perloshnofti te posnati, kakor ptuji duhovni, ker fi njegovi dufhni fkerbi isrozhen; drugizh, on bo mogel sa-te odgo¬ vor dati per fodbi, torej bo bolj pofkerbel sa tvojo duflio, zhe bo tvoj fpovednik, ka¬ kor morebiti kak drugi duhovin; tretjizh, ker je po boshji previdnofti tvoj duhovni paftir, je upati, de mu bo Bog vezli gnad in rasfvetljenja dal, de te bo po njegovih potih vodil, kakor ptujimu duhovnimu paftirju. Zhe pa per vlim tem po pameti in po vefti pred Bogam miflifh, de bi bilo boljfhi sa-te, ko bi k’ drugimu duhovnimu k' fpo- vedi hodil, ne pojdi fkrivej drugam, am¬ pak povej fvojimu duhovnimu paftirju, de k’ drugimu k’ fpovedi hodifh 5 in profi ga, de naj nikar ne mifli, de ga sanizhujefh, ampali de le sato k’ drugimu hodifh, ker ’) Tob. 12, 3. 184 refnizhno |>o fvoji vefti miflifh, de je pred Bogam boljfhi tako. Dober fpoveduik je velika dobrota boshja. — Bog je mladimu Tobiju saref veliko dobroto 1'kasal, ker mu je Angelja Bafaela poflal, de ga je fpremil in varo¬ val na poti v’ daljno deshelo. Ali fhe ve¬ liko vezhi je dobrota, ktero Bog tebi ftori, kadar ti gnado da, dobriga, sveftiga, fkerbniga fpovednika najti . . Angelj Rafael je mladiga Tobija va¬ roval na poti, de fe mu ni nobena nefrezha pergodila, in kadar ga je velika riba po- shreti kotla, ko fi je nogo umival, ga je is te nevarnofti refhil. — Dober fpovednik pa te varuje, de te hudobin duh, kteri smiram na tvojo dufho ftreshe, kakor rijovezhi lev, na vezhno ne poshre. Angelj Rafael je Tobiju pomagal dnaije dobiti, ktere je bil njegov ozlie fvojimu perjatlu pofodil. — Dober fpovednik pa ti pomaga, vezhno nebefhko bogaftvo sado- biti, kteriga noben tat vkrafti ne sarnore, in ktero je vezli vredno, kakor vfe, kar fe na semlji in v’ semlji snajde. Angeij Rafael je Tobiju k’ dobri in bogati sheni perpomogel, in ga je frezhniga ftoril s’ njegovo sheno. — Dober fpovednik pa ti pomaga, de tvoja dufha poftane Je- 185 sufova nevefta, in j« s* tem tako frezhno flori de vfe frezhe, ki fo fe kdej na fvetu pergodile, nifo zlo nizli proti frezhi, ktero vsiliva dufha, ki je Jesufova nevefta. Angelj Rafael je Tobija s’ dobrotami ktere mu je po boshji volji dodelil, sa vef zbal' njegoviga slavljenja frezhniga ftoril. — Dober fpovednik pa te s’ fvojim fvetim per- sadevanjem nefkonzhno frezhniga flori; ne le sa vef zliaf tvojiga posemeljfkiga slav¬ ljenja, ker ti pomaga, boslijo gnado ohra¬ niti in v’ fvetim miru shiveti; ampak sa vfo vezhnoft te s’ pomozhjo boshje gnade neisre- zheno frezhniga flori, zhe li mu pokorili. Glej, moj kriftjan, kakofhna frezlia je dober fpovednik. Proli tedaj Boga, de ti leto frezho da in ohrani; in sravin fi per- sadevaj, vfe dolslaiofti do fvojiga fpovednika svefto dopolnovati; sakaj zhe ti fvojih dolsh- noft do njega ne dopolnifh, ti nar boljfhi fpovednik nizh ne bo mogel k’ svelizhanju pomagati. Lete dolslaiofti fo: 1. fvojiga fpovednika morafh vedno zhafliti in fpofhtovati. Zhafti ga, kakor Angelja boshjiga. Zhe imafh dobriga fpo¬ vednika, imafh dva Angelja varha; eniga ti je Bog is nebel' poflal, drusiga ti je v’ perfhoni fpovednika dal. — On je tvoj du- fhni ozhe. Ker li po boshji sapovedi dolshan, 186 fvojiga telefmga ozheta zhaftiti in fpofhto- vati, je tvoja dolshnoft, dufhniga ozheta zhaftiti, tolikanj vezhi, kolikor je dufha vezli vredna, kakor telo. — Vfelej tedaj fpofht- ljivo govori od njega; ponishno in zhaftit- ljivo s’ njim govori; pridno in svefto ga poflufhaj, kadar te uzlii, kakor bi fvojiga Angelja varha poflufhal, ko bi ti govoril. Kadar pofvetne ljudi flifhifh od njega go¬ voriti, de je prehud in preojfter, in de bi fe ne imelo k’ njemu k’ fpovedi hoditi, nikar nizh ne verjemi, ampak Boga sahvali v’ fvojim ferzu, de ti je gnado dal, ojftriga, in fkerbniga fpovednika najti, kteri fe nozhe s’ tabo vred pogubiti, ampak sheli s 1 tabo vred po ternjevi poti Jesufovi hoditi, ktera naf v’ nebela pelje; in potem ga fhe bolj zhafti in ljubi. — Varuj fe pa, ljubi moj kriftjan, de fe prevezh na fvojiga fpovednika ne naveshefh. V 1 tako naveso fe vzhafi kako nagnjenje perdrushi, ki ni Bogu dopadljivo. — Žhe tako nagnjenje do fvojiga fpovednika v 1 fvojim ferzu obzhutifh, mu ga odkrito- ferzhno in na tanko rasodeni, in ftori, kar ti bo fvetoval. 2. Veliko sanpanje morafh v 1 fvojiga fpovednika imeti. Leto saupanje ti je tako potrebno, de ti bres njega nar boljfhi fpo- vednik ne bo veliko pomagati samogel. Ka- 187 kor ljudje, ki fe v" barki vosijo, v’ mosha saupajo, ki v' kermi ftoji in barko vodi, in fe nizh ne boje; deliravno fe barka na vfe kraje premetje pred hudim viharjem; ravno tako morafh tudi ti saupati v’ mosha boshjiga, kteri tvojo dnfho na nevarnim morji shivljenja vodi, in fe ne lmefh bati, de fe bofh potopil in pogubil, dokler bofh va-nj, sa Bogam, saupal, zhe imafh fhe tako hude fkufhnjave, in zhe je fhe toliko nevarnofti okoli tebe. — In kakor bolnik saupa v’ fvojiga sdravnika, in rad vsame vfako sdravilo, naj bo fhe tako grenko; tako morafh tudi ti v’ fvojiga dufhniga sdravnika saupati, in terdno preprizhan biti, de ti dobro hozhe, deliravno ti grenke sdravila daje, in defiravno ti morebiti defno oko isdere ali defno roko odreshe, ,,sakaj boljfhi ti je, de fe eden tvojih udov pogubi, kakor de bi tvoje zelo truplo v’ pekel sa- versheno bilo 16 'j). — Kadar ima bolnik ka¬ ko fkrito bolesin ali fkrito rano, premaga fvojo framoshljivoft; in vfe rasodene in po- kashe sdravniku, v’ kteriga ima saupanje, de ga bo osdravil; in bolj ko fe bolnik fvo- jirnu sdravniku refnizhno rasodene, loshej ga sdravnik osdravi. Ravno tako fe mo- ') Mat. 5, 29. 30. 188 rafh tudi ti odkritoferzhno fvojiniu fpo- vedniku pokasati, in skeleti, de bi te do¬ bro fposnal. Zlie iinafh pravo saupanje do njega, kakor je tvoja dolshnoft, fe mu bofli rad rasodel, kakor fe otrok fvojimu ozlietu ali fvoji materi, in bolnik fvojimu modrimu sdravniku rasodene. — Tudi bofli tvoje saupanje do fvojiga fpovednika s’ tem pokasal, zhe fe bofh v 1 vlili rezlieh s’ njim pofvetoval, pofebno tudi, kadar shelifli v’ kak drug ftan ftopiti 5 in kolikor ti je mo- gozhe, lori, kakor ti fvetje. 3. Pokorfliina je tudi velika dolshnoft, ki jo imafh do fvojiga fpovednika, ljubi moj kriftjan. Bres pokorfhine do fpovednika, bodo vfe tvoje fpovedi prasne. Pokorfliina do fpovednika pride is saupanja. Zhe imafh pravo saupanje v’ njega, in zhe potem ko- likaj shelifli, fe svelizhati, mu bofh svefto pokorili. (jOd pokorfhine do fpovednika je she popred govorjenje bilo v’ tih bukvah, kjer fe je fploh od pokorfhine govorilo}. T. Dalej je svefloba tvoja dolshnoft do fpovednika. Bodi sveft fvojimu fpovedniku in nikar ga v’ nobeni rezhi ne goljfaj. Nje¬ ga lahko goljfafh, in fam febe tudi, Boga pa ne. Bodi sveft otrok fvojiga duhovniga ozheta, in svefta ovza fvojiga duhovniga paftirja. Jesuf pravi, de dober paftir posna 189 fvoje ovze, in njegove ovze tudi njega pos- najo 1 ). Shell tedaj, ljubi moj kriftjan, smi- ram bolj in bolj od fvojiga duhovniga pa- ftirja posnan biti; in ne flori nikdar, kakor vzdiafi flore nesvefte dufhe, ktere potem nifo nikoli prav snane fvojimu duhovnimu paftirju; to je, zhe li tako nefrezhin, de kak vezlii greli ftorifh, nikar ne pojdi fkri- vej k' drugima duhovnimu k’ fpovedi, ki te ne posna, ampak k’ fvojimu navadnimu fpo- vedniku pojdi. Kaj neshelifh, fvojimu pa¬ ftirju popolnama snan biti? Kaj ni Jesuf rekel, de dober paftir mora posnati fvoje ovze? Zhe pa tako ravnafh, te ne bo ni¬ koli dobro posnal, bo smiram miflil, de li boljfhi, kakor fi ref, ker mu le majhne grehe rasodevafh, velike pa drugirnu pravit grefh. Ljubi moj kriftjan, nikar tako ne ravnaj, ampak premagaj fvoj fkrit napuh, kteri te saderslmje od ponishevanja. „ Duhovnimu ponishaj feojo dufho u 2 ) , in Bog, ki po- nishne povsdiguje, ti bo vfe odpnftil. Sej ti je dobro, de te Bog vzhafi ponisha, de fe bolj nauzhifh njegovih po/lav 7 ‘ j. — Dalej, ljubi moj kriftjan, zhe shelifh, de bi te tvoj duhovni ozhe dobro posnal, mo- rafh pogofto k’ fpovedi hoditi; sakaj zhe le ’) Jan. 10, U. J ) §ir. 4, 7. 3 ) Plalm 118, 71. 190 malokdaj pridefh, te dolgo ne bo fposnal, in nikoli prav dobro. — Sveft tedaj bodi fvojimu fpovedniku, in nikar tiftih kriftjanov ne pofne- maj, kteri sdaj k’ temu, sdaj ic’ unimu k’ fpo- vedi gredo. Ne sapufti lahko fvojiga fpoved¬ nika: le kadar pred Bogam in po fvoji vefti drugazhi ftoriti ne morefh, ga sapufti. V Bogu in savolj Boga li fpovednika isvoli, in v 1 Bogu in savolj Boga ga sapufti. o. Tudi li dolsiian, sa fvojiga fpoved¬ nika moliti. Kakor li dolshan, sa fvoje ftarfhe moliti, ravno tako in fhe bolj sa fvojiga fpovednika, kije fkerbin ozlie tvoje dufhe. Spovedniki potrebujejo pofebnih gnad boshjih, de samorejo fvoje fvete dolshnofti svefto dopolnovati. Ref je, de farni sa-fe Boga profijo in fe mu perporozhajo vlak dan5 ali vender fo tudi vli njih duhovni o- trozi dolshni, sa-nje moliti, in njih sdru- shena molitev bo veliko per Bogu samogla, sakaj Jesuf pravi, de zhe fe bota le dva krifijana sdruskila v’ prof knji na kako rezh, bota prejela, karkoli bota profila nebefhkiga Ozheta y ). Ljubi moj kriftjan, dopolni svefto vfe te dolshnofti do fvojiga fpovednika, Bogu v ; zhaft, in fvoji dufhi v’ vezhno sveli- Mat. 18, 19. 191 zhanje. Bolj ko jih bofh svelto dopolnoval, bolj gotovo fe bofh svelizhal, s’ pomozbjo vligamogozhniga, vfmiljeniga Boga, in nje- goviga nameftnika. XI. Pogoftna in clolira fpoied. „Zhe fe fpovemo fvojih grehov, nam jih bo Bog odpuftil, ker je sveft in pravizhin, in naf bo ozhi- ftil od vfe hudobije “ Is tega, kar je bilo do sdaj rezheno od dobriga in sveftiga fpovednika, fposnafh, de dober fpovednik je saref velika frezha in pofebna gnada od Boga. Ali te gnade fe mora I h tudi dobro poflushiti, ljubi moj kriftjan, to je, morafh rad in pogofto k’ fpovedi hoditi, in dobre lpovedi opravljati. — K 1 pogoftni fpovedi naj te leto pre- mifhljevanje perganja: ') I. Jan. l, 0. 192 1. Defiravno fe nekoliko zbafa lahko sdershifh fmertniga greha, fe ga ne bofh mogel dolgo obvarovati, zhe fe fvojih majh¬ nih grehov pogofto ne fpovedujefh; sakaj fzer fe jih bofh zhedalej menj bal, jih bofh zhedalej menj fovrashil, in potem te bodo kmalo v’ velike grehe sapeljali. 2 . Zhe fe le malokdaj fpovedujefh, fe ne morefh lahko vfih fvojih grehov fpom- niti, in fi v^ nevarnofti, nepopolnama in flabe fpovedi opravljati, is fvoje laftne sa- nikernofti. 3. Tudi fe ne bofh famiga febe nikoli tako dobro fposnal, zhe le malokdaj k’ fpovedi grefh, kakor ko bi pogofto hodil. Spoved je dufhno ogledalo ali fhpegel, v’ kterim fe dufha vidi, kakolhna je, in sagle- da madeshe, ki jih ima na febi. Ali kdor fe Je malokdaj v’ leto ogledalo pogleda, posabi kakofhin je, in fe nikdar tako do¬ bro ne posna, kakor kdor fe pogofto v 1 njem pregleduje. 4. Zhe malokdaj k 1 fpovedi grefh, fe bofh poterdil, de fam ne bofh vedil kdaj, v 1 flabih pregreflmih navadah ; bofh hodil v’ nevarne perloshnofti, in ne bofh vidil na- ftave, v 1 ktero te hudobni duh vjeti sheli. Zhe fe pa pogofto in svefto fvojimu fpoved- niku pokashefh, kakofhin fi, in zhe mu ras- 193 odenefh vfe fvoje okoliftave te bo perjasno fvaril in poduzhil, ti bo nevarnofti pokasal, v’ kterih ii, in kterih lam sadofti ne po- snafh in ne vidifh, in ti bo pomagal, vfe hudobne korenine is ferza isruvati, predin fe vterdijo. — Njiva sanikerniga kmeta, ki jo malokdaj opleve in ozhifti, zhedalej vezh plevela in menj dobriga sernja obrodi. 5. Nar boljfhi perpomozhek, fe hudob¬ nim fkufhnjavam ubraniti in jih premagati, je pogoftna in svefta fpoved. Zhlovek je od vlili ftrani obdan od nevarnih fkufhnjav; pofebno fo nezhifte fkufhnjave grosno ne¬ varne. Zhe fe fam febi prepufti, in fe ne poflushi pogofto dobrih naukov in IVetov fvojiga duhovniga ozheta, mu bo fkorej ne- mogozhe, fe hudobnimu duhu ftanovitno bra¬ niti, in fe zhiftiga ohraniti od greha. Bres dobriga in mozhniga oroshja fe nar boljfhi vojfhak ne bo dolgo fovrashniku branil. Dobri nauki tvojiga fkerbniga fpovednika fo nar boljfhi oroshje sa-te, ker pridejo od Boga. 'To je tifto oroshje bos/ije, s’ kte- rim samoremo soperftati vfimu sapelje- vanju hudobniga duhci; s' kterim samo¬ remo premagati v hudim dnevu, in v’ v/ih rezheh popolnama /lati '). •) Efes. 6, tl. 13. i3 194 Kako pogofto fe mora k’ fpovedi iti, fe ne more s’ eno befedo povedati. Nekte- rim je treba bolj pogofto hoditi, kakor dru¬ gim. Nar menj enkrat pojdi k’ fpovedi vfak mefez. Zhe pa shelifh bolj popolnama shi— veti in fe tudi majhnih grehov fkerbno varo¬ vati, hodi bolj pogofto. Od fvetnikov fe bere, de fo nekteri vfak tedin, nekteri pa vfak dan k' fpovedi fhli. — Nar boljfhi bo sa-te, ljubi moj kriftjan, de fvojiga fpo- vednika profifh, de naj ti pove, kako ti je k' fpovedi hoditi; in fe inim saupanjem njegovi sapovedi podversi. Ne pofnemaj tiftili, kteri ne miflijo v’ fpoved, kakor kadar fo v' kaki velik greh padli. »Spoved fploh, in pofebno pogoftna fpoved, ni le v' odpufhenje grehov perpo- rozhena, ampak je tudi dober perpomozhek, fe hudobnim fkufhnjavam ubraniti in fe greha varovati. Kakor imajo sd ravni ki ne le take sdravila, ktere zhloveka osdravijo, kadar je she saref sbolel, ampak tudi take, s’ kterimi zhloveka obvarujejo, de v* kako bolesin ne pade$ ravno tako imajo tudi fpovedniki, ki fo sdravniki dufhe, ne le perpomozhke in oblaft, dufho osdraviti, ka¬ dar je she v' kako bolesin, to je, v’ kaki greh padla, ampak imajo tudi svelizhanfke pogofto s 195 perpomozhke in dobre nauke in fvete, s’ kterimi dnfho varujejo in jo mozhno flore, de ne grefhi, zhe tudi v* nevarne fkufhnja- ve pride, in de jih ferzhno premaguje is ljubesni do Boga. — S. Duh pravi v 1 fvetim Pifmu: „ Predin sbo/ifh , fe po- flushi sdravi/a u , 'j to je, takiga sdra- vila, ktero te bo obvarovalo, de ne bofh sbolel. Nar boljfhi sdravilo ali perpomo- zhek sa dufho, de ne sboli, je pogoftna in dobra fpoved. ^he menj pa tilte pofnemaj, ljubi moj kriftjan, kteri, potem ko fo v’ kak velik greh padli, fhe dolgo k’ fpovedi ne gredo5 nekteri is napzhne frarnoshljivofti, drugi pa is sanikernofti. To jim perloshnoft daje, vezhkrat v'ravno tifti greh, ali pa v’ kake druge velike grehe pafti, ker miflijo: Sdaj fini she v ? grehu; fe bom pa vfih tih gre¬ hov ob enim fpovedal. — Kakor fe zldovek, kteri fe je she vmasal, ne varuje vezh tako, kakor predin fe vmashe; ravno tako fe zhlo- vek tudi perviga greha bolj fkerbno varuje, kakor drugih; in zhe prezej po pervim grehu fvoje dufhe ne ozhifti v’ fvetim Sakramen- tu pokore, fe zhedalej bolj greha navadi, in fe mu zhedalej menj gerd in oftudin sdi. ‘) §irah 18, 20. ! 3 * 196 Nikar ti nikoli tako ne ravnaj, ljubi moj kriftjan, ampak bodi rad in pogofto k' fpovedi, ne le, kadar v’ kaki vezhi greh padefh, ampak fhe bolj pogofto. Pofebno fe pa prezej fpokori, zbe li tako nefrezhin, de kak velik greh Itorifh. — Kako bodo per fodbi sam ogli ti Iti Bogu odgovor da¬ jati, kteri veliko bolj sa fvoje truplo, ka¬ kor sa fvojo dufho lkerbe! Kadar fe kdo hudo vreshe ali vfeka, ne pravi: Bom pozhakal, de fe fhe enkrat vreshem ali vfekam , potlej bom fhel k’ sdravniku, de mi bo obedve rani ob enim obvesal. Ne pravi tako, ampak hiti, de zhloveka najde, kteri mu dobriga. sdravila na rano da in jo obveshe. — Vidifb is tega shaloftno flepoto tihih kiiftjanov, kteri imajo vezhi fkerb sa fvoje trohljivo truplo, kakor sa fvojo netuneijozlio, po boshji podobi vftvar- jeno dufho! — Sravin tega je v 1 odlafhanji fpovedi in pokore veliko nevarnolti, pofebno, zhe je zhlovek v 1 fmertnim grehu; sakaj shivljenje zhoveka je kakor kaplja na veji; in zhe v’ fmertnim grehu na naglama umerje, jevezh- no pogubljen. Kako grosovitna je nevar- noft, v' fmertnim grehu shiveti! — V' sgod- bah ftarih zliafov fe bere, de je neki kralj enimu fvojih perjatlov pokasati hotel, v’ 197 kaki vedni nevariiofli je kraljevo slavljenje. Je tedaj ukasal mezh obeliti na silimo nad lvojim fedesliem; potem je poklizal fvojiga perjatla, (kteri ni redil, de mezh vili nad kraljevim fedesliem,) ga je na fvoje mefto pofadil in mu je rekel, de bo sdaj on kra¬ ljeval. Leta zlilovek je bil tega grosno vefel in je millil, de fe bo sdaj nar lrezh- niflii zbal' njegoviga slavljenja sazliel. Ali kadar je bil v 1 fvojim nar vezliim vefelji, je sagledal mezli, ki je nad njegovo glavo vifel, in je v idil, de na eni farni shimi vili. Tega fe je tako preftrafbil, de ni hotel vezli na kraljevim mefto biti, in je raji vfo zhaft in velikoft sapufti!, kakor de bi bil fhe dalej v’ taki ozhitni nevarnofti oftal.—Glej, moj kriftjan, to je podoba zlilovekova, kteri v’ vefelji tega fveta shivi, sravin tega pa lmertni greh na febi ima. V vedni ne¬ varnofti je, ne le zhafno sliivljenje trupla, ampak vezimo nebefhko sliivljenje dufhe sgubiti in fe vezimo nefrezhniga ftoriti. — i^posnaj to dobro, ljubi moj kriftjan, in bodi vfaj tako previdin, kakor je bil leta kraljev perjatel. Šbeshi hitro s 1 „fedesha kuge “, ') is greha, in perbeshi v 1 narozhje ufmiljeni- ga nebefhkiga Ozheta, kteri s 1 nefkonzhno 0 Pfalm 1,1. 198 ljubesnijo fvojiga sgubljeniga fina fprejme, kadar le refnizhno k 1 njemu verne, ker nozhe fmerti grefhnika, ampak de bi fe fpokoril in shivel ‘ Tudi je fhe druga velika nevarnoft y’ odlafhanji fpovedi in pokore, ktero dobro premifli, ljubi moj kriftjan. Zhe dolgo od- lafhafli, pofebno zhe li tako nefrezhin bil, v’ kaki vezlii greli pa liti, le boslije gnade zliedalej bolj nevredniga delafh. Zhe ti veft ozhita, de li Boga rasshalil in njegovo prijasnoft sgubil, in li vender nizh ne per- sadenefh, le s’ njim fpet 1'praviti, defiravno vefh, de po fvetim Sakramentu pokore fe samorefh s’ njim 1'praviti, ozhitno poka- shefh, de ga ne ljubifh, in de njegovo perjasnoft malo obrajtafh. — In kako fi upafh v’ fvoji vfakdanji molitvi Bogu rezili: Ozke nafli .. . odpufti nam nafhe do/ye ... ker nozhefh Boriti, kar ti Bog sapoveduje V odpufhenje tvojih grehov, tvojih dolgov V Bog ti sapoveduje de fe (pokori, de prejmi vredno f. Sak ramen t pokore, in ti bo vfe tvoje grehe odpuftil , in ti zliedalej delj od febe pomakujefh leta svelizhanfki perpomo- zhek. To fe ne pravi, v’ duhu in v 1 ref- nizi Boga moliti. —Ljubi moj kriftjan, ni- ’) Ezeli. 33, 11, 199 kar tako s 1 vfigamogozhnim vezhnim Bo- gam ne ravnaj. ..Nikar fe ne motite', Bog fe ne safmehuje u 'J. Hudobni duh, leta fovrashnik vfiga dobriga, ti bo veliko teshav in sadershkov pred ozlii poftavil, de bi te od fpovedi fploh, in pofebno od pogoltne fpovedi odvernil; in zhe ga bofh poflufhal, ne bofh rad in pogofto k’ fpovedi hodil. Vzhafi ti bo mi¬ fel dal, de je pretefhko na verfto pridi, de fe mora predolgo /.bahati; vzhafi, de je pretefhko fe k' fpovedi perpraviti, in de ilifi nikoli prav perpravljen; vzhafi ti bo tudi mifel obudil, de ti ni fhe ravno tako treba k’ fpovedi iti, de fhe nekoliko zhafa lahko pozhakafh; vzhali ti bo tudi mifel dal, de imafh prevezh opraviti, de ne vtegnefh po¬ gofto k' fpovedi hoditi; vzhafi bo tudi mo¬ rebiti tiho s hal o It n o in pregrefhno framoto v 1 tvojim ferzu obudil, de te bo fram fpo- vednika, ali pa de te bo fram, pogofto v' fpovednizi viden biti; kakor fo nekteri, ki jih ni fram pogofto grefhiti, pogolio k' fpo¬ vedi hoditi jih je pa fram. Ali premifli dobro, ljubi moj kriftjan, vle te tesliave in sadershke ki ti jih liudo- >) Gal. 6, 7. 200 bili fkufhnjavz dela, in bofh vidil, kako fo prasni. Zhe te fkufhnjavz s’ tem od lpovedi odvrazha, ker ti mifel da, de je fpoved vfelej s 1 kako teshavo fklenjena, premifli, de fpoved, zhe jo dobro opravifh, ti sbri- fhe grehe, ti gnado boshjo sadobi, ali pa te v’ nji poterdi, zhe jo she iinalli. Ali nifo te velike dulhne dobrote vredne, de H jih s’ kako majhno teshavo perdobifh? Zhe le tih majhnih teshav bojifh, ki ti jih fpo¬ ved ftori, kaj bo pa na unim fvetu, zhe tudi le v’ vize pridefh? Zhe fe ti tukej te- shavno sdi, nekoliko zhafa zhakati, de na verfto pridefh, sa odpufhenje fvojih grehov, kako ti bo pa v’ vizah, ko bofh mogel žele leta v’ velikim terpljeuji zhakati, predin ti bo kak majhin greh odpufhen? Kadar te hudobin fkufhnjavz s’ to mi- flijo moti, de fe ne morefh nikoli prav k’ fpovedi perpraviti, in jo tedaj smiram od- lafhalh, fposnaj, kako te saref goljfa. Ali ne vidifh, de bolj ko odlafhafh fpoved, menj fe bofh samogel perpraviti in zhifto fpovedati. Zhe pogofto k’ fpovedi hodifh, fe lahko fpomnifh vlili fvojih grehov; zhe pa le malokdaj grefh, fe bofh tefhko vfih fpomnil; in zhe le dolgo odlafhafh, jih bofh 201 gotovo veliko posabil, in bofh flabo fpoved ftoril is fvoje laftne sanikernofti. Nikar tudi ne poflufhaj hudobniga fku- fhnjavza, kadar ti pravi, de ti fhe ni treba k’ fpovedi iti. To je nevarna fkufhnjava. Y r fak zhlovek je grefhnik, in vfak dan gre- fhi, in ,, zhe pravimo , de nimamo greha, fe farni febe sapeljujemo, in refnize ni v naf u 1 ). — Zhe niti v’ velikih grehih, li vfaj v’ majhnih5 in dobro je, de Te po- gofto tudi tvojih majhnih grehov fpovedujefh; sakaj zhe fe majhnih grehov ne bojifh in ne varujefh, bofh kmalo v 1 velike prifhel, de ne bofh vedil kdaj. — Premifli, kako zhlovek v 1 telefnih bolezhinah in boksnili ravna, zhe je kolikaj previdin. Kadar kako bolesin sazhuti, ne zliaka, de tako huda poftane, de mu je she fkorej umreti, am¬ pak prezej od sazhetka poklizhe sdravnika, in vsame sdravilo, ki mu ga da, zhe je tudi grenko. — Bodi tedaj, ljubi moj krift— jan, vfaj toliko previdin in fkerbin sa fvojo dufho, kakor fo vezhidel ljudje na tem fvetu sa fvoje truplo. Zhe te fkufhnjavz s 1 tem moti in od pogoftne fpovedi sadershuje, de imafh pre- vezh opraviti, fe fpomni prelepe Jesufove I. Jan. 1. 8. 20 1 befede, de je le „ena jama rezh potreb¬ na ‘j). Ktera rezh je tedaj tako potrebna? Gotovo noben pofvetin opravek, sakaj Je- suf je ravno per tifti perloshnofti, kadar je leto lepo befedo isrekel, tudi Marto pofva- ril, de fi prevezh persadeva v" zhafnih opra¬ vilih: in je pohvalil Marijo, ki je per nje¬ govih nogah njegove svelizhanfke nauke poflufhala. — Vsemi fi lete befede Jesufove k’ ferzu, ljubi moj kriftjan, in is ljubesni do njega fe odtergaj nekoliko od fvojih zhaf¬ nih opravkov in fkerbi, pridi rad in pogofto k' fedeshu ufmiljenja, in per nogah Jesufo- viga nameftnika poilufhaj njegove svelizhan- l’ke nauke. Tako bolh IVoje fkufhjnave zhedalej loshej premagoval, bofh na sadnje popolnama premagal hudobniga fkufhnjavza, in Jesuf ti bo dal jefli od drevefa shiv - Ijenja, ki je v’ paradishu boshjim 2 ). Kadar te hudobni fovrashnik s" fku- fhnjavami framoshijivofti moti, premifli, kako je nefpametno, fe fvojiga fpovednika fra- movati. Spovednik nikoli grehov ne raso- dene, kterih fe mu fpovelh; ni tedaj nobene nevarnofti, de bi fe tvoji grehi po fpovedi ljudem rasglafili. In tvojiga dobriga lkerb- niga fpovednika te tudi ni treba Tram biti. ') Luk. 10, 43. 3 ) §kr. Ras. 3, 7 . 203 On je tvoj dufhni ozlie in tvoj dufhni sdrav- nik. Dober otrok fe v’ vlili rezheh raji fvojimu ozhetu rasodene, kakor vlim drugim ljudem; in bolnik tudi fkrite bolesni in bo- lezhiue fvojimu sdravniku rad rasodene, de sdravje sadobi. Ravno tako fe tudi ti fvoji¬ mu fpovedniku svefto rasodeni, in premagaj fvojo framoshljivoft. §!ej ne sheli flifhati tvojih grehov, de bi jih vedil, ampak le sato, de bi ti jih ufmiljeni Bog odpuftil, zhe fe jih refnizhno fpovefh in fpokorifh. Premifli, kako je Bog nefkonzhno dober. Saflushil li savolj fvojih grehov ozhitno lo¬ jen biti, in per fodbi boshji pred v/irni ljudmi v’ framoto priti; ali dobrotljivi Bog ti je fveti Sakrament pokore dodelil, v’ kterim le enimu famimu zhloveku, to je, fvojimu fpovedniku, fvojimu dufhnimu ozhetu in nar boljfhimu perjatlu, 1'voje grehe rasodenefh, in Bog ti jih odpiliti inisbrifhe, de ne bofh savolj njih per fodbi boshji v 1 framoto pri— fhel. — Zhe pa lete boshje dobrote nozhefh fposnati in fe fpovednika framujefh, ti bodo tvoji grehi na vefti oltali, in nefkonzhno velika bo tvoja framota per fodbi, in vfo vezhnoft. — Zhe te je pa liani, pogofto per fpoved- nizi viden biti, premifli lete befede Jesufove: „Kdor me bo pred ljudmi fposnal, ga bom 204 tudi je/l fposnaf pred fvojim Ozhetam; kdor me bo pa satajil pred ljudmi, ya bom tudi je/l satajil pred fvojim Ozhetam, ki je v’ nebefih i( 'J. — Kadar te je fram to ftoriti, kar nam je Jesuf sapovedal v’ sve- lizhanje nafliih dufh, ga satajifh pred ljudmi, in te je fram, njegov uzbenz biti; in ii tedaj v’ nevarnofti, de bo tudi njega fram, te fposnati sa fvojiga perjatla pred nebefhkim Ozhetam; sakaj rekel je tudi: ,,Zhe bo koga mene fram mojih naukov, njega fe bo tudi fin zhloveka framoval, kadar bo pri- fhel v' vefizhaf/vu fvojimu, in Ozlieta, in fvetih Angeljov '' 2 j. Is vfiga tega vidifli, ljubi moj kriftjan, de vfe tifte teshave in vli isgovoi i, ki te sa- dersliujejo od pogoltne fpovedi, fo sgoli fkufhnjave, in grosno nevarne fkufhnjave hudobniga duha. Torej jih ne poflufhaj, am¬ pak rad in pogofto hodi k" fpovedi, in per- sadevaj li, vfelej dobro in Bogu dopadljivo fpoved opraviti. De bofh pa dobro fpoved opravil, fe morafh tudi dobro perpraviti. Sa dobro per- pravo k 7 fpovedi fo tri rezhi potrebne: fpra- fhevanje vefti, perferzhno obshalovanje gre¬ hov ali grevinga, in terdin fklep; ne vezh ') Mat. 10, 32. 33. 5 ) Luk. 9, 26. 205 grefhiti. Vfe to morafh pred opraviti, pre¬ di« fe fpoveduiku pokashefh ,• sato fe to ime¬ nuje perprava k' [povedi. 1. Sprafheranje vefli. To je tefhko opravilo, /lie fe liozhe prav opraviti, in teshi, kakor kriftjani vezhidel miflijo; ali grosno potrebno je sa dobro fpoved. — Predin fvojo veft fprafhevati .sazhnefh, profi Boga, de te rasfvetli in ti gnado da, fe dobro fposnati. Tefhko je, famiga febe prav po,sna ti 5 zhio- vek fe le smiram boljfhiga mifli, kakor je. »Slie v’ ftarih zhafih fo modrijani rekli, de famiga febe dobro posnati, je velika modroft. Zhe hozhefh to modroft sadobiti, profi Boga, de ti jo dodeli. „Z/ie kdo ismed mf potre¬ buje modroft i, naj profi Boga, kteri vfim obilno daje, in nobenima ne oz hi ta; in mu bo dana. Tode mora s’ nepremaklji¬ vim saupanjem profiti^ 1 ). Potem na tanko premifli boshje in zerk- vene sapovedi, naglavne in druge grehe, in dolshnofti fvojiga ftann. — Zhe she dolgo nifi bil per fpovedi, ali zhe shelifh dolgo [poved opraviti, fe morafh pofebno fkerbno fprafhati. V 1 nekterih molitevfkih bukvah, kakor poftavim v’ Dufhni pajki, fe najde obilna pomozh sa fprafhevanje vefti. >) Jak. i, a. c. 206 Glej de to fprafhevanje dobro opravifh, ljubi moj kriftjan; na tem je veliko leshezhe sa dobro fpoved. Persadevaj (i tudi, fhte— vilo fvojih grehov najti, kolikor je mogozhe. Varuj fe, de te laftna ljubesin ne preflepi. Shalo fino je viditi, kako fe laftna ljubesin ve v’ nafhe nar boljfhi dela vriniti, in vzhali tako fkrivej, de jo je tefhko raso deti. Laftna ljubesin je enaka zhervu, kteri fkrivej pod semljo korenino kakiga lepiga selifha podje; in potem selifhe ufahne in ni nizh vezh vredno. Tako tudi laftna ljubesin nafhe nar lepfhi djanja pokasi, in flori, de pred Ro¬ gam nizh ne veljajo; sakaj Bog hozlie, de naj is ljubesni do njega, ne pa is laftne ljubesni, dobre dela opravljamo. — Pofebno tedaj glej, ljubi moj kriftjan, de per fpra- fhevanji vefti rasodenelh, zhe ni kaj laftne ljubesni v' tvojih dobrih delih. Zhe fe shelifh smiram bolj in bolj fposnati, fprafhaj fvojo veft vfak vezher. To fo vfi duhovni uzheniki od nekdaj mozhno perporozhevali, in vfi fvetniki sve- fto opravljali. Zhe lete dobre navade fhe nimafh, ljubi moj kriftjan, sdaj fkleni; fe tega navaditi in to navado svefto. ohraniti do konza shivljenja. 2. Perferz/mo obshalovunje gre/tov. Kdor fe dobro fposna, kako velik in nehva- 207 leshin grefhnik je pred Bogam, in kdor le kolikaj ljubi Boga , ne more drugazhi po fprafhevanji vefti, kakor de mu je shal, de je fvojiga Jjubesniviga in dobrotljiviga Boga tolikokrat in tako mozhno rasshalilj in bolj ko Boga ljubi, bolj niti je slial, de je tako nehvaleshno s’ Bogam ravnal. In to je tifto perferzhno obshalovanje grehov, kteriga mora grefhnik imeti, zhe sheli odpufhenje fvojih grehov od Boga sadobiti. To obsha¬ lovanje mora tedaj is ljubesni boshje priti: ftrahu pekla ne fine veliko v’ njem biti, fzer je vezh laftne ljubesni sravin , kakor boshje. Ref je, de nam je perpufheno, tudi sato shalovati, ko fmo s' fvojimi grehi ne- befa sgubili in pekel saflushili; ali to nam je Bog le savolj „terdobe nafhiga ferza u perpuftil. Veliko boljfhi je pa, de le sato fvoje grehe obshalujemo, ko fmo s' njimi preljubesniviga in nefkonzhno dobriga Boga rasshalili. De bolh loshej fvoje grehe le savolj Boga obshaloval, ljubi moj kriftjan, pre- mifli vezhkrat, kako nefkonzhno popolnama, in vfe ljubesni vredin je Bog fam na febi; in kako ufmiljen in dobrotljiv fe tebi per vfih perloshnoftih fkasuje. Ne le takrat, kadar fe k’ fpovedi perpravljafh, ampak vezhkrat tako Boga premifhijuj, pofebno 208 ob nedeljah. Bolj ko ga bofh premifhljeval, bolj ga bolh fposnal: in bolj ko ga bofh ljubil, bolj ti bo slial, de liga rasshalil, in bolj fe bofh varoval ga rasshaliti. Perferzhniga tolashila poln isgled, kako rad Bog odpufti tiftim, ki is ljubesni do njega fvoje grehe obshalujejo, je Magda¬ lena per Jesufovih nogah. Is ferza ji je slial bilo, deje tolikokrat in tako gerdo fvo- jiga Boga s’ Tvojimi grehi rasshalila. Tako je njeno ferze obteshano, de ne more go¬ voriti, ampak le folse tozhi per Jesufovih nogah. — Prelepo, s' perferzhnim obslia- lovanjem fklenjeno fpoved je tam opravila, ne s’ befedo, ampak le v’ ferzu, sakaj Jesuf ferze vidi; in ker je vidil njeno per- ferzhno obshalovanje, je lete Ijubesnive in dobrotljive befede isrekel: „Yeliko gre¬ kov ji je odpufhenih , salo ko je veliko ljubila <( '). 3. Ter din jklep , ne vezli gr efhiti. Kadar je komu refnizhno slial, de je kaj ftoril 5 vfelej sravin tudi refnizhno fklene, de tega ne bo vezli ftoril; in zhe tega fklepa nima, je gotovo snaminje, de mu ni refnizhno shal. Terdin fklep, ne vezli grefhiti, pride is perferzhniga obshalovanja ‘) Luk. 7, 47. 209 grehov, kakor bilka is korenine. Te dve rezili fte tako na tanko med fabo fklenjene, de ena bres druge ne more biti. Kjer je refnizhno obshalovanje grehov, je gotovo tudi terdin fklep, ne vezli grefhiti 5 kjer pa njega ni, tudi ni praviga obshalovanja. — Leta terdni fklep ne fme le v’ befedah biti, ampak fe mora v 1 djanji pokasati, mora fad obroditi, namrezh ,pr edin fad pokore“ , fzer nizli ne velja. Prašna bil¬ ka, zhe je fhe tako lepa, ni nizli vredna, ampak le takrat kaj velja, kadar lep poln klaf pernefe. Ali kaj je leta vredni fad pokore, ki mora priti is obshalovanja grehov in is terdniga fklepa, ne vezli grefhiti? Leta fad je refnizhno fpreobernjenje in poboljfhanje. Grefhnik mora to, kar je popred ljubil, sdaj fovrashiti, in kar je popred fovrashil, sdaj ljubiti 5 to je, greh in pregrefhne per- loshnofti, ki jih je popred ljubil in ifkal, mora sdaj fovrashiti in fe jih fkerbno ogi¬ bati; zhednofti pa, ki jih popred ni veliko obrajtal, mora sdaj ljubiti in v’ djanji do- polnovati, in vfe kar k’ njim napeljuje, ifkati in limiti. Zhe je v 1 kakim fovrafhtvu s’ fvojim blishnjim shivel, mu mora sdaj is i4 ') Lulc. 3, 8- 210 ferza odpuftiti in fe perjasno s 1 njim fpra- viti. Zhe je neufmiljen in terdoferzhin bil do revnih ljudi, jim mora s daj, kolikor mu je mogozhe, v' njih potrebah in teshavah pomagati. Zhe je fvojiga blishnjiga v’ nje¬ govim zhafnim blagu kaj pofhkodoval, mu mora vfe na tanko poverniti, kolikor je le mogozhe. Zhe mu je dobro ime odvsel s’ hudobnim opravljanjem ali zlo s 1 obrekovan¬ jem, fi mora sdaj, kolikor je mogozhe, persadevati, de mu ga fpet poverne. Zhe je blishnjiga pohujfhal, fi mora sdaj persa¬ devati, ga s’ lepim sgledam, in tudi s’ befedo, zhe more, na boljfhi rnifli perpra- viti. — In vfe to ne is laftne Ijubesni, ali savolj ljudi, ampak is Ijubesni do Boga in do blishnjiga. To je vredni fad pokore. Kdor taki fad pernefe, je bil saref terdno fklenil, ne vezh grefhiti 5 in pokashe, de njegovo obshalovanje grehov je refnizlmo in fveto; de je dobra, in v’ Ijubesni boshji vrafhena korenina, ker je tak lep fad obrodila. Dobro pa premifli in fposnaj, ljubi moj kriftjan, de flabimu grefhnimu zhloveku je to nemogozhe, Bogu je pa vfe mo¬ gozhe ‘). Torej fe ne sanafhaj fam na-fe, Mat, 1», 26. 211 ampak vfe fvoje saupanje v’ Boga poftavi. Froli ga v" imenu Jesufovim, vfelej kadar fe k’ fpovedi perpravljafh, de naj ti mozh in gnado da, terdno fkleniti, fe greha in grefhnih perloshnoft fkerbno varovati, in svefto Bogu flushiti. — Potem pa ftori, ko¬ likor ti je mogozhe; in nikar ne mifli, de bo Bog vfe sa-te ftoril. Bog ti pravi: Pomagaj fi, in ti bom pomagal. — Kar je tebi mogozhe; ti ftori; kar pa ti ne bofh mogel, bo Bog ftoril. Is tega, kar je tukej od perferzhniga obsbalovanja in terdniga fklepa rezheno, fe vidi, kako prasne in nerodovitne fo vezhi- del fpovedi kriftjanov, in tedaj od Boga savershene. — „Glej, she tri leta hodim fadu ifkat na tem drevefu , in ya ne naj¬ dem,• pofekaj ga tedaj; zhimu proftor jemlje v' semlji l j? Tako govori Gofpod Bog od nerodovitniga grefhnika, kteri no- beniga fadu pokore ne pernefe, ker je nje¬ govo obslialovanje grehov le na konzu jesi- ka, in njegov fklep je prašno drevo bres fadu.— Ali boshji nameftnik, ki ima Go- fpodov vinograd v' fkerbi, ga profi sa-nj, rekozh: Gofpod, pufli leto drevo /lati fhe to leto, in ga bom okopal in mu pognojil, i4* ‘) Luk. 13, 7. 212 in bo morebiti fad obrodilo; zhe ne, ga bofh pa potlej pofekal'). Premifli, ljubi moj kriftjan, zhe nifi tudi ti tako nerodovitno drevo v’ Gofpodovim vi¬ nogradu. Morebiti Gofpod Bog she dalje, kakor tri leta hodi vredniga fadu pokore na tebi ifkat, in ga ne najde. Morebiti li boshji nameftnik, tvoj fpovednik. persadeva, koli¬ kor more, de bi obudil v’ tvojim ferzu ref- nizhno dbshalovanje grehov in terdin fklep, fe poboljfhati, de bi pernefel vredni fad po¬ kore, kteriga Bog .she tako dolgo na tebi iflie; ali je vfe saftonj, in nizh s’ tabo ne opravi, ker kmalo po fpovedi fpet v’ fvoje ftare grefhne navade in smote saidefh. — Premifli befede Gofpoda fvojigaBoga, in fe boj ; na sadnje bo nerodovitno drevo pofe- kano in v’ oginj versheno 2 j. — Tako fe tedaj vfelej k’ fpovedi perpravi, ljubi moj kriftjan j fprafhaj namrezh fvojo veft na tanko, perferzhno obshaluj fvoje grehe pred Bogam in is ljubesni do njega, in terdno fkleni, fe poboljfhati in fe v’ prihodnje greha fkerbno varovati. Po taki perpravi pridi s’ saupanjem pred fpovednika, kakor je f. Magdalena pred Je- sufa priflda. Milli li, de tudi ti pred Jesu- 0 Luk. 13, 8. 9. 5) Luk. 3, 9. 213 fa pridefh. Po.salti zhloveka, ki v’ fpovednizi fedi, in fi le Jesufa mifli, kteriga nameftnik je fpovednik. S' saupanjem in s’ ftraham pridi k’ fpovedi; s’ saupanjem pridi, ker ti Bog ravno s' tem, ko ti je dal f. Sakrament pokore, prav ozhitno pokashe, de n ozke fmerti greflmika, ampak de bi fe fpokoril in vezimo skivelj s’ ftraham pridi, sakaj fpoved te mora fpomniti boskje fodbe; p er kteri te bo ravno tifti Jesuf, kteriga nameftnik je fpo¬ vednik, ojftro fodil savolj vfih tvojih nefpo- korjenih grehov. Zhe morafh dolgo zhakati, predin na verfto pridefh, zhakaj fpodobno in s’ poter- peshljivoftjo. Nikar ivojiga zhafa ne sgubi, kadar zhakafh, ampak beri, ali moli, ali pa kake kerfhanfke refnize premifhljuj. Per fpovedi fvoje grehe ponishno, sve- fto, raslozhno in ob kratkim povej. — Grefh- nik fe mora ponishevati , ne le pred Bogam, ampak tudi pred fvojini fpovednikam, zhe hozhe odpufhenje fvojih grehov sadobiti. Nobena rezil boshjiga ferza tako hitro ne premaga, kakor ponishnoft. — Skeli in per- sadevaj fi, de bi te fpovednik dobro fposnal; nikar fe mu, nikoli boljfhiga ne kashi, kakor fi pred Bogam. Bolj ko bofh refnizhno shelel, sa greflmika fposnan biti, bolj pojdefh opra- vizhen od fpovednize. Opomni fe ponishniga 214 grefhnika v’ tempeljnu, kije fposnal, de je velik greflmik, kako je fhel opravizhen is tempeljna. Ali varuj fe pa vender, de is ljubesni do ponislmofti prevezh ne povefh per fpo- vedi, ampak sveflo in po pravizi vfe po¬ vej; kar je na tvoji vefti, ne vezli, ne menj. Rasodeni fpovedniku tudi na tanko vfe tifte okolifhine, ktere greli povikfhajo ali pa poinanjfhajo; drugih okolifhin pa ni treba praviti. Tudi fhtevilo Tvojih grehov povej, kolikor ti je mogozlie. Majhnih vfak- danjih flabolt fhtevila nili dolshan per fpo- vedi povedati; in to je tudi fkorej nemogo- zhe; ampak zlie li imel nefrezho, v’ kake vezlii grehe pafti, A dolshan, njih fhtevilo povedati. Nikdar kakiga velikiga greha per fpo- vedi ne samolzhi, ljubi moj kriftjan. Zhudna je saref flepota zliloveka, kteri per fpovedi kak velik greh samolzhi! Zheniu le k’ fpo¬ vedi pride? Veliko boljfhi hi bilosa-nj, ko bi ne prifhel? Vezhi greflmik gre od lpo- vednize, kakor je k 1 fpovednizi prifhel; sa- kaj sravin vlili Tvojih grehov, ki jih je po- pred imel, ima fhe drug fmertni greh, nam- rezli boshji rop. — Ljubi moj kriftjan, va¬ ruj fe, de fe ti leta nefrezha nikoli ne per- godi. Opomni fe, de zlie to ftorifh, fe $. 215 Duhu lashefh, sakaj Apofteljni in vfi boshji nameftniki fo §i. Duha od Jesufa prejeli ‘3; kdor fe tedaj njim lashe, fe §!. Duhu lashe. — Od tega fe ftrafhin sgled v’ fvetim Pifmu bere. Ananija in njegova shena ^afira fta njivo prodala, fta dnarje fvetimu Apofteljnu Petru pernefla in fta rekla, de to je vfe, kar fta sa njivo prejela; ali to je bila lasli, sakaj nekoliko dnarjev fta bila sa - fe ohra¬ nila; in savolj te lashi fta bila obadva s’ naglo fmertjo fhtrafana; in f. Peter je fpri- zheval, de fe nifta zhloveku, ampak Bogu Svetima Duhu slegala 2 ). — Nikar ne rezi, de zhe per fpovedi kak greh samolzhifh fe ne lashefh, sakaj kdor molzhi, fe ne lashe. Ref je, de zhe molzhifh, fe s’ be- fedo ne lashefh, ali v' djanji fe lashefh, ker fe fvojimu fpovedniku boljfhiga poka- shefh, kakor fi. — Boj fe Boga! Zhe te prezej ozhitno ne fhtrafa, kakor Ananija in ^iafiro, ne bofh njegovi fodbi odfhel, zhe fe refnizhno ne fpokorifh. Zhe fi kdej tako nefrezhin bil, ljubi moj kriftjan, de fi kak velik greh per fpovedi samolzhal, premifli, zhe ii potem tudi vfe dolshnofti dopolnil, ki jih tak kriftjan dopol¬ niti mora. Kdor namrezh kak velik greh ') Jan. 20, 22. 3 ) Djanje Ap. 5. 216 per fpovedi samolzhi, mora to perferzhno obshalovati, de je boshji rop ftoril; ,,yorje mi je, de jim rnolzhal“, *) mora mifliti v’ fvojim ferzu; mora povedati fpovedniku, per kolikih fpovedih je ta greli samolzhal, in zhe je tudi kak drug f. Sakrament v’ tem grehu prejel; in mora vfe fvoje ne¬ vredne fpovedi ponoviti. Persadevaj fi tudi, ljubi moj kriftjan, de fvoje grehe ras/oz/mo povefh fvojimu fpovedniku. Govori tako, de te bo le on flilhal, in nobedin drugi. Na ravnoft in bres ovinkov povej fvoje grehe, tako de bo fpovednik kmalo lahko fposnal ftan tvoje dufhe. Zhe fe sakritih in neraslozhnih be- fedi poflushifh, li v’ nevarnofti, fpovedni- ka sapeljati, in nepopolnama fpoved ftoriti. Vfelej sheli, od fvojiga fpovednika tako fposnan biti, kakor te Bog posna. — Sra- A T in tega fe pa vfelej fpodobnih in zha- ftitljivih befedi poflushi, kakor fe fpodobi pred boshjim nameftnikam. Nizh nepotrebniga ne govori per fpo¬ vedi, ampak oh kratkim povej, kar fi per fprafhevauji na fvoji vefti najdel. Ne per- poveduj per fpovedi nepotrebnih okolilhin; s’ tem fe veliko zhafa sgubi; fpovedniku, Isa. 6, 5. 217 in ljudem, ki na fpoved zhakajo, fe zhaf vkrade, ki je vezli vred in , kakor pofvetno blago. —■ Tudi nikar od ljudi ne govori per fpovedi bres prave potrebe. To fploh ni prav, od fvojiga blishnjiga govoriti ali ga imenovati per fpovedi. Le kadar je prava potreba, to je, kadar fe fpoved ne more drugazhi popolnama opraviti, je to per- pufheno. Po dokonzliani fpovedi ponishno po- flufliaj nauk fvojiga duhovniga ozlieta, in ga prejmi, kakor ko bi ti ga fam Jesuf dal. Poflufhaj fpovednika kakor je Marija Jesula poflufhala. Vfe zliafno in posemelj- lko je bila takrat posabila in v’ nemar pu- ftila, in je le v 1 Jesufovo befedo samifhljena bila. Tako tudi ti takrat, kadar ti fpoved- nik per fpovedi govori,, vfe fvoje zliafne opravila, vfe fvoje teshave in sopernofti posabi, in poflufhaj s’ vfo prizhijozhnoftjo fvoje dufhe svelizhanfke nauke boshjiga na- meftnika. Leti nauki fo vezliidel bolj sve- lizhanfki in vezli vredni, kakor pridige; sakaj pridigar fploli govori vfim fvojim po- flufhavzam, in ne more vfakimu pofebej povedati, kar mu je potrebno. Kadar fi pa per fpovedi, ljubi moj kriftjan, fposna tvoj fpovednik tvoje pofebne dufhne potrebe, in njegov nauk je ravno tebi permerjen; in 218 veliko rezili bofh v’ fpovednih naukih flifhal, ktere fe na prishnizi ne morejo tako na tanko in ozliitno rasloshiti. Sravin tega je tudi gotova refniza, de fpovedniki imajo pofebno gnado od Jesufa Kriftufa, grellmikam svelizbanfke nauke dajati. Maflinik ni nikoli tako saref Je- sufov nameftnik, in njemu podobin, kakor v 1 fpovednizi; sakaj : 1. Jesuf je bil na ta fvet prifhel, ne de bi fvojo voljo dopolnoval, ampak voljo fvojiya nebef/ikiya Ozheta 1 ). Tako tudi fpovednik ne pride v’ fpovednizo po fvoji laftni volji in savolj febe, ampak savolj Boga, in de bi njegovo fveto voljo do¬ polnil , ker hozhe grefhnikam odpufbenje grehov in gnado dodeliti po fvetim Sakra- mentu pokore. 2. Jesuf pravi: ,, Sdravi ne potre¬ bujejo sdravnika , ampak bolniki u 2 J. In Jesuf je saref nafli nefkonzhno dobrotljivi in vfmiljeni sdravnik; on je naflie dufhe osdravil in od fmerti refhil. — Ravno tako je tudi dober in sveft fpovednik saref dufhni sdravnik; grefhnik je na dufhi bolan, nje¬ gova duflia je ranjena, in vzbali fo njene rane f krite; ali fpovedniku fe raso dene in 0 Jan. 6, 38. Luk. 5, 31. 219 mu pokaslie fvoje nar fkrivnejfhi rane, na ktere mu fpovednik dobriga sdravila poloshi, to je, svelizhanfke nauke, ta¬ ko osdravi njegovo dufho, s’ bosbjo po- mozhjo. 3. Jesuf je nar raji greflmike uzhil, in je ozhitno rekel: „ Nifim prifhel pra- viz/mih klizat, ampak greflmike k' poko- ri u l ). In defiravno fo mu njegovi na- pulinjeni in neufmiljeni fovrashniki ozbitali, de smiram s’ grefhniki bodi in fhe je s’ njimi, fe ni dal odverniti od fvoje ljubesni do grefhnikov, sakaj le sato jih je ljubil in ifkal, de bi jih na pot pokore perpeljal. — Ali ne ravna ravno tako tudi fpovednik ? Kadar ga vidifh v’ fpoveduizi obdaniga od fpokornih grefhnikov, ki zhakajo odpufhe- nja fvojih grehov in svelizhanfkih naukov, fe fpomni Jesufa, ki kaslie grefhnikam pot pokore, in jih na-njo napeljuje. In kakor je Jesuf fpokornim grefhnikam grehe od- puftil in jim rekel: ,, Sanpaj, moj fin, tvoji grehi fo ti odpufheni^ *j. „Glej, osdravi jen ji; nikar vezli ne grefhi, de fe ti kaj hujfhiga ne pergodi u ; 3 ) ravno tako tudi fpovednik ravna, njegov pravi nameftnik. ') Luk. 5, 33. 2 ) Mat. 9,3. 3 ) Jan. 5, 14. 220 4. Jesuf nam je povedal lepo priliko od sgubljeniga fina in njegoviga ufmiljeniga ozlieta. — Ali kdo je leta ufmiljeni ozke? Ravno Jesuf, nafli Gofpod in nafli Bog, nafh dobrotljivi N veli/,bar, od kteriga fo preroki perpovedovali, de nalomljeniya ter/)ja ne bo po/er / 1 ), to je, de fe bo uf- milil grefhnika, defiravno je she saflushil, od Boga potret in savershen biti, zhe fe bo le refnizhno fpokoril in k 1 Bogu vernik ln de bi greflmiku saupanje dal, fe k’ Bogu verniti, nam je povedal to lepo pri¬ liko. — V’ fvetim Sakramentu pokore nam je Jesuf tifti ufmiljeni dobrotljivi ozhe, kteri fvojiga sgubljeniga lina tako ljubesnivo fprej- me, kadar nasaj pride; in lpovednike je na fvoje mefta poftavil, in jim je oblaft dal in perporozhil, fpokorne greflmike, kteri skele fe k’ Bogu nasaj verniti, dobrotljivo fprejeti in k’ njemu perpeljati. Spovednik je tedaj saref Jesufov na- meftnik, in njegov nauk je Jesufov nauk. Tedaj, ljubi moj kriftjan, ga svefto in s’ kvaleslinim ferzam pofiufhaj, in fe varuj, mu nafproti ravnati. Bolj ko fposnafh, de je fpovednik Jesufov nameftnik, bolj li dolskan, njegove svelizkanfke nauke ohraniti in do- ') Isa. 43, 3. 221 polnovati; in ftrafhna bo tvoja fodba pred Jesufam, zhe nauke tiftiga v’ nemar pu- fhafli, kteriga na njegovim meftu vidifh. Zhe ti fpovednik po dokonzhanim nauku odveso da, jo prejmi s 1 hvaleshnim in fpo- kornim ferzam, in mifli fi, de ti Jesuf pravi: Moj fin, tvoji grehi fo ti odpufheni ; osdravljen /i, nikar vezli ne grefhi. — Ponovi terdni fklep, fe fkerbno greha in grefhne perloshnofti varovati, in proti Boga, de ti gnado in pomozh da. Zhe pa odvese ne dobifh, nikar ne godernjaj soper fpovednika, ampak ponishno lposnaj, de je nili vredin. Nikdar tiftih ne pofnemaj, ki hozhejo po lili odveso od fpo¬ vednika sadobiti, in fe s 1 njim prepirajo, zhe jim jo odrezhe. To je nefpodobno in grefhno. Saupaj, de fpovednik bolj ve, kakor ti, kaj ti saflushil. Po dokonzhanimu fpovednimu nauku ti fpovednik tudi kako pokoro da. Dobro po- flufhaj, kaj ti naloshi, in ponishno vfe prejmi. Zhe ne rasumifh, ga poprafhaj. Leto pokoro svefto in bres odlafhanja opravi. Dobro ftorilh, zhe fhe vezli opra- vifh, kakor ti fpovednik naloshi, sakaj po¬ kora, ki ti jo fpovednik da, je vezhidel premajhna sa tvoje grehe. Ali tudi v’ tej rezhi, kakor v 1 vfaki drugi, morafh po 222 modrofti in pokorfhini ravnati, zhe na pravi poti oftati shelifh. Zhe tedaj shelifh, kake p o feb n e fpokorne dela opravljati, fe pofve- tovaj s’ fvojim fpovednikam, in fe popol- nama njegovi volji podversi. Zhe po fvoji laftni volji, soper voljo fvojiga fpovednika, kake fpokorne dela opravljafh, fe saftonj pokorifh; Bogu tvoja pokora ni prijetna; njemu bi bila tvoja pokorfhina bolj prijetna, kakor vfa tvoja iaftnovoljna pokora. V’ tem fe nekteri fvojoglavni kriftjani m o zimo golj- fajo. Opravljajo vzhafi ojftre fpokorne dela bres pervoljenja ali tudi soper voljo fpo¬ vednika, in miflijo, de veliko saflushenja pred Bogam imajo; ali Bog vfe to saver- she, ker hozlie pokorfhino imeti; pokorfhi¬ na mu je ljubfhi, kakor vfe darovanje, in kakor vfe fpokorno djanje. — Sakaj je bila pokora, ki jo je Jesuf sa naf grefhnike na krishi opravil, njegovimu Ozhetu tako dopadljva? Sato, pravi f. Pavl, ker je fvojimu Ozhetu pokorili po- ftal do fmerti, zio do fmerti na krishi. — Nikar fe tedaj ne moti, ljubi moj kriftjan, in podversi fe popolnama, v’ fvojih fpokor- nih delih, volji fvojiga fpovednika. En fam Ozhenafh, ki ga po volji fvojiga fpovednika sa pokoro ismolifh, je vezh vredin pred Bogam, (savolj ponisime pokorfhine), ka- 223 kor ojftri pofti in druge fpokorne dela bres volje, ali zlo soper voljo boshjiga na- meftnika. Navadne fpokorne dela fo: molitev, poft in miloftljivi darovi; kakor fe bere v 1 fvetim Pifmu: »Dobraje molitev s 1 poftam in s’ milo/lljivimi darovi u 'j. Tudi od vfa- ziga tih treh dobrih del fe bere v’ f. Pifmu; de fo fpokorne dela. Od molitve je re- zheno, de »molitev zhloveka, ki fe pom¬ ahajo, predere oblake-- 11 ). Pofebno je mo¬ litev zhloveka, kteri s 1 ponishnim ferzam in v’ duhu pokore, kakor kralj David, Boga proli, de bi mu njegove grehe odpuftil, Bogu prijetna; in sadobi, kar sheli, to je, odpu- fhenje grehov. Od po/la najdemo sgled Ninivitarjev, kteri fo fe od pogubljenja refhili s-’ refnizh- no pokoro; in njih fpokorno delo, sravin fpreobernjenja in poboljfhanja, je bil poft. Basili pravi, de ko bi fe Ninivitarji ne bili ojftro poftili, bi gotovo ne bili pokon- zhanju odfhli. — Nar lepfhi sgled fpokor- niga pofta nam je Jesuf dal. ^htiridefet dni fe je v’ pufhavi tako ojftro poftil, de ni nizh jedel; ne savolj fvojih grehov, sa- kaj nikdar nar manjfhiga ni na febi imel, ‘) Tob. 13, 8. 2 ) §ir. 35, 31. 224 ampak savolj nafhih, ki jih je leto Jagnje boshje na-fe vselo. Od miloftljivih darov, ali almo,sline, fe vidi v’ fvetim Pifmu, kako rad Bog ti- ftim grehe odpufha in miloft fkasuje, ki fo miloftljivi fvojimu blishnjimu. V’ bukvah To- bija fe tako bere: „Alrnoshna od vfigagre¬ ha in od fmerti refhi, in ne bo perpuftila, de bi dufha v’ temote fhla“ ‘ In dalej fe bere: „Almoshna od fmerti repii; in ravno po nji fe grehi ozhiflijo , in miloft fe sa- dobi in vezimo shivljenje“ 2 j. — De je ufmiljenje s 1 revnim, zhe pride is duha po¬ kore dobro fpokorno delo v’ odpufhenje grehov, fe vidi tudi is fveta kteriga je prerok Daniel dal kralju Nabuhodono- sarju, rekozh: „Naj ti bo prijet in moj fvet, o kralj! S' a/moshno odkupi fvoje grehe, in fvoje krivize s 1 ufmiljenjem do ubogih. Tako ti bo Bog odpuftil tvoje pregrehe “ ' ). Is tega fe tedaj vidi, de molitev, poft in miloftljivi darovi fo saref fpokorne dela, zdie jih grefhnik v’ duhu pokore opravlja. — S ra vi n tih fpokornih del je pa tudi poter- peshljivoft v’ teshavah in nadlogah dobra pokora. Bog je nafhim pervim ftarfhem, Tob. 4, 11. *) Tob. 12, 9. 3 ) Daniel 4, 24. 225 ki fo v 1 paradishi grefhili, osnanil, de bodo veliko terpeti imeli na tem fvetu savolj greha, ki fo ga ftorili. Is tega fposnamo, de vfe teshave nafhiga posemeljfkiga shiv- Ijenja fo nam sa pokoro dane. Dokler fo pervi ljudje v’ nedolslmofti, bres greha, shiveli, nifo nizh terpeti imeli; le kadar fo bili grefhniki poftali, jih je terpljenje dofhlo. — Ko bi mi, ki fmo vli grefhniki, to do¬ bro premiflili, bi teshave tega shivljenja vfe drugazhi prejeli in preterpeli. Zhe pa tega ne premiflimo in fi k’ ferzu ne vsa- memo, bomo terpeli in terpeli, pa nam ne bo nizh v 1 svelizhanje saleglo. To refnizo bi imeli pofebno ljudje ni- fkiga, revniga ftanu dobro premiiliti. Oni imajo vedno perloshnoft, s’ voljnim poter- pljenjem v’ fvojih teshavah, lepo pokoro sa tvoje grehe ftoriti. Njih shivljenje je polno teshav in terpljenja; vedno terdo delo; vfe teshave in sopernofti vremejia, sdaj vrozhi- na, sdaj mras; vezhidel flaba in revna hra¬ na; revno oblazhilo; mnoge bolezhine in bolesni, in veliko drugih teshav in nadlog; to je njih shivljenje na tem fvetn. Nar bolj shaloftno sravin je pa to, de vfe to ter¬ pljenje je vezhidel sgubljeno sa vezlmoft, in bres vliga saflushenja; ker ni v’ duhu po¬ kore prejeto in preftano, ampak s’nepoter- i5 226 peshljivoftjo in s 1 pomnoshenjem grehov. In tako fi ljudje vezhidel to, kar jim ufmiljeni Bog, is nefkonzhno dobriga namena, sa pokoro da, in de bi fi odpufhenje fvojih grehov sadobili, le v 1 Tvoje pogubljenje ober- nejo s 1 pomnoshenjem fvojih grehov, nam- rezh s 1 nepoterpeshljivoftjo, s 1 jeso in kle- tvjo; in tako tukej terpe, in bodo tamkej vezhno terpeli, zhe le ne fpreobernejo. Nikar ne mifli, ljubi moj krifljan, de ti ni treba pokore delati, ker je JesufKri- ftuf fvojimu nebefhkimu Ozhetu sa naf grefh- nike sadofti ftoril, in nam odpufhenje vfih grehov sadobil. — Ref je, de je nafh Sve- lizhar fvojimu nebefhkimu Ozhetu sa nafhe grehe sadofti ftoril, in de je njegovo sa- flushenje nefkonzhno vezlii, kakor grehi vfih ljudi vfih zhafov • in tudi to je ref, de zhlo- vek s’ vfo fvojo pokoro ne samore fam is febe eniga famiga greha sbrifati, in ras- shaljeni boshji pravizi sa-nj sadofti ftoriti. Vfe to je ref, sakaj to naf fveta vera uzhi. Uzhi naf pa sravin tudi, de fmo per vfim tem dolslmi, fpokorne dela opravljati, sa¬ kaj drugazhi ne poftanemo deleshm Jesu- foviga saflushenja in njegove nefkonzhno velike pokore sa naf. Ref je, ljubi moj kriftjan, de je saflushenje Jesufoviga fpo- korniga terpljenja smiram nefkonzhno veliko, 227 ali tebi ne bo nizh pomagalo, zhe fe ga deleshniga ne ftorifh, kakor ti on fam sa- poveduje po naukih in sapovedili fvoje fvete Zerkve. Per tem pa smiram ref oftane, de bofh na sadnje le po nefkonzhnim sa- flushenji Jesufa Kriftufa, ne pa po fvoji pokori, vezhno svelizhanje sadobil; ali po fvoji pokori fi njegovo saflushenje perdobifh. De bofh to fhe bolj previdil in rasu- mel, premifli to priliko ali pergliho. Ko bi poftavim, kaki kr.alj kakiimi revnimu jetniku, ki je savolj fvojiga velikiga dolga v’ jezhi, in ki nima zlo nizh premoshenja, de bi lvoj dolg poplazhal; ko bi tedaj kralj temu jetniku tako rekel: Profi me, in bom vef dolg sa-te poplazhal. In ko bi potem leta revni jetnik fvojiga dobrotljiviga kralja ne hotel profiti, is nemarnofti ali is prevsetnofti, bi smiram v 1 jezhi oftal, ker bi nikdar ne samogel fvojiga dolga poplazhati, defiravno ima njegov kralj sadofti dnarjev sa leta dolg, in tudi fhe veliko vezli ; ali temu zhloveku nizh ne pomagajo, ker nozhe fto- riti po volji kralja. —- Ko bi ga pa profil, bi kralj kmalo vef njegov dolg poplazhal, in bi bil refhen is jezhe. Leta zhlovek bi potem mogel fposnati, de ga je saref le dobrota kralja refhila; ali vender bi pa sra- vin tudi fposnati mogel, de ko bi ne bil i5 * 228 ftoril, kar mu je kralj rekel, bi ne bil nikdar refhen. — Ravno tako tudi grefhnik, zbe ne ftori vfaj toliko pokore, kolikor mu Bog sapoveduje fkosi ufta fpovednikov in duhov¬ nih uzhenikov, ne bo refhen, deliravno je Jesufovo saflushenje nefkonzhno veliko 5 sa- kaj njemu nizh ne saleshe, ker li ga no- zhe perdobiti. Ljubi moj kriftjan, naj ti tukej tudi fhe dolgo fpoved perporozhim. Zhe je niti fhe nobenkrat ftoril, jo ftori, in fe, kolikor ti je mogozlie, dobro perpravi. Tudi je dobro, jo vezhkrat v 1 fvojim slavljenji fto- riti; pofebno tudi, kadar kriftjan mifli v 1 kak drugi ftan ftopiti. — Potrebna je pa dolga fpoved: 1 , Vlim tiftim, kteri fo tako nefrezlini in flepi, de kak velik greh She dolgo zhafa samolzhujejo, in tedaj nevredne fpovedi, ki nizh ne veljajo, opravljajo. 2. Vfirn tiftim, kteri fo dolgo zhafa v’ kakih grefhnih navadah shiveli, poftavim, v’ pijanofti, v’ nezhiftofti, v^ krivizah, fov- rafhtvu, i. t. d. Zhe fe shele refnizhno fpreoberniti in s 1 Bogam fpraviti, jim je dolga fpoved potrebna, de popravijo fpo¬ vedi , ki fo jih bres vfiga fadu pokore opravljali, ker fo fe po fpovedi vfelej fpet v 1 ravno tifte grehe povernili. 229 XII. Pogoltno, in kolikor je mogozhe vredno fveto obhajilo* Jesui' pravi: „Jeft fim shivi kruli, ki fim is ne- bef prifhel. Kdor bo od teg kruha jedel, bo vezhno shivel. “ ') Jesuf, nafh ufmiljeni Svelizhar, nam je, po fvoji nefkonzhni milofti, dal fveti Sa- krament pokore, v 1 kteriin nam grehe od- pufha in naflie diifhe ozhifhuje. Ali to fhe ni bilo sadofti njegovi nesapopadljivi ljubesni. I^he drug fvet Sakrament nam je dal, v’ kterim fe dullii, potem ko jo je v’ fvetim Sakramentu pokore ozliiftil, savshiti da, in fe s 1 njo tako na tanko fklene, de on v 1 nji oftane, in ona v’ njem. V’ tem pre- fvetim Sakramentu fe Jesufova ljubesin nar bolj pokashe kakofhina je. Nefkonzhna je, sato fe dufhi savshiti da, fe s 1 njo fklene, ji da saftavo vezhniga ') Jan. 6, 51. 53. 230 svelizhanja, v’ nji shivi, poftane duflia nafhe dufhe; in tako she na tem fvetu tifto sedi- njenje s’ nafho dufho sazhne, ktero bo v’ nefkonzhni vezhnofti njena nar vezhi frezlia, njeno neisrezheno vefelje. Nesmerjena je; sato mu ni bilo sa- dofti, de nam je vfe druge fvete Zakra¬ mente dal, v 1 kterili nam v’ vlih okolifhinah nafhiga shivljenja, od rojftva do fmerti, fvoje fvete gnade daje; vfe to njegovi Iju- besni ni bilo sadofti, sakaj ona nobene mere ne posna; sato‘fe nam sravin fvojib gnad tudi fhe famiga febe da v 1 tem prefvetim Zakramentu. Vfiyamoyozhna je. V’ vfih fvetih Za¬ kramentih vidimo in fposnamo fzer vliga- mogozlmoft Jesufovo ali per nobenim fe njegova ljubesin tako mogozhna ne pokashe, kakor v 1 tem prefvetim Zakramentu, v’ kterim on fam prebiva. Zaref le vligamo- gozhna ljubesin gaje permorati samogla, fe v 1 ponishno podobo kruha podati, med nami prebivati, in med nami oftati, deliravno nje¬ govo prezhudno ljubesin do naf tako malo fposnamo in tako flabo povrazhujemo! Nesapopad/jiva je. Kdo bo leta pre- zhudni Zakrament Jesufove ljubesni kdej sapopafti samogel? Ne le nam, flabim ftvarem, je to nemogozhe; tudi Angelji, ki 231 ga v 1 prefvetim Zakramentu vedno molijo, fe le zbuditi samorejo, sapopafti je pa tudi njim nemogozhe, kako je njih in nafh Go- fpod in Bog v’ fvoji ljubesni do ljudi tako delezh priti samogel! — In tudi tam v’ frezhni vezhnofti, kjer ga ne bomo vezli v’ fkrivnoftnih podobah, ampak od oblizhja do oblizhja gledali, bo njegova nesapopadljiva ljubesin do naf nafhe vezimo in smiram novo zhudenje. V 1 tem prefvetim Zakramentu najde dufha nar lepfhi in nar vezhi perpomozhke sa fvoje svelizhanje. Zhe tedaj shelifh, ljubi moj kriftjan, vezimo svelizhanje sadobiti, — in to gotovo shelifh! — li persadevaj, po- gofto, in kolikor je mogozhe vredno, pre¬ jemati fveto obhajilo. Kdor leta prefveti Zakrament v 1 nemar pufha, ozhitno po- kaslie, de nima pravih gorezhih shelja, fe svelizhati. Jesuf fam pravi, de zhe ne bo¬ mo jedli njegoviga mefa in pili njegove kervi, (to je, zhe ne bomo prejemali fve- tiga obhajila), ne bomo imeli slavljenja v’ febi, to je, vezhniga slavljenja v 1 nebefih. In potem pravi, de kdor bo jedel njegovo mefo in pil njegovo kri, bo imel vezimo slavljenje. ’) ’) Jan, 6, 54. 55. 232 Po tako raslozhnih befedah in tako ljubesnivih obljubah nafhiga ufmiljeniga Je- sufa je saref nemogozhe, prave gorezhe shelje imeti, fe svelizhati, in vender v’ ne- mar pufhati leta prefveti Sakrament, po kterim nam Jesuf liozlie dodeliti vezhno svelizhanje. Tedaj ga ti, ljubi moj kriftjan, rad, pogofto, in kolikor je mogozhe vredno pre¬ jemaj, in bofh zhedalej bolj fposnal, kako obiln isvirk gnad in perpomozhkov je leta prefveti Sakrament. Jesuf nam v 1 tem Sa- kramentu tako govori: Je/l fim kruh shiv- Ijenja; kdor pride h" meni, ne bo flradal ; in kdor v’ mene veruje, ne bo nikoli she- jin l j. — Pridi tedaj rad in pogofto k’ nje¬ mu, in tvoja duflia ne bo ftradala, „sakaj Jesuf Krifluf jo bo napolnil s’ fadam pra- vize, v 1 zhaft in hvalo boshjo“ 2 J. Karkoli tvoja dufha potrebuje, proti Jesufa v’ fvetim obhajilu, in ti bo vfe dal, po njegovi fveti volji. Kakor je Bog v’ ftarih zlialih modrimu kralju ^Salomonu re¬ kel: v Profi me; kar skelifh de bi ti dal‘ Q 3 j) • tako tudi Jesuf v’ fvetim Sakra- mentu tvoji dufhi pravi. ’) Jan. C, 35. 2 ) Filip. 1, 11. 3 ) III. Kralj. 3, 5. 233 Premifli vzhali, ljubi moj kriftjan, kdo je Jesuf, ki ga v’ fvetim obhajilu preje- mafli, in bofh zhedalej bolj fposnal, kako neisrezheno te ljubi; in tako ga bofli tudi ti zhedalej bolj ljubil, in fe ne bofh no¬ bene rezili na fvetu tako bal, kakor greha, ker tvojiga Jesufa rasshali. 1. Jesuf je tvoj Gofpod in tvoj Bog. Vezhin Bog je Jesuf, Bog §*in, vezhni §in vezhniga Ozheta. Ali po 1'voji nefkonzhni milofti je zhlovek poftal, nam popolnama enak v 1 vfih rezheh, sunaj greha. — Greh, leta preftrafhna hudobija, je bil zhloveka od Boga odvernil in tako delezh odlozhil, de nobenimu vezli ni bilo mogozhe, fe Bogu perblishati, fhe menj pa, fe s’njim sediniti. Tedaj je Bog — o nesapopadljiva miloft! — Bog fe je zhloveku perblishal, fe je s’ zhlovekam sedinil, je v’ fvojo vezhno boshjo natoro, flabo zhlovefhko natoro vsel, in tako je popolnama zhlovek poftal, in ni nehal, popolnama Bog biti. — To nam Jesuf pofebno v’ prefvetim Sakramentu na snanje daje; sakaj tukej ga molijo Angelji in Arhangelji in vfe nebefhke Mozhi; in tukej ga prejema zhlovek in fe s’ njim po¬ polnama sedini, v’ snaminje, de je zhlovek s 1 Bogam fpravljen, in de je namenjen, 234 tamkej v’ vefelji fvojiga Gofpoda s’ njim na vezhno sedinjen biti. 2. Jesuf je tvoj odrefhenik , on ti je shivljenje refhil; ne le zhaiiio, kakor vzhafi zhlovek fvojimu blishnjimu to shivljenje re- fhi, ampak vezimo shivljenje ti je refhil. Bres njega bi ti bilo popolnama nemogozhe, vezhno shivljenje nebefhko sadobiti; bres njega bi ravno neumerjozhnoft tvoje dufhe tvoja nar vezhi in nefkonzhna nefrezha bila. — In v’ tem prefvetim Sakramentu ti daje jefti od shiviga kruha nebefhkiga, de bi ti ohranil shivljenje, ki ti ga je refhil. 3. Jesuf je tvoj ozke; tifti dobrotljivi ozhe, ki fvojiga sgubljeniga fina s’ perfer- zhno dobroto prejme, kadar k’ njemu nasaj pride. Premifli, ljubi moj kriftjan, koliko¬ krat je tudi tebe she fprejel v’ fvetim Sa¬ kramentu pokore, defiravno li she toliko¬ krat saflushil, fpred njegoviga oblizhja sa- vershen biti, savolj fvoje nesveftobe in ne- hvaleshnofti. — In potem ko te je ljubesnivo fprejel in objel, v’ smaminje perferzhne fprave in odpufhenja, te pelje k’ fvoji miši, in ti nefkonzhno boljfhi jed da, kakor tifti evangeljfki ozhe fvojimu fpreobernje- nimu finu. 4. .Jesuf je tvoj brat. V 1 fvetim Pifmu ti na snanje da, de njegov Ozhe je tudi 235 tvoj Ozhe ’ — Dalej pravi, de kdor bo voljo njegoviga nebefhkiga Ozheta dopolnil, bo njegov brat in njegova feftra. Zhe te¬ daj je refnizlmo hozhefh, zhe li persade- vafh, boshjo voljo smiram dopolnovati, je Jesuf smiram tvoj brat; in sheli fe s 1 tabo fkleniti v 1 prefvetim Sakramentu, de bi ti fvojo nefkonzhno ljubesin bolj fprizheval, in fvoje gnade bolj obilno delil. o. Jesuf je tvoj perjatel. ^vojimApo- fteljnam je rekel, de zhe bodo ftorili, kar jim sapoveduje, bodo njegovi perjatli. Rav¬ no to tudi tebi rezhe. Zhe tedaj shivifh po njegovih fvetih naukih, imafh njegovo laftno befedo v’ saftavo, de je tvoj perjatel. On je tako sveft perjatel, de je fhe zlo Judesha, ravno takrat, ko je bil prifhel ga fovrashnikam isdat, fvojiga perjatla ime¬ noval! — Kolikanj bolj bo tebe sa fvojiga perjatla fposnal, kadar bofli k’ njemu pri¬ fhel, ne de bi ga njegovim fovrashnikam isdal, ampak de bi ga s’ ljubesnijo v’fvoje ferze prejel. 6. Jesuf je tvoj uzhenik , tvoj „ edini in dober uzhenik“. A r fe kar je vredno ve- deno biti, te je Jesuf nauzhil; le on ima befede vezhniga slavljenja; le on ti je ra- ') Jan. 20, 17. 236 sodel refnize, ki fo nefkonzhno vredne ve- dene biti; vfe drugo, kar vefh, je prašno nizh. Pavl, ki je bil tako uzhen, je fposnal, de vfe njegove uzhenofti fo fmeti, proti vifoki uzhenofti, ktero je bil od Je- sufa prejel. — Pofebno te pa Jesuf v 1 pre- fvetim Šakramentti vfe lepe zhednofti uzlii. Poflufhaj ga svefto s’ ufhefi fvoje dufhe, in s’ zhiftim in mirnim ferzam, in ga bofh raslozlino flifhal, kako te uzlii, de fe pod- versi v^ vlili rezlieh volji nebefhkiga Ozhe- ta; de bodi krotak in is ferza ponishin; de bodi pokorili in poterpesliljiv, zliift in fpo- dobin, sveft in poboshin v 1 bosliji flushbi; poln terdne vere, in de sliivi po nji; poln fvetiga saiipanja, in de sanizhuj vfe po- fvetno; poln perferzline ljubesni do Boga, in savolj Boga do vlili ljudi. Vfe to je on v’ djanji dopolnoval, in to tudi tebe uzlii, zhe ga prav premiflifh v’ prefvetim Sakra- mentu. J^rezhin li, zhe fe rad s’ Marijo k 1 njegovim nogam vfedelh in ga poflu- fhafh. 7. Jesuf je tvoj dufhni sdravnik. V’ fvetim 8 a kram en tu pokore osdravi on tvojo dufho od vfih njenih ran in bolezhin; in v 1 fvetim obhajilu ji nar boljfhi perpomozhke daje, fe v’ prihodnje varovati greha, ki je dulhna bolesin. Sato pravi fveti Triden- 237 tinfki sbor, de prefveto Refhnje Telo je sdravilo, ktero naf refhi od vfakdanjih pregrefhkov, in naj varuje fmertniga greha l j. — Kakor je Jesuf, kadar je na teni fvetu sliivel, flepim viditi, gluhim fli- fhati in mutaftim govoriti dal; tako tudi tvoji dufhi ftori, zhe ga rad inpogofto, in kolikor je mogozhe vredno prejemafh v’ prefvetim Sakramentu. — Viditi in fposnati ji da fvojo nefkonzhno lepoto in ljubesnivoft, in fi jo tak sedini, de ga ne more vezli sapuftiti, in de fe ji vfe pofvetno vefelje oftndno, in vfe pofvetne lepote soperne sde. — J^lifhati in rasumeti ji da notranji glaf fvoje ljubesni, s’ kterim jo k’ febi vabi; jo pelje v’ pufhavo njeniga ferza, in ji tam ljubesnivo govori od vliga tega, kar od nje skeli, de naj v 1 djanji dopernafha,' in potem zliedalej bolj gluha poftane viimu po- fvetnimu sapeljevanju. —- Govoriti ji da Go- fpodu njenirnu Bogu; ji da gnado notranje molitve, v 1 kteri fe s 1 njim pogovarja, ka¬ kor ko bi ga she gledala od oblizhja do oblizhja. 8. Jesuf je tvoj dufhni pa/lir; tifti dobri paftir, ki je fvoje shivljenje dal sa-te, ki ii njegova ljubljena ovzhiza. Sravin tega 0 Sess. XIII. Cap. II. 238 ti je nefkonzlino dobro diiflino pafho per- pravil v 1 fvojih fvetih naukih, ki jih vedno osnanovati flifhifh, in v* fvojih gnadah, ki ti jih neprenehama deli. —- Ali vfe to nje¬ govi ljubesni do tebe fhe ni bilo sadofti, temuzh v 1 tem prefvetim Sakramentu fe ti famiga febe da, ti da jefti od shiviga kru¬ ha, ki je is nebef prifhel, de bi te v 1 vezimo shivljenje ohranil; sakaj kdor bo od tega kruha jedel, bo vezhno shivel. To je dober paftir, ker fvoje ljubljene ovzhize s 1 nebefhkim kruham paie, ki je njegovo pre- fveto Telo! 9. Jesuf je shenin tvoje dufhe. Dober shenin fvojo nevefto ljubi, ji je sveft, jo redi in sa-njo fkerbi, je poterpeshljiv in perjasin s ; njo, in ifhe, jo frezhno ftoriti, kolikor more. — Sposnaj is tega, kako dober shenin tvoje dufhe je Jesuf. —- Ne- fkonzhno velika je njegova Ijubesin do tvoje dufhe, kadar je v’ gnadi boshji. Nikdar ne bofh samogel popolnama fposnati in sapo- pafti njegove ljubesni do tebe, ne v 1 tem shivljenji, ne v 1 vezhnofti. Žela vezhnoft ti ne bo sadofti dolga sa premifhljevanje lete ljubesni! — Vedno in nepremakljivo ti je on sveft; le tvoja dufha mu je velikokrat nesvefta; ali po fvoji nefkonzhni dobroti je ne savershe prezej, ampak jo vsame fpet 239 v’ gnado, kadar s’ ljubesnijo, in h’ obsha- lovanjem fvoje nesveftobe; lpet k’ njemu nasaj pride. — Dobrotljivo fkerbi sa-njo in jo redi s 1 „zhesnatornim kruham“, kteri jo lepo in sdravo ohrani, zbe li persadeva, ga s 1 ponishnoftjo in hvaleshnoftjo vsbivati. —- Njene flabofti poterpeshljivo prenafha, in jo ljubesnivo fvari in uzlii; in de bi v’ prihodnje bolj mozhnabila, ji dajefti „kruh mozhnih u , de v 1 mozhi lete jedi hodi nozh in dan, dokler ne pride do Gore Gofpo- dove 1 ^.— Srezlma je dufha, ktera je Je- sufova nevelta, frezhna je v’ Jesufovi lju- besni! Na tem fvetu fzer veliko terpi, ker fvojiga ljubljeniga Jesufa fhe ne gleda od oblizhja do oblizhja; ker je od vednih fku- fhnjav obdana, in v’ vedni nevarnofti, Je¬ sufa rasshaliti in sgubiti. Neisrezheno skeli, v’ tifti ftan priti, kjer fkufhnjav vezli ne bo; kjer bo popolnama nemogozhe, nar manjfhi greh koriti. Te shelje in to upanje jo v* teshavali potolashijo, jo v’ dobrim po- terjujejo, in gorezbe shelje v’ nji obude le s’ Jesufarn sediniti v’ prefvetim Sakra- mentu, de bi tamkej vezimo s' njim sedi- njena bila. 10. Jesuf ti je pot, refniza in shiv- ') III. Kralj. 19, 8. 240 Ijenje. — On je tifta vofka pot, ki v’ ne- befa pelje; teshavna je fzer vzhafi, ternjeva in fterma; ali kratka je, zhe jo prav pre- miflifh, sakaj nar daljfhi shivijenje na tem fvetu je zlo nizh proti vezhnofti; ona le je dolga, ki je bres konza. In sravin vlili teshav te poti ti bo vender neisrezheno pri¬ jetna, zbe bofh svefto po nji hodil, sakaj Jesuf bo vedno per tebi; in kadar bofh trudin, ti bo ljubesnivo rekel: „Pridi k’ meni, ki li trudin in s' teshavami obdan, in ti jih bom polajfhal 44 . In v"' prefvetim Za¬ kramentu ti daje tifto mozhno jed; po kteri samorefh nozh in dan, neprenehama, po tifti poti hoditi, ki je on. — On je tifta vezlina refniza, ktera govori v’ fvetim Pif- mu; on ima befede vezlmiga shivljenja; nje¬ gove befede fo vezhne in ne bodo nikoli prefhle; nebo in semlja bo prefhlo, njegove befede pa ne; refnizhne fo, in frezhin je, kdor jih poflufha in ohrani, in v’ vlih rezheli po njih ravna. —- On je shivijenje, in le on deli shivijenje; ,.v' njem je shiv¬ ijenje, in shivijenje je luzh ljudi u 1 ). Ne le zhafno shivijenje deli on, ampak tudi vezhno. On je shivi kruh; in kdor bo od tega kruha jedel, bo imel vezhno shivijenje. ‘) Jan. 1, 4. 241 O glej tedaj, ljubi moj kriftjan, kaj ti je Jesuf! — O premifli vezhkrat, kdo je Jesuf, in kako frezhin li, kadar ga, koli¬ kor je mogozhe vredno prejmefh v 1 prefve- tim Sakramentu! — Zhe ga pogofto prejeti ne shelifh, ne premiflifh, kdo jej sakaj ko bi dobro premiflil in fposnal, kdo je Jesuf, bi perferzhno shelel, ga pogofto prejemati, in bi li is vfe rnozhi persadeval, tako shi- veti, de bi ti perpufheno bilo, pogofto k’ njegovi miši perftopiti, in de bi ga tudi vfelej, kolikor je mogozhe, vredno prejel. Kako pogofto bi fe imelo k 1 fvetimu obhajilu hoditi, fe ne da fploh povedati, sakaj to fe mora po okolifhinah vfaziga pofebej prefoditi. Dobro bi bilo, ko bi fi vfi kriftjani fploh persadevali, vfaj vlak me- fez enkrat k 1 fvetimu obhajilu iti; nekteri pa veliko bolj pogofto. Ljubi moj kriftjan, persadevaj li, med tiftimi biti, kteri pogofto k 1 fvetimu obhajilu hodijo. Vender pa nizh ne flori bres do¬ voljenja fvojiga dobriga in fkerbniga fpoved- nika. Zhe shelifh, fe bolj in bolj s 1 Jesu- fam fkleniti, in zhe zhutifh, de te fveto obhajilo bolj sveftiga flori v 1 dopolnovanji vlili tvojih dolshnoft, in bolj gorezhiga v’ ljubesni do Boga in do blishnjiga, rasodeni to fvojimu fpovedniku, in ga proli, de naj 16 242 ti perpulti, pogofto k’ miši Gofpodovi per- ftopiti; potem fe papopolnama njegovi volji podversi. Zhlovek ne more nikoli prevezh po¬ gofto fvetiga obhajila prejemati, zhe ga sa- ref v 1 povikfhanje boshje zhafti, in fvoji dufhi v’ svelizhanje prejema; sakaj ravno sato nam je Jesuf leta prefveti Sakrament dal. Pervi kriftjani, ki fo fkorej vfi bili fvetniki, fo vfak dan [lanovitno opravljali molitve in lomljenje kruha , 'j to je, fveto obhajilo. In f. Ambrosh pravi; Shivi tako, de bi vfak dan lahko k' f. obhajilu fhel.— Sheleti je, de bi fe vfakdanji kruh dufhe tudi vfak dan vshival. P og o fino obhajilo te lamo na febi ne bo svelizhalo, ampak vredno. Zhe fi ne persadevafh , tako shiveti, de vfelej, koli¬ kor je mogozhe, vredno perftopifh k’ boshji miši, bo ravno pogoltno obhajilo tvoje vezh- no pogubljenje. — Zhe fi pa refnizlmo per¬ sadevafh , svefto po Jesufovih naukih in sgledih shiveti, Boga zhes vfe, in blishnjiga savolj Boga kakor famiga febe ljubiti, te nobena rezil v' dobrim bolj poterditi in ohraniti ne bo samogla, kakor ravno po¬ goltno fveto obhajilo; sakaj tako bo Jesuf Djftnje Ap. 3, 46. 243 prav saref v’ tebi oftal in ti v’ njem; shi- vel bofh, ali ne ti, ampak Kriftuf bo v’ tebi shivel. Nobene nefrezhe na fvetu fe pa tako ne boj, ljubi moj kriftjan, kakor nevredni- ga obhajila. — Kadar zhlovek ve, de je v’ fmertnim grelni in de fe ga ni fpovedal; ali zhe fe ga je fpovedal, de ni odvese sadobil, in vender gre k' boshji miši, prejme f. obhajilo po nevrednim. — To je preftra- fhrin greli, boshji rop, greh Judesha Ifhkar- jota, od kteriga je Jesuf fam rekel, de je bil „hudobin duh “ *). In rezheno je tudi od njega, de kadar je bil per sadnji ve- zherji is Jesufovih rok prefveto Refhnje Telo prejel, je Sat a n v’ njega prifhel 'j. Kako ftraflmo velik je leta greh, fe vidi is befedi f. Pavla: „Kdor bo leta kruh jedel, ali kelih Go/podov pil, (to je, fveto obhajilo prejel,) po nevrednim, bo kriv Gofpodoviga telefa in njegove kervi“ ~°j; to je, bo ravno tak greh ftoril, kakor tifti Judje in neverniki, Id fo Kri- ftufovo truplo na krish perbili in njegovo kri prelili. Kakor ravno leta fveti Apoftelj tudi drugej pravi, de veliki grefhniki fi tj in a boshjiga v’ novizh krishajo *). Dalej ‘) Jan. C, 71. 2 ) Jan. 13, 27. *) I. Kor. 11, 27. <) Hebr. G, C. 16* 244 * pravi: ,, Kdor je in pije, (jo je, kdor f. obhajilo prejme,) po nevrednim, fi fodbo je iti pije , ker ne ras/ozhi telefa Gofpo- doviga “ ' j. Prefveto Refhnje Telo, ki je nar ime- nitniflii hrana in nar boljfhi sdravilo nafhe dufhe, je njemu, ki ga po nevrednim prej¬ me, nar hujfhi hrup v 1 vezimo pogubljenje. Leta prezliudna fkrivnoh Jesufove Jjubesni, ktero je on nafhim dufham v 1 saftavo vezli- niga svelizhanja, vezlmiga sedinjenja s’ njim, dodelil, poftane njemu isvirk nefkonzh- niga terpljenja v’ vezlinim odlozhenji od Boga! Leta sliivi kruh, ki je is nebef k’ nam prifhel, de bi nal' k’ febi v 1 nebela perpeljal, poftane njemu obfojenje k’ vezhni fmerti, ali velikovezh k’ vezlinim slavljenju v 1 terpljenji. Leta nebefhka Mana, ktera nam pride is nebef de bi naf refhila is oblafti hudobniga fovrashnika, in naf v’ fveti in svelizhanfki flushbi boshji poterdila, poftane njemu obfojenje k’ vezhni fushnofti hudobniga ^»atana, kteri je ftoril, de je Apoftelj Kriftu- fov po nevrednim fveto Refhnje Telo pre¬ jel, in kteri fhe sdaj vfe tihe, ki ga po nevrednim prejemajo, v’ leta grosovitni greh sapelje. — I. Kor. 11, 39. 245 Ah, kako ftrafhne rezki fo to! — O ljubi moj kriftjan! fhe enkrat ti perporozhim: Nobene nefrezhe na fvetu fe tako ne boj, kakor nevrednima obhajila. Zhe li kdaj tako nefrezhin bil, de fi v’ fmertnim grehu fveto obhajilo prejel, de- firavno li vedil, de li v’ fmertnim grehu, premilli, zhe li potem tudi refnizhno obslia- loval leta preftrafhni greh, zhe fi fe ga na tanko fpovedal, in zhe fi svefto vfe opra¬ vil, kar ti je fpovednik perporozhil. — Zhe ne vefh prav dobro, de fi vfe to ftoril, ne odlafhaj vezli, ampak per pervi perloshnofti fe ga na tanko in raslozhno fpovej, ga is ferza fovrashi in obshaluj; profi Boga v 1 imenu Jesufovim, de bi ti ga odpuftil, in terdno fkleni, nikdar vezli kaj taziga ne Boriti- Tudi profi fvojiga fpovednika, de bi ti kako pofebno pokoro sa ta greh dal. Zhe je treba, tudi dolgo fpoved opravi, na tanko, svefto in popolnama, kolikor je mo- gozhe. De fe bofh pa v’ prihodnje nevredniga obhajila varoval, premifli vezhkrat, kar je bilo ravno sdaj rezheno od tega grosovit- niga greha. Sravin tega premifli te befede f. Apofteljna Pavla: „ Naj fe zhlovek pred dobro fprafha in fku/i, potem naj je od 246 tega kruha, in pije od tega keliha u '); to le pravi, de predi« grefh k’ fvetim ob¬ hajilu, fe morafh dobro perpraviti k' fpo- vedi, morafh na tanko fprafhati fvojo veft in svefto vfe rasodeti fvojimu fpovedniku; in zhe potem odveso in perpufhenje sado- bifh, k’ fvetimu obhajilu iti, prejmi leta pre- fveti Sakrament. Premifli, ljubi moj kriftjan, kaj je v’ tih befedah f. Pavla fhe dalej sapovedano. Sravin fprafhevanja vefti in dobre fpovedi, morafh tudi fvoj dufhni fiati j'ploh dobro premiflid. Premifli tedaj, zhe nili radovolj- no v 1 kaki blishnji perloshnofti greha, ktero bi lahko sapuftil, ko bi refnizhno hotel ; zhe li s 1 vfimi ljudmi dober perjatel, zhe s’ vfimi perjasno govorifh, kadar perloshnoft najdefh; zhe nifi fvojiga blishnjiga kaj pofhkodoval, in zhe fi mu she vfe poverili!; zhe li pohuj- fhanje, ki fi ga morebiti popred dajal, siie popravil, kolikor ti je mogozhe •, zlie imafh refnizhne in perferzhne shelje, Boga smi- ram bolj in bolj ljubiti, in is ljubesni do njega vfe Boriti, kar je njemu dopadljivo, in vfe opuftiti kar je njemu sopemo. Zhe fe tako fprafhafh in fkulifh, in zhe ti tvoja veft nizh pofebniga ne ozhita, O I. Kor. 11, 28. 247 fe ponishno perblishaj Gofpodovi miši, in terdno saupaj, de ne bofh po nevrednim prejel fvetiga obhajila. V’ bukvah fvetih zerkvenih uzhenikov fe najdejo nekteri ftrafhni sgledi, kako je Bog vzhali she na tem fvetu fhtrafal krift— jane, ki fo po nevrednim k' miši Gofpodovi perftopili. Tako, poftavim, pifhe f. Ziprijan, de je neka kriftjana, ki je bila v’ fmertnim grehu, k 1 miši Gofpodovi perftopila in pre¬ jela prefveti Sakrament. Ali kmalo potem fe je zhutila, kakor ko bi jo bil kdo davil, fe je sazhela vfa trefti, in je mertva na tla padla. — In potem pravi f. Ziprijan, de tako vzliafi Bog she tukej pofhtrafa boshji rop, de bi kriftjane oftrafhil in jih bolj pre¬ vidne ftoril. Ravno leta fveti uzhenik tudi pifhe, de je neka kriftjana hotla k’ fvetimu obhaji¬ lu iti, ki je bila v 1 fmertnim grehu; ali ka¬ dar fe je bila fveti miši perblishala, ji je oginj naproti prifhel, in jo je permoral, na¬ ša,} ftopiti. — Srezhna, zhe je fposnala, de leta oginj je pomenil vezhni peklenfki oginj, kteriga li je bila saflushila s’ fvojim grosovitnim greham. Nar ftrafhnejfhi sgled pa je pervo ne¬ vredno obhajilo, ki 1'e je na fvetu sgodilo. 248 Kdo fe samore lire,s groše fpomuiti obhajila Judesheviga, in njegove fhtrafinge! — Poln hudobnih mifel fe je vfedel k' sadnji ve- zherji; je prejel prefveto Reflmje Telo is rok dobrotljiviga Svelizharja bres vfiga fpos- nanja njegove nefkonzhne dobrote, in sa- torej je namefti gnade boslije, sliivi platan prilhel v’ njegovo ferze po prejemanji pre- fvetiga Reihnjiga Telefa. Kakorhitro ga je bil prejel, je od mise vftal in je fhel Jesufa prodati njegovim fovrashnikam. — In potem je leta nefrezhni zhlovek nad Tvo¬ jim svelizhanjem obupal, in je fvojimu slav¬ ljenju ftrafhin konz ftoril! Premifli fad perviga nevredniga obha¬ jila: Jesufov uzhenz in perjatel je od Sa¬ tana pofeden; $in bosliji je Judam prodan; Apoftelj Kriftufov obupa in fe vezhno po¬ gubi! — Premifli sdaj; ljubi moj kriftjan, kako fe morafh k' fvetimu obhajilu perpraviti, de ga bofh, kolikor ti bo mogozhe, vredno prejel. — Nar boljfhi perpi-ava k’ f. obha¬ jilu je kerfhanfko fveto shivljenje. Kdor 1'veto shivi, je smiram s’ Jesufam fklenjen v’ perferzhni ljubesni; in kadar ga prejme v' prefvetim Sakramentu, fe s’ njim le fhe bolj na tanko fklene. Sravin tega fe pa tudi vfelej fhe po- 249 febej perpravi s’ veliko gorezhnoftjo, kadar ti je perpufheno, k 1 fveti miši perftopiti. — Potem ko li fvojo veft v’ f. Zakramentu po¬ kore od greha ozhiftil, profiBoga perferzhno, pofebno per vežherni molitvi svezher pred fvetim obhajilam, in per jutrejni molitvi tifti dan, ko miflifh prejeti prefveto Refhnje Telo; de ti gnado da, ga ponishno in nje¬ mu dopadljivo prejeti, de bi ti leta prefveti Zakrament ne bil v’ fodbo in pogubljenje, ampak v’ vezimo svelizhanje tvoje dufhe. Premifli velikoft te frezhe in gnade, shiviga Boga prejeti; in premifli, kako nemogozhe ti je, de bi mu is fvoje laftne rnozlii vredno in dopadljivo prebivalifhe perpravil. Kadar fe je kralj David perpravljal, Gofpodu tem¬ pelj fosidati, de bi bil njegovo prebivalifhe na semlji, je fposnal, kako malo samoi-e, mu vredno prebivalifhe perpraviti. Ali Bogu, deliravno ni bil Davida v’ to odlozhil, debi boshjo hifho fosidal, fo vender njegove do¬ bre shelje dopadljive bile. Tako mu bodo tudi tvoje shelje, mu prijetno prebivalifhe v’ fvojiin ferzu perpiaviti, dopadljive, zhe bodo fklenjene s 1 perferzhnimi in ponish- uimi profhnjami, in s 1 refnizhnim persade- vanjem. Tukej najdefh nektere perpomozhke sa perpravo k 1 fvetimu obhajilu. 250 1 . Ponishaj fe pred Gofpodam fvojim Bogani kolikor ti je mogozhe, in fposnaj, de fi fant na febi popolnama nevredin, ga prejeti. — Premifli, kdo je Bog, in kdo li ti 3 premifli njegovo nesmerjeno in ne- fkonzhno vifokoft in fvetoft, in potem pre¬ mifli fvojo revfhino, flaboft in hudobijo. Bolj ko fe bofh pred Bogani ponisheval, raji bo k 1 tebi prifhel in fe bo s 1 tabo se- dinil 5 sakaj na reveshe in ponishne fe Bog rad osre, fe jim perblisha in jih k' febi povsdigne, prevsetne pa, vifoke in modre (po modrofti fveta}, prepufti njih laftni modrofti, ktera je neumnoft pred Bogam, in fe odverne od njih. 2. Moli Jesufa v’ prelvetim Sakra- mentu, v’ kterim fe bofh fkorej na tanko s’ njim fklenil. Dobro ftorifh, zhe vfak dan Jesufa molifh v’ tej nesapopadljivi fkrivno- fti, ako perloshnoft imafh; pofebno pa ga perferzhno moli, kadar fe perpravljafh, ga prejeti. Profi ga s' saupanjem in v 1 njego¬ vim imenu, (sakaj rekel je: „Kar me bote profili v' mojim imenu, to bom floril u ' ), de naj ti vfe odpufti, kar fi do sdaj ftoril soper njegovo fveto voljo. 3. Obudi sliivo vero v’ fvojim ferzu, ') Jan. 14, 14. 251 kakor ko bi vidil Jesufa v tern prefvetim Sakramentu. $lie bolj terdno verovaj, ka¬ kor ko bi ga s’ telefnimi ozhmi vidil, sa- kaj ozhi doftikrat zhloveka goljfajo, boshja befeda naf pa nikdar ne more goljfati. Ne gledaj Jesufa tukej le s' telefnimi, ampak s' duihnimi ozhnii; zhe ga s’ telefnimi ozhmi gledafli, vidifh le sunanje podobe, ki fo malo vredne 5 s’ dufhnimi ozhmi ga bofh pa sagledal na fedeshi rnilofti, obdaniga od Angeljev boshjih, ki ga molijo v’ tej nesapopadljivi fkrivnofti njegove ljubesni do ljudi. 4. Obudi terdno in nepremakljivo sau- panje v' Jesufa v ; prefvetim Sakramentu. Tukej je prav saref na tiftim fedeshi milo- fti, od kteriga f. Pavl govori, rekozh: „jP erblishajmo fe fedeshu milofti, de u- fmiljenje sadobimo in milofi najdemo, ka¬ dar pomozhi potrebujemo-’ l ).— Le pre- mifli, ljubi moj kriftjan, kdo je Jesuf v 1 prefvetim Sakramentu, (kakor je bilo po- pred rezheno), in premifli, kaj ti tukej da, in tvoje ferze bo s 1 velikim saupanjem do njega napolnjeno. Tukej ti da nar vezhi dar, namrezh famiga feb e; saupaj tedaj, de potem, ko ti nar vezhi dar da, ti manj— ‘) Hebr. 4, 16. 252 fhili darov ne bo odpovedal, zhe bodo le njemu k' zliafti, in tvoji dullii v’ svelizhanje. 5. Obudi perferzlmo in gorezho lju¬ besin do njega. Ljubesin ti je pofebno po¬ trebna sa vredno prejemanje fvetiga obha¬ jila. Ko bi ti samogel Jesufa ravno tako ljubiti, kakor on tebe ljubi, bi ga popol- nama vredno prejel. Ali ker ti je to ne- mogozhe, fe bo tvoja vrednoft toliko per- blishala popolnamofti, kolikor tvoja ljubesin. — Ljubesin je tifto shenitvavfko oblazhilo, s’ kteiim mora tvoja dufha oblezhena biti, kadar pred fvojiga nebefhkiga shenina pride, zhe mu skeli dopafti. — Jesufova ljubesin do naf fe fzer v’ vlili fvetih »Sakramentih pokashe, sakaj v 1 vlili nam gnade is lju¬ besni deli 5 ali v’ nobenim fe tako lepo in ozliitno ne pokashe, kakor v’ prefvetim Refhnjim Telefu. To je prav saref Sakra- ment njegove ljubesni do naf. Satorej fe perpravi, ljubi moj kriftjan, s 1 pofebno lju— besnijo k 1 prejemanji tega prefvetiga Za¬ kramenta. — Ali ne le v 1 befedah in v’ obzhutkih mora leta ljubesin biti, ampak v’ djanji fe mora pokasati, v’ sveftim dopol- novanji vlili tvojih dolshnoft, in vlili sapo- ved in naukov, ki ti jih Jesuf daje; v’ fkerbnim ogibanji greha, ker Jesufa rasslia- li; in pofebno v^ ljubesni do blishnjiga sa- 253 volj Jesufa, kteriga morafh viditi v 1 per- fhoni 1'vojiga blislmjiga. Zhe je tvoje ferze s’ tako ljubesnijo do Jesufa napolnjeno, bo rad prifhel v’ tvoje ferze in bo v’ njem prebival. 6. Opomni fe tudi vfelej, kadar fe k 1 fvetim obhajilu perpravljafh, de nam je Je- suf leta prefveti Sakrament v’ fpomin fvo- jic/a lerpljenja in (roje fmerti dal. To fposnamo is njegovih laftnih befedi per sa- dnji vezherji: „ To (lovite v’ moj fpo- tnin“ ' j. Ravno to fe fposna tudi is befedi f. Pavla, ker pravi: „Kolikorkrat bote jedli leta kruh, in leta kelih pili , hote osnano- vali fmert Gofpoclovo, dokler pride u 2 j. — Opomni fe tedaj, de je tvoj ulmiljeni odrefhe- nik prezej po sadnji vezherji, per kteri je bil leta prefveti Sakrament fvoji fveti Zerkvi isrozhil, radovoljno v’ fvoje terpljenje fhel, ktei‘iga je s' fvojo fmertjo na krishi fklenil. Bodi mu sa njegovo nesapopadljivo ljubesin perferzhno hvaleshin, in proti ga, de te deleshniga ftori fvojiga nefkonzhniga sa- fiushenja. ^rezhin fi, ljubi moj kriftjan, kadar dobro perpravljen prejmefh lveto obhajilo. Sa leto veliko frezho in gnado fe sahvali Luk. 23, 19. 2 ) I. Kor. 11, 26. 254 Jesufu po fvetini obhajilu. — Kakor sa perpravo, tako tudi sa sahvalo, najdefh tukej nektere perpomozhke. 1. Sazhudi le nad nefkonzhno in ne- sapopadljivo ljubesnijo fvojiga Jesufa. Po¬ tem fe mu is ferza sahvali; de fe ni oserl na tvoje grehe, na tvojo nesveltobo in nehvaleshnoft, ampak na tvoje dufhne po¬ trebe, in je prifhel tvojo dufho rasvefelit in oshivit s 1 shivim kruham, kteri to laftnoft v’ febi ima, de da vezhno nebefhko shiv- ljenje vfim tiftim, kteri ga s’ ljubesnijo in hvaleshnoftjo vshivajo. — Sazhudi fe s’ perferzhno hvaleshnoftjo, de tvoj Gofpod in tvoj Bog pride tebe revno ftvar obifkat. §*. Elisabeta fe je sazhudila, kadar je ma¬ ter fvojiga Gofpoda vidila, ki jo je obifkat prifhla Tebe pa Gofpod fam pride obif¬ kat , vezhni viigamogozlnii Bog. Tedaj rezi s’ ponishnim sazhudenjem: Od kod meni pride ta frezha, de moj Bog k’ meni pride? — In potem fposnaj, de ta frezha pride vfa le od njegove nefkonzhne ljubesni, in zlo nizh od tvoje vrednofti. 2. Ker verujefh in fposnafh, de v’ prefvetim Sakramentu Bog fam pride k’ Luk. 1, 13. 255 tebi, ga moli, kakor ga molijo Angelji v’ tej nesapopadljivi fkrivnofti. Kadar fi tako frezhin, de k’ fveti miši perftopiti in pre- fveto Refhnje Telo prejeti fmefh, lahko po pravizi rezhefh s’ f. Pavlam, de takrat Je- suf v’ tebi shivi. Opomni fe, kako li fre¬ zhin, in ne samudi tako lepe perloshnofti, Jesufa moliti, fe mu popolnama dati in ga profiti, de bi ti fvoje gnade obilno dodelil. Jesuf ti je fzer smiram in povfod prizhujozh, ker je tvoj Bog, ali fhe pofebno ti je ta¬ krat prizhujozh, kadar fe ti da savshiti per f. obhajilu. Kakor fe on tebi vliga da, tako fe tudi ti njemu vfiga daj. Daj mu vfe fvoje ferze, in ga ne rasdeli med njim in med ftvarem; daj mu vfo fvojo dufho, de bo le on Gofpod tvoje dufhe, de bo dufha tvoje dufhe; daj mu vfe fvoje mifli in fvoje shelje, de bodo vfe tvoje mifli le v 1 njega obernjene in v ; njegovo fveto po- ftavo, in de ne bolh nobene rezili tako she- lel, kakor njegovo fveto voljo smiram in povfod svefto dopolniti. Proli ga v' tej fre- zhni uri, de bi ti vfe dodelil, kar na dufhi in na telefu potrebujefh. Proli ga lepih zhednoft, pofebno tiftili, ki vefli de ti jih je nar bolj treba; proli ga pofebno krotkofti in ponishnofti, sakaj te dve zhednofti nam pofebno perporozhi, de naj fe jih od njega 256 nauzhimo Profi ga pokorfhine do Boga in do ljudi, kakor je bil tudi on pokorili Bogu in ljudem, pokorili do fmerti, zlo do finerti na krislii. Profi ga fvete poterpesh- ljivofti, de bofh radovoljno nofil fvoj krisli sa njim vfe dni fvojiga shivljenja, in po poti krisha v’ njegovo kraljeftvo prifhel. Profi ga, de ti fvoj fvet sliegin da, in rezi mu s 1 ljubesnivo ferzhnoftjo, ki mu je do¬ padljiva: „ Ne bom te ispu/Hl, dokler me ne poshegnafh u ~ j. 3. Sravin tega, ko Jesufa profifh, de bi ti dodelil gnado, lilepe kerfhanfke zlied- nofti perdobiti in v’ njih shiveti, tudi terdno fkleni, fe svefto poflusliiti njegove gnade. Ne mifli, de fi bofh she s’ farno molitvijo vfe zhednofti perdobil. Molitev je saref v’ sadobljenje zhednoft tako potrebna, de bres nje ni fhe nobedin pravih kerfhanfkih zhed¬ noft sadobilj ali farna na febi ni sadolti 5 sravin nje mora tudi refnizhno in vedno per- sadevanje biti, fveto boshjo voljo v‘ vlili rezheh svefto dopolnovati; sakaj ne vfak, kteri porezhe: Gofpod, Gofpod, bo sveli- zlian, ampak le, kdor bo po boshji volji shivel. Terdno tedaj f kieni, ljubi moj kri ft- jan, v’ tifti frezhni uri po fvetim obhajilu, ') Mat, 11, 29. Mojs. 32, 2G. 257 boshjo voljo smirarn svefto dopolnovati v’ vlih fvojih kerfhanfkih dolshnoftih. Spomni fe takrat tudi fvojih navadnih pregrefhkov in flaboft, in terdno fkleni, fe jih sdaj fhe bolj fkerbno varovati 5 sravin proli Jesufa, de ti gnado da, fe refnizhno poboljfhati. In po f. obhajilu ne posabi fpet prezej, ka- kofhine obljube li ftoril Jesulu, kadar li ga v’ febi imel v’ frezhni uri f. obhajila. Proli Jesufa v’ tej frezhni uri tudi, de bi te v’ veri poterdil. On nam je fveto vero dal, in vfe, kar od Boga vemo, in fploh vfe vezhne refnize, nam je on rasodel. Proli ga, de bi ti dal shivo vero, ktera fe bo v’ shivljenji pokasala, de bofh is vere shivel in bofh pravizhin pred njim Proli ga, de bi tvoje saupanje uter- dil, de bo vfe tvoje saupanje le v 1 njem, v’ njegovi prezhudni ljubesni, v’ njegovim nefkonzhnim saflushenji, in v 1 njegovim pre- fvetim imenu; „sakaj le v' njem je sve- lizhanje ; in nobeniya drusigu imena ni pod neham daniga ljudem. v : kterim ima¬ mo sve/izhani hiti" 2 ). Proli ga, de bi tvoje ferze s' Ijubes- nijo napolnil. O11 je ljubesin, in vfa fveta ljubesin le od njega pride. On je shenin ‘) Rim. 1 . 17. J ) Djanje Ap. 4, 13. '1 258 tvoje dufhe, kadar je v’ gnadi boshji. — Profi ga tudi, de ti pomnoshi tvojo ljubesin do blishnjiga, ktera mu je tako dopadljiva, de vfe dobrote, ki jih biishnjimu is ljubesni do Jesufa ftorimo, tako prejme, kakor ko bi jih njemu ftorili. Tako fe tedaj perporozhi Jesufu, ljubi moj kriftjan, po fvetim obhajilu sa vfe, kar potrebujefh na dufhi in na telefuj in moli tudi sa tifte, sa ktere li smiram moliti dol- shan. In saupaj, de bodo tvoje profhnje in molitve, ktere v’ tifti frezhni uri opravifh, kadar Jesuf v’ tebi shivi, pofebno uflifhane, zhe fo Bogu k’ zhafti, in tvoji dufhi v’ sve- lizhanje. v Dan fvetiga obhajila lepo in po ker- fhanfko preshivi. ,,Leta dan imenuj nar imenitnifhi in nar jvetejfhi dan ( ‘ l ). 1. Bodi pofebno ta dan sveft in pridin v’ boshji flushbi, zhe je nedelja. Zhe je pa delovnik, bodi v 1 zerkvi, kolikor ti dolshnofti tvojiga ftanu perpufte. Nikar ne pofnemaj tiftili nehvaleshnih kriftjanov, kteri prezej po fvetim obhajilu is zerkve gredo, bres potrebe. (Le velika fda in potreba, ali kako filno opravilo kerfhanfke ljubesni, jih samore isgovoriti.) Kdor bres prave ‘) III. Mojs. 33, 31. 259 potrebe prezej po fvetim obhajilu is zerkve gre, bori, kakor je Judesh boril, ker je prezej vun fhel, kakorhitro je bil prejel pre- fveto Refluije Telo 2 . Mirno in tiho prešlim zel dan; le toliko govori, kolikor je treba in fe fpodobi. Tedaj nikar tifti dan v 1 nobeno drufhino ne hodi bres potrebe; fhe menj bi fe ti fpodobilo, v 1 kako pofvetno rasvefeljenje iti. Tudi doma fe sdershi nepotrebniga go¬ vorjenja, rasvefeljenja in fmeha. Premifii, de li fe danf s’ Jesufam fklenil, od kteriga ftoji vezhkrat sapifano, de fe je jokal, ni¬ koli pa, de fe je fmejal. 3. Zhe te tifti dan kdo pride obifkat, fe varuj pofebno, de s’ fvojim jesikam ne grefhifh soper ljubesin do Boga in do blish- njiga. Premifii, de fe je danf Jesuf, po fvoji nefkonzhni dobroti, na tvoj jesik po- loshiti dal. Nikar ga tedaj s’ tem jesikam ne gajshlaj; nikar mu tako ne povrazhuj njegove nesapopadljive ljubesni do tebe. Kdor flabo od fvojiga blishnjiga govori, tepe Jesufa s’ veliko ojftrejfhi gajshlo, kakor fo ga Judje tepli. 4. Beri, kolikor ti je perpufheno, leta dan kake dobre fvete bukve. Kadar mo- ‘) .Jan, 13, 30. 260 lifh, ti s’ Bogam govorifh, kadar pa kake fvete bukve berefh, Bog s’ tabo govori. — „ Pridno beri u ') ti f. Pavl fzer smirani pravi, kakor nekdaj fvojimu duhovnimu finu Timoteju j pofebno pa ti je fveto branje per- porozheno tifti frezhni dan, kadar f. obha¬ jilo prejmefh. 5. Dobro in /podobno je tudi, de grefh Jesufa v’ prefvetim Refhnjim Telefu ob- ifkat tifti dan, kadar imafh frezho ga pre¬ jeti. Zhe ti je le mogozlie, opravi to ob- ifkanje, in s’ pofebno ljubesnijo in gorezh- noftjo ga opravi, de tako vfaj nekoliko Je¬ sufu povernefh njegovo nefkonzhno ljubesin do tebe. 6. Per vezherni molitvi dobro premifli, kako fi leta dan preshivel; fe Jesufu fhe enkrat sahvali sa leto veliko gnado, ktero ti je danf dodelil, ponovi fvoje dobre na¬ mene in obljube, le Jesufu shiveti, in profi ga, de bi ti gnado dal, ga smiram s’ lju¬ besnijo v 1 fvojim ferzu ohraniti, dokler ti bo fpet perpufheno, perftopiti k’ njegovi fveti miši. I. Tim. 4, 13, 261 XIII. §veta mafha in obifkovanje prefvetiga Refluijiga Telefa. „0 Uoipod, h’ komu bomo fhli ! Le ti imafh be- fede vezhniga shivljenja" Ljubi moj kriftjan, kadar k’ fveti mafhi pridefh, ali kadar pridefh prefveto Refhnje Telo obifkat, pridefh prav saref pred Je- sufa, fvojiga Gofpoda in Boga ; in zhe ga tukej svefto poflufhafh in ga k 1 tvojimu ferzu govoriti puftifh, bofli raslozhno flifhal befede vezhniga shivljenja. Predin ti pa dalej od tih prefvetih fkriv- noft govorim, ti perporozhim premifliti, kako fvete fo nafhe zerkve, v’ kterih fe lete fkrivnofti obhajajo in ohranijo. Vfaka kerfhanfka katoljfhka zerkev je boshja hifha, in je tedaj fvet kraj. — Kraj je fvet, kjer duhovni darujejo daritev sa pregrehe ljudftva 2 j. S’ fvetim ftraham ') Jan. 6, 69. 2 ) Ezek. 43, 13. 262 vfelej pridi v’ ta kraj, sakaj tukej je hifha bosbja, in fo vrata nebefhke 'J. S’ fve- timi miflimi in nameni pridi v’ zerkev, sa¬ kaj hifhi Gofpodovi fe fpodobi fvelofl 2 ). Kdor boshje Jiifhe ne zhafti, grefhi pred Bogam in mu nezliaft ftori. Tega greha je kriv, kdor v 1 zerkvi nefpodobno okoli febe gleda; kdor fpi, namefti de bi molil, ali pa boshjo befedo poflufhal; kdor bres potrebe govori ali fe fmeja; kdor vezhidel le sato v’ zerkev pride, de vidi perfhone drugiga fpola, in de one njega vidijo. — §». Kri- softom pravi, de kdor tako ravna, saflushi, de bi ga ftrela pobila, ker fe predersne, Bogu nezhaft delati v 1 njegovi laftni hifhi. Vfe kar v’ zerkvi vidifh, naj napolni tvoje ferze s’ fvetimi in fpofhtljivimi obzlmtki. Shegnana voda naj te fpomni, de ka¬ dar v’ zerkev pridefh, morafh fvoje ferze in fvojo dufho ozhiftiti od vfili nepotrebnih in nefpodobnih mifel. V’ Barih zhafih fo fe Israelzi, predin fo boshjo flushbo v’ tem- peljnu opravljali, s’ vodo ozhiftiti mogli, ali to ozhifhevanje je vezhidel per njih sunanje bilo, in njih ferze je smiram s 1 krivizami ognjufheno oftalo. iSato nam je Jesuf v 1 novi flushbi boshji, ktero nam je isrozhil, ') I. Mojs. 38, 17. Pram 93, S. 263 velikovezh ferze, kakor roke ozhiftiti sa- povedal, zhe hozhemo Boga v 1 duhu in v 1 refnizi moliti. Kadar fe tedaj pokropifh s’ shegnano vodo, fe fpomni, de hifhi Gofpo- dovi fe fpodobi fvetolit, in presheni vfe ne- fvete mifli, ktere v’ boshjo flushbo ne gredo; in profi Boga, de bi ozliiftil tvoje ferze in tvojo dufho. fjpovedniza naj te fpomni, de tukejje prav tifti kraj, kjer ti Bog tvoj dobrotljivi ozke, ljubesnjivo naproti pride, kakor sgub- Ijenimu finu, kadar shelifh, po refnizhni po¬ kori k’ njemu nasaj priti. (Spomni naj te ne- fkonzhne milofti boshje, sravin pa tudi nje¬ gove oj litre fodbe, per kteri te ne bo vezli sato pred febe poklizal, de bi ti grehe od- puftil, ampak sato, de te bo savolj tvojih grehov k’ vezhimu terpljenju obfodil, zhe fe fkorej refnizhno ne fpokorifh. Prishniza naj te fpomni svelizhanfkih naukov, ki jih tukej tolikokrat flifhifh. Ka¬ ko frezhin fi, ki imafh perloshnoft, boshjo befedo tako pogofto flifhati. §he bolj fre¬ zhin bofh pa, zhe jo bofh vedno v 1 fvojim ferzu ohranil in po nji shivel, sakaj ,, fve- zhni fo, kteri boshjo befedo pofhifhajo in jo ohranijo “ l j. — Ti morebiti vfe pre- ‘) Luk. 11, 28. 264 malo fposnafh, ljubi moj kriftjan, kako fre- zhin fi, in kako hvaleshin bi imel biti Bogu, de njegovo fveto befedo flifliati vedno per- loshnoft imafii. Tukej. poftavim, v' tej mifijonfki de,skeli je veliko kriftjanov, kteri savolj pomankanja duhovnov le malokdaj boslijo befedo flifliijo, deliravno grosno she- le, jo pogofto flifhatij in veliko jih je, ki je fkorej nikoli vezh ne flifliijo, kadar v' kaki daljni kraj po potrebi odidejo. — O kako bi leti kriftjani veleli bili, ko bi tako lepo per- loshnoft imeli, kakor ti. — Zhe bolj svefto v 1 fvoje svelizhanje ne obernefh te per- loshnofti, te bodo leti sapufheni kriftjani toshili per fodbi boshji. — Kadar vidifh prishnizo, bi imel fkleniti, boslijo befedo smiram svefto poflufhati in po nji sbiveti. Podobe terpezhiga Jesufa naj te fpom- nijo njegove nefkonzhne ljubesni do tebe, in tvoje nelivaleshnofti do njega: in fe sazhudi nad njegovo Ijubesnijo, fvojo nehvaleshnoft pa obshaluj. — Shaloftno je in nefpodobno, kadar kriftjan nefpremifhljene in bres vfih obzliutkov memo podobe krishaniga, ali fploh terpezhiga Jesufa gre. — Ravno sato fveta kerfhanfka Zerkev ohrani in zhafti podobe Jesufove, de bi obudile v’ nafhili ferzih fvete in Bogu dopadljive rnifli in obzliutke. Podobe fvetnikov , naj te fpomnijo, 265 kako lepo fo leti perjadi boshji lia tem fve- tu sloveli; koliko fo is ljubesni do Boga pre¬ kali, in kako frezhni fo sdaj v' nebefih, kjer je Bog njih folse obrifal, in njih kratko shaloft v’ vezimo vefelje fpreobernil. Spomni fe , de li tudi ti k' tej vezhni frezhi poklizan, in de jo bolh gotovo prejel, zhe (i bofh le refnizhno persadeval; in de ravno sato v’ zerkev pridefh, de bi Bogu flushil, kakor fo mu fvetniki flushili, in de bi nauke osna- novati flifhal, po kterih bofh samogel sado- biti leto vezimo frezho. Oltar naj te fpomni, de tukej fe ravno tifti .Jesuf fvojiinu nebefhkimu Ozhetu per fveti mafhi daruje, ki fe mu je na f. krishi daroval sa odrefhenje fveta, s 1 tem ras- lozhkam, de tukej ne preliva fvoje kervi, ktero je enkrat sa vfelej na f. krishi sa vfe ljudi prelil. Tabernakelj naj te fpomni Jesufove prizhujozlmofti, sakaj tukej prebiva vedno med nami v 1 prefvetim ReflnijiniTelefu. Leta prezhudna fkrivnoft ftori zerkev prav saref boshjo hifho. Nar manjfhi in nar revnifhi zerkev, v 1 kteri prebiva Jesuf v 1 prefvetim Sakramentu, je bolj imenitna in bolj zhaftit- ljiva, kakor je bil Salomonov tempelj, ki fe je vef od slata fvetil; sakaj v 1 njem je bila le fkrinja fprave, v" kteri fte bili hranjeni 266 dve kamnitni tabli, na ktere je bil Gofpod Bog fvoje sapovedi sapifal; v 1 tabernakeljnu pa je Gofpod Bog fam prizhujozh, edini isvirk vfe fvetofti in pravize. Glej, ljubi moj kriftjan, koliko fvetih rezili in fvetih fpominov je v 1 zerkvi! Zhe fe tedaj v’ zerkvi nefpodobno obnafhafh, zlo nizh ne premiflifh, kje li, in saref Bogu nezhaft delafh v’ njegovi laftni hifhi. Kdor fe v’ zerkvi lepo in fpodobno sadershi, fzer sato farno fhe ni poboshin in jiopolnama do¬ ber kriftjan 5 kdor fe pa v’ nji nefpodobno obnafha, je gotovo flab in nevredin kriftjan. Pofebno fe morafh pa per fveti mafhi lepo in fpodobno sadershati, sakaj f. mafha je med vlirni opravili fvete katoljfhke Zerkve nar imenitnifhi, nar fvetejfhi. Tukej fe Je- suf fvojimu nebefhkimu Ozlietu vedno daruje, kakor nekdaj na f. krishi, s’ tem raslozh- kam, de tamkej je bila kervava daritev, tu¬ kej je nekervava. — Mifli tedaj, ljubi moj kriftjan, kadar fi per f. mafhi, de fi s 1 pre- fveto devizo Marijo pod krishem, na kterim fe Jesuf sa tvoje in vfih ljudi svelizhanje nebefhkimu Ozlietu daruje. Jekleni, kolikor niorefh, fvoje mifli in obzhutke s 1 tiftimi, ki jih je leta prefveta devifhka mati imela, ka¬ dar je fvojiga preljubiga lina Bogu darovala v’ odrefhenje fvetaj in moli ga v’ edinofti s’ 267 fvetimi Angelji, ki ga vedno molijo v’ tej nesapopadljivi fkrivnofti. * Premifli vezhkrat, ljubi moj kriftjan, kakofhina daritev je f. mafha, in sakaj fe Jesuf fvojimu nebefhkimu Ozhetu vedno daruje. 1. Kakor fe je Jesuf na krislii fvojimu Ozhetu sato daroval, de bi ga s 1 fvojo ljubesnijo in pokorfhino vifoko zhaftil, tako fe mu tudi per f. mafhi vedno daruje v’ pomnoshenje in povikfhanje njegove boshje zhafti. §>veta kerfhanfka katoljfhka Zerkev s’ nobeno rezhjo ne more Boga tako zha- ftiti, kakor s 1 daritvijo f. malhe, kakor je prerok Malahija fhtiri fto let pred Kriftufam prerokoval, rekozh: ..Od folnzhniga i's-ho¬ da do folnzhniga sa/ioda je moje ime veliko med vfimi ljud/lvi, in v’ v/ih krajih fe pofvezhuje in daruje mojimu imenu zhi/la daritev; sakaj veliko je moje ime med ljud/lvi, pravi Gofpod vojfknih trum u 2. Jesuf fe je na f. krishi, Bogu fvo¬ jimu Ozhetu daroval v 1 odpufhenje grehov vfiga fveta. Grehe vlih ljudi, od Adama do sadnjiga zhloveka, ki bo na fvetu shi- vel, je leto nedolshno Jagnje boshje na-fe o Malah. 1, tl. 268 vselo; in s' shebelji, s’ kterimi je bilo nje¬ govo fveto truplo na krisb perbito, je bilo perbito in pokanzhano tudi „dolshno-pi- fmo“ 'J, ki je bilo soper naf v’ nafhe ve- zhno pogubljenje. Sato je Jesuf na krislii, ozhitno profil sa fvoje ubijavze, de bi jim Bog odpuftil; in je fpreobernjenimu defnimu rasbojniku obljubil 5 de bo ihe tifti dan s’ njim v’ paradishi. — Ravno tako fe Jesuf tudi per f. malhi vedno daruje fvojimu ne- beflikimu Ozhetu v’ odpufhenje nafhih gre¬ hov ; ne kakor de bi darovanje, ki ga je na krislii opravil, pomankljivo bilo, (sakaj Kriftuf je enkrat sa vfelej umeri sa vfe ljudi, in nam je s’ fvojo laftno kervijo ve¬ zimo odpufhenje sadobil 2 }, ampak ravno tifto darovanje na krislii sdaj vedno per fveti mafhi ponovljuje v’ odpufhenje nafhih grehov. 3. Jesuf nam je na f. krislii sravin odpufhenja grehov tudi vfe druge gnade perdobil, tako, de bi bres nefkonzhniga saflushenja Jesufove fmerti, nikdar nar manjfbi gnade od Boga prejeti ne samogli. Vfe karkoli nam je v' svelizhanje potrebno, pride od Jesufa, in bres njega fmo prašno nizh. Jesuf je „§olnze pravize“^. Ka- ') Kolof. 3, 14. 2 ) Hebr. 9, 13. 3 ) Malah. 4, 3. 269 kor shivljenje na semlji bres folnza biti ne more, (sakaj ko bi iolnze nehalo biti, bi kmalo vfe, kar na semlji shivi, umreti moglo,) tako tudi nafha dufha bres Jesu¬ fa biti ne more; zhe Jesufa sapufti in fe od njega odlozhi, fe vezimo pogubi. — In ravno s’ darovanjem f. malhe Jesuf nar vezhi gnade kriftjanam deli. S. mafha je vedin in obiln isvirk vlih boshjih gnad. §i. Zerkev ne more nobene boljfhi in bolj mogozhne molitve in poboslmofti ali andohti opraviti, kadar skeli kako gnado od Boga prejeti, kakor fveto mafho; kakor fe vidi v’ vlih velikih potrebah. — Per f. mafhi profi mafhnik Boga sa vfe ljudi, v' imenu ravno tiftrga Jesufa, ki fe v’ j okali maf(mi¬ ka daruje nebefhkimu Ozhetu, kakor na. krishi, sa vfe ljudi. 4. Jesuf je na f. krishi, potem ko je bil vfe opravil in dopolnil, kar je bilo od njegove ftrani potrebno v' svelizhanje fveta, s‘ vefelim in hvaleshnim lerzam na vef glaf rekel: „ Dokonzhano je u ! — O kako Bogu bvaleshno in neisrezheno vefelo je takrat preljubesnivo ferze Jesufovo bilo, kadar je vidil fvoje grosovitno terpljenje, s' kterim je bil vef fvet od vezhniga teipljenja odre- fhil, dokonzhano! Na oljfki gori je s’ ker- vavim oblizhjem fvojiga Ozheta profil, de 270 bi vsel od njega leto terpljenje; pa ni bila volja boshja; preftati ga je mogel. Sdaj ga je preftal. O kako velelo in hvaleshno je njegovo ferze! — Ravno tako tudi fveta mati katoljfbka Zerkev s’ fvetim vefeljem obhaja in daruje f. mafho nebefhkimu Ozbetu, in fe mu v 1 imenu Jesufa sa vfe njegove gnade in dobrote sahvali. In kadar Bog kriftjanam kako pofebno gnado dodeli, fe mu fveta Zerkev ne ve boljfhi sahvaliti, ka¬ kor s 1 fveto mafho. Zhe vfe to dobro premiflifh, ljubi moj kriftjan, bofli fposnal, de f. mafha je ref nar imenitnifhi, nar fvetejfhi in nar boljfhi vfih opravil, ki jih f. kerfhanfka katoljfhka Zerkev opravlja. Satorej bodi vefel, kadar perloshnoft najdefh, k’ f. mafhi iti. §Jre- zhin je, kdor fe samore vfak dan snajti per ti nar fvetejfhi daritvi. Kadar li per f. mafhi, moli s’ pofebno poboshnoftjo. V 1 molitvifkih bukvah najdefh molitve, ki fe molijo per f. mafhi. Moli jih bolj s 1 ferzam, kakor s' uftimi. Nikal¬ ne sgubi gnade -polniga zhafa f. mafhe. Pufti takrat na ftrani vfe fvoje zhafne opra¬ vila in fkerbi in vfe kar je posemeljfkiga, in mifli le to, kar fe tukej godi. Zhaf f. mafhe hitro pretezhe; mafhnik gre smiram naprej v’ fvojim fvetim opravilu j zhe v’ kako 271 drugo rezil miflifh, kmalo sgubifh kaki del f. inafhe. O koliko gnad boshjih bofhprejel, lju¬ bi moj kriftjan, zhe bofh smiram prav svefto in poboshno molil per f. mafhi. — Kadar fi fpodobno per f. mafhi, ftojifh tako re- kozh na Kalvarii pod f. krishem, na kterim fe tvoj Jesuf daruje Bogu Ozhetu. Tamkej ga flifhifh moliti sa fvoje ubijavze. — Glej, zlo sa fvoje ubijavze profi fvojiga Ozheta, kolikovezh ga bo sa-te profil, ki ga Ijubifh. Jesuf je na defnizi boshji , in vedno profi sa naf l j. Ta mifel naj tvoje ferze s’ zhe dalej ve- zhi ljubesnijo do njega napolnuje. O ka¬ ko frezhni fmo, kadar fe perblishamo Bogu Ozhetu po saflushenji in v 1 imenu Jesufa, Aferi vezimo s/n'vi, de profi sa naf 2 ). Tamkej na f. krishi ga vidifli, kako ljubesnivo prejme v’ fvojo gnado fpokorniga grefhnika. ,, S/te danf bofh s’ mano v ’ paradishi u , pravi fpokornimu defnimu ras- bojniku. — Zhe te tvoja veft pezhe, kadar li per f. mafhi, savolj velikih grehov, ki fi jih ftoril, nikar ne obupaj. Rad pridi k 1 fveti mafhi j mifli fi, de fi na Kalvarii pod ') Rim. 8, 34. Hebr. 7, 35. 272 Jesufovim krishem; perferzhno obshaluj fvoje grehe, fovrashi jih is zeliga ferza, terdno 1’kleni, fe refnizhno poboljfhati; potem povs- digni ozhi fvoje dufhe in poglej Jesufa, ka¬ ko vifi na krislii v 1 neisrezhenim terpljenji, in rezi mu s 1 perferzhnim saupanjem: ,, ^pom¬ ni fe me, o Gofpod, kadar pridefh v fvoje kralje/Ivo “ l j- —- Potem fe fpomni, de je sdaj she v' fvojim kraljeftvu, in je tam tudi tebi kraj perpravil, zhe fe bolh refnizhno poboljfhal in ga ftanovitno ljubil. Tamkej vidifh Marijo Magdaleno, leto fveto fpokornizo, kako objema krish s’ per¬ ferzhno , gorezho ljubesnijo, in s’ neisre- zheno hvaleshnoftjo do Jesufa , kteri je njeno dufho od pogubljenja refhil, in ji je veliko odpuftil, ker je veliko ljubila 2 j. — Sa- upaj ! Tudi tebi bo odpuftil, zhe ga per¬ ferzhno ljubiti sazhnefh in ftanovitno ljubifh. Zhe to v 1 fpominu ohranifh, ljubi moj kriftjan, bofh s’ velikim saupanjem in s’ perferzhno ljubesnijo molil per fveti malhi, in bofh veliko gnad od Jesufa prejel. Je- suf je fzer smirarn, dokler je na tem fvetu shivel, ljudem dobrote in gnade delil: nar vezhi gnade jim je pa dodelil na fvetim krishi. Tako tudi nam fzer vfelej rad fvoje 'j Luk. 33, 43. ‘j Luk. 7, 47. 273 gnade deli, kadar ga sa-nje profimo; po- febno nam jih bo pa obilno dodelil, zhe ga s’ shivo vero in s' terdnim saupanjem sa¬ nje profimo, kadar fe na oltarji sa naf da¬ ruje fvojimu nebefhkimu Ozhetu. Ljubi moj kriftjan, is vliga tega lahko fposnafh, kako grefhi kerfhanfki zhlovek, kteri fe nefpodobno obnafha v 1 zerkvi, v’ bosliji hifhi, v 1 kteri fe take fvete in ne- sapopadljive fkrivnofti obhajajo. — Tukej najdefh nektere sglede, is kterih bofh to fhe bolj fposnal. V' fvetim Pifmu fe bere sgled, kako je Bog rasshaljen bil, kadar fe je Jerusa- lemfkimu tempeljnu, ki ni bil tako fvet, ka¬ kor fo nafhe zerkve, nezhaft ftorila. — V ’ tem tempeljnu je bilo veliko slata in frebra hranjeniga, kteriga je kralj Asije poshelel. Je tedaj poflal Helij o do ra v 1 Jerusalem po leto slato in (rebro. Helijodor je s’ veliko prevsetnoftjo fbel v 1 tempelj, de bi povelje fvojiga kralja dopolnil ; ali svedil je, kako fvet je ta kraj , in kako rasshali Boga, kdor fe nefpodobno in pregrefhno v 1 njem obnafha. Dva Angelja boshja fta fe mu perblishala, in fta ga tako otepla, de fo ga fkorej mertviga is tempeljna nefli — Ko ') II, Makab, 3. 18 274 bi Bog tako ufmiljen in poterpeshljiv ne bil, kolikokrat bi Angelji, ki Jesufa vedno mo¬ lijo v’ prefvetim Sakramentu, tepfti prifhli nefpodobne in grefhne kriftjane, kteri le sa- to v’ zerkev pridejo, de Bogu nezhaft de¬ lajo v’ njegovi laftni liifhi. — „Kdor bo tempeljnu boshjimu nezhaft /lovil, ti(lipa bo Bog pokonzhal , u pravi f. Pavl. Drug sgled fe najde v’ f. Pifmu, is kteriga fposnamo, kako rasshaljen je bil Bog, kadar fe je Jerusalemfkimu tempeljnu nezhaft delala. — Jesuf je bil sgoli krotkoft in ljubesin; ali kadar fe je'bosliji liifhi ne¬ zhaft delala, fe je v’ fvoji fveti nejevolji ojflriga pokasal. V* f. Evangelii fe bere, de kadar je bil Jesuf v’ Jerusalem prifhel, in ko je po fvoji navadi prezej v’ tempelj fhel, je najdel ljudi, ki fo tarnkej prodajali in kupovali. Leta nezhaft, ki fe je boshji liifhi delala, je tako vshgala njegovo pre- fveto ferze, de li je naredil bizh is fhtrikov, in je vfe te ljujdi in njih shivino is tempelj- na isgnal, je njih dnarje rastrefel in njih mise preobernil *). — Leti ljudje fo le to v’ tempeljnu prodajali, kar je bilo Judam po¬ trebno, kadar fo Bogu darovali $ in vender je Kriftuf tako rasshaljen bil. — Kolikanj ') I. Kor. 3, 17. Jan. 2, 13 — 15. 275 bolj ga kriftjan rasshali, kteri fe v’ zerkvi, pofebno med boshjo fhislibo, nefpodobno in pohujfhljivo obnafha, in s' Tvojim pohujfha- njem Tvojo laftno duTho in duThe drugih kriftjanov hudobnimu duhu prodaja. V’ zerkvenih .sgodbab Te bere od T. Ambrosha, ThkoTa v’ Milami ali Majlandu, de ga je nezhaft, ki Te je boshji hilhi de¬ lala, mozhno v’ Terzu shalila, defiravno je bil krotak in ponishin in poln ljubesni, je s’ ljudmi, ki To Te v’ zerkvi neTpodobno obnaTbali, ojTtro ravnal. Tako, poTtavim, je vidil imenitno goTpo, ki je bila grosno poTvetno in oThabno napravljena, ko je rav¬ no hotla v 1 zerkev Ttopiti. To je njegovo Tveto Terze tako sbodlo, de jo je ojTtro na¬ govoril : „ Kam grefh “ ? — V’ zerkev , mu je odgovorila, Na to ji je T. TlikoT re¬ kel: „Yelikovezh bi kdo rekel, de grelh v’ plef ali v* komedijo. Pojdi od tod! Pojdi objokovat Tvoje grebe in ipokori Te jih, in ne pridi vezli ozhitno nezhafti delati Bogu v 1 njegovo liiTlio s’ Tvojo pregreTImo o- ThabnoTtjo. Kriftjan bi imel smiram s’ Tvetim Tfra- bam v 1 zerkvi biti, ki je boshja hiTha. Bog je to sbe Israelzam sapovedal, rekozli: n S’ ftraham bodite vi moji fveti hifhi; je/l jim 18 * 276 Gofpotl u i J. To je nam kriftjanam tolikanj bolj rezheno, kolikor fo nafhe zerkve bolj fvete, kakor je bil tabernakelj Israelzov, in potem Jerusalemfki tempelj. Nar fvetejfhi rezli v’ nafhih zerkvah je prefveto Refhnje Telo. V 7 ’ tej nesapo- padljivi fkrivnofti je saref in vedno prizhu- jozh Jesuf Kriftuf, nafh Bog, sapopadek vfe fvetofti in vfe ljubesni. On je sazhetek in konz vfe nafhe vere in vfe poboshnofti; on je nafhe vfe, in bres njega zlo nizli sa fvoje svelizhanje ftoriti nesamoremo, kakor lam fprizhuje: „Bres mene nizli ne mo¬ rete /loviti. Kdor v’ meni ne bo o/la1, bo vun vershen, kakor mladika, inf e bo ufufhil, in ga bodo pobrali in v’ oginj vergli, in bo gorel“*). Le v 1 njem in v’ njegovim imenu je vfe nafhe upanje, vfe nafhe svelizhanje, „in v’ nobenim drugi¬ ma ni svelizhanja; sakaj nobeno drugo ime ni pod nebam dano ljudem, v’ kterim imamo svelizhani biti ‘ (3 ). Salo nam je Je¬ suf tako perporozhil, v 1 njegovim imenu mo- ‘) III, Slojs. 26, 2. 2 ) Jan. 15, 5. 6. 3 ) Djanje Ap. 4, 12. 277 liti. „Refnizhno, refnizhno vam povem, zhe bote kaj profili Ozheta v’ mojim ime¬ na, vam bo dal. Do sdaj nifte fhe nizh profili v’ mojim imenu; profite in bote prejeli, de bo vafhe vefelje popolnama u — Ali ne le profiti moramo Boga Ozheta v’ imenu Jesulovim, ampak tudi sahvafiti fe mu moramo sa vfe x’ ravno tem imenu, kakor naf uzlii f. Pavl: „Vfe, karkoli /lo¬ rde s’ befedo ali v' djanji, vfe /lovite v’ imenu Gofpoda Jesufa Kri/lufa; in sah- valite fe Bogu in Ozhetu po njem*j; to je, v’ njegovim imenu. S’ fveto mafho in s’ fvetim obhajilarn fe Jesuf nar bolj zliafti. Per fveti malhi fe fpomnimo njegoviga svelizhanfkiga terpljenja in njegove fmerti sa nafhe odrefhenje; in per fvetim obhajilu fe sedinimo s’ njim, in de- leshni poftanemo njegoviga nefkonzhniga saflushenja, kteriga nam je s’ fvojim terp- Ijenjem in s’ fvojo fmertjo sadobil. Sravin tih dveh nar fvetejfhih opravil fe Jesuf tudi pofebno zhafti s' obifkovanjem prefvetiga Refhnjiga Tefefa. — Kriftjani gredo vzhafi na kako dolgo boshjo pot v’ kaki kraj, kjer vfigamogozhni Bog, po profhnjah fvojih fvetnikov, vzhafi kako po- ') Jan. 16, 33. 34. 2 ) Kolof. 3, 17. 278 febno gnado ljudem dodeli; in s’ veliko sgubo zbala in s’ velikimi teshavami pri¬ dejo do kraja fvojiga saupanja. Prefvetiga Refhnjiga Telefa fe pa ne fpomnijo, ki je v’ njih domazhi zerkvi, kakor v’ vlaki drugi, in ki je nar imenitnifhi kraj (/nad. — Nar fvetejfhi, nar boljfhi, in Bogu nar dopad- ljivfhi boshja pot je obifkanje prefvetiga Refhnjiga Telefa. — De bofh to bolj fposnal in veroval, ljubi moj kriftjan, pre- mifli dobro, kar ti bom tukej povedal. 1. Na boshjo pot gre kriftjan vzhafi delezh, in samudi veliko zhafa, kteriga bi morebiti imel v’ opravila fvojiga ftanu ober- niti. Sravin tega je tudi dufhnih nevarnoft na daljni boshji poti, pofebno sa mlade kriftjane. To pofebno fpovedniki dobro ve¬ do. In tudi vfak drug kriftjan, kteri ima kolikaj fpremiflika, to lahko fposna, sakaj shaloftna fkufhnja nam to velikokrat fpos- nati da. Kdor pa dobro fposna kraj gnad, ki je tam, kjer je prefveto Refhnje Telo, ni¬ ma delezh iti na to nar fvetejfhi boshjo pot. Vfako nedeljo, (zhe fzer ne utegne,) pride v’ leta fveti kraj, bres sgube zhafa in bres nevarnofti. In kdor Jesufa ljubi, bolj kakor vfe ftvari in bolj kakor famiga febe, najde v’ njem fvoje nar flajfhi vefelje, 279 fvoje nar vezhi saupanje; in v’ tem obifko- vanji vezli gnad sadobi, kakor na nar da- ljfhi boshji poti. 2 . Najde fe v’ zerkvenih sgodbah in v’ dragih fvetih bukvah, de fo nar fvetejfhi flushabniki boshji, in nar vezhi zerkveni uzheniki vzhafi soper obifkovanje boshjih potov pifali, in de l'o kriftjanam fvetovali, raji doma oftati, kakor po njih hoditi. Tako, poftavim, pifhe veliki zerkveni uzhenik, f. Gregor is Nife, de kaka boshja pot samore morebiti komu v 1 svelizhanje dobra biti; ve- zhidel fo pa boshje pota sa svelizhanje ne¬ potrebne, in velikokrat tudi fhkodljive. In potem pravi, de naj kriftjan velikovezh fam is febe gre in k’ Bogu pride, kakor pa de bi is fvojiga kraja v’ kak drugi daljni kraj na boshjo pot fhel. Ravno tako tudi drugi zerkveni uzheniki, in nar fvetejfhi duhovni paftirji in uzheniki velikokrat kriftjanam od- fvetovajo boshje pota. Od obifkovanja prefvetiga Refhnjiga Telela pa fhe ni nikdar noben fvet uzhenik odfvetoval; ampak velikovezh fe najde v 1 bukvah nar fvetejfhih in od Boga rasfvet- 1 jenih uzhenikov, de fo leto obifkovanje, ko¬ likor fo mogli, perporozhali. In nar sve- ftejfhi perjatli boshji fo fvoje nar vezhi du- fhno vefeije v’ tem obifkovanji najdli; in is 280 tega ftudenza vfe fvetofti fo vfo fvojo mozh in ftanovitnoft v’ fkufliiijavah, vfo fvojo poter- peshljivoft v’ sopernoftih in v 1 terpljenji; s 1 eno befedo, vfo fvojo fvetoft obilno sajeinali. To kar duhovni uzheniki tako fkerbno per- porozhajo, in kar fvetniki boshji tako svefto opravljajo, je gotovo Bogu bolj dopadljivo, in tedaj bolj svelizhanfko, kakor to, kar vezhkrat kriiijanam odfvetovajo. 3. Na boshjo pot kriftjan vezhidel gre, de tamkej kako fveto podobo, ali pa zhaitit- Ijivo truplo kakiga fvetnika obifhe, in fe nje¬ govi profhnji perporozhi, de bi po profhnji tega fvetnika kako pofebno gnado od Boga prejel. Vfe to je prav in dobro, in fveta mati katoljfhka Zerkev naf uzhi, de naj fe pro- fhnjam fvetnikov boshjih perporozhamo, de bi oni, ki fo perjatli boshji, sa nafgrefhnike profili. To je saref vfe dobro. Ali fhe veliko boljfhi je pa, fvetnika vfih fvetnikov s 1 perferzhnim saupanjem obi— fkati v’ prefvetim Refhnjim Telefu. Tukej fe ne zhafti le kaka fveta podoba in fe ne profi kak fvetnik, ampak fe moli sliivi Bog, ki je pod podobo kruha refnizhno prizhujozh. Tu¬ kej ni truplo kakiga zhafti-vredniga boshji— ga flushabnika, ampak shivo Telo Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa, ktero je sa naf na krish perbito bilo sa odpufhenje vfih nafhih 281 grehov, in je zliaftilljivo od fmerti vftalo, v’ fprizhevanje, de je tudi nam upanje dano, zhaftitljivo od fmerti vftati in s’ Jesufam v’ njegovim kraljeftvu vezimo kraljevati. — Sravin tega premifli, moj kriftjan, de v 1 f. Pifmu ftoji sapifano, de Jesuf, nalh ufmi- Ijeni odrefhenik, je na defnizi bosliji, in vedno profi sa naf^J. Zhe imafh pravo san panj e v’ Jesufa, fvojiga frednika in befednika per nebefhkim Ozbetu; zhe ga pridefh obifkat v 1 prefvetim Refhnjim Te- lefu, in fe v 1 fvojih teshavah in potrebah njegovimu ufmiljenimu ferzu perporozhifh, bofh gotovo vezli gnad sadobil, kakor zhe na nar daljfhi boshjo pot grefh. 4. Kriftjani, kteri radi na boshjo pot hodijo, miflijo, de fo gnade boshje na kaki' kraj navesane, de fe bolj obilno v’ kakim kraji prejemajo, kakor v’ kakim drugim.— Ref je fzer, de je Bog she v’ pervih zha- fih kerfhanfke vere, in tudi potem vezhkrat, per grobu kakiga marternika ali kakiga drusiga fvetnika, vzhafi velike gnade krift- janam dodelil. — To je savolj njih veli- kiga saupanja boril, ki fo ga imeli. Ko bi pa kriftjan s’ ravno takim sau- panjem prifhel pred prefveto Refhnje Telo, ') Rim. 8, 34. 282 in bi tukej profil Jesufa v’ njegovim imenu, bi mu Jesuf gotovo vfe ftoril, sakaj to je obljubil ‘j); in bi mu ne bilo treba delezh ifkat iti gnad, ktere bi doma lahko sadobil. 5. Boslije pota malokdaj kriftjana po- boljfhajo; sakaj v 1 refnizhno poboljfhanje je fiie kaj vezli treba, kakor le kako su- nanje poboshno opravilo. Veliko fe vidi kriftjanov, ki radi po bosbjih potih ho¬ dijo, in she veliko let te sunanje pobosh- nofti in fpokorne dela opravljajo, pa fe ven- der fhe nizh nifo poboljfhali, in fhe smiram v’ fvojih ftarili grefhnih navadah shive. Vfe njih boshje pota jim nizh k’ svelizhanju ne pomagajo, ampak jih le v’ nevarni smoti dershe, de miflijo, de fo poboshni kriftjani, defiravno fo pred Bogam vezhniga pogub¬ ljenja vredni. Vfe drugazhi je pa obifkovanje pre- fvetiga Refhnjiga Telefa. Kdor pridno o- bifkuje Jesufa v’ tej nesapopadljivi fkriv- nofti vezhne ljubesni, ne more dolgo oftati v’ kaki greflmi navadi. Zhe je tako ne- frezhin, de v' kaki greh saide, niu ga Je¬ suf, kadar ga leta kriftjan obifkat pride, tako gerdiga in hudobniga pokashe, in ga tako ljubesnivo fvari, de kriftjan s 1 per- ‘) Jan. 14, 14. 283 ferzhnim obsbalovanjem fvojiga greha Je- sufu obljubi, de ne bo vezli tega greha ftoril. In tako ne more v’ nobeno grefhno navado priti, zbe rad Jesufa obilkuje v’ prefvetim Refbnjim Telefu, in zbe fe tam s’ njim pogovarja, kakor perjatel s 1 fvojiin perjatlam. Zbe pa vender le v’ kako pre- greflino navado pride, in je nozlie sapuftiti, kadar ga Jesuf ljubesnivo fvari, bo mogel pa Jesufa sapuftiti. Boshja pot k’ prefve- timu Refbnjimu Telefu ni kakor druge bosbje pota. Po drugih boshjih potih nekteri krift— jani vfe fvoje hudobne navade fabo nofijo, in jih ne sapufte; pa tudi boshjih pot ne sapufte; in tako nekteri vef zbaf fvojiga slavljenja ravnajo. Na boshjo pot k' pre- fvetimu Refhnjimu Telefu pa kriftjan ne bo dolgo fvojili grefbnih navad fabo nofil; eno ali drugo mora sapuftiti 5 zbe grefbnih na¬ vad sapuftiti nozhe, bo mogel pa obifko- vanje prefvetiga Refbnjiga Telefa sapuftiti; sakaj nobeniga velelja ne bo vezli najdel v 1 tej pobosbnofti ali andohti; Jesuf fe bo od njega odvernil; ne bo vezli pokufhal, kako fladak je Gofpod; njegovo ferze bo nepokojno, vef bo rastrefen, in na sadnje bo vfe popuftil. Kakor je rekel f. Pavl pervim kriftjanam, tako tudi nam pravi: „ Kako bo scimoyfa praviza deliti s 1 kri- 284 vizo ? Ali kako fe bo luzh sedinila s tc- moto? Ali kako fe bo Krifluf fprijasnil s’ BeHjalatn (i 'J? to je, s 1 hudobnim du¬ ham in s’ vlimi tiftimi, ki v’ grehih shive. 6. Is befedi f. Pavla lahko fposnamo, de prefveto Refhnje Telo, v 1 kterim Jesuf refnizhno in vedno prebiva, je nar imenit- nifhi in nar fvetejfhi kraj gnacl, v’ kterim samore kriftjan, zhe fe mu s’ saupanjem perblisha, vezhi gnade sadobiti, kakor na vfih drugih boshjih potih. V’ tej prezhudni in prefveti fkrivnofti je Jesuf prizhujozh is sgol ljubesni do naf, nafh Vifhi Mafhnik, kteri is fvoje laftne fkufhnje posna naflie flabofti in teshave, kakor pravi f. Pavl. Torej fe perblishajmo s’ saupanjem temu „fedeshu milofli , de ufmiljenje sadobimo in milo/l najdemo , kadar pomozhi po¬ trebujemo “ 2 j. Leta fedesh milofti je po- febno prefveto Refhnje Telo, kterim Je¬ suf vernim kriftjanam toliko gnad deli. ^>re- zhin je, kdor s’ dufhnimi ozhmi vidi .Jesufa na tem fedeshi! — Jesuf fploh vfe kriftjane k 1 febi vabi, ker jim ljubesnivo pravi: ,, Pri¬ dite k’ meni v ji , ki terpite in fle s’ te- shavami oblosheni, in vaf bom poshivil “ 5 ). Pofebno pa Jesuf tako govori v’ prefvetim ‘) II. Kor. 6, 14. 15. 2 ) Hebr. 4, 16. 3 ) Mat. 11, 28. 285 Sakramentu; in frezhin je, kdor s’ ufhefi fvoje dufhe flifhi te befede, in v’ vlili Tvo¬ jih teshavah in potrebah rad k 1 Jesufu pride. — Dalej pravi Jesuf: „ Vfe kar mi da Ozke, bo k’ meni prifIdo ; in kdor bo k' meni prifhel, pa ne bom min vergel (( 'j. To fzer Jesuf fploh od vfih kriftjanov pravi, kteri fe refnizhno k’ njemu fpreobernejo; pofebno pa govori od tiftih, ki ga obifku- jejo v’ prefvetim Refhnjim Telefuj sakaj te befede je takrat isrekel, kadar je v 1 per- vizli na snanje dal, de fe nam bo dal v’ prefvetim Sakramentu. In potem pravi, de je volja njegoviga Ozheta, de naj nobeniga tiftih, ki mu jih je dal ne sgubi, ampak de naj jim vezimo slavljenje da. — Od ktere boshje poti na fvetu fe kdaj kaj taziga naj¬ de v’ befedah refnize? Is vliga tega vidifh, ljubi moj kriftjan, de ref nobena boslija pot ne more biti bolj— fhi, bolj svelizhanfka in Bogu dopadljiva, kakor boshja pot k’ prefvetimu Refhnjimu Telefu. Ziie tedaj refnizhno shelifh, v’ vezimo vefelje fvojiga Gofpoda iti, in vezh- no Jesufa v’ nebefdi gledati, pridi ga rad in pogofto obifkat v’ njegovim nar fvetej- fhirn Šakramentu. — Shaloftno je viditi j 'J Jan, 6 ; 37, 286 kako fe leta fveta dolslinoft do Jesufa flabo dopolnuje; kako malo je kriftjanov, kteri svefto hodijo Jesufa obifkat v ; prefvetim Refhnjim Telefu. — Okoli fedesliev kraljev tega fveta je smiram veliko flushabnikov, kteri jim s 1 veliko pokorfhino in ponishnoft- jo ftreshejo in jih zhafte; in sakaj ? De kakofhino majhno zhafno dobroto od njih sadobe. K 1 fedeshu inilofti pa, na kterim fedi vezhni kralj nebef in semlje, perprav- ljen, nam nar vezla in vezhne gnade de¬ liti, fe le malokteri njegovih flushabnikov perblisha, de bi ga pozhaftil, fe njegovi milofti perporozhil, in gnade is njegovih rok prejemal. Zhe ti, ljubi moj kriftjan, kteri to be- refh, rad Jesufa obifkujefh v 1 prefvetim Sakramentu, li frezhin. Le glej, de leto fveto dolshnoft do njega tudi smiram svefto in dobro opravljafh, kolikor ti je mogozhe; in de fe sravin tega tudi fkerbno vfih gre¬ hov varujefh. Zhe pa do sdaj lete dolshnofti do fvoji— ga dobrotljiviga Jesufa fhe nili dopolnoval, te pa prolim in ti perferzhno perporozhim, de sazhiii ga sdaj pogofto obilkovati v’ tej nefkonzhno lveti fkrivnofti, v’ kteri je sa- popadek vfih gnad in vfe ljubesni .Jesufove. — O koliko lepih gnad, koliko tolashbe in 287 mozhi bofh sadobil, zlie bofh pogofto ho¬ dil obifkat fvojiga nebefhkiga perjatla v^ Sakramentu njegove ljubesni! — Kdor fe fedeshu fvojiga posemeljfkiga kralja per- blisha in ga kake dobrote profi, gre vzhafi prasin fpred njega, in ravno tako revin in potrebin, kakor je prifhel. Kdor pa pred tega kralja vezhne zliafti pride, s’ ponish- noftjo, s’ saupanjem in s’ ljubesnijo , nikoli ne gre prasin fpred njegoviga fedesha mi- lofti. Ref je, de vzhafi ne vidi in ne fpos- na prezej, kaj je sadobil 5 ali zlie bo sveft oftal v’ tem obifkanji, bo fkorej sazhutil v’ febi pomnoshenje boshje gnade, in vezlii mozh v 1 premagovanji hudobnih fkufhnjav; sakaj Jesuf je obljubil, de bo poslovil tifte, ki bodo k 1 njemu prifhli. —- Ali ko bi tudi kriftjan, kteri pogofto obifkuje Jesufa v 1 prefvetim Sakramentu, po perpufhenji boshje previdnofti, nikdar nizh ne vidil in ne fpo- snal, kaj mu pomaga leto obif ko vanje, mo¬ ra vender smiram sveft oftati v ; dopolno- vanji lete fvete dolshnofti do Jesufa, fe fkerbno greha varovati, in po tem terdno saupati, de ga bo Jesuf v 1 vezhnofti tolikanj bolj frezhniga ftoril, ker mu na tem fvelu prezej ne poverne, kar is ljubesni do nje¬ ga ftori. Zhe pa kriftjan, kteri svefto Jesufa 288 obifkuje v 1 prefvetim Reffanjim Telefu, sra- vin pa fe tudi fkerbno greha varuje, prav premifli, fe ne bo nikoli pertoshil, de no¬ benih pofebnih gnad od njega ne prejme; sakaj ravno to fo she nefkonzhno velike gnacle, de smiram svefto opravlja leto ob- ifkovanje, in fe greha varuje, kolikor je mogozhe. Ljubi moj kriftjan, zhe ti je perpufheno in mogozhe, pojdi vfak dan fvojiga nebefh- kiga perjatla obifkat. Zhe pa vfak dan ne morefh, ga vfaj ob nedeljah in sapove- danih prašnikih obifkuj. Veliko ti bo k’ pofvezhevanju tih fvetih dni perpomoglo, zhe bofh fhel obifkat Gofpoda fvojiga Boga v 1 njegovim nar fvetejfhim Sakramentu. Marlikaj pregrefhifh zel tedin, zhe fe fhe tako fkerbno varujefh; torej dobro fto— rifh, de grefh v’ nedeljo fvojiga dobrotlji- viga Svelizharja obifkat, de fe pred njim ponishafh in ga profifh, de naj ti odpufti, kar fi leta tedin pregrefhil, in ti gnado da, fe prihodni tedni fhe bolj fkerbno greha in grefhne perloshnofti ogibati. Zhlovek gre vezhkrat fvoje perjatle obifkat, de ponovi in ohrani fvojo perjasnoft s’ njimi. Ravno tako tudi ti, moj kriftjan, ponovi perjasnoft s’ Jesufam v’ prefvetim Sak ram en tu vfaj ob nedeljah, ko imafh vezli zhafa sa molitev. 289 Zhe Jesufa perferzhno Ijubifh, ljubi moj kriftjan, pojdi ga takrat fhe raji obif- kat, kadar perjatli fveta v’ kakim pofebnim rasshaljeuji boshjim shive; poftavim, ob zhafu plefa, ali kakiga drusiga pofvetniga rasvefeljenja, ali kakiga ozhitniga pohuj- fbanja. V 1 slavljenji fvetnikov fe bere, de fo svefti perjatli boshji ob zhafih takiga rasshaljenja boshjiga v’ velikih teshavah sliiveli; in de fo takrat Jesufa fhe tolikanj bolj zbaftili in ljubili, kolikor fo ga pofvet- ni ljudje bolj skalili. Pofnemaj tedaj lete perjatle boshje, in v’ takih shaloftnih zha- iih ga fhe vezhkrat in s’ vezhi ljubesnijo obifhi. Objokovanja vredno bi bilo saref, ko bi v 1 takih zhalih, kadar ima leta hu¬ dobni fvet toliko perjatlov in flushabnikov, ki mu tako svefto ftreshejo, tudi preljubes- nivi Jesuf kakiga dobriga perjatla ne imel, kteri bi mu vfaj nekoliko povernil zhaft in ljubesin, ktero mu pofvetni ljudje per vfaki perloshnofti odjemljejo. Bodi tedaj ti takrat njegov perjatel, ljubi moj kriftjan, in nikar ga tudi ti ne sapufti, zhe ga drugi sapufte. :Spomni fe, kaj je Jesuf fvojim sveflim Apo- lleljnam rekel, in kako fo mu odgovorili. Kadar je namrezh vidil, de jih je bilo ve¬ liko, ki fo ga sapuftili, ko jim je od pre- fvetiga Refhnjiga Telefa govoril, in de nifo »9 390 hotli vezli njegovih naukov poflufhati, fe je obernil proti 1'vojim Apofteljnam in jim je rekel: „Ali hozhete tudi vi prozh iti u ? Na to mu je f. Peter s" perferzhno Ijubes- nijo odgovoril: „0 Gofpod, K komu bomo ftili! Le ti imafh befede vez/miga slav¬ ljenja" 'J — O moj kriftjan! odgovori tudi ti tako preljubimi! Jesufu, in bodi mu vedno sveft. Ne pojdi kamor te grefhniki vabijo, ampak pridi in oftani per Jesufu; ljubi ga fhe bolj, zhe vidifh, de ga drugi skalijo, in terdno mu obljubi, de ga nikdar ne bofli sa- puftil, ko bi ga tudi vli drugi sapuftili. Sra- vin fe pa fpornni, de je tudi f. Peter, leta ljubesni polni Apoftelj, ravno tako obljubo Jesufu ftoril, in potem ga je ravno on nar- pred satajil, sato ko je Jam v' febe prevezh saupal, in l‘e ni Jesufu perporozhil. Tedaj, sravin lete perferzlme obljube, ktero mu fto- rifli, fe tudi ponishno perporozhi v 1 njegovo fveto gnado in pomozli. Zhe Ji persadevafh, Jesufa svefto obi- fkovati v’ prefvetim Refhnjim Telefu, Ji bo tudi hudobni duh, leta fovrashnik vfiga do- briga, od fvoje ftrani persadeval, te odver- niti od te fvete in svelizhanfke poboshnofti. Nevarne fkufhnjave ti bo v' mifel dajal Jan, 6, Cš. 69, 291 pofebno od sazhetka; poftavim, de ti to obifkovanje liizh ne pomaga, ker ga le s’ rastrefenjem opravljati), in sravin nizh dru- siga. kakor fnlioto in mlazhnoft ne obzliu- kriftjan, hudobniga fkufh- Prezej jih ti 1'ii 5 de bofh bres tega ravno tako svelizhan; de tudi drugi kriftjani prefvetiga Refhnjiga Teleta ne obifkujejo, i. t. d. — Kadar ti take mifli pridejo, ljubi moj kriftian, te fpomni, de pridejo od njavza; in to naj ti bo sadofti, saversi in fovrashi. Zhe ii rastrefen per tem obifkovanji, premifli, od kod pride tvoje rastrefenje. — Zlie fposnafh, de (i vzliafi radovoljno ras¬ trefen, te ponishaj pred Jesufam, in terdno fkleni, v’ prihodnje te fkerbno varovati vfiga takiga rastrefenja; proti Jesufa po- mozhi, in fi ftanovitno persadevaj, tvoje mifli sbrane ohraniti. — Zhe je pa tvoje rastrefenje neradovoljno, pred Jesufam revna maga, moliti ftvar fi, fe fpet ponishaj in fposnaj, kako flaba in in ga proti, de naj ti po- in ti gnado da, ga s’ premiflikam , kakor ga njegovi fvetniki molijo v’ tej prefveti fkrivnofti. — Zhe pa fposnafh, de tvoje rastrefenje pride is tvoje pofvet- nofti, ker fe veziikrat v' pofvetni drufhini snajdefh, terdno fkleni, raji lete nevarne kakor Jesufovo J 9 * pofvetne drufhine sapuftiti 292 drufhino. Eno ali drugo drufhino morafh sapuftiti; zhe nozhefh pofvetne sapuftiti, bolh mogel pa Jesnfovo. Ali zhe kolikaj premiflifh, po veri in po pameti, bofh lahko fposnal, de je nefkonzhno boljfhi, pofvetno drufhino sapuftiti, ki je grosno nevarna, kakor Jesufovo, ki je tako svelizhanfka. Ravno tako tudi dobro premifli, od kod pride tvoja fuliota. Vzhafi perpufti ne¬ fkonzhno modri Bog, de tudi fvete dufhe v’ molitvah in v’ premifhljevanji fuhoto obzhutijo, deliravno lo saref polne ljubesni do Jesufa; kakor fe bere v’ shivljenji nek- terih fvetnikov. To daje fvetim dufham per- loshnoft, fe pred Jesufam fhe bolj ponishe- vati, in fe fhe bolj na tanko s’ njim fkle- niti. Bolj ko fe Jesuf kaki dufhi, ktera ga ljubi, fkriva, in ko flori, kakor de bi fe hotel od nje odlozhiti; bolj fe mu leta du- fha s’ ljubesnijo perblishuje, in ga s 1 per- ferzhno fdnoftjo ljubesni profi, de naj jo nikar ne sapufli. Kakor fta tifta dva uzhen- za, ki fta v 1 Emaus fhla, Jesufa Ijubes- nivo lilila, de naj p er njima oftane; tako mu tudi svefta in ljubesni polna dufha s’ fveto /ilnoftjo pravi: Oflani per meni, moj Jesuf, nikar me ne sapufli; glej, she fe mrazhi v’ moji dufhi; zhedalej bolj fim v 1 temoti. Oflani per meni, o moj Jesuf, o vezhno 293 Solnze pravize, in rasfvetli mojo dufho, zhe je tvoja fveta volja. Zhe pa hozhefh, de fhe dalej v’ fuhoti in temoti oftanem, naj fe sgodi tvoja volja. Le gnado mi do¬ deli, te (likaj perferzhno ljubiti, in tamkej te vezimo gledati v’ nebefhki fvetlobi. — Tako rezi .Jesufu tudi ti v’ fvoji temoti in fuhoti, in potem fe popolnama njegovi fveti volji in modri previdnofti prepufti; sravin pa terdno fkleni, nikdar obifkovanja pre- fvetiga Refhnjiga Telefa savolj tega ne sapuftiti. Dalej pa premifli, ljubi moj kriftjan, de leta temota in fuhota je vzhafi pravizhna fhtrafinga od Boga savolj sanikernofti, ne- sveftobe, ali zlo pregrefhnofti dufhe. Zhe tedaj po fprizhevanji fvoje vefti fposnafh, de fi v’ kakim grehu, ali zlo v’ grefhni na¬ vadi, fposnaj, de fe je Bog od tebe od- vernil, in s’ potertim in shaloftnim ferzam fkleni, greh in grefhno perloshnoft in na¬ vado sapuftiti, in fe po fvetim Sakramentu pokore fpet s' Bogam fpraviti. Zhe to svefto ftorifh, te bo Jesuf, ki je tifti evangeljfki ozhe, kteri je fvojiga sgubljeniga fina tako dobrotljivo fprejel, 1 pet v’ gnado vsel, in ga bofh fpet s’ mirno vefljo in s' dufhnim vefeljem moliti in premifhljevati samogel v’ prefvetim Sakramentu. — Zhe pa rado- 294 voljno oftanefh v’ grehu iti v 1 grefhni per- loshnofti, ne bofli vezli dolgo Jesufa obi- fkovat hodil; sakaj „ kako bo samoglapra- viza deliti s krivizo ? Ali kako fe bo luzh sedinila s’ te/noto? Ali kako fe bo Kri- fluf fperjasnil s Belija!am“ ? — Ali gor¬ je tebi, zhe raji Kriftufa sapuftifh, kakor Belijala. — Kteriga li na tem fvetu isvolifh, per tiftimu bofli zelo nefkonzhno vezhnoft. Zhe te hudobni duh s’ to fkufhnjavo moti, de ti obifkovanje prefvetiga Refhnji- ga Telefa ni ravno tako potrebno, de bofli bres tega tudi lahko svelizhan, premifli, de to obifkovanje je gotovo dober perpo- mozhek k 1 svelizhanju; in kriftjan je dolshan, toliko sa fvoje svelizhanje ftoriti, kolikor more; in zhe po sanikernofti, lenobi ali ne- marnofti to opufii, kar bi imel sa Boga in sa svelizhanje fvoje duflie ftoriti, fe mu bo per fodbi ravno tako godilo, kakor tiftimu lenimu hlapzu, ki je bil dnarje fvojiga go- fpoda sakopal, namefti de bi jih bil k' do- brimu obernil. Leta nepridni hlapez je bil nun vershen n sunanje temote, kjer je jok in fhkripanje s 1 sobmi'). Tudi to je nevarna fkufhnjava, zhe hozhefh tako ravnati, kakor vezhidel ljudje ') Mat. 25, 30. 295 ravnajo. Jesuf nam ni rekel, de moramo po tifti fhiroki poti hoditi, po kteri nar vezh ljudi hodi, ampak po volki poti, na kteri fe jih le malo snajde. In tudi ni rekel, de vfa truma mlazhnih in lenih kriftjanov je na poti svelizbanja, ampak rekel je veli- kovezh, de je veliko poklizanih, pa malo isvoljenih. Jesuf vlim sveftim in gorezhim kriftjanam, kteri njega ljubiti in pofnemati shele, in ne letiga hudobniga fveta, tako govori: „ Vi ni (le od fveta , saka j je/l fim vaf isvolil in odlozhil od fveta, sato vaf fvet fovrashi u l ). — Tedaj, ljubi moj krift— jan, zhe shelifh Jesufa ljubiti, njemu flu- shiti in svelizhan biti, nikar ne bodi s' tem sadovoljeri, de le toliko sa Boga in sa fvoje svelizhanje ftorifh, kolikor velika truma kriftjanov ftori, ampak persadevaj fi, v' majhnim fhtevilu njegovih sveftih in gore- zhih flushabnikov in perjatlov biti, in tako fe bofh tudi tamkej v’ majhnim fhtevilu nje¬ govih isvoljenih snajdel. Tako tedaj, ljubi moj kriftjan, prema¬ gaj in saversi s 1 boshjo pomozhjo vfe 1’ku- fhnjave, ki ti jih hudobni duh v’ mifel daje, de bi te odvernil od svelizhanfkiga obifko- vanja prefvetiga Refhnjiga Telefa; in pri— ‘) Jan. 15, 19. 296 din in sveft bodi v’ dopolnjenji lete fvete dolslmofti do ljubesniviga Jesufa. Gotovo bofh obzhutil pomnoshenje boshje gnade, in m o zli v’ vlim dobrim. In kadar bofh fpos- nal in fkulil, kako obiln isvirk boshjih gnad in dufhniga vefelja je v’ teni fvetirn opra¬ vilu, ga ne bofh nikdar vezli opuftil. Vender pa glej, ljubi moj kriftjan, de te tvoje shelje, Jesufa v’ prefvetim Sakra- mentu obifkovati, v 1 kako krivizo ali ne- pokorfhino ne sapeljejo. Tega Bog nozhe imeti. Ko bi ti dolshnofti fvojiga ftanu v’ nemar pufhal in bi hodil prefveto Refbnje Telo obifkovat, bi ne ravnal po kerfhanfki pravizi. Le kadar vtegnefh in kadar ti je perpufheno, opravi leto oblikovanje; in zhe fe ne morefh dolgo pomuditi pred Jesufam, opravi kratko, pa tolikanj bolj perferzhno in ljubesnivo obifkanje. Nikar ne rezi, ljubi moj kriftjan, de ne vefh, kaj bi rekel Jesufu, kadar ga pridefh obifkat. To je fpet fkufhnjava; nikar je ne poflufhaj. Od sazhetka fe lah¬ ko poflushifh bukviz: Obi/kovanje Jesufa Kriflufa v' prefvetim Refhnjim Telefu. Lete bukvize je pervizh fpifal fveti Al- fons Liguori; v’ letu 1831 fo bile pa v’ nafh jesik preftavljene, s’ nekterimi per- ftavami. Tode morafh s’ premiflikam opra- 297 viti molitve, ki jih v’ tih bukvizah najdefh. Kadar fe bolh pa tega obifkovanja bolj pervadil, bofh tudi lahko fam s’ fvojimi laftnimi befedami s’ Jesufam govoril 5 in to bo fhe veliko boljfhi. Pa nikar ne mi- fli, de fe mora s 1 Jesufam vifoko in uzhe- no govoriti. Ravno takiga govorjenja on ne ljubi. Dokler je na tem fvetu bil, je smiram s 1 veliko ponishnoftjo in bres vfe vifokofti govoril, kakor nar revnifhi in neuzheni ljudje govore, defiravno je bil vezhna Modroft, in isvirk vfe prave uzhe- liofti. In leto fveto priproftoft je tudi fvojim Apofteljnam in vfim kriftjanam perporozhil; in de bi jim to bolj ozhitno pokasal, je poklizal otroka, ga je med-nje poftavil in je rekel: „ Refnizhno vam povem , zhe fe ne fpreobernete, in ne poftanete taki, kakor otrozi, ne hote fhli v 1 nebefliko kralje/Ivo u ‘j). To nam je pofebno v’ mo¬ litvi perporozheno. Kakor otrok, ki ko¬ maj govoriti sna, s' fvojim ozhetam govori, kadar ga kaj proli, tako mora kriltjan s’ Bogam govoriti v 1 molitvi. Govori tako s 1 fvojim Jesufam v’ pre- fvetim Refhnjim Telefu, kakor ko bi ga s’ ozhrni pred fabo vidik — O koliko rezhi ga ') Mat. 18, 3. 298 imafh profiti! sa koliko rezili fe mu imafh sahvaliti! — Premifli kdo je Jesuf , in kdo fi ti , in ti ne bo nikoli befedi smankalo pred njim. vSIie popred, ( kadar je bilo govorje¬ no od pogoftniga obhajila,) je bilo rezheno, kdo je Jesuf v’ prefvetim Šakrarnentu. Pre- mifhiuj to tudi v’ obifkovanji, in p roli ga sravin, de naj ti vfe tvoje grehe odpufti, in de naj ti fvoje fvete gnade in potrebne kerfhanfke zhednofti dodeli. — Kakor ga pa fam sa-fe profifh, tako ga proli tudi sa druge; pofebno sa vfe tifte, sa ktere fi fhe bolj dolshan moliti. Moli tudi pogofto sa fpreobernjenje grefhnikov in nevernikov. Persadevaj li, ljubi moj kriftjan, Je- sufa prav is ferza ljubiti. Zhe ga bofli prav ljubil, bolh rad prifhel k’ njemu, fe bofli rad in lahko s’ njim pogovarjal, in bofli smirain kaj naj del, kar bofli ske¬ lel, de bi ti dodelil. — Zhe fe bo pa ven- der vzbafi sgodilo, de bo tvoje ferze fulio, de ne bolh kaj vedil s’ Jesufam govoriti, fe pa ponishaj pred njim, in vfaj kaki kra¬ tek isdihljej vezhkrat isrezi, poftavim: Moj Jesuf, ufmili fe me, ker (im velik grefhnik! — Oftani per meni, moj Jesuf, nikar me ne sapufti! — O Gofpod, zhe hozliefh, me samorefh osdraviti, i. t. d. 299 Nikar savolj fuhote in dufhne revfhine, ktero vzhafi per obifkovanji Jesufa obzhu- tifh, prezej prozh ne hodi, ampak oftani pred njim s’ poni,slinim ferzam, in fpomni fe, de te vidi, de ve, sakaj fi tukej, in de mu je dopadljivo, kadar ga pridefh ob- ifkat. Zhe fuhoto, ki jo vzhafi obzhutifh, s 1 ponishnoftjo prejmefh in s’ poterpeshlji- voftjo prenefefh, li bofh velike gnade per- dobil, deliravno fe ti bo sdelo, de nizh dobri ga ne ltorifh. XIV. ^poflitovauje duhovnov. „Kdor vaf poflufha, mene poflufha; in kdor vaf sauizhuje, mene sanizhuje“ Po premifhljevanji fvetih rezili in fkriv- noft, ktere fe v’ zerkvi gode in snajdejo, ') Luk. 10, 13. 300 prernifli tudi ftan tiftih, kterim je Bog lete fvete rezhi na semlji isrozhil; in premifli fvoje dolslmofti do njih. Duhovfki ftan je fvet, zhaftitljiv, in kriftjanam svelizhanfki ftan. To lahko fpo- snafh, ljubi moj kriftjan, zhe kolikaj pre- miflifh opravila tega ftanu. Vfigamogozhni Bog, ki je isvirk vfe fvetofti in vfih gnad, nam fvoje fvete gnade vezhidel po opra¬ vilih tega ftanu deli. 1. Bog nam po fvoji milofti grehe od- pufha. — To fe sgodi v' fvetih Zakramen¬ tih kerfta in pokore, ktere duhovni po bo- shjirn povelji dodelujejo. Kadar fo Judje fvetiga Petra vprafhali po njegovi pervi pridigi, kaj jim je ftoriti sa svelizhanje njih dufh, jim je odgovoril: ,, Spokorile fe, in naj fe v fak smed vaf da kerftiti v’ imenu Jesufa Kriftufa v odpufhenje fbo¬ jih grehov '). In Jesuf je rekel fvojim Apofteljnam in vfim duhovnam: ,, Prejmite Duha. Komur bole grehe odpuflili, mu bodo odpufheni; in komur jih bote sa- dershati , mu bodo saders/umi 2 j. — Kako fvet in svelizhanfki je ftan, kterimu je Bog oblaft dal, grehe odpufhati! S 1 tem ga fvoje vligamogozhnolti deleshniga ftori. Le vfigamogozhni Bog samore grehe odpufhati, in komur on hozlie to oblaft dati. 301 2. Bog nam mozh in gnado daje, fe v’ prihodnje greha varovati. Leta gnada fe sadobi s’ molitvijo, in s 1 vrednim pre¬ jemanjem fvetih Sakramentov, pofebno pre- fvetiga Refhnjiga Telefa, ktero naf refhi, (kakor uzhi fveta Zerkevod vfakdanjih pregrefhkov, in naf varuje fmertniga gre¬ ha. — Ali tudi to gnado dobrotljivi Bog kriftjanam vezhidel po opravilih duhovfkiga ftanu deli. Duhovni uzhe kriftjane prav mo¬ liti, v’ duhu in v’ refnizi, in ne le s 1 ufti— mi; in oni vedno sa-nje molijo, pofebno per f. malhi. In per ti fveti daritvi pride tudi Jesuf, na befedo mafhnika, v’ podobo kruha, in oftane per naf v’ tej fkrivnoftni podobi, de fe kriftjanam savshiti daje, in de njih dufhe v 1 fvoji gnadi sa vezimo slav¬ ljenje ohrani. — Kako zhaftitljiv je ftan, kterimu fo take nesapopadljive fkrivnofti isrozhene! — 3. Bog fam je dal ljudem snanje ne- befhkih fkrivnoft in vezhnih refniz; on je nafh pravi uzhenik kakor pravi f. Pavl: „Nekdaj je Bog mnogo govoril ozhakam v' prerokih; sadnjizh pa v’ tih dneh nam je govoril v fvojim fjinu (i 2 j. Jesuf, $in boshji, Bog in zhlovek, nam je vfe raso- ') C. T. Sess. XIII. C. II. 2 ) Hebr. 1, 1. 2. 302 del in vfe osnanil, kar nam je sa vezhno svelizhanje potrebno. Ali ker ni hotel fam dolgo na semlji oftati in uzhiti, je osnano- vanje vezhnih refniz fvojim dnhovnam isro- zhil. Tedaj imajo le duhovni oblaft in pra- vizo, tifte fvete in svelizhanfke refnize osnanovati, ktere nafho pamet rasfvetlujejo, naf v’ veri poduzhe in poterdujejo, nam upanje dajo, prezhifto in nesapopadljivo ve- felje v’ vezlmofti najti; in nafhe ferze s' fveto Ijubesnijo do dobrotljiviga Boga na¬ polnijo. .Jesuf je duhovne prav na fvoje mefto poftavil, ker je rekel fvetim Apoftelj- nam in fploli vfim dnhovnam: Kakor je Ozke mene poflal, tako jeft vaf po- fhljem“ ' j „Kdor vaf pofhifha , mene po- flufha; in kdor vaf sanizhuje, mene sa- nizhuje u 2 j. — Kako imenitin mora ftan duhovnih uzhenikov pred Bogam biti, ker Jesuf hozhe, de naj fe njih befedam ravno taka zhaft fkasuje, kakor njegovim laftnim! De fo duhovni boshji nameftniki na semlji, fe tudi fhe fposna is drugih befedi f. Pifma. Poftavim f. Pavl pravi: ,,Od Kriflufa fmo poflani. tako de vaf Boy uzhi in opominja po naf \ 3 ) — »Spomni fe tudi, kaj je bilo rezheno, kadar je bilo ') Jan. 20, 21. 2 ) Luk. 10, 16, 3 ) II, Kor. 5, 20. 303 govorjenje od pogoftne in dobre fpovedi, de fo namrezh fpovedniki saref Jesufovi nameftniki. — Dalej je sapifano v’ f. Pif- mu, de vifhimu naj perklonimo glavo , pred duhovnim pa moramo dufho ponishati'j. Ravno tako tudi zerkveni uzheniki pi- fhejo, de duhovni fo pravi nameftniki boshji. Poftavim, f. Krisoftom pifhe: Duhovni fo prav pofebno boshja laftnina; oni fo njegovi flushabniki in njegovi nameftniki. Jesuf Kriftuf je vifhi in pravi Paftir fvoje zhede; on je pervi Uzhenik, Pofve- zhevavz in i^hkof nafhih dufh; on je Du- hovin na vekomaj. In on duhovne deleshne ftori fvojiga vezhniga duhovftva; jim da oblalt, njegove ovze pafti sa vezimo shiv- ljenje, s 1 befedami vezhniga shivljenja, in s' nebefhkim kruham, ki vezimo shivljenje da. Po tej oblafti preganjajo liudobniga du¬ ha, odpufhajo grelie, opravljajo Bogu nar fvetejfhi daritev. Jesuf fam fe jim pokorili fkasiie, in na njih befedo pride na oltar in prebiva v’ nesapopadljivi fkrivnofti prefve- tiga Refhnjiga Telefa. Sdaj pa tudi premifli, ljubi moj krift— jan, velike in fvete dolshnofli , ki jih imafh Sir. 4, 7. 304 do duhovnov, ktere je vfigamogozhni vezhni Bog na fvoje mefto na tem fvetu poftavil. 1. Lahko fposnafh, de perva dolshnoft do tako fvetiga in zhaftitljiviga ftanu mora biti pofebna zha/l , ki jo morafh duhovnam fkasovati. — „ Zhafti Boya is žele fvoje dufhe, in zhafti duhovne (< 1 ) -— >S. Pavl pravi, de duhovni, pofebno tifti, ki pri— digvajo in uzhe, fo dvojne zhafti vredni 2 ). V’ sgodbah ftarih zhafov fe bere, de fo zlo neverniki, ki praviga Boga nifo posnali, fvoje duhovne vifoko zhaftili. Tako fe, poftavim, bere od Perfov, de fo fvoje duhovne tako zhaftili, de je njih kralj vfe- lej mogel duhovin biti, fzer ga nifo hotli kralja fposnati. Egipzhani fo tako zhaft in tako saupanje imeli do fvojih duhovnov, de nifo hotli, de bi bil kdo drugi njih nar vezhi pravde in teshave rasfodil, kakor duhovni; in temu rasfojenju fo fe prezej podvergli. Rimljani fo duhovfki ftan v 1 taki zhafti imeli, de nifo perpuftili, de bi bil duhovni, kdor bi bil hotel, ampak le take moshe fo v 1 ta ftan prejemali, kteri fo she pred na kaki vifoki ftopnji bili, ali kako zhaftitljivo flushbo opravljali. — Ker fo neverniki tako vifoko zhaftili fvoje duhovne, ki fo bili flu— ‘) §ir, 7, 33. I. Tim. 5, 17. 305 shabniki hudobniga duha, (sukaj kar ne¬ verniki darujejo , hudobnima, duhu daru¬ jejo , in ne Bogu«'); koliko bolj bi imeli kriftjani fvoje duhovne zhaftiti, kteri nifo le flushabniki, ampak tudi nameftniki pra- viga shiviga Boga. — Ali veliko jih je med kriftjani, ki duhovne malo fpofhtujejo in zhafte; po krivizi hudo od njih govore; jih sanizliujejo, in njih nar manjfhi nepo- polnamofti kakor velike grehe rasglafujejo in preliljujejo; in velikokrat ravno to, kar is nar boljfhiga namena in po fvoji dolsh- nofti ftore, jim na 1’labo obrazhajo in hu¬ dobno islagajo. Ker fo duhovni tudi ljudje, kakor drugi, fe med njimi tudi marfikteri najde, ki ne shivi po fvetofti fvojiga ftanu. Med dvanajft Apofteljni, ktere li je bil .Jesuf isvolil, je bil eden, ki je bil „ hudobni duh« 'j — Gorje takimu duhovnimu! Ojftro ga bo Bog fodil in ojftro fhtrafal v’ vezh- nofti, zhe fe refnizhno ne fpokori. — Pa tudi takiga duhovniga, moj kriftjan, li dol- shan zhaftiti; ne savolj njegove perfhone, fhe menj savolj njegoviga djanja, ampak savolj njegoviga ftanu, in savolj Boga, de dopoinifh boshjo sapoved. Nikar ga ne ') I. Kor. 10, 20. 2 ) Jan. 6,71. 20 306 sanizhuj, nikar od njegovih grehov bres prave potrebe ne govori, ampak jih veliko- vezh sakrivaj in sagovarjaj, kolikor po pravizi morefh. Jesuf ti je lep sgled od tega dal. On je dobro posnal fvojiga is- dajavza, je dobro vedil njegove hudobne namene, pa vender ni nikoli nizh lnidiga od njega rekel, ampak ga je smiram zha- ftil, kakor vfe druge fvoje Apofteljne. Smi¬ ram ga je v’ fvoji drufhini imel ; in kadar jih je, dokler je fhe fam uzliil, pridigovati poflal, in jim mozh dal, zhudeshe delati ni nobeniga raslozhka ftoril med njim in vfimi drugimi Apofteljni. Per sadnji vezherji ni hotel ozhitno in na glaf povedati, kdo bo njegov isdajavz, in je njemu ravno tako dal prefveto Reflmje Telo, kakor vfim dru¬ gim; in na oljfki gori, kadar je leta ne- frezhni Apoftelj prifliel Jesufa njegovim fo- vrashnikam isdat, ga je .Jesuf, v’ snamnje 1'voje ljubesni in zhafti do Tvojih Apoltelj- nov, imenoval fvojiga perjatla. — Vfe to, pravi f. Ambrosh, je Jesuf sato ftoril, de je pokasal, kako vifoke zhafti vredin je ftan duhovna Kriftufoviga. Ref je, de fo duhovni tudi ljudje, ka¬ kor drugi, ali vender fo povsdignjeni zhes vfe druge, savolj njih ftanu, ker fo boshji nameftniki. Shivljenje duhovniga bi imelo 307 biti fpodobno in fveto; ali vender, ko bi tudi tako nevredin bil, kakor Judesh, je smiram boshji nameftnik, dokler v’ fvojim ftanu in v’ pravi veri oftane, in ga mo-, rafh fpofhtovati po Jesufovim sgledu in savolj Boga. Sanizhevanje duhovnih pa- ftirjev perpelje zhloveka v’ rasujsdanoft in v’ nar vezhi grehe. Tak zhlovek tudi ker- fhanfke vere; in vfiga kar je fvetiga, ve¬ liko ne zhafti. Vezhidel le prevsetni, napuh- njeni in pregrefhni ljudje duhovne in du- hovfki ftan sanizhujejo. Bog vezhidel take ljudi, ki njegove nameftnike sanizhujejo, s’ tem pofhtrafa, de jih prepufti njih prevset- nofti in flepoti, in po fvoji ftraihni in fveti pravizi perpufti, de bres f. Zakramentov in bres pomozhi tiftih umerjejo, ktere fo v* fvojim slavljenji sanizhevali. 2. Druga poglavitna dolshnoft verniga kriftjana do duhovnov je pokorfhina. (Od te dolshnofti je bilo she popred govorjenje v’ tih bukvah, kadar fe je namrezh od kerfhanfke pokorfhine fploh govorilo.) 3. Ker fo dufhne dobrote; ktere ti boshji nameftniki dele, tako velike, mora tudi tvoja hvaleshno/t do njih velika biti, ljubi moj kriftjan. Krisoftom tako govori kriftjanam, ki fo duhovnam nehvaleshni: „Nehvaleshni kriftjani! tako fe tedaj sa- 20 * 308 hvalite Tvojim duhovnam sa vfe njih velike dobrote? Ali vam nifo po opravilih duhov¬ nov vafhi grehi odpuflieni in fte fpet s’ Bogam fpravljeni? Ali ne darujejo duhovni sa vaf prefvete daritve? Ali vam ne dajejo oni Telefa in Kervi Jesufa Kriftufa vshiti? Ali vaf ne uzhe oni vezhnih refniz? Ali ne lomijo oni vafliim otrokam kruha boshje be- fede? Ali vam ne osnanujejo oni boshjiga kraljeftva, in ali ne molijo sa vaf, de bi prifidi v’ njegovo kraljeftvo u ? — Ref je fzer, de dufhne dobrote, ki nam jih duhovni dele, pridejo od Boga, in satorej morajo kriftjani narpred Bogu sa-nje hvaleshni biti. Ali Bog vender hozhe, de naj tudi duhovnam sa-nje hvaleshnoft fkasu- jejo. JSej fo tudi zhafne in telefne dobrote, ktere nam ftarfhi in drugi dobrotniki dele, prav sa prav boshje dobrote, sakaj vfe dobro pride od Boga 1 }, pa vender nam Bog sa- poveduje , de jim moramo hvaleshni biti. Ko¬ liko vezli tedaj duhovnam, kteri nam vezhne dobrote dele. — Tedaj bodi is ferza hva- leshin, ljubi moj kriftjan, fvojim duhovnim paftirjem in uzhenikam, in fkashi jim tudi per vlaki perloshnofti fvojo hvaleshnoft s’ befedo in v’ djanji. Pofebno pa moli sa-nje; ') Jak. 1,1?. 309 de bi jim Bog gnado dal, de bi fvoje fvete dolshnofti smiram sv e J) o opravljali, Bogu v’ zhaft, in v 1 vezimo svelizhanje dufli, ki fo jim isrozhene; de bi fe s’ njimi vred v 1 vezh- noIti per Dobrim Paftirji snajdli. Dopolnuj svefto lete kerfhanfke dolsh¬ nofti do vlili duhovnov, pofebno do tiftih, ktere ti je boshja previdnoft dala, de te uzhe, in po poti pokore in kerfhanfkih zhed- noft proti nebefam vodijo. Zel zhaf fvojiga shivljenja potrebujefh njihpomozhi, pofebno je bofh pa na fmertni poftelji potreboval. Varuj fe vfiga, kar ti prepovedujejo, in perporozhajo. Veruj vfe, kar te v’ boshji pravizi uzhe, in saversi, kar ti savrezhi reko; in bofh frezhin she na tem fvetu in zelo vezhnoft. Tukej najdefh sdaj nektere sglede, ljubi moj krifljan, is kterili bofh fhe bolj fposnal, kako vifoko fe morajo zhaftiti boshji na- meftniki na semlji, in kako je Bog rasslia- ljen, kadar fe kdo soper njegove flushab- nike in nameftnike pregrefhi. Mojsef je bil nar sveftejfhi flushabnik boshji, in njegov nameftnik med Israelzi, s’ kterim je Bog govoril od oblizhja do ob- lizhja, kakor perjatel s’ fvojim perjatlam govori, in on je svefto Israelzam boshjo befedo in voljo osnanoval. Pergodilo fe 310 je pa, de fta Avon in Marija, (njegov brat in njegova seftra,) soper njega go- dernjala, rekozh: „Kaj je Boy le po Moj- sefu govoril? kaj ni tudi nam ravno tako govoril u ? — Mojsef, ki je bil nar krot- kejfhi mosh na sernlji, je s 1 voljno poter- peshljivoftjo njih hudobno govorjenje poflu- fhal in ni nizh rekel. Bog pa, ki je hotel fvojiga flushabnika in naineftnika pozhafte- niga imeti, ju je pred-fe poklizal, jima je nju nefpamet in prevsetnoft ojftro ozhital; in potem je Marija, sa fhtrafingo, vfa go¬ bova poftala, de je bila vfa bela, kakor fneg, fedem dni *). In ko bi Mojsef ne bil sa-njo profil, bi morebiti ne bila per shivljenji oftala. $he drugi sgled fe najde v 1 fvetim Pifmu, is kteriga fe fposna, kako Bog vzhafi she na tem fvetu, (gotovo pa na unim,) prevsetne ljudi pofhtrafa, kteri du¬ hovnov ne fpofhtujejo in jim pokorni nifo. — Kralj Ozija je bil od sazhetka dober in bogabojezh; potem pa ga je njegova frezha in kraljeva vifokoft prevsetniga ftorila, tako de je Gofpoda fvojiga Boga sapuftil, in je hotel v’ fvoji prevsetnofti tudi duhovfko zhaft imeti; je tedaj fhel v’ tempelj in je hotel IV. Mojs. 12. 311 kadilo na altarji Bogu darovati. To je bil Bog le duhovnam ftoriti sapovedal, vfim dragim pa ojftro prepovedal. Kadar je ve¬ liki duhovin Azarija to vidil, fe je kralju vftavil in mu je rekel: „ To ni tvoje opra¬ vilo, Ozija, de bi kadilo daroval Gofpo- du; to je opravilo duhovnov“ . . . Na to fe je kralj, ki je slie kadilnizo v’ rokah dershal, rasjesil in je shugal duhovnam. Ali na enkrat je gobov poftalj in kadar fo duhovni vidili, kako ga je Bog vdaril, fo ga prezej is tempeljna isgnali; in tudi fam je hitel is tempeljna, vef preftrafhen, ker je sazhutil boshjo roko, ki ga je vdarila. In oftal je gobov do fmerti. Zhe Bog ne pokashe vfelej she na tem 1’vetu, kako je rasshaljen, kadar fe njego¬ vim nameftnikam nepokorfhina in nezhaft fkasuje, bo v’ vezhnofli vfe sanizhevavze duhovnov toliko bolj gotovo pofhtrafal, ko¬ likor je duhovftvo v’ nafhih kerfhanfkih zha- fdi bolj fveto, kakor je bilo nekdaj med Israelzi. V’ sgodbah israelfkiga Ijudftva fe bere sgled od neverniga kralja Alekfandra Ve- likiga, kako vifoko je zhaftil vifhiga du- hovniga v’ Jerusalemu. Leta kralj, potem ') II. Paralip. 26. 312 ko je bil veliko drugih meft rasdjal, je fliel s 1 fvojo vojfko proti Jerusalemu, s 1 name- iiam, tudi leto mefto pokonzhati, in vfe ju- dovfke duhovne pomoriti. Kadar je to vi- fhi duhovin Jadus svedil, fe je ponishal pred Bogam s’ fvojimi duhovni in s’ vfim ljudftvam , in ga je profil, de naj jih obva¬ ruje v 1 tej veliki nevarnofti. Potem je oble¬ kel fvoje duhovfko oblazhilo, in je fhel s’ fvojimi duhovni kralju Alekfandru naproti. Kadar fo jih kraljevi vojfhaki od delezh vidili, nifo drugazhi miflili, kakor de jih bo Alekfander prezej vfe pomoriti ukasal. Ali kadar je vifhi duhovin bliso prifhel, fe je kralj tako savsel, de fe je pred njim na semljo vergel in je Boga molil, kteriga duhovin in nameftnik je Jadus bil. Potem fe je Israelzam dobrotljiviga fkasal, in jim je vfe dovolil, kar ga je Jadus sa-nje profil. Ker je nevernik tako vifoko zhaftil bo- shjiga nameftnika, kako bodo samogli po- fvetni krifljani pred Bogam sagovarjati fvoje sanizhevanje, s’ kterim fe vezhidel obna- fhajo do kerfhanfkih duhovnov, ki fo fhe bolj boshji nameftniki, in tedaj fhe vezhi zhafti vredni, kakor fo bili judovfki duhovni? Zefar Konfhtantin Veliki, ki je bil pervi kerfhanfki zefar, je vifoko zhaftil duhovne. 313 Nikdar ni perpuftil, de bi bil kdo flabo go¬ voril od duhovnov vprizho njega; in vezh- krat je rekel, de ko bi vidil kakiga duliov- niga grefhiti, bi ga pokril s’ fvojim zefar- fkirn plajfhem, de bi fkril ljudem. S 1 tem je hotel na snanje dati, kako velika dolsh- noft in kako potrebno je kriftjanam, duhov- fki ftan v’ zhafti imeti; sakaj is nezhafti, ki fe temu fvetimu ftanu ftori, pride veliko hudiga, in vzhafi tudi krive vere. Sato je pifano v 1 f. Pifmu: ,, V davi pa/lir ja, in ovze bodo raskropljene 'J. Tudi je zefar Teodosi Veliki boshjim nameftnikam smirarn veliko zhaft fkasoval. Leta zafar je bil poboshin kriftjan, vender fe je pa enkrat mozlino pred Bogam pre- grefhil, ker je veliko ljudi v’ mefti Tefalo- niki, ki fo fe bili soper njega fpuntali, umoriti ukasal; in med njimi je bilo veliko nedolslmih. Kadar je potem v’ Milan ali Majland prifhel, je hotel v’ zerkev iti; ali f. Ambrosh, ki je bil fhkof te zerkve, ga je vftavil in mu ni perpuftil v’ zerkev fto- piti. Zefar fe je savsel, in je fhkofu rekel, de je tudi kralj David velike grehe grefhil, in lo mu bili odpufheni. Ambrosh mu je na to odgovoril: „Ker fi Davida po- ') Zahar. 13, 7 , 314 fnenial v>’ smotah, ga pofnemaj tudi v' pokori — In Teodosi, defiravno je bil tako mogozhin zefar, fe je ponishno pod- vergel pokori, ktero mu je boshji nameftnik Ambrosh naloshil; in potem, ko jo je bil opravil, je odveso sadobil in je Imel fpet v’ zerkev iti. Zhe leta veliki sgled premiflimo, fe moramo sazhuditi, kadar vidimo uboge revne ljudi ki fo prezej rasshaljeni, kadar jih du¬ hovni savolj njih grehov fvari. Kadar du¬ hovni to ftori, dopolni dolshnoft ljubesni do Boga in do blishnjiga in dolshnoft fvojiga ftanu. Gorje kriftjanu, kteri ne prejme s’ ponishnoftjo in v’ duhu pokore fvarjenja duhovniga paftirja. Zhe fe mu odgovarja ali vftavlja, fe Bogu vftavlja, in li ftrafhin odgovor sa dan fodbe na veft naklada. Varuj fe ti, ljubi moj kriftjan, de nikdar v’ ta greh ne padefh. Poflufhaj glaf fvojiga duhovniga paftirja in boshjiga nameftnika, kakor boshji glaf. Zhe te fvari, ftori fvojo dolshnoft •, poflufhaj ga ponishno in v’ duhu pokore, in bodi mu pokorili, in tako bofh tudi ti fvojo dolshnoft ftori!. Nikar ne glej na nje¬ gove laftne pregrefhke in nepopoinamofli; tudi ne na njegovo rojftvo, zhe je imenitnih ali revnih ftarfhev; tudi ne na njegovo per- fhono ali na kake druge sunanje okolifhine; 315 ampak fpomni fe njegoviga ftanu, v’ kterim je s daj, in njegove vifoke ftopinje, ker ga je Jesuf Kriftuf na fvoje mefto poftavil; fpomni fe njegove oblafti, ktero mu je Bog dal; njegovih fvetih opravil in vifokih fkriv- noft, ktere mu je Bog isrozhil; in mifli fi, de Jesufa Kriftufa pred fabo vidifh v’ per- fhoni njegoviga nameftnika. XV. Varuj fe liucllga« „Ne daj fe premagati hudinni, ampak premagaj hudo s’ dobrim “ '). Po premifhljevanji lepih kerfhanfkih zliednoft in dolshnoft najdefh tukej, ljubi moj kriftjan, fhe marfikteri dober nauk od tega, kar fe ti je ogibati, in potem od tega, kar ti je Boriti, de bofh pravizhin kriftjan: ‘j Rimi. 12, 21. 316 sakaj kerfhanfka praviza pravi: Varuj fe hudiga in /lori dobro. 1. Taruj fe limlolmiga govor¬ jenja. Kdor skeli kerfhanfko in mirno slav¬ ljenje na tem fvetu imeti, in na unim vezhni mir vshivati, fe mora pofebno hudobniga govorjenja varovati, po nauku f. Apoftelj- na Petra : „ Kdor hozhe slavljenje lju¬ biti, in dobre dni viditi , naj sdershi /voj jesik od hudiga, in /boje ufla, de ne bodo kaj golj/iviga govorile u '). S 1 nobeno rezhjo fe zhlovek tolikokrat in tako lahko ne pregreflii, kakor s’ fvo- jim govorjenjem. Nato fe bere v 1 f. Pifmu, de ,j kdor dobro varuje /voje ufla , tudi fvojo dufho dobro varuje u 2 j. Jakob pravi „ Kdor fe s' befedo ne pregreflii , je popolnama mosh 3 J. In Jesuf naf uzhi: „ Is /bojih befedi bo/h opravizhen, in is /bojih be/edi bofh obfojen u 4 ). — Te be- fede fvetiga Pifma, ki fo vezhna refniza, bi imele v’ nafhih ferzih terdin fklep obu¬ diti, fe fkerbno varovati vliga hudobniga 1 1 I. Petr. 3, 10. 2 ) Prip. 13, 3. 3 ) Jak. 3, 3. ') Mat. 13, 37. 317 govorjenja. — De bofh ti, ljubi moj krift— jan, to bolj terdno fklenil in bolj svefto o- hranil, premifli nauke, ki jih tukej najdefh. 1. Nikdar ne Urezi nobene nezhifte in nefpodobne befede. — §*. Pavl naf uzhi, de nizh nezhiftiga fe ne fme imenovati med kriftjani 1 ). Nefpodobne befede in nezhifte pefmi obude v’ ferzu pregrefhne mifli in hudobne shelje; fo grosno nevarne, pofebno mladim ljudem, in ognjulijo dufho tiftiga, ki jih isrezhe, kakor tudi vlili tihih, ki jih s’ dopadenjem poflufhajo. Kdor ima nava¬ do, take befede govoriti, in sravin pravi, de nizh hudiga ne mifli, pokashe, de je njegova pamet otemnjena, njegov duh po- pazhen, njegova veft oterpnjena in njegovo ferze nagnjufno. Ali ne le ozhitno nezhiftih befedi fe morafh varovati, ljubi moj kriftjan, ampak ogibaj fe tudi tiftiga sakritiga govorjenja, ktero fe lahko na 1 'labo oberne, in drugim perloshnoft daje, kaj nezhiftiga mifli ti. Tako govorjenje je vzhali fhe bolj nevarno, ka¬ kor ozhitno nezhifte befede, kakor je tu¬ di flrupena kazha bolj nevarna, kadar je pod travo fkrita 5 kakor kadar ozhitno na poti leshi. ') Efes. 5, 3. 318 §!kerbno fe tudi varuj, ljubi moj krift- jan, tiftih grefhnih befedi, ki jih pofvetni ljudje, ki Boga ne ljubijo, tolikokrat v’ jesi isreko, varuj fe kletve. Med kriftjani bi lete befede zlo snane biti ne imele, sakaj kriftjan ve, de je Bog povfod, in naf smi- ram flifhi. Per tej perloshnofti naj ti bo tudi to perporozheno. Zhe imafh navado, boslije ime, ali prefveto ime Jesufovo po nepotreb¬ nim imenovati; fi persadevaj, fe tega odva¬ diti. Boshje ime je tako fveto, de je Bog prepovedal, ga po nepotrebnim isrezhi: To¬ rej ga le vfelej s’ zhaftjo in ponishnoftjo isrezi, in nikdar ne v’ fmehu, ali v’ sazhu- denji, ali fploh bres potrebe; ,.sakaj Go- fpod ne bo tifliga sa nedolshniga fposnal, kteri bo imenoval po nepotrebnim ime Gofpoda fvojiga Boga u '). 2. Ne bodi prenagel in nefpametin v’ govorjenji. — Ne le grefhniga in ne- fpodobniga govorjenja fe morafh varovati, ljubi moj kriftjan, ampak tudi v 1 dobrim govorjenji fe varuj vfe nefpameti. Ne pof- nemaj tiftih, kteri v’ kaki drufhini le radi smiram farni govore. $veto Pifmo pravi, de od tifliga, ki prerad govori, je veliko ') II. Mojs. 20, 7. 319 vezli neumniga , kakor pametniga upati 1 "). Govori tedaj malo, in veliko poflufhaj, sa- kaj „kjer je veliko govorjenja, ne bo bres greha : kdor pa mero ima v' fvojih befe- dah, je nar modrejfhi" 2 ) Naj bo te¬ daj tvojiga govorjenja malo'' *). — Rad tedaj molzlii; tode mora tvoje molzhanje modro in ponishno biti, in mora priti is ljubesni do Boga, ne pa is kake fkrite prevsetnofti, ali is kake bojezhnofti, ali is prevelike shalofti. Tudi nikar prenaglo ne odgovori, pre- din tifti, ki te vpraflia, isgovori; sakaj ..kdor pred odgovori, predin poflufha, pokashe, de je neumin in jramote vre- din 4 ). — Kadar kdo govori, fe varuj, mu v’ beledo planiti, predin dobro isgovori; to je nefpodobno. „ Dokler kdo drugi go¬ vori, ne sazhni govoriti ' 6 b ). — Nikar li ne upaj od kake rezili govoriti in foditi, ki je dobro ne vefli in ne rasumifh; in nikdar fe ne prepiraj sarezhi, ktere te ne sadenejo in na kterih ti ni nizli leshezbe. Kadar fposnafh, de je Bog rasshaljen s 1 kakim govorjenjem, ne bodi deleshin tega govor¬ jenja, ampak raji prozli pojdi, zhe morefh. ‘) Prip. 29, 20. 2 ) Prip. 10, 19. 3 ) Pridig. 5, 1. 4 ) Prip. 18, 13. 5 ) §ir. 11, 18. 320 ,,Sa tiflo rezh, ki te ne obteshi, fe ne pre¬ piraj; in v’ fodbi greflmikov fe ne po¬ mudi" 1 ). 3. Nikar nikoli ne opravljaj fvojiga blishnjiga. — Opravljati fe pravi, pre- grefhke, ali kake flabe laftnofti lVojiga blishnjiga drugim praviti, po pravizi, kakor fo. Zhe pa kdo ve, de to, kar od fvojiga blishnjiga perpoveduje, ni ref, je kriv obre¬ kovanja. Kdor od grefhniga djanja fvojiga blish¬ njiga govori, ki je she mano , fe pregre- fhi soper ljubesin do blishnjiga. Ali veliko bolj fe pregrefhi, kdor od takih grehov fvojiga blishnjiga govori, ki fo fzer ref- nizhni, pa nijfo mani. S’ tem fe blishnji— mu vzhali velika framota in velika fhkoda ftori 5 in opravljivz fe pred Bogam sadolshi, de mora vfo to flikodo blishnjimu pover- niti, kolikor je mogozhe. —■ ^»he vezhi greh je pa obrekovanje. — Premifli vfe to bolj na tanko, ljubi moj kriftjan, de bofh dobro fposnal, kako gerdi fo ti grehi, in de fe jih bofh bolj fkerbno varoval. Premifli narpred, kako in kdaj zhlo- vek greh opravljanja ftori. Leta greh ftori, §ir. n, 9. 321 kdor od kakih pregreh fvojiga blishnjiga bres potrebe govori 5 kdor kako flabo go¬ vorjenje podaljfha, ker fhe kake okoliftave perpoveduje in rasodeva, ki nifo fhe snane, bile; kdor fe hudobno pofmehuje obnafhanju in djanju fvojiga blishnjiga, kdor na hudo obrazha in islaga namene fvojiga blishnjiga, bres de bi vedil, is kteriga namena njegov blishnji ravna; kdor fi persadeva, dobre dela fvojiga blishnjiga pred ljudmi poni- sliati in pomanjfhati, kakor ko bi bile is kakiga flabiga namena ftorjene. — Varuj fe vliga tega, ljubi moj kriftjan, in oprav¬ ljive ufta naj bodo delezh od tebe 'J. Greh opravljanja fe vzhafi tudi ftori s 1 molzhanjem. Poftavim, ko bi kdo kakiga zhloveka, kteriga ti dobro posnafh, vprizho tebe po pravizi pohvalil, in ti bi le molzhal, bi s 1 tem tako rekozli na snanje dal, de ni hvale vredin, in de kaj hudobniga od nje¬ ga vefh. 8he bolj bi le pregrefhil, ko bi, poftavim, rekel: Ko bi hotel govoriti, bi kaj drusiga vedil povedati od tega zhlove¬ ka, pa nozhem. — Ko bi ti tako govoril, bi saref nizh hudobniga od fvojiga blish¬ njiga ne povedal, pa bi ga vender gerdo opravljal; in kdor bi te flifhal tako govo- 2 1 ') Prip. 4, 24. 322 riti, bi morebiti vezli lmdiga od tega zldo- veka minil, kakor je ref kriv. Nekleri tudi opravljajo, sravin pa ufmi- Ijenje do blishnjiga fkasujejo, in miflijo potem, de imajo ljubesin do blishnjiga, pa fe mozlino pregrefhe soper leto ljubesin. To fe vzhafi tudi bogabojezhim diifham per- godi, in je tedaj tolikanj bolj nevarno. In zhe fe navadijo tega opravljanja, je njih poboshnoft prašna pred Bogam, sakaj v’ f. Pifmu fe bere, de kdor fvojiga jesika ne sdershuje, ni refnizhno poboshin ' J. Va¬ ruj fe ti, ljubi moj kriftjan, takiga oprav¬ ljanja. — De bofli pa to bolj rasumel, ti tukej sgled dam. Tega opravljanja bi ti kriv bil, ko bi vedil, de je kdo kaj pregrefhil, in bi potem to komu, poftavim, tako per- povedoval: Ali li flifhal, kaj fe je sgodilo? kako je to shaloftno! — To fo tako dobri ljudje. — To je tako pametna dekle. — To je tako sveft flushabnik. — Kdo bi bil to kdaj miflil! — Oh! kako fe meni fmili! — Molimo sa-nj. — In po takih befedah kerfhanfkiga ufmiljenja bi tedaj povedal, kaj je tvoj blishnji pregrefhil. To je gerdo, hudobno, hinavlko opravljanje. To je ravno tako, kakor ko bi zhlovek v’ eni roki ojfter 0 Jak. 1, 26. 323 nosh imel, v 1 drugi pa dobro sdravilo, in bi fe komu perblishal in bi ga globoka vre- sal, potem bi mu pa prezej sdravilo na rano navesal. — Ali bi ne bilo veliko bolj— fhi, de bi ga ne vresa], kakor de mu potem sdravilo daje? — Jj>. Franzifhk Ta¬ lesi pravi, de tako opravljanje je kakor ftrupena pfhiza, ki je v’ olje pomozbena, in tedaj fhe bolj globoko vbode. Bodi previdin, ljubi moj kriftjan, in vedno fe varuj, kadar fi v’ drufhini, de kaj ne rezhefh ali ne ftorifh, kar bi bilo zhafti in d ob rim u imenu tvojiga blishnjiga nafproti. Vzhali je ena lama befeda, ali kako pofmehovanje, ali odmajanje s' glavo she sadofti, de kdo kaj hudiga mifli in ver¬ jame od blishnjiga; in bi tih hudobnih mifel ne bil imel, ko bi fe bil ti bolj varoval. Premifli dalej isvirk opravljanja. — Nekteri opravljajo is hudobije, is nevofhlji- vofti, is fovrafhtva; in opravljajo s 1 tem na- menam, de bi blishnjimu hudo Itorili. Nek¬ teri pa opravljajo po navadi in po nefpameti, bres hudobniga namena; in ker radi vfe po¬ vedo, kar vejo. — Kdor is hudobniga na¬ mena opravlja, ftori veliko vezlii greh, ka¬ kor kdor opravlja po nefpameti bres hudob¬ niga namena; pa vender tudi leta grefhi. Opravljanje je vfelej greh. * 21 324 Kdor pa is refnizhno dobriga name¬ na, po pravizi, po pameti in previdnofti, kake pregrehe fvojiga blishnjiga tiftimu po¬ ve, kteri ima kako oblaft zlies tega zhlove- ka, ne opravlja, ampak flori dobro delo kerfhanfke ljubesni, in fvojo dolslinoft do¬ polni. S’ tem bo morebiti.fvojimu blLshnjimu k 1 svelizhanju pomagal, in bo morebiti tudi kako flikodo ali kako pohujfhanje odvernil ali vftavil. Ko bi kdo v’ takih okolfhinah molzhal, bi ne flori! prav. Boljfhi je, hudo¬ bijo kakiga zhloveka na snanje dati tiftimu, ki ima oblaft zhes-nj, kakor perpufliti, de fe fhkoda ali kriviza ljudem dela, ali pohuj¬ fhanje daje. Praviza, ki fmo jo blishnjimu dolshni, gre pred ljubesnijo; ali velikovezh: Praviza je nar perva dolshnoft ljubesni do blishnjiga. Premifli tudi, ljubi moj kriftjan, kako gerd in ofludin greh je opravljanje. — De bofh to bolj fposnal, premifli, koliko lepim zhednoftim je ta greli nafproti. Opravljanje je nafproti pravizi; sakaj praviza fploh prepoveduje, blishnjiga po- fhkodovati; ali s’ opravljanjem fhkodo ftorifh pervizh tiflim, ki te poflufhajo, ker jim per- loshnoft dafh, deleshnim poftati tvojiga gre¬ ha; in drugizh ftorifh fhkodo, in vzhaligros- no veliko fhkodo tiftimu; kteriga opravljafh, 325 ker mu pomanjfhafh, ali pa popolnama od- vsamefli pofhtenje in dobro ime, pofebno kadar kako grefhno djanje fvojiga blishnjiga rasodevafh, ki ni 1'lie nobenimu snano, ka¬ kor le tebi. tem mu samorefh grosno ve¬ liko fhkodo ftoriti, vezlii, kakor ko bi mu kaj vkradel; sakaj „dobro ime je vezli vredno, kakor veliko boV fliflial befedo soper fvojiga blishnjiga? Naj umerje v tebi, in saupaj, de te ne bo rasgnala“ 2 ). — Nikar prezej ne verjemi, kadar kaj llabiga flifhifh soper fvojiga blishnjiga. Tako ftoji sapifano v’ f. Pifmu: „Kdor prezej verjame, je lah- kiga ferza, in bo pomanjfhan“ 5 j. — Tudi taziga opravljanja lahko ne verjemi, ki je she povfod snano in rasglafhenoj sakaj ljudje fo fploh tako nagnjeni v’ leta greh, in itako radi poflufhajo, verjamejo in ras- glafujejo opravljanje, de je krnalo povfod snano, kar kdo hudobniga isrezhe soper fvojiga blishnjiga. — Oh! kako pregrefhno in popazheno je vender zhlovefhko ferze! — Kadar zlilo v ek kaj dobriga govoriti fli— Prip. 35, 33. ‘0 §ir. 19, 10. 3 ) §ir. 19, 4. 339 fhi od fvojiga blishnjiga, ne verjame rad, in prezej mifli in pravi, de je morebiti is kakiga- flabiga namena ftorjeno. Kadar pa flifhi kaj hudobniga, prezej verjame, in fhe vezli verjame , kakor fe mu pove. — To je tolikanj bolj shaloftno, ker fe veliko¬ krat vidi, de fo zlo taki kriftjani v’ tem sapopadeni, kteri fzer radi molijo, pridno v' zerkev hodijo, in pogofto fvete .Sakra¬ men (e prejemajo! — — Varuj fe tedaj, ljubi moj kriftjan, te hudobne navade; nikal¬ ne verjemi, kar hudobniga flifhifh soper fvojiga blishnjiga, pofebno kadar nobene oblapi zhes-nj nimafli. Sadu j izb tudi fhe premifli, ljubi moj kriftjan, kako ti je ravnati, kadar fi fam opravljan. Kadar flifhifh, de je kdo kaj hudiga od tebe rasglafil, nikar fe ne jesi, in nikar prezej vfiga ne verjemi; morebiti ni bilo tako hudo od tebe govorjeno, kakor fe ti perpoveduje; vfakdanja fkufhnja naf uzhi, de ljudje, kteri radi prenafhajo oprav¬ ljanje, vezhidel nekoliko drugazhi, vzhali pa tudi vfe drugazhi perpovedujejo, kakor je bilo rezheno. — Tudi nikar prezej kaj hudiga ne rezi soper tiftiga, ki te je oprav¬ ljal; sakaj f. Pavl nam pravi: v Ne po- vrazhnjfe kuduja s’ hudim“ l J. — Potem fe Rim. 13, 17. * 22 340 poglej v’ ogledalo fvoje vefti, in dobro premiHi, zhe li ref tak, kakor fe od tebe govori. Zhe fposnafh, de fi saref tak, rezi fam per febi s' ponishnim ferzam: Prav fe mi godi; saflusliil lim to in fhe veliko vezh. — Nikar fe ne isgovarjaj, in nikar s’ no¬ vimi grehi (s’ lashmi) ne sakrivaj fvojih gre¬ hov, ampak molzhi, in v’ duhu pokore pre- nefi, kar li saflusliil. Zhe pa najdefh po fprizhevanji fvoje vefti, de nili kriv tega, kar fe od tebe go¬ vori j ali de vfaj tako kriv nili, kakor fi obdolshen, prejmi s’ ponishnoftjo in poter- peshljivoftjo Jela krish, kakor is boshjih rok. — Premifli, zhe nili morebiti fam perlosh- nofti dal temu opravljanju s’ kako neprevid¬ no ftj o bres hudiga namena. Zhe fposnafh, de fi ref to perloshnoft dal, fe ponishaj pred Bogam in saupaj, de ti dobrotljivi Bog tega ne bo v’ greh sarajtal, ker nifi is hudiga namena ravnal, zhe bolh le sdaj voljno poterpel opravljanje. Nravi n pa terd- no fkleni, v’ prihodnje bolj previdin biti in fe bolj fkerbno varovati pred hudobnimi jesiki. Zlie pa fposnafh, de nifi zlo nizh fam kriv tega opravljanja ali obrekovanja, ki fe je soper tebe vsdignilo, fe pa savij v' plajfh fvoje nedolshnofti in dobre vefti, in pufti 341 burjo hudobnih jesikov buzhati, kolikor ho- zhe in dokler hozhe. — Opomni fe fvojiga Jesufa, ki je bil bolj obrekovan, kakor ti; in premifli, s’ kako prezhudno poterpeshlji- voftjo in ponishnoftjo je vfe voljno prenefel. — 8 a upaj v’ Boga; zhe je njegova fveta volja, to je, zhe je njemu v’ zliaft in tebi v’ svelizhanje, bo pred ali potlej snano fto- ril tvojo nedolslnioft. Zhe je pa na tem fvetu na snanje ne da, jo bo pa per fodbi pred fvojimi Angelji in vlimi ljudmi snano ftoril, zhe bolh po sgledu njegoviga ljubljeniga $ina voljno in ftanovitno poterpel krivizo, ki fe ti dela. 4. Ne kregaj fe, in nikomur nobene rassfia/jive befede ne rezi. — Kdor ima navado, fe kregati in jesiti s 1 fvojim blish— njim, pokashe, de nima fhe praviga ker- fhanfkiga duha, in de ni fhe pravi otrok boshji; sakaj Bog fe imenuje „Bog miru“ in Jesuf pravi, de „lifti, ki fo mirni, bodo otrozi boshji imenovani“ 2 j. Kreg je hudobna rezil, in veliko hu- diga na fvetu ftori; velikokrat rasterga sveso perjasnofti, odverne ferza bratov od eden drusiga, preshene mir ferza, napolni ferze s’ fovrafhtvam in hudimi miflimi, in ne- ') Hebr. 13, 20. 2 ) Mat. 5, 9. 342 frezhne flori žele drushine. Kreg je neva- rin oginj, ki fe lahko vname, pa tefliko pogali. Kolikrat fe vidijo velike nefrezhe, sopernofti in teshave, ki pridejo is krega, in is kakih hudobnih in nefpametnih befedi, ki fo fe v’ kregu isrekle. Kreg je mozhno nafproti kerfhanfkiniu duhu, kteri je ljubesin; in je tudi pameti nafproti. Zhe nekoliko premiflifh, ljubi moj kriftjan, lahko fposnafh, kako nefpametno je, fe kregati. Sakaj fe vezhidel ljudje kregajo? Vzhafi savolj ene farne belede; vzhafi savolj kake majhne krivize ali fhkode; ki je veliko manjfhi nefrezha, kakor nar manjfhi greh. Kako nefpametno in neker- fhanfko je to, savolj tako majhnih rezili mir pregnati, kteriga .Jesuf vfim kriftjanam volili in perporozha, rekozh: „Mir vam bodi u 1 ) / S’ tem fe tudi Ijubesin rani, ki je „ sve.sa popolnamo/ti u '), in „ dopol¬ njenje po/lave ; 5 ) in blishnji fe pohujfha, „savolj kteriga je Kriftuf nmerl“*J. De bofh fhe bolj fposnal, kako pre- grefhno ravna kriftjan, kadar fe krega in jesi, premifli, de kriftjan je dolshan, po Jesufoviin sgledu ravnati. Jesuf nam vftm ') Jan. 20, 21. Kolof. 3, 14. 3 ) Rim. 13, 10. 0 Rim. 14, 15. 343 pravi: „ Uzhite fe od mene, sakaj je/l (im kvotah in is ferza ponishin u l ). V’ želim fvojim slavljenji je leta, ,.Dobri Uzhe- nik“ prezhudno krotkoft in poterpeshljivoft fkasoval. Defiravno je od fovraslmikov in preganjavzov povfod obdan bil, fe ni nikoli s 1 njimi kregal, in jim ni nikoli hudobnih in rasshaljivih beledi govoril. „ Kadar je bil preklinjan, ni preklinjal; kadar je terpel, ni shugal ui j. Po sgledu Jesufovim, dober in sveft kriftjan poterpi s’ fvojim blish- njim, in sa hude befede mu dobre daje, kakor nam sapoveduje f. Pavl: „Bobro vo- fhite fvojim preganjavzam, dobro jim vo- fhite, in nikar jih ne kolnite ... Nobeni¬ ma ne povrazhujte /indiga s’ hudim ... Zhe je mogozhe , kolikor /loviti samorete, •v’ vfimi ljudmi mir imejte u 3 ). Premifli, ljubi moj kriftjan, kokofhin je zhlovek v’ jesi. — Ali je zhlovek? Ali je kriftjan? Ali ni velikovezh divja sverina bres vfe pameti? — Kerfhanfka poftava je poftava ljubesni in miru; jesni zhlovek pa terga in grise fvojiga blishnjiga s’ ojftrimi rasshaljivimi befedami, ki fe bolj globoko safade v’ ferze blishnjiga, kakor bi fe sobje divje sverine v’ njegovo truplo safadili. — ') Mat. 11, 29 . 2 ) I. Petr. 2, 23. 3 ) Rim. 12. 344 Torej fe varuj jese in krega, in persadevaj fi, vedin mir ohraniti s' fvojim blishnjim. „ Odverni fe od hudiga in flori dobro ; ifhi miru in hiti sa njim“ 'j. De fe bofh krega loshej varoval, ti tukej pofebno dva perpomozhka perporozhim. — Pervi in fploh perpomozhek je molitev. Zhe fe posnafh, de fi nagnjen k 1 jesi in kregu, proli Jesufa neprenehama, de ti gna- do da, ga poliiemati v’ njegovi perferzhni krotkofti. — Drugi perpomozhek je ta: na¬ vadi fe, s' boshjo pomozhjo, molzhati , kadar zhutifh, de je tvoje lerze rasshaljeno in sbodeno s’ kako nefpametno ali hudobno befedo tvojiga blisfmjiga: in prezej fe fpomni Boga, in is ljubesni do njega smiram mol¬ zlo 5 ali zhe ti bo treba govoriti, le dobrot¬ ljivo in perjasno govori, deliravno li hu- dobin fkufhnjavz mozhno persadeva, te v 1 hudobne grefhne belede sapeljati. „ Mehek odgovor prelomi jeso; terdo govorjenje jo pa vname u Med rasshaljive belede fe tudi fhteje ozhitanje in grajanje, kteriga fe tudi va¬ ruj, ljubi moj kriftjan. Ozhitanje je trojno. — Pervizh , kadar kdo lVojimu blishnjimu ozhita kako telefno nepopolnamoftj zhe prav Pralm 33, 15. 2 ) Prip. 15, 1. 345 ne hodi, prav ne govori, ali zhe ima kako drugo telefno nadlogo. Ali kadar mu kaj taziga ozhita, kar je njegovim ftarfhem, ali njegovimu rodu v’ nezhaft. Tako ozhi- tanje vzhafi mozhno rasshali in rani ferze blishnjiga; in kdor to ftori, pokashe, de nima veliko pameti, fhe men j pa kerfhanfke ijubesni. — Drugizh , kadar kdo ozhita fvojimu blishnjimu dobrote, ki mu jih je do¬ delil. Tudi to je soper ljubesin do blishnji¬ ga, in je fhkodljivo dufhi; sakaj tako ozlii- tanje odvsame dobrim delam vfe saflushe- nje pred Bogam, in lete dobre dela fo sgubljene. „ Kadar fi kaj dal, ne ozhi- taj *). — Tretjizh , kadar kdo fvojimu blishnjimu njegove grehe ozhita. To je vzhafi dobro, vzhafi pa hudobno. Zhe kdo fvoji¬ mu blishnjimu, pofebno tiftimu, zlies kteriga ima oblaft, njegove pregrehe s’ kerfhanfko ljubesnijo in modroftjo pred ozhi poftavi, s 1 refnizhnimi sheljami, de bi fe poboljfhal, ftori dobro; in zhe fe njegov blishnji savolj tega rasjesi, ima le on fam vef greh. — Zhe pa kdo fvojimu blishnjimu njegove hu¬ dobne dela v 1 jesi ozhita, bres inodrofti, in tedaj tudi bres namena, ga poboljfhati, lavna hudobno; pofebno, kadar to vprizho ') §irah 41, 28. 346 drugih ljudi ftori. Is takiga nekerfhanfkiga ozhitanja pride vzhafi veliko fovrafhtva in veliko drugih grehov, pofehno kadar fe blishnjimu take pregrehe ozhitajo, ki jih do sdaj fhe nobedin vedil ni. Varuj fe, ljubi moj kriftjan, vliga tega ozhitanja. Opomni fe, de te Bog 1 lil hi, „ ki je Ijubesin u , in ki vfe fovrashi, kar je ljubesni nafproti. — Kadar pa tebi kdo kaj ozliita, molzla in voljno poterpi, po Je- sufovim sgledu, in bofh imel saflushenje pred Bogam. Dalej fe fhteje med rasshaljive befede safmehovanje , kadar ima nainrezh kdo na¬ vado , fe per vfaki perloshnofti fhpotati in fvojiga blishnjiga safmehovati. Kdor ima to gerdo navado, nima veliko perjatlov, sakaj safmehovanje vfaziga rasshali. Bolj ko je safmehovanje rasshaljivo in pogoftno, vezhi greh je. Pofebno je to velik greh, kadar kdo fvoje ftarfhe, fvoje vifhi, ali zlo duhovne paftirje safmehuje in jih opo- nafha. — l^vete rezili, zerkvene sapovedi ali opravila, ali zlo fvete fkrivnofti vere safmehovati, je ftrafhin greh, enak boshjimu ropu. ,, Ne molite fe; Bog fe ne safme- huje u Gal. 6, 7. 347 Ljubi moj kriftjau, zli e fi bil tako ne- frezhin, de ti s' Tvojimi hudobnimi befedami fvojiga blishnjiga rasshalil iu njegovo per- jasnoft sgubil, fi sravin obshalovanja fvojiga greha tudi dolshan, fe s 1 blishnjim fpet fpra- viti. In nikar ne rezi, de nimafh ti nizh soper njega, de zhe ima on kaj soper tebe, naj on k’ tebi pride, in naj ti pervo dobro befedo da. Opomni fe, kako naf Jesuf uzhi: r //jhe fvoj dar k' oltarju perne- fefh, in fe tam f pomni f h, de ima tvoj brat kaj soper tebe, pufli tam fvoj dar pred oltarjem, in pojdi fe pred fpravit s’ fvojim bratam, in potem pridi in da¬ ruj fvoj dar “ 'j. — Tvoja molitev in vfa tvoja boshja flushba takrat ni Bogu prijetna, kadar ima tvoj blishnji kaj soper tebe, in dokler fi ne persadevafh, fe s 7 njim fpra- viti; pofebno kadar fi ti fam kriv s’ kako rasshaljivo befedo, de ti tvoj blishnji ni perjasin. Zhe fi pa ti refnizhno persade¬ vafh, fe s’ njim fperjasniti, in on te nozhe poflufhati, fi ti fvojo dolshnoft sa sdaj pred Bogam ftoril. Vender fi pa fhe dolshan, sa-nj moliti, in fi fhe potem persadevati, de fe s 7 tabo fpravi. Tudi ti perporozhim, de fe varuj tiftiga ') Mat. 5, 23. 24. 348 hudobniga prenafhanja opravljivih pogo¬ vorov, kadar namrezh zhlovek to, kar v 1 eni liifhi flifhi , prezej v 1 drugo nefe in per- poveduje; ali kadar fvojimu blishnjimu to, kar soper njega lmdiga fliflii, pove. S’ tem fe veliko liudiga ftori, veliko fovrafhtva in jese fe s 1 tem napravi, in velikokrat fe mir preshene. To pregrefhno navado imajo pofebno shenfke, in s ; tem v’ vednih gre¬ hih shive. S. Pavl pravi, de „ imajo po¬ gubljenje . . . Namefti de bi pridno de¬ lale, po hifhah hodijo; in nifo le lene, ampak imajo tudi veliko befedi, hozhejo nfe rediti, in govore, kar bi ne imele go- voriti u t j. — Kako Bog fovrashi zldoveka, kteri s 1 takim prenafhanjem velikokrat mir in edinoft ljudem odvsaine, fprizhuje Duh v’ f. Pifmu, ker pravi: ,, fjhefl rezili je, ki jih Bog fovrashi, in nad fedmo fe gnjufi njegovi dufhi u . In leta fedma rezil je „ zhlovek, ki trofi kreg in prepir med brati u 2 j. Dalej fe bere v’ f. Pifmu, de „ podpihovavz in zhlovek dvojniga jesika, k to je, kdor prenafha opravljanje is ene hifhe v* drugo,) je preklet; sakaj veliko mirnih ljudi ob mir perpravi u 3 j. Gregor papesh pravi: „Ker je Jesuf Kri- ') I. Tim. 5, 13. 13. 2 ) Prip. 6, IG. 19. 3 ) §ir. 38, 15. 349 /tuf rekel, de mirni, ( (o je tifti, ki mir farni ljubijo, in ga tudi med blishnjim ohra¬ nijo,} bodo otrozi boshji imenovani, nam s 1 tem na snanje da, de tifti ki ljudi ob mir perpravljajo, fo otrozi $atana u . Varuj fe fkerbno, ljubi moj kriftjan, tega gerdiga in fhkodljiviga greha. Va¬ ruj fe tudi ljudi, kteri imajo leto grefhno navado. Nikar jih ne poflufhaj, nikar jim ne verjemi, in daj jim na snanje, de ti je to govorjenje sopemo. Opomni fe, de ravno ta jesik, kteri sdaj pred tabo hudobno so- per tvojiga blishnjiga govori, bo kmalo tudi od tebe hudobno govoril, kadar ga ne bofli flifhal. S a ref je ^zhlovek dvojniga jesika preklet u , pred Bogam in pred ljudmi! — Tak zhlovek naj ne bo nikoli tvoj pofebni perjatel; tudi nikoli ni sveft verjatel. — „ Odverni od febe hudobne n/la , in oprav¬ ljivi Jesihi naj bodo de/ezk od tebe u ' j. 5. Nikar fe ne laski. — Lash je vfe- lej greh, ker je refnizi nafproti, in ker je soper veft tiftiga, ki jo isrezhe. Ref je, de lasli ni vfelej fmertni greh, zhe je majhna; vender je pa navada lagati, zhe fe zhlovek tudi le v’ majhnih rezhehlashe, grosno hu¬ dobna, pregrefhna in pogubljiva navada. ‘) Prip. 4, 24. 350 Leta navada odpre vrata mnogim greharn in hudobijam. Lashnik drugazhi govori, kakor rnifli; je sakritiga ferza; ne hodi po ravnih potih; je vezhidel nesveft v’ fvojih obljubah in kri— vizhin v’ fvojih namenih; je bres Jjubesni in bres ftrahu Gofpoda fvojiga Boga, kteri vfe ve in vfe flifhi. — Kdor fe navadi la¬ gati, je k’ vfakimu grehu perpravljen; po- febno k' tatvini, k’ goljfiji, k’ opravljanju in obrekovanju, in na sadnje tudi h’ krivi perfegi. Oh! kako gerd je pred Bogam lash— ni k! *-— V 1 f. Pifmu fe bere, de je pofebno fheft rezili, ki jih Bog fovrashi, in med temi je „Iashnivi jesifc' ‘). Dalej fe bere: „Gnjufoba Gofpodu [o /ashnive u/ta“ 2 J. „Kdor fe laske, bo pogubljeni z ). .J/la, ki fe lashejo, umore duf/io ‘ c4 ). Lash pride od hudohniga duha; on je lash is pekla na sernljo prenefel, in s’ njo neisrezheno veliko prebivavzov semlje v’ pekel perpravi. S' lashmi je nafhe perve ftarfhe v’ greh perpravil, in is njegovih lashi je zelimu fvetu pogubljenje prifhlo. Jesuf pravi, de hudobni duh je „lashnik ‘) Prip. 6, 17. 2 ) Prip. 12, 32. a ) Prip. 19, 9. O Modi'. 1, 11. 351 in ozhe lashi u l ); in f. Ambro,sli pravi, de vli tifti, ki fe radi lashejo, fo njegovi otrozi. Avgufhtin pifhe, de kakor refniza is Boga pride, tako pride lash is hudob- niga duha. Varuj fe tedaj, ljubi moj kriftjan, tako gerdiga, Bogu soperniga in dufhi fhkod- ljiviga greha. Varuj fe vfdi lashi, majhnih in velikih, in bodi smiram in povfod pra- vizhin in refnizhin. Bog je refniza, in kdor oftane v’ refnizi, v^ Bogu oftane; kdor fe pa od refnize odverne, fe odverne tudi od Boga, in fe nefrezhniga ftori. Terdno fkleni, in vezhkrat ta fklep ponovi, raji umreti, kakor fe slagati. Pre- mifli lep sgled od tega. §>. Avgufhtin pifhe od fvetiga fhkofa Firma, de je bil terdno fklenil, raji vfe terpeti in tudi umreti, ka¬ kor soper kerfhanfko Ijubesin govoriti, ali pa fe slagati. Pergodiio fe je, de je zldo- vek, ki fo ga ifkali, de bi ga umorili, k’ njemu perbeshal in ga je profil, de naj ga f krije, fhkofa fe je leta zhlovek fmilil, in ga je tedaj fkril. Potem fo prifhli flushab- niki rimfkiga zefarja, ki fo tega zhloveka ifkali; in fo fhkofa vprafhali, kje je. Na to jim je Firm odgovoril: „Ne morem vam Jan. 8, 44. 352 odgovora dati 5 sakaj slagati fe ne morem, povedati vam pa tudi ne morem, kje je.“ — Ali zefarjevi flushabniki s 1 tem niio bili sa- dovoljni, in fo sazheli ga /iliti in gerdo s’ njim ravnati, in fo mushugali, de ga bodo umorili, zhe jim ne pove kje je zhlovek, ki ga ifhejo. §ihkof jim je na to odgovoril: „Raji vfe preterpim in tudi umerjem, kakor de bi fe slagal, ali pa de bi kaj soper lju— besin do blishnjiga govoril^. — Kadar fo leti ljudje njegovo Itanovitnoft vidili, fo ga peljali pred zefaija in fo mu vfe povedali. Zefar fe je sazhudil nad fveto ftanovitnoftjo tega fhkofa, in ga je ispuftil5 in je fvojim flushabnikam sapovedal, de naj zhloveka v’ miru pufte, kterimu je leta fhkof tako ljube— sin fkasal. Varuj fe napeljevanja liuclob« niga (lulia. Iijubi moj kriftjan; od grehov, kijih zhlovek s’ j e sikam flori, li najdel tukej obiln nauk, sakaj leti grehi fo nar bolj navadni. Sdaj pa premifli [ploh isvirk grehov, namrezh fkufhnjave, ktere nam pridejo is nafhe laftne popazhene natore; is flabih sgle- dov in perloshnoft, ki jih povfod najdemo; in od hudobniga duha, ki je nafh vedin fo- 353 vrashnik in sapeljevavz. Ali prav sa prav fo vfe te trojne fknfhnjave v’ eno farno se- dinjene, in fo sapopadene v’ napeljevanji hudobniga duha; sakaj is njegoviga sape- ljevanja, ker je nafhe perve ftarfhe v’ greh sapeljal, pride vfa flaboft in hudobija nafhe nat or e , in vedno jo sdaj podpihuje in ji po¬ maga, de bi naf po nji v 1 greh sapeljal. In ravno tako je tudi v" vlih flabih sgledih in hudobnih perloshnoflih, ktere nam 1'vet daje, hudobni duh sapopaden, ker ima povfod fvoje pomagavze, ki mu pomagajo; ljudi v’ nje¬ govo oblaft perpraviti. Tedaj je na tem vfe leshezhe, ljubi moj kriftjan, de dobro fposnafh hudobno sa- peljivoft nafhiga fovrashnika, in de fe ga dobro varovati vefh. Od tega tedaj najdefh tukej potrebni nauk. »Bodite tremi in zhujte, sakaj vafh sopernik, hudobni duh, hodi okoli, kakor rjovezhi lev, in ifhe, koga bi posherl. >%o- per mu /lojte, ter dni v’ veri u 'j. Tako fvari vfe kriftjane poglavitni Apoftelj f. Peter. Hudobni duh je ,,/ashnik in ubijavz od sa- zhetka“ 2 j. Vfe ljudi sheli v’ vezhno ne- frezho perpraviti s’ fvojimi fkufhnjavami in smotnjavami. Perva dva zhloveka, ki fta ') L Petr. 5, 8, 9. 5 ) Jan. 8, 44. 23 354 na fvetu bila, je prifhel fkufhat in sapelje- vat, in jih je tudi ref sapeljal, in neisrezhe- no nefrezhne ftoril. In ravno tako tudi vfa- ziga zhloveka na fvetu v’ greh in v’ vezhno pogubljenje perpraviti ifhe, in le malo jih je, ki mu ftanovitno soper itoje, kakor bi imeli. Noben kraj mu ni nesnan, noben ftan mu ni prezhaftitljiv, nobena ftopnja fvetofti previfoka. Vfo sem/jo obhodi in [e po nji [prehaja l ). Ne najde le pofvetniga zhlo¬ veka v’ fredi njegoviga nizhemarniga in grefhniga vefelja, ampak ravno tako najde tudi famotniga pufhavnika v’ tihim, od fve- ta delezh odlozhenim gojsdu, v’ ojftri po¬ kori. Zlo Jesufa Kriftufa, vezhno fvetoft, je najdel v’ tihi pufhavi, v’ nar fvetejfhim opravilu molitve in pofta. Torej fe nikar ne zhudi, ljubi moj krift- jan, zhe tudi tebe najde, in te moti in fku- fha, ne le kadar li v’ zhafnih opravilih med ljudmi, ampak tudi, kadar fi v’molitvi in v’ nar fvetejfhih opravilih pred Bogam. Nikar ne mifli, de mu bofh kdaj odfhel. Povfod te bo najdel, povfod bo okoli tebe hodil in bo ifkal, tvojo dufho poshreti. Tega tedaj nikar ne upaj, de bofh kdej bres fkufhnjav; ampak to fi persadevaj, ’) Job. 1, 17. 355 tle dobro fposnafh, kako nevarne fo fkufh- njave hudobniga duha, in kako jim morefh soper ftati in jih premagovati. Hudobiji fkufhnjavz, je lashnik in ozhe lashi, poln svijazh in hinavfhine; in fe ne pokashe v’ fvoji hndobii in nesnani gerdobi, sakaj tako bi fe ga vfak bal; ampak s’ perlisnjenimi lashnivimi beledami pride; ne kakor pogubljiv fovra.shnik, ampak kakor dober perjatel. To vidimo v 1 Jesufovih fkufh- njavah, ker mu je smiram le perjasno in dobrotljivo govoiil: je skelel, de bi fe Je- suf nailtil po tako ojftrim poftu; ga je she- lel pozhaftiti in mu perloshnoft dati, de bi ga bili Angelji na lokah nefli; mu je hotel veliko bogaftvo in kraljevo zhaft in oblaft dati; in zlo s’ befedami f. Pifma mu go¬ vori 1 ). — Satorej pravi f. Pavl, de fe Satan vz/iafi v' Angelja luzhi fpreo- herne ' ). Zhuj tedaj, ljubi moj kriftjan, in fe varuj; ne sanafhaj fe na fvoje dobre dela, ktere fi moi-ebiti do sdaj smiram opiavljal, tudi ne na fvoje kerfhanfke zhednofti, v 1 kterih fi morebiti do sdaj svefto shivel; am¬ pak vedno zhuj, fzer bo kmalo prifhel fo- vraslmik, kakor tat, in ti bo vfe vsel, ali Mat. 4, C. 2 ) II. Kor. 11, 14. 23 * 356 vfaj veliko fhkodo ftoril. Opomni fe tiftih delavzov, ki fo pridno delali, dobro feme na njivo polijali, in fvojo dolshnoft svefto ftorili; ali potem fo pa safpali in nifo va¬ rovali njive. In ravno takrat je prifhel fo- vraslmik, in jim je veliko fhkodo na njivi ftoril 1 }. Ljubi moj kriftjan, de fe bofh loshej varoval hudobnih in nevarnih fkufhnjav in smotnjaV vedniga fovrashnika, premifli do¬ bro nauke, ki jih tukej najdefh. Kadar je kdo snan lashnik, mu nobe- din vezli ne verjame. Ali bolj snaniga lash- nika ni, kakor je hudobni duh; sakaj Je- suf, vezhna refniza, nam raslozhno pove, de je lashnik, in de je ozhe in isvirk vfih lashi. Torej mu nizh ne verjemi , ljubi moj kriftjan, ampak fpomni fe prezej, ka¬ dar imafh kake hudobne mifli in fkufh- njave, de pridejo od hudobniga duha, od duha lashi in goljfije; in jih prezej saversi. Nikar ga ne poflufhaj in nikar fe s 1 njim ne pogovarjaj, ampak prezej vfe saversi in fovrashi, kar ti v’ milel daje. Zhe fe s’ njim prepirafh in sgovarjafh, fe v 1 veliko nevarnoft poftavifh, in na sadnje mu bofh morebiti verjel; sakaj poln svijazh je in ‘) Mat. 13. 357 poln lepih, fladkili in prijetnih befedi, ki fo grosno nevarne, goljfive in ftrupene. Nafha perva mati Eva tudi ni prezej od sazhetka hudobnimu fkufhnjavzu verjela, in ni hotla prezej boriti, kar ji je rekel; in ko bi bila takrat prozh flila, bi ne bila grefhila. Ali potem le je fhe dalej s' njim pogovarjala, in na sadnje je njegovim goljfivim befedam verjela in je grefhila. Naj ti bo ta sgled v’ fkufhnjavah vfe- lej pred ozlimi, ljubi moj kriftjan. Kadar tedaj flifhifh kaliiga sapeljivza, kteri te liozhe v’ kaki greh sapeljati, fpomni fe, de je takrat flushabnik hudobniga duha. Leta duh lashi ima povfod fvoje flushabnike, kteri mu pomagajo, ljudi v 1 greh in v 1 vezimo pogubljenje perpraviti. Kar pa kdo po fvojim flushabniku ftori, fam ftori. Ka¬ dar ti tedaj sapeljivz govori in te hozhe v’ greh sapeljati, je ravno tako, kakor ko bi ti fam sliivi $atan govoril. Nikar mu te¬ daj ne verjemi, in nikar fe s’ njim ne sgo- varjaj, ampak saversi vfe in pojdi prozh. Premifli sdaj, ljubi moj kriftjan, kako hudobni duh, leta vedni fkufhnjavz, zlilo- veka vezli id el v’ greh sapelje. Zhe bofli to dobro fposnal, fe bofh loshej varoval ne¬ varne sapeljivofti hudobniga fovrashnika. 358 Pervizh li persadeva mu fkviti veli¬ ko ft, y er dobo in hudobijo greha. — Greh je fam na febi in pred Bogam tako gerd in ftrafhin, in je tako velika hudobija, de kadar ga zhlovek prav fposna, fe ga boji in ga is ferza fovrashi. To hudobni duh dobro ve 5 sato fi persadeva , zhloveka pre- flepiti, de bi ne vidil greha, kakorfhin je fam na febi; in zhe to samore ftoriti, po¬ tem zhloveka kmalo v’ greh perpravi. — Opomni fe tega v’ fkufhnjavah, ljubi moj kriftjan, in nikar ne verjemi hudobnimu sapeljivzu; kadar ti to hudobno mifel daje: To ni tako velik greli', to ni fmertni greh. — Varuj fe, ljubi moj kriftjan; morebiti je saref fmertni greh, kar miflifh ftoriti, po- febno v’ tvojim ftanu in v’ tvojih okolifta- vah; ali hudobni duh te (lepi, de ga ne vidifh, kako velik je. Zhe fi pa tako ne- frezhin, de ga ftorifh, fe ti bodo ozhi od- perle, in bolh s’ shaloftnim ferzam fposnal, kako gerd in velik je tvoj greh. Ravno tako je sapeljivz tudi nafhe perve ftarfhe preflepil, in fo grel'hili; ali potem fo fe jim odperle ozhi, in fo vidili vfo hudobijo in ftrafhnoft fvojiga greha. — Ali zhe tudi ref ni ravno fmertni greh, kar miflifh fto¬ riti , terdno fkleni, nikdar tudi nobeniga majhniga greha na/afh ne ftoriti, sakaj 359 tako fe v' nevarnoft poftavifh, de ti bo morebiti sa velik greh sarajtan. Ker je hudobni duh vedin sapeljevavz in lashnik, fe po ftorjenim grehu pa fpet drugazhi lashe. Predin je greh liorjen, fi persadeva ga pomanjfhati , de zhlovek ne fposna vfe njegove hudobije in gerdobe, in ga tedaj loshej Utori. Kadar je pa greh ftorjen, fi pa persadeva ga povikfhati , in ga fhe hudobnifhiga in ftrafhnejfhiga po- kasati, kakor je saref, de bi grefhnik ob¬ upal nad boshjo miloftjo, in de bi rekel s 1 nefrezhnim Kajnain: ^Prevelik je moj greh, kakor de bi odpufhenje safhishil ! u 1 ) — Leta fkufhnjava je fpet grosno nevarna, in grosno veliko jih je, ki jih hudobni duh s 1 tem v’ fvojo oblaft dobi. — J^posnaj to, ljubi moj kriftjan, in fe fpet varuj; in tudi tih hudobnih mifel, ki ti jih fovrashnik daje, nikar ne verjemi. Varuj fe greha bolj kakor ftrupene kaziie, sakaj kazha ti le zhafno po- semlejfko shivljenje vseti samoie, greh pa vezhno nebefhko shivljenje. Varuj fe tedaj greha, ne le fmertniga, ampak tudi majhni- ga, kolikor je le mogozhe. Zhe fi pa tako ne- fpametin in nefrezhiu, de ftorifh kaki greh, ne obupaj, in ne povikfhaj fvoje grefhnofti ') I. Mojs. 4, 13. 360 fhe s’ grosovitnim greham soper k S. Duha, s’ obupanjem nad boslijo miloftjo, ampak saupaj v’ ufmiljeniga Boga, saupaj v' Je- sufovo saflushenje, in fpomni fe befedi lju— besniviga Apofteljna f. Janesa: ,, Otro- zhizhi moji, to vam pifhem, de bi ne grefhili. Zhe pa kdo gr e f hi, imamo be- fednika per Ozhetu, Jesufa Kriftufa pra- vizhniga 'j. — Tedaj saupaj, ljubi moj kriftjan. §!ovrashi fvoj greh, obshaluj ga, sapufti ga, pernefi vredin fad pokore, in Bog ti bo vfe odpuftil, ker nozhe fmerti grefhnika, ampak de bi fe fpreobernil in sbivel. Saupaj v’ nefkonzhno saflushenje Jesufovo, sakaj ena farna kaplja njegove prefvete kervi bi bila she sadofti sa od- refhenje zeliga fveta. Saupaj v’ prefveto ime Jesufovo, ker je ie v’ njem vfe sve- lizhanje : in nobeno drugo ime ni pod nebam dano ljudem , v’ kterim imamo svefizhani biti 'j. — Tako saupaj in tako flori, in ti bo vfe odpufheno. In bolj ver¬ jemi Jesufu, ki ti pravi: Tvoj greh ti bo odpufhen, zhe pernefefh vredin fad pokore^ kakor hudobnimu duhu, ki ti pravi: Tvoj greh ti ne bo nikoli odpufhen. Drugizh fi hudobin fkufhnjavz persa- I. Jan. 2 , 1. Djanje Ap. 4, 12. 361 deva, greh prav f/adak in prijetin ftoriti, in tako obudi v’ ferzu zhloveka veliko po- sheljenje, greli ftoriti. Pofebno fi to per nekterih grehih fhe bolj persadeva; in s 1 tem veliko ljudi v’ greh sapelje. — Greh je kakor fladak ftrup, ki je prijetin v 1 uftih; potem pa pridejo bolezhine in tudi fmert. Ravno tako ima tudi greh saref fvojo prijetnoft in fvoje vefelje, kmalo na to pa pride terpljenje, in vzhafi vezimo terpljenje. — Premifli to dobro, ljubi moj kriftjan, in ne daj fe preflepiti. Premifli, kako kratko, revno in neftanovitno je vefelje, kteriga grefhnik v’ fvojim grehu najde. Ko bi tudi zel z/iaf fvojiga shivljenja na fvetu smi- ram frezhin in vefel bil v' fvojih grehih, bi njegovo vefelje vender ref le grosno kratko bilo, sakaj le na tem fvetu ima ve¬ felje, na unim bo pa le terpljenje imel; in kaj je nar daljfhi zhlovefhko shivljenje proti vezhnofti! — Ali tudi to je smota; sakaj nikoli ne more grefhnik na tem fvetu v’ ved- nim vefelji shiveti. Njegova veft ga smiram fkrivej opomina in bode; greh je tern v’ vefti; in v’ fredi fvojiga pofvetniga vefelja nima vefelja in mirniga ferza, sakaj ..grefh¬ nik i nimajo miru, pravi Gofpod” — ') Isa. 48, 33. 362 Predin je greh ftorjen, fe zhloveku, po goljfii hudobniga duha, vef drugazhi sdi, kakor je ref. Ali naj te tvoja laftna in drugih ljudi fkufhnja uzhi, de greh je ftrup; in ftrup je ftrup, naj bo fhe tako fiadak. Tretjizh fi persadeva sapeljivz, v’ ferzu zhloveka to mifel obuditi > de rnu je pretefkko in nemogozhe, fe tega ali uniga greha sdershati. — To je grosno nevarna fkufhnjavaj in kdor jo verjame, kmalo tako oflabi, de fe grehu vezli ubraniti ne more, ker mifli, de je vfe saftonj, fe braniti, ker ni mogozhe, fe ga ubraniti in sdershati.— Nikar ti nikoli tega ne mifli, ljubi moj kriftjan. Opomni fe, kaj je Jesuf odgovo¬ ril, kadar fo njegovi uzhenzi, kakor ko bi bili hotli obupati nad mogozhnoftjo fe sve- lizhati, s 1 shaloftnim ferzam rekli: ,.Kdo bo tedaj samogel svelizhan biti! u —- Na to jim je Jesuf lete tolashivne befede rekel: „Ljudem je to nemogozhe ; per Boga pa ni nizh nemogozhe “ '). — Zhe zhlovek le fam na-fe saupa, bo saref fposnal in zliutil, de mu ni mogozhe, fe grehu ubra¬ niti v’ fkufhnjavi. In ravno to fi hudobni sapeljivz persadeva, zhloveku saupanje v’ Boga odvseti, de bi le fam v’ febe saupal ') Mat. 19, 35. 3«. 363 in omagal. — Ti pa nikar ne poflufhaj hu- dobniga fkufhnjavza, ljubi moj kriftjan 5 ni¬ kar ne saupaj v’ fvojo flabo rnozh, v 1 fvojo neftanovitno voljo. Verjemi Jesufu, ker pravi, de to je ljudem nemogozhe, de bi fe farni is febe svelizhali; s’ boshjo pomozhjo je pa to vfakimu mogozlie. Premifli, kaj pravi dalej dobrotljivi Jesuf: „Bres mene ne morete nizli /loviti u ‘j). In kakor je f. Pavlu rekel, tako tudi vfakimu kriftjanu pravi: v Moja gnada ti je sado/li u ~J. — In ka¬ kor je f. Pavl potem rekel, bi tudi vfak kriftjan imel rezki in v’ ferzu mifliti; „Vfe samorem (loviti v' njeni, ki mi mozh daje u 3 J. Tedaj, moj kriftjan, ne verjemi hudob¬ nimi! fkufbnjavzu, ampak vezhnimu Bogu. Nefkonzhno dobri in modri Bog nam nizh nemogozhniga ne sapoveduje •, ni kadar nam kaj sapove, nam tudi potrebno pomozh in gnado da, ftoriti po njegovi sapovedi. In zhe fi zhlovek le reliiizlmo persadeva, Boga ljubiti in le njemu flushiti, potem gnada boslija tako rekozh vfe ftori, „ .sukaj Bog je, kteri nam da voljo in dopolnjenje, po fvoji volji u + ). ') Jan. 15, 5. 2 ) II. Kor. 13, 9. 3 ) Filip. 4, 13. *) Filip. 3, 13. 364 Saupaj tedaj terdno v’ boshjo pomozh in gnado v’ vfih fkufhnjavah. Ne rezi in ne mifli nikdar, de je fkufhnjava prevelika, de ti je neniogozlie, jo premagati. Ko bi to rekel, bi fvetimu Pifmu nafproti govoril, sakaj sapifano je: „ Sce/f je Bog , in ne bo perpuflil , de bi fkufhani bili zhes fvo- jo mozh, ampak bo dal fkufhnjavi is- hod, de ji bote samogli soper /lati u ' j. — Tedaj fe ne boj lmdobniga fkufhnjavza, ampak on fe mora tebe bati, sakaj mozhneji li, kakor on, ker ti vfigamagozhni Bog pomaga. Ne boj fe ga, ampak v/lavi fe mu in bo sbeshal od tebe 2 J. Zhetertizh fi persadeva hudobni duh, zhloveka s 1 to miflijo v’ greh perpraviti: Naj Porini to , fe bom pa fpovedal in bom odpufhenje sadobil. — Leta fkufhnjava je fpet grosno nevarna, in tudi s' njo hudobni duh veliko dufh pogubi. — Premifli, ljubi moj kriftjan, kako hudobno in nehvaleshno ravnafh, zhe tako miflilh in ftorifh. Ko bi vedil, de bofh prezej po ftorjenim grehu umeri, bi ga ne ftoril, ampak ker upafli od dobrotljiviga Boga odpufhenje sadobiti, ga ftorifh. Premifli, kako ravnafh! Ne s 1 befedo ampak s’ djanjem tako govorifh: ‘) I. Kor. 10, 13. 2 ) Jak. 4, 7. 365 Ker je Bog meni dober , hozhem jefl nje¬ mu hudobin biti; ker mi rad odpufli, ga bom pa fhe nalafh rasshalil. — O hudo¬ bija! o nehvaleshnoft! — Ljubi moj kriftjan, premifli, de, zhe tako ravnafh, shivifh v’ tiftih nar ftrafhnejfhih grehih, ki fe imenu¬ jejo grehi soper Duha; sakaj kdor pre- dersno na boshjo miloft grefhi in v ; nepo- kori oftane, shivi v’ tih grehih. — Boj fe Gofpoda fvojigaBoga, in varuj fe sa smi- ram tako velike hudobije in nehvaleshnofti do njega! J^kufhnjava farna na febi ni greh, in tudi ni le perloshnoft k’ hudimu, h’ grehu, ampak je tudi perloshnoft k 1 dobrimu, k’ velikimu saflushenju per Bogu, zhe jo nam- rezh zhlovek ftanovitno premaga, in fe le fhe bolj terdno Boga dershi, bolj ko fi hu¬ dobni duh persadeva, ga od njega odlozhiti. Satorej je rezheno v’ fvetimPifmu: ,, fjre- zhin je zhlovek , kteri terpi fkufhnjavo, sakaj potem ko bo pravizhin snajden, bo prejel krono sli iv!jetija, ktero je Bog ti- flim obljubil, ki ga ljubijo u \). — Le to fi persadevaj, ljubi moj kriftjan, de ne bofh v 1 fkufhnjavi nikoli radovoljniga dopadenja imel nad hudobno miflijo, in de ne bofh ‘) Jak. 1 , 13. 366 nikdar pervolil v 1 to, kar ti fkufhnjavz v’ mifel daje: in tako li bofh ravno v’ fku¬ fhnjavah fhe nar vezli saflushenja sa vezhno svelizlianje perdobil. Premifli tudi fhe, kaj ti je /loviti v’ fkufhnjavah. Slitiri perpomozhke sa pre¬ magovanje fkufhnjav ti pofebno perporo- zhim. 1. Kadar sazhutifh fkufhnjavo, fpomni fe prezej prizivujozlmo/U boshje. — Bog me vidi 5 Bog me flifhij — to je pofebno dobra in svelizhanfka mifel v’ fkufhnjavah, in veliko mozh dufhi daje, fe greha obva¬ rovati. Lepi sgledi od tega fe najdejo v’ f. Pifmu. (Sveti mladenzh egiptovfki Jo- shef je s 1 to miflijo grosno nevarno fku¬ fhnjavo premagal, in fe je velikiga greha obvaroval. Ravno tako je fveta shena Ru¬ šana s* to miflijo tako mozh sadobila, de je fklenila, raji umreti, kakor grefhiti. 2. $'pomni fe kake boshje befede, ki li jo v 1 pridigah flifhal, ali v 1 kakih fvetih bukvah bral. To naf Jesuf uzhi s 1 fvojim sgledam. Na vlako fkufhnjavo, s 1 ktero ga je hudobni duh hotel v’ greh sapeljati, mu je Jesuf s’ kako befedo fvetiga Pifma odgovoril. Nobene rezili fe hudobni fku¬ fhnjavz tako ne boji, kakor boshje befede, ker je vezhua refniza in fprizhuje soper nje- 367 ga, kako velik Iashnik je. — Tudi je do¬ bro, v' fkufhnjavah prefveto ime Jesufovo imenovati in fveti krish ftoriti, sakaj tudi tih rezhi fe hudobni duh grosno boji. 3. Opomni fe tudi fhtirih poflednjih rezhi. Pifano je, de kdor bo fvoje po- flednje rezhi premifhljeval, ne bo vekomej grefhil 1 }. Pofebno pa v’ fkufhnjavah fpo- min tih rezhi veliko pomaga k’ premago¬ vanju fkufhnjav. — »Spomin fmerti naj te opomni, kako hitro vfe na tem fvetu mine; kako kratko in goljfivo je vefelje; kteriga grefhnik v 1 fvojim grehu najde. Na fmertni poftelji bofh to nar bolji fposnal. — Opo¬ min fodbe naj te opomni, de te tvoj priho¬ dnji fodnik povfod vidi, in de te bo ojftro fodil, ker fi upafh vprizho njega to ftoriti, kar bi ii vprizho ljudi ftoriti ne upal. *— »Spomin pekla naj te opomni, de kdor ima kolikaj pameti, lahko previdi in fposna, de je to nefkonzhna neumnoft in hudobija, zhe fe savolj kratkiga vefelja, kteriga ti greh ftori, v’ nevarnoft poftavifh, tamkej vezimo goreti. In v' to nevarnoft fe poftavifh, kakor hitro pervolifh v’ fmertni greh in ga ftorifh. — Opomin nebef naj te opomni, de vfe terpljenje tega zhafa, vfe satajevanje fa- §ir. 7, 40, 368 miga febe, in vfe teshave, ki jih imafh v’ premagovanji fvojih fkufhnjav, nifo zlo nizh proti prihodnj zhafti, ktero ti je Bog v’ nebefih perpravil, zhe ga bofh ftanovitno ljubil, is ljubesni do njega fe greha varo¬ val, in le njemu svefto flushil. 4. Dober in lplohni perpomozhek sa premagovanje vlili fkufhnjav je tudi molitev. Vfaki dan profi Boga, de bi te varoval s ; fvojo gnado v’ fkufhnjavah; od kterih li smiram in povfod obdan, in kterih lam is fvoje laftne rnozhi ftanovitno premagovati ne samorelh. Sato naf Jesuf, leta „Dobri U- zhenik“, v' fvoji nefkonzhno lepi in fveti mo¬ litvi uzlii, de naj vedno nebeihkiga Ozheta profuno: „Ne vpelji naf v’ fkufhnjavo^; to je: Varuj naf, de zlo v* fkufhnjavo ne pridemo 5 zhe pa perpuftifh, de pridemo v’ kako fkufhnjavo, nam daj gnado in mozh, jo permagati-l)e bo pa tvoja molitev, kadar Boga profifh, de naj te ne vpelje v’ fkufhnjavo, v’ duhu in v’ refnizi opravljena, fe ne fmefh fam v’ fkufhnjavo, to je, v’ ka¬ ko nevarno perloshnoft podajati, bres po¬ trebe. S' tem bi ti Boga fkufhal, in tvoje djanje bi bilo tvoji molitvi nafproti. To fo tedaj poglavitni perpomozhki sa premagovanje fkufhnjav. Zhe fe jih svefto poflushifh, bofh samogel premagati vfe na- 369 vadne fkufhnjave. Zhe fi pa v’ kakih pofeb- nili fkufhnjavah, fe pofvetovaj s’ fvojim fpo- vednikam in svefto mu bodi pokorin ; in bofh s’ boshjo pomozhjo vfe premagal, in Gofpod Bog (i bo dal krono vezhniga shivljenja. XVI. fttors dobro. „Kdor fe Boga boji, bo dobro ftoriP' Zhe shelifh pravizhin biti pred Bogam, ljubi moj kriftjan, ni sadofti, de fe le hudi- f a varujefh, ampak fi morafh tudi persa- evati, toliko dobriga Boriti, kolikor je mogozhe; to je, boshjo voljo, s’ njegovo gnado in pomozhjo, v 1 vlili rezheh na tan¬ ko dopolniti, is ljubesni do njega. — Kdor fe Boga boji , bo dobro Boril 5 fhe bolj bo pa dobro Boril in fhe bolj popolnama bo shivel, kdor Boga ljubi 5 sakaj kdor saref 0 §ir- 15, 1. 24 370 Boga ljubi, dopolimje vfe njegove sa- povedi 2 j). Is ljubesni do Boga fi tedaj persade- vaj, ljubi moj kriftjan, lepo shiveti, vfe fvoje kerfhanfke dolshnofti svefto dopolno- vati, in 1'vojo voljo v* vfih rezheh, smiram in povfod, s’ njegovo fveto voljo' fkleniti. — De bofh to ioshej boril, najdefh tukej, sravin naukov, ki (i jih do sdaj v’ tih buk¬ vah bral, tudi fhe nektere pofebne nauke sa pofebne okolifhine slavljenja. 1. §azhni vfak dan s’ Bogam. v Boy je pervi in sadni, sazhetek in konz“ 2 j); tedaj naj bo tudi Bog sazhetek in konz vlili tvojih dnevov. Bogu daj perve mifli fvojiga ferza vfak dan 5 zhe jih temu fvetu, ali zlo hudobnima duhu dafh, fi grosno nehvaleshin in nefrezhin. Bog hozlie tvoje ferze imeti, in hudobni duh ga tudi imeti sheli 5 in fveti Janes Klirnak pravi, de je vezhidel tako, de kdor ima perve mifli ferza, tifti bo tudi gofpodar ferza zel dan. — Sazhni tedaj vfak dan s’ molitvi¬ jo, in ga tudi s 1 molitvijo dokonzhaj — (Dalnji nauk od tega bofh najdel v’Vodilu Jan, 14, 31. s ) §kr. Rasod. 33, 13. 371 ali Reglizi kerfhanfkiga shivljenja a , v 1 perftavku tih bukev). Ljubi moj kriftjan, zhe sbelifh Boga prav ljubiti in mu svefto flushiti, ni sadofti, de le sjutrej in svezher molifh, sakaj Je- suf nam pravi, de moramo smiram moliti in nikdar nehati l J. Tedaj tudi zlies dan vezhkrat povsdigni fvoje mifli in fvoje fer- ze k’ Bogu, in pogoito fe fpomni njegove prizhujozhnofti, ali velikovezh, nikdar je ne posabi. Pofebno fe navadi, kako kratko molitev isrezhi, kadar flifhifh uro biti. In zhe sbelifh, prav popolnama po kerfhanfko shiveti, fe navadi sloveti po kaki reglizi. Uzheniki poboshniga dufhniga slavljenja to mozhno perporozhajo, in pravijo, de kdor po vodilu shivi, Bogu shivi , in ima ve¬ liko saflushenja tudi v 1 vfakdanjih opra¬ vilih; kdor pa bres vodila shivi , ima tnenj saflushenja. De hofh to, kar ti je tukej perporo- zheno, loshej v’ djanji dopolnil, ljubi moj kriftjan, najdefh v 1 perftavku tih bukev „Fo- dilo ali Reg/izo kerfhanfkiga shivljen- ja“ , ktero je, po naukih rasfvetljenih du¬ hovnih uzhenikov, tako slosheno, de ga bofh lahko vfiga v 1 djanji dopolnil, s’ po- 24* ') Luk. 18, 1. 372 mozhjo boshje gnade, zhe fi bofh le ref- nizhno persadeval. 9 . Bodi smirani fpodobin v’ fvo- jim oblazhilu. Ker ti je tukej perporozheno, (The bolj na tanko pa v’ „ Vodilu ^,) de vfak dan fvojiga shivljenja s 1 Bogam sazhni in s’ Bogam dokonzhaj, je tudi to v 1 tem sapo- padeno, de fe sjutrej [podobno obleži , in svezher [podobno [lezi', in to mi da per- loshnoft, ti kaki dobri nauk in fvet dati, kar sadene oblazhilo. Premifli, ljubi moj kriftjan, de obla¬ zhilo imamo vezhidel sato, ko fmo grefh- niki. §veto Pifmo naf uzhi, de nafhi pervi ftarfhi od sazhetka nifo imeli oblazhila, ker fo bili popolnama nedolshni, kakor majhni otrozi. Potem pa, ko fo bili grefhili, je njih natora vfa k’ hudimu nagnjena poftala, in tedaj jim je bilo oblazhila treba. In ker fmo mi vfi v 1 fvojih pervih ftarfhih grefhili 1 ), je treba oblazhila tudi nam. Zhe tedaj ko- Jikaj po pameti in po veri premiflifh, ljubi moj kriftjan, fe bofh savolj fvojiga obla¬ zhila velikovezh ponisheval, kakor povikfhe- ') Rim. 5, 13. 373 val, ker naf nobena rezh tako ne pre- prizha, kakor oblazliilo, de fmo grefhniki od sazhetka. Kadar fe oblazhifh in flazhifh, varuj fe vfih pregreflmih pogledov, in fploh vfe nefpodobnofti, sakaj Bog te vidi. Varuj fe tudi vfe nefpodobnofti pred fvojimi domazhi- mi ljudmi. Nikdar naj te nobedin ne vidi, dokler nili fpodobno oblezhen. Ne ifhi v’ fvojim oblazhilu nobene po- febnofti, in nikar fe prevezh ne ravnaj po fhegah fveta. Pavl nam pravi: „Pro- fim vaf, bratje , po boshjim ufmiljenji, de fvoje trupla fkasliite , de fo shira, fveta in Bogu dopadljiva daritev ... In nikar fe ne ravnajte po tem fvetu u i j. Kadar fe napravljafh, fe ne glej pre- vezli v’ ogledalo, ampak le toliko, kolikor je potrebno, de fe fpodobno napravifh. Ogledalo je nevarna perloshnoft mnogih ni- zhemarnih, pofvetnih, in tudi napuhnjenih in nezhiftih mifel. Nikoli fe ne more sadofti perporozhiti, slafti mladim ljudem in pofebno dekletam, de naj fe varujejo vfe ofhabnofli ali oferti v 1 oblazhilu. Ljubi moj kriftjan, kteri to be- refh, varuj fe, varuj fe tega greha! Ofhab- ') Rim. 12, 1. 2. 374 noft in napuh fploh, naj fe she pokashe, kakor hozhe, je pervi naglavni greh, je pervi $atanov greh! In kakor je med vfimi zhednoftimi ponishnoft prav pofebno Jesufova zhednoft, in njemu nar ljubfhi; tako mu je ofhabnoft in napuh med vliini grehi nar sopernifhi. Naj bo tvoje oblazhilo smiram fnashno, modro in fpodobno, nikdar pa ne pofvetno in ofhabno. — Oh! premifli vender, ljubi moj kriftjan, zhe fi ol babin v’ fvojim obla- zhilu, zhemu fe tako ofhabno in pofvetno napravljafh? Komu shelifh dopafti? — Bogu gotovo ne, to dobro vefh, sakaj v Bog fe le na ponishne os ir a; in tudi ne mo¬ drim, pametnim in poboshnim kriftjanam, sakaj oni fkerbno odvrazhajo fvoje ozhi od vfe pofvetne nizhemarnofti, in vedno profijo Boga : „ O Gofpod, odverni moje ozhi, de ne bodo nizhemarnofti vidi/e u 2 j. Ko¬ mu tedaj shelifh in ifhefh dopafti ? — Le §>atanu, temu ozhetu vfiga napuha; in n ti- ftim, ki ga pofnemajo, ker fo na njegovi /lrani u — O hudobija! o nehvaleshnoft in flepota ! — >S. Pavl pravi: „ Ali ifhem ljudem dopafti? Ko bi fhe ljudem do- padel, bi ne bil Kriftufov flushabnik u ‘)Pr. 13t, 6. 2 ) Pr. 118, 37. 3 ) Modr. 2, 25. 4 ) Gal. 1, 10. 375 - Glej, leta isvoljeni Apoftelj pravi, de tifti, kteri fploh ljudem dopafti iflie, she ni vezli Kriftufov flushabnik. Zhigav flushab- nik je tedaj tifti, kteri liudobnimu duhu in lju¬ dem, „ ki, ga pofnemajo dopafti ifhe ? -—- Nikar ne rezi, de ti veli nizh savolj tvojiga oblazhila ne ozliita, ker sravin no- beniga hudiga namena nimafh — Ko bi to tudi ref bilo, de nimafh hudiga namena, je vender tvoje djanje hudobno in pohujfh- Ijivo. — Ali to je smota, zhe miflifh, de hudobniga namena nimafh, kadar fe ofhabno napravljafh. Zhe kolikaj poflufhafh nauke pridigarjev in fpovednikov, morafh vediti, de pofvetno in ofhabno oblazhilo je krift- janam mozhno prepovedano. Zhe fe potem vender fhe ofhabno ali ofertno oblazhifh, kako samorefh rezili, de nimafh sravin no- beniga hudobniga namena in tedaj nobeniga greha? — Morebiti pa pravifh, de dobro « vefh, de ofhabno oblazhilo je pregreflmo; ali potem pa pravifh, de tvoje oblazhilo ni ofhabno. — V aruj fe, ljubi moj kriftjan; morebiti te hudobni duh flepi, de ne vidifli vfe hudobije in velikofti fvojiga greha. Zhe ti duhovni, ali drugi pametni in poboshni kriftjani pravijo, de fe preofhabno naprav¬ ljafh, jih poflufhaj, in bolj njim verjemi, kakor liudobnimu fkufhnjavzu, kteri te pre- 376 flepiti in pogubiti hozhe. Zhe jih pa ne poflufhafh, in ne ftorifh, kakor te uzhe, kako bofh samogel rezili ali mifliti, de li bres greha? Kdor fe ofhabno napravlja, ne grefhi le fam, ampak tudi druge v' greh sapeljuje. Koliko nefpodobnih in hudobnih pogledov, in koliko pregrefhnih nezhiftih mifel obudi ofhabno napravljena shenfka v’ ferzu mla- denzhev! — Bernard pravi, „ de dekle ali sliena, ki je nefpodobno in ofhabno napravljena, je orodje, kteriga fe fjatan poflushi, de dufhe pogubljuje. u — O ne- fkonzhno nefrezhna shenfka, ktera fe, ka¬ kor orodje, jatami v’ roke da, sa pogub¬ ljenje neumerjozhih dufh !!-- Varuj fe tedaj, kriftjana, de te hu¬ dobni $atan ne preflepi. — Boj fe Gofpoda fvojiga Boga, in njegove ftrafhne fodbe! — Opomni fe, de ti je dobrotljivi Bog varba s’ nebef dal, sveftiga Angelja, kteri te siniram opominja in fvari, de bi te ob¬ varoval pred hudobnim fkufhnjavzam, kteri te pogubiti sheli. — V’ fvetim Pifmu fe bere, de Bog ni hotel, de bi Mojsefovo pokopa- lifhe lsraelzain snano bilo 1 ); sakaj fzer bi bili njegovo truplo vseli in bi ga bili ') V. Mojs. 5. 377 kakor malika molili. Hudobni duh je hotel, de bi to truplo Israelzam snano poftalo, de bi ga molili; ali Angelj boshji fe mu je vftavil in tega ni perpuftil l ). — Glej, krift— jana, ravno tako sheli hudobni duh tvoje ofhabno ali ofertno truplo ljudem pokasati, de bi v 1 njem malika nezhiftofti molili. An¬ gelj boshji pa, ki je tvoj svefti varh, in ki je poln gorezhnofti in ljubesni do Boga in do tebe, te sheli od vfe ofhabnofti odver- niti, in sheli, de bi tvoje shivljenje s’ Kri/tufmn v' Bogu [krito bilo; 2 j in de bi v’ ponishnofti fvojiga ferza le Bogu flu- shila. — Oh! poflufhaj vender raji Boga in njegovi ga fvetiga Angelja, kakor hudobni- ga duha in njegove Hushabnike. Zhe fe ofhabno napravljafh, shelifh v’ fvojim ferzu, (deliravno morebiti s’ befedo tajifh}, de bi te mladenzhi vidili in de bi jim dopadla. — Oh! fram bi te imelo biti pred Bogam in farno pred fabo ! — Krift- jano mora fram biti, kadar jo kak mladenzh pogleda. Ktera fe pa ofhabno oblazhi, sheli in iflie, de bi jo prav gledali. — Pre- fveta deviza Marija fe je mozhno bala, ka¬ dar je vidila Angelja pred fabo v’ podobi mladenzha, in ni vedila kam pogledati. Ti Liti Jud. 9. '0 Kolof. 3, 3. 378 pa, o pofvetna ofhabna shenfka! fe nalafh tako napravljafh, de te prav gledajo. — O hudobija ! — O ftrafhna fodba! Kriftjana, ktera fe ofhabno uoli , fe /tori nevredno kerfhanfkiga imena, ker pre¬ lomi in savershe fvete obljube, kijih je per kerftu ftorila. Per kerftu je obljubila, fe od¬ povedati hudobnimu duhu, in vfimu njegovi- mu djanju, in vfimu njegovimu napuhu 5 in s’ ofhabnoftjo vfe to fpet na-fe vsame. — Dalej premifli, o kriftjan, de je Jesuf re¬ kel, de kdor hozhe njegov uzhenz biti, to je , kriftjan biti , mora biti ponishin, kakor otrok ; mora v’ pokori shiveti; mora fvoj krisli na-fe vseti in tako sa njim hoditi; in zhe tega ne bo ftoril, ne bo lhel v’ ne- befhko kraljeftvo. — Vfe to ti je dobro snano, o kriftjana! Zhe imafh pa navado, fe ofhabno napravljati, fe odpovefh Jesufu in njegovimu nauku. — Ali fe mar to pravi, ponishna biti, ko ifheflr, fe zhes druge po- vsdigniti s’ fvojim lepim oblazhilam, in bolj videna biti, kakor druge? Ali fo to tvoje fpokorne dela, tvoj duh pokore? Ali ta¬ krat fvoj krisli na-fe vsamefh in sa Jesu- fam hodifh, kadar obelifh na fvoje grefhno truplo ofhabne oblazhila, in fe grefh kasat mladenzhein, de »Satanu pomagafh, njih dufhe moriti ? — Zhe per vfim tem fhe mi- 379 flifh v 1 nebefa iti, fi morafh druge nebefa poifkati, ne tiftih, od kterih Jesuf govori, in v 1 ktere nam je on vofko, ftermo in ter- njevo pot pokasal; pot ponishnofti, pot po¬ kore, pot krislia, pot satajevanja famiga febe. — Ofhabnoft v’ oblazhilu je bolj navadna ined shenfkim, kakor mofhkim fpolam; ali vender fe tudi med mladenzhi najde. Zhe tedaj ti, o mladenizh, kteri to berefli, na¬ vado imafh, fe ofhabno napravljati , fi vse¬ mi tudi ti te nauke k’ ferzu, ki jih tukej najdefh. — Sravin tega premifli, kaj pravi §>. Duh v’ f. Pifmu: „ Devize ne poglej, de te njena lepota v* greh ne sape/je u 1 ). — Kadar vidifh shenfko v’ olhabnim ob- lazhilu, fe fpomni Boga, in rezi s 1 kralje¬ vim prerokam: „ O Gofpod, odverni moje ozhi, de ne bodo nizhemarnofti vidile u 2 j. In ne glej je, de ne pride nezhifti duh fkosi vrata tvojih ozhi v’ tvoje ferze. Kerfhanfke matere imajo dolshnoft na vefti, fvoje otroke she v 1 pervi mladofti, in smiram varovati, de v’ pregrefhno navado ne pridejo, fe ofhabno napravljati. Gorje materi, ktera fvoji lizheri pofvetne nizhe¬ marnofti perpufha, s’ kterimi fe ofhabnofti fjir. 9, 5. 2 ) Pralni 118, 37. 380 zhedalej bolj navadi. Namefti de bi varo¬ vala dufho fvojiga otroka, in jo Bogu per- liranila, jo hudobnimu duhu isda, temu duhu napuha, kteri je s’ ofhabnoftjo in napuham famiga febe in nefkonzhno veliko ljudi vezh- no nefrezhne ftoril. — Ali fedemkrat gorje pa tifti materi, ktera fhe farna pofvetno ni- zhemarnoft in ofhabnoft ljubi, in fvoje otroke S’’ fvojim sgledam v 1 leta ^Satanov greh sa- peljujel — 3. Rad in pridno delaj. Ne boj in ne ogibaj fe dela, ljubi moj kriftjan, ampak lenobe fe boj, sakaj leno¬ ba je sazhetek grehov; in f. Pifmo pravi: „ Veliko hudobije uzhi lenoba u 1 j. Bernard pifhe: „Lenoba je sberalifhe ne¬ varnih mifel; lenoba redi nezhifloft, u- mori vfe zhednofti, umori dufho; lenoba je grob shiviga zhloveka, in pofoda vfih grehov u . Shaloftno je viditi, de fe leta oftudni greh, ali velikovezh leta isvirk grehov, pov- fod najde, v’ vfih ftanovih in v’ vfaki fta- rofti. — De fe bofh ti, ljubi moj kriftjan, pregrefhne lenobe bolj varoval, premifli: ') §ir. 33, 29. 381 1 . De je to boslija volja, de naj v fak zhlovek pridno dela v’ fvojim /lanu. — She od perviga zhloveka fe bere v 1 f. Pif- mu, de ga je bil Gofpod Bog v’ paradish poftavil, „de bi ga obdeloval in varoval u l ). She takrat, ko je zhlovek fhe nedolshin in bres greha bil, mu je bil Bog sapovedal delati; fhe bolj ojftro mu je bil pa delo sa¬ povedal, kadar je bil grefhnik poftal. Ta¬ krat mu je Bog naprej povedal, de fi bo le s’ velikim delam, in s’ potam fvojiga obrasa samogel toliko perdobiti, kolikor mu bo sa slavljenje potreba. Kdor tedaj nozhe delati, ravna soper boshjo voljo, soper vo¬ ljo fvojiga Gofpoda, defiravno mu je dobro snana, in bo tedaj hudo tepen, kakor pravi Jesuf: „ fflmhabnik, ki je vedil voljo fvojiga gofpoda, in ni ravnal in /lovil po njegovi volji , bo mozhno lepen u Da- lej pravi, de leniga in nepridniga flu- shabnika je gofpod vkasal v' sunanje temote vrezhi , kjer je jokanje iti fhkri- panje s' sobmi */. — Kdor je len in nozhe delati po fvojim ftanu, ni vredin pred Bogam, de na semlji sliivi. To fposnamo is boshje befede; sakaj pifano je: „Z/ie kdo nozhe delati, naj tudi ne >) I. Mojs. 2, 15. r J Luk. 12, 47. 3 ) Mat. 25, 30. 382 je u Zhe tedaj jedi ni vredin, tudi slav¬ ljenja ni vredin, kteriga li le s’ jedjo per- hranimo. — Bodi tedaj pridin in delavin, ljubi moj kriftjan, de boshjo voljo dopolnifh in po fplohni poftavi shivifh, ktero nam je Bog vlim dal. Premifli boshje befede, ki jih tukej najdefh, in sravin premifli, de naf bo Bog le po fvoji fveti befedi in poftavi fodil, in ne po fliegah in navadah fveta, to je, pofvetnih ljudi. 2 . Premifli, de nam je delo sa po¬ koro nalosheno. — Pokoro, ktero nam fpovednik per fpovedi naloshi, fmo dolshni, svefto in voljno opraviti 5 fhe bolj pa pokoro, ktero nam Gofpod Bog fam naloshi. In ta pokora je delo, in vfe teshave per delu. Ref je, de je bil Bog zlilo veku sapovedal delati, kadar fhe ni bil grefhnik; tode ta¬ krat ni bilo od nobenih feshav govorjenje j delo je bilo takrat prijetno in bres viih te- shav. Potem pa, ko je bil zldovek grefhil, mu je Bog terdo sapovedal delati, in je teshave s 1 delam fklenil5 in te teshave, ki fe per vfakim delu, vezli ali menj, snaj- dejo, fo zhloveku, ki je grefhnik, sa po¬ koro dane. Kdor fe tedaj dela ogiba sa- volj tesliav, ki fo s’ delam fklenjene, 110- ') II. Tefal. 3, 10. 383 zhe opravljati pokore, ktero mu je Bog na- loshil. — Premifli to dobro, ljubi moj krift— jan, in ne ogibaj fe nikdar dela savolj te- shav, ampak voljno in ponishno jih preterpi v’ duhu pokore $ in mifli, de ko bi zhlovek grefhnik ne bil, bi nizh na fvetu terpeti ne imel. Vfi ljudje fo pred Bogam dolshni de¬ lati, vlak po fvojim ftanuj in pofebno tudi mladi ljudje, vfak po fvoji mozlii. Leta dolshnoft mladih ljudi fe lahko fposna: 1. Zhe fe mlad zhlovek lenobe navadi in v’ nji odrafe, ne bo potem lahko pridin in delavin poftal. Sravin tega, zhe fvojo mladoft v' lenobi preshivi, fe navsame mno¬ gih hudobnih navad, kterih potem ne sa- pufli lahko, sakaj pregovor je: „Mladi zhlovek bo per fvoji navadi oftal tudi kadar bo /far " ' ). 2. Zhe mladi zhlovek zhaf fvoje mla- dofti sgubi, terpi veliko fhkodo. Zhaf mla- dofti je nar boljfhi sa uk 5 takrat fi nar lo- shej perdobi uzhenoft; in tudi kakiga dela ali rokodelftva fe takrat nar loshej nauzhi. Kdor zhaf fvoje mladofti po lenobi sgubi, bo leto sgubo vezhidel zel zhaf fvojiga slav¬ ljenja zlmtil. ') Prip. 23, C. 384 Premifli, o mladi zhlovek, zhe v’ fvoji mladofti v ; lenobi shivifh, kako ti bo shal, kadar bofh odrafel in fe bofh najdel bres nauka, bres dobrih delavnih navad, ktere bi fi bil imel v’ mladofti perdobiti. Premifli ftrafhno fodbo boshjo, pred ktero bofh tudi ti enkrat poklizan. Tamkej bofh mogel Bogu odgovor dati od zeliga fvojiga shiv- ljenja, tedaj narpred od fvoje mladofti. Zhe jo v’ lenobi preshivifh, oh! kako fe bofh samogel isgovoriti pred Bogam! — Bog ti bo pokasal vfo dufhno fhkodo, ktera je prifhla is sgube zhafa tvoje mladofti; tvoje hudobne navade, tvojo nevednoft, vfo sgubo gnad. — Premifli tudi, koliko jih je v 1 pekli, ki fo le sato v 1 vezhnim terpljenji ko fo zhaf fvoje mladofti sgubili s’ lenobo, ali pa s’ nepotrebnimi, nizhemarnimi opra¬ vili, s’ kterimi fi nifo nizli vezli perdobili, kakor s’ ozhitno lenobo. To naj mladi ljudje dobro premiflijo, in naj bodo pridni in delavni she v’ mlado¬ fti, in naj fi persadevajo, zhaf fvoje mla¬ dofti, s’ boshjo pomozhjo, dobro in po boshji volji preshiveti. Ker fo pa mladi ljudje vezhidel nefpa- metni, nepremifhljeni in neprevidni, fo ftar- fhi in vfi tifti, kteri imajo mlade ljudi v 1 fkerbi, pred Bogam dolslmi, fi persadevati, 385 kolikor jim je mogozhe, de njih ofrozi zhaf mladofti pridno in dobro preshive. Pridno delati je fploh vfim kriftjanam perporozheno, kriftjanam vfakiga ftanu, vfake ftarofti: vfakimu po njegovih okolifhinah, in po boshji volji in previdnofti. Bodi tedaj smiram pridin in delavin, ljubi moj krifijan, in ne sgubi nikdar zbala, kteri je tako draga, in nefkonzhno veliko vredna rezh. Bodi smiram v 1 kakim dobrim, in tvojimu ftanu permerjenim delu. Hudobni duh fe prezej perdrushi lenimu zhloveku, ki je bres dela; pridniga, zhloveka pa, ki je smiram v' kakim fpodobnim delu, fe grosno boji, pofebno kadar zhlovek s’ Bogam ravna, in fvoje delo s' fpominam boshje prizhujozhno- fti pofvezhuje. Satorej f. Hieronim tako pi- flie: „Shivi smiram tako , de te fjjutan ne bo nikoli bres dela najdel. Nikar ne fo- rras/ii fvojiga dela savolj njegovih teshav, ampak ljubi ga , ker ti je od Boga sapove- dano, in ker ti k ’ svelizhanju pomaga. Bogu ga daruj sjutrej; in kadar ga sa- zhnefli , profi Gofpoda, de bi ga posheg- nal, in de bi ti gnado dal, ga v' njegovo zha/l opraviti Tako pillie leta zerkveni uzhenik, in is njegovih befedi fi vsemi te nauke: 1. Bodi pridin per fvojim delu, in rad 2 5 386 delaj$ ne delaj le, kadar fi perfiljen, ampak smiram rad delaj, ne hodi, kakor hudobin fushnik, kteri le takrat dela, kadar kdo s 1 palizo sa njim ftoji, ampak kakor dober otrok, kteri ,s' vefeljem in s’ ljubesnijo sa fvojiga ozheta dela. 2 . Predin sazhnefh sjufrej delati, opravi fvojo molitev, in perporozhi fe Bogu sa zel dan. Takrat mu tudi daruj fvoje delo, ki ga miflifh ta dan ftoriti; fkleni teshave fvo¬ jiga dela s’ teshavami dobrotljiviga Jesufa, kteri je imel na tem fvetu tesbavno, revno, delavno shivljenje, bres veliko pozhitka, ker je žele dni okoli hodil in uzhil, in žele nozhi v 1 molitvi prezhul '3; is pokorfhine in ljubesni do fvojiga nebefhkiga Ozheta, in is nefkonzhniga ulmiljenja do naf. 3. Zhes dan pofvezhuj fvoje delo s’ vednim fpominam boshje prizhujozhnofti. Sa- zhni vfako delo v’ boshjim imenu. Dobra kerfhanfka navada je, snaminje fvetiga krisha ftoriti, predin fe kako delo sazhne. To navado fo she pervi kriftjani imeli, ka¬ kor ravno leta fveti uzhenik Hieronim fpri- zhuje. Daruj fpet vfako delo pofebej Bogu, in med delam nikdar ne posabi, de te Bog gleda, kako delafh; in de ne vidi le su- ') Luk. 6, 12. 387 nanjiga dela tvojih rok, kakor zhlovek, ampak tudi vfe mifli in namene tvojiga ferza. 4. Spomni fe tudi fodbe boshje per vfakinm delu, in persadevaj li, ga tako opraviti, kakor ko bi vedil, de bofh mogel po dokonzhanim delu pred bosbji fodni ftol ftopiti, in odgovor od fvojiga dela dati. Zlie bofh smiram tako ravnal, ljubi moj kriftjan, bodo tudi tvoje navadne vfak- danje dela sgoli dobre dela pred Bogam, in ne bofh s’ prašnimi rokami pred njega prifhel, kadar te bo k’ fodbi poklizal, sa- kaj tvoje de/a bodo fhle s’ tabo 1 ). 4. Ha«l beri «lobi-e, fvete bukve. vSrezhin je, in veliko dufhno bogaftvo in dober perpomozhek svelizhanja ima, kdor sna brati, zhe fe lete lepe perloshnofti tudi svefto poflushi. Kdor rad fvete bukve bere, fe zhedalej bolj poduzhi v 1 dolshnoftih fvo¬ jiga ftanu; smiram bolj in bolj rasumi nauke fvojih duhovnih pafliijev; zhedalej bolj fpos- na nefkonzhno ljubesniviga Boga, in ga tedaj tudi zhedalej bolj ljubi, sakaj zer- kveni uzheniki pravijo, de le tifti Boga prav ne ljubi, kteri ga prav ne posna. In kakor 25 * ‘) §kr. Basod. 14, 13. 388 fe ljubesin do Boga pofebno s 1 branjem do¬ brih, fvetih bukev v’ ferzu obudi , tako fe tudi ravno s 1 tem pomnoshi in ohrani. Ljubesin je ognju enaka. Oginj fe pomanj- fha in na sacinje popolnama ugafne, zhe fe smiram derva na-nj ne pokladajo. Tako tudi ljubesin do Boga, zhe ni s’ fvetimi nauki in s 1 premifhljevanjem vezhnih refniz vedno previdena. Ref je fzer, de kdor sve- fto poflufha nauke duhovnih uzhenikov, in jih v’ fvojim ferzu ohrani in premifhljuje in po njih shivi, bo s 1 tem samogel oginj boshje ljubesni v 1 fvojim ferzu ohraniti, in bo svelizhan, kakor Jesuf fprizhuje 1 ). In veliko je fvetnikov v’ nebelih, ki nifo brati snali. To je vfe ref; ali vender je pa gros- no dobro, brati snati; sakaj fhe veliko lep- fhi in obilnejfhi perloshnoft, boshjo befedo flifhati in svelizhanfke refnize premifhlje- vati ima tifti, ki sna brati, in ki tudi rad fvete bukve bere. Veliko dufh fe s’ branjem dobrih fve¬ tih bukev k’ Bogu fpreolujrne. To fe je v’ ftarih zhafih velikokrat sgodilo, in fe tudi fhe sdaj doftikrat sgodi. Tako fe je, po- Itavim, f. Avgufhtin, ki fe je od sazhetka dolgo boshji gnadi vftavljal, po branju fve- ‘) Luk. 11, 28. 389 tih bukev popolnama in ftanovitno k’ Bogu fpreobernil; in fam fprizhuje, dernujepre- zhudin glaf, (ki je bil glal' boshje milofti}, sapovedal, de naj fvete bukve, ki fo na tleh leshale, vsame in bere. — Od fvetiga Serapijona fe bere, de ga je branje f. Evangeljev k’ Bogu fpreobernilo; in po evangeljskih naukih je vfe fvoje premoshenje ubogim dal, tako de je komaj nekoliko rev- niga oblazhila febi prehranil. Kadar mu je kdo potem od njegove revfhine govoril, je pokasal f. Pifrno in je rekel: Glejte, to me je tako revniga ftorilo. Rad tedaj beri dobre, fvete bukve, in bofh fposnal, kako dober perpomozhek k 1 svelizhanju je branje. — De bo pa tvoje branje Bogu dopadljivo in tvoji duflii v 1 svelizhanje, li persadevaj, te nauke v’ djauji dopolnovati: t. Kakor vfako delo in opravilo, tako tudi branje sazlini s’ Boyam , in proti Boga, de bi ti gnado dal, leto branje njemu v’ zliaft in fvoji dufhi v’ svelizhanje opraviti. Dobra, kerfhanfka navada je, fveti krish ftoriti, predin fe brati sazhne. Med branjem nikdar ne posabi prizbujozhiga Boga, kteri te s’ dopadenjem gleda, kadar berefh. 2. Beri vfelej is dobviga namena; to je, ne sa kratek-zhaf ali is radovednofti, 390 ampak le Bogu v' zhaft in v’ svelizhanje fvoje duIhe: de hi zhedalej boljfhi per- liajal, de bi Boga in blishnjiga zhedalej bol j ljubil j de bi 1 'voje kerfhanfke dolshnofti smiram bolj fposnal in svefto dopolnoval, de bi li lepe kerfhanfke zhednofti perdobil, i. t. d. To naj bodo tvoje vedne shelje per branji, in tako ti bo branje saref veliko k 1 svelizhanju pomagalo. 3. Beri fpofhtljivo 5 tudi tvoje telefno sadershanje per branji naj bo fpodobno. Opomni ie, de kadar perferzlmo molifh, ti s’ Bogam govorifh; kadar pa dobre, fvete bukve berefh, Boy s ’ tabo govori. Jesuf pravi vfim osnanovavzam in uzlieni- kam njegove fvete vere: „Kdor vafpoflu- fha, mene pof!ufha“. Jjivete bukve, po- febno v’ nafliim jesiku, fkorej vfelej le du¬ hovni uzheniki pifhejo. Kadar pridigvajo in uzlie, osnaimjejo boshjo befedo s' Tvojim glafamj v' bukvah jo pa s' pifanjem osna- nujejo. Kadar tedaj verni kriitjan kake fvete, od duhovniga paftirja fpifane bukve bere, saref Bog s" njim govori. 4. Beri pozha/i in s’ premiflikam. Boljfhi je, le malo brati, in to dobro ra- sumeti in premifliti, kakor pa veliko brati, in na sadnje nizh ne ohraniti. Zhe zhlovek sheli, fvoje sdravje in fvojo mozh obvaro- 391 vati, ne fine prenaglo in prevezh na enkrat jefti. Tako je tudi per duflini jedi, per branji. Tedaj le toliko na enkrat beri, ko¬ likor dobro premifliti samorefli. Persadevaj fi, v 1 fpominu in v’ ferzu ohraniti, kar ti je Bog govoril, kadar li fvete bukve bral. Kadar berefh, feje Gofpod dobro feme fvoje befede v’ tvoje ferze. Naj ti tudi sravin fvojo gnado da, de bi leto dobro feme tudi dobro semljo najdlo v’ tvojim ferzu, de bi obiln fad fvetofti v 1 njem obrodilo! 5. Beri poyoflo ; beri vfak dan, zhe vtegnefh. Ne bodi sanikern v’ tej rezili, ljubi moj kriftjan. Kdor ne bere rad, kmalo isgovor najde, de ne vtegne brati; vender pa veliko zhafa vfak dan sgubi s’ prašnim pogovarjanjem ali pa s’ lenobo. — J^rezhin je, kdor rad fvete bukve bere, to je, kdor rad Boga poflufha, ki v’ fvetih bukvah govori. Sato je f. Pavl, v’ perfhoni fvojiga ljubljeniga Timoteja vfakimu kriftjanu, ki brati sna, perporozhil: ,.Pridno beri u ‘j). — Zhe pa ref ne vtegnefh vfak dan brati, pa vfaj tolikokrat beri, kolikorkat vteg¬ nefh, pofebno v 1 nedeljah in sapovedanih prašnikih. 6. Ne beri kakih dobrih bukev le ') I. Tim. 4, 13. 392 enkrat , ampak mzhkrat jih beri. Zhe s’ dobrim namenam berefh, in to vfelej bori,) bofii fposnal, de kadar dobre in poduzhljive bukve vdrugizh ali vtretjizh be¬ refh, zhedalej bolj rasumifh in ohranifh lepe svelizhanfke nauke, ki fe v 1 njih suajdejo. 5. Imej le dobre, keifhanfke lieajatle. Perjatli zhloveka k’ dobrimu, ali pa k 1 hudima napeljujejo, po tem kakorfhni fo. — Nekteri perjatli in tovarfhi fo saref angelji varili, kteri zhloveka, pofebno mladiga krift- jana, svefto varujejo na nevarnih potih tega fveta, in ga vodijo, kakor Angelj Rafael mladiga Tobija, po svelizhanfki poti ker- fhanfkih zhednoft, s’ perjasnim fvarjenjem, s’ dobrim kerfhanfkim fvetam, in pofebno s' lepim sgledam. — Nekteri pa fo poma- gavzi in flushabniki hudobniga duha, kte- rih fe leta fovrashnik nafhiga svelizhaiija poflushi, de veliko dufh v' fvojo oblaft sa- dobi in vezimo pogubi. — Premifli pred Rogam, ljubi moj kriftjan, kakofhni fo tvoji perjatli in tovarfhi, in potem poflufhaj glaf fvoje veliti, sakaj bosliji glaf je. Perjasno/t in ljubesin do blishnjiga fte dve rezhi. Ljubesin do blishnjiga nam je fploh do vfili ljudi bres raslozhka sapo- 393 vedanaj v' perjasnofti pa ne moremo in ne fmemo s' vlimi ljudmi sliiveti. Perjasnoft je vzhafi dobra in fveta, vzhafi nizhimerna in nevarna, vzhafi pa pregreflina. To fe po tem fposna, zlie fe premifli, kakofliino je slavljenje perjatla, in sakaj fe perjatel ljubi. Kadar kdo ka- kiga zhloveka sato ljubi, ko je dober krift- jan, ko svefto Bogu fluslii, ko lepe ker- flianfke zhednofti v’ fvojim shivljenji fka- suje, in ko fi persadeva, fvoje perjatle na pot kerfhanfkih zhednolt perpeljati in s’ njimi po nji hoditi5 to je dobra, kerfhanfka in fveta perjasnoft. — Kadar pa kdo kakiga zhloveka le sato ljubi, ko je lep, ko je pri- jetiu v’ drufbini in v’ fvojim obnafhanji, ali ko je imenitniga ftanu; to je nizhemarna, in vezhidel tudi nevarna perjasnoft, ker perlosliuoft daje k’ pofvetno/ti in k’ mnogim greham. — Kadar pa kdo kakiga zhloveka sato ljubi in fe s 1 njim sdrushi, ko je proft v’ fvojim shivljenji, ko shivi po fhegali in navadah fveta, in ne poliufha duhovnih pa- ftirjev in uzhenikov; ko shivi v’ pofvetnim vefelji in po nagnjenji popazhene natore; to je pregreflina perjasnoft. — Po tem te¬ daj ženi fvojo perjasnoft, ljubi moj krift— jan, in bofh kmalo fposnal, kakofhina je pred Bogam. 394 Y r fo pregrefhno, in tudi nizhemarno in nevarno perjasnoft saversi, sakaj to je per- jasnoft tega (Veta; in f. Jakob pravi: „Per- jasnofl teya fveta je fovrashniza boshja; in kdorkoli hozhe perjatel teya fveta biti, boshji fovrashnik po/tune u ‘j). Poiflii li pa dobre kerfhanfke perjatle, in s’ njimi shivi v’ fveti perjasnofti; in taka perjasnoft ti bo veliko k’ svelizhanju pomagala. De bo pa tvoja perjasnoft kerlhanfka in fveta, mora dobre namene imeti. 1. Tvoja perjasnoft mora is ljubesni do Boya in do kerfhanfkih zhednoft priti , to je, de morafh fvojiga perjatla savolj Boga, kterimu svefto flushi, isvoliti in lju¬ biti, in savolj lepih zhednoft, ki jih v’ nje¬ govim djanji in sadershanji vidifh. Tedaj ne imej nikoli perjasnofti s' pofvetnimi ljud¬ mi, kteri ifhejo prepovedaniga pofvetniga vefelja, plefu, pijazhe, igre, nezhiftofti; ali ki imajo navado preklinjati, in nefpo- dobno govoriti, legati i. t. d. Zhe bodo taki tvoji perjatli in tovarfhi, bofh tudi ti kmalo tak poftal. „ Kdor s’modrim hodi, bo moder ; perjatel pa nefpametnih jim bo enak poftal u 2 j. 2. Tvoja perjasnoft mora h’ kerfhan- ’) Jak. i, 4. •) Prip. 13, 20. 395 fkimu slavljenju napeljevati, to je, de morafh satu fvojiga perjatla ljubiti, ker upafh, de te bodo njegovi lepi sgledi na pot kerfhanfkih zhednoft perpeljali, ali te na nji ohranili; de bo tvoj perjatel varil tvoje duflie, s 1 perjasnim (Varjenjem in s’ dobrimi nauki, ki ti jih bo dajal. Tedaj naj tifti ne bodo tvoji perjatli, kteri fvojga slavljenja ne ravnajo po kerfhanfkih relni- zah in naukih fvete vere; in kteri le savolj kakiga zhafniga dobizhka tvoje perjasnofti ifhejo. Njih perjasnost je nevredna ker- fhanfkiga imena, in ti sna nevarna poftati. — Tudi naj tifti ne bo vezh tvoj pofebni per¬ jatel, kteri te ne fvari, kadar kaj pregrefhifh. Dobri kerfhanfki perjatel fvojiga perjatla sa¬ volj Boga in v 1 Bogu ljubi, in ljubi bolj njegovo dufho, kakor vfe njegovo blago; in tedaj perjasno pofvari fvojiga perjatla, kadar ga v 1 kaki smoti ali pregrehi vidi. Gregor papesh pravi: „ Tifti je moj nar boljfhi perjatel, kteri me pofvari, kadar (jrefhim. Sf. Rupert in Bonifazi, ki fta nevernim Nemzam fveti Evangelj osnanovala, sa nevernike Boga profita! kralj §>htefan, ki fi tolikanj floril sa fpreobenjenje nevernih Ogrov, sa never¬ nike Boga profi! Sf. Dominik in Vinzenz Fereri, ki fta pov- fod s 1 gorezho vnemo f. Evangelj osna¬ novala, sa nevernike Boga profita! Vfi fveti milijonarji is reda f. Dominika, sa nevernike Boga profite! Franzifhk $erafinfki, ki fi s' gorezhimi sheljami sa fpreobernjenje nevernikov mo¬ lil, sa nevernike Boga profi! 414 Vfi fveti milijonarji ^erafinfkiga reda, sa nevernike Boga profite! »S. Ignazi Lojola, ki fi gorezhe shelje imel, nevernim Turkam Kriftufa osnanovati, sa nevernike Boga profi! § 1 . Franzifhk Kfaveri, Apoftelj Indjanov, sa nevernike Boga profi! >S. Franzifhk Kfaveri, nar imenitnifhi vfih fvetih milijonarjev, sa nevernike Boga profi! ►S. Franzifhk Kfaveri, ki fi veliko fto tav- shent Indjanov Kriftufu perdobil, sa ne¬ vernike Boga profi! Vfi fveti milijonarji is reda f. Ignazija, sa nevernike Boga profite! ►S. Vinzenz, ki fi red mifijonfkih duhovnov poftavil, sa nevernike Boga profi! Vfi fveti milijonarji is reda f. Vinzenza, sa nevernike Boga profite! Vfi fveti marterniki, ki fte v’ osnanovanji fvete kerfhanfke vere fvojo kri prelili, sa nevernike Boga profite! Bodi nam miloftljiv, sanefinam, oGofpod! Bodi nam miloftljiv, uflifhi naf, o Gofpod! Od fvoje jese! \ Od malikovanja! /refhi never- Od fovrafhtva kerfhanfkih re->nike, 0G0- fniz! i fpod! Od njih shaloftne flepote, / 415 Od vfe terdovratnofti, ) refhi never- Od fuslinofti hudobniga duha,)nike, o Go- Od vezhniga pogubljenja, ) fpod! De jim gnado dafh, osnanovavze fve-j liga Evangelija dobro fprejeti, De jim gnado dafh, nauke fvete vere; poflufhati, De jim gnado refnizhniga fpreobernjenjal dafh, De jim gnado f. kerfta dodelifh, De jih v 1 fhtevilo fvojih otrok vsa-l mefh, De jih v 1 fvojo fveto Zerkev fprej-' melh, De jim gnado dodelifh, fe hudobnima duhu in vfirnu malikvanju popolnama odpovedati, De vlim fpreobernjenim gnado dafh, fve¬ to kerfhanfko vero do konza svefto ohraniti, De naf dobrotljivo uflifhifh, $in boshji, Jagnje boslije, ki grehe fveta odjemljefh, sanefi nam, o Gofpod ! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, ufiifhi naf, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, ufmili fe naf, o ilofpod! te profimo ufiifhi naf! 416 Krifte flifhi naf! Krifte uflifhi naf! Gofpod, ufmili fe nevernikov, Krifte, ufmili fe nevernikov, Gofpod, ufmili fe nevernikov. Ozhe nafli ... Zhefhena fi Marija... Molitev f. Franziflika lila vcrja. O Bog, vezhni ftvarnik vlili rezhi! fpomni fe, de li ti dufhe nevernikov vftva- ril, in de fi jih po fvoji podobi uftvaril. — Glej, o Gofpod! v 1 tvojo nezhaft fe ravno s* temi dufhami pekel napolnuje! — Opomni fe, de je tvoj $in Jesuf sa svelizhanje le¬ tih dufh v’ grosovitnim terpljenji umeri. — Ne perpufti, prolim te, o Gofpod! ne per- pufti, de bi tvoj ^in fhe dalej od never¬ nikov sanizhevan bil. Naj te profhnje fvet- nikov in profhnje fvete Zerkve, ki je pre- fveta nevefta tvojiga $ina, potolashijo. Opomni fe fvojiga ufmiljenja, posabi njih malikovanje in njih nevero, in ftori, de bodo tudi oni fposnali Gofpoda nafhiga Je- sufa Kriftufa, kteriga fi ti poflal, kteri je nafhe svelizhanje, nafhe slavljenje in vfta- jenje, kteri naf je odrefhil, kterimu bodi zhaft od vekomej do vekomej. Amen. 417 II. Vodilo ali regliza kerfhanfki- ga shivljeiija. Zhe shelifh lepo in po kerfhanfko shi- veti, ljubi moj kriftjan, ni sadofti, de fvoje dolshnofti vefli in dopolnujefh, ampak veliko je tudi na tem leshezhe, de vfe po redu in ob pravim zhafu ftorifh, in fvoje shivljenje po kakim kerfhanfhkim vodilu ravnafh. Zhe to ftorifh, bofh vfe fvoje kerfhanfke dolsh- nofti bolj popolnoma, bolj ftanovitno in s’ vezhim saflushenjem opravljal, in bofh ftoril po sapovedi f. Pavla: „Vfe naj fe /podobno in po redu opravi“ ‘ De bofh to loshej v ; djanji dopolnoval, najdefh tukej leto vodilo, kteroje permerjeno ljudem nifkiga in delavniga ftanu, tako de ga bofh lahko vfiga dopolnil, zhe imafh refnizhno voljo, Bogu dopafti, njemu svefto flushiti, in s’ njegovo gnado in pomozhjo 1'vojo dufho svelizhati. Nar pervizh premifli dobro te befede ‘) I. Kor. 14, 40. 2 7 418 dobrotljiviga Jesufa: n Kaj pomaga zhlo- veku , zhe vef fvet sadobi 7 famigafebe pa pogubi (i2 J. Te befede je f. Ignazi vezli- krat fvojimu perjatlu Franzifhku Kfaveriju, dokler je ta 1'lie pofvetno shivel, povedal; in pofebno s 1 tein ga je od ljubesni do fveta odlozbil, je s 1 pomozlijo boshje gnade v’ njegovim ferzu gorezhe shelje vezhniga svelizhanja obudil, in ga je na pravo pot perpeljal, po kteri je od ftopnje do ftopnje do viloke fvetofti prifhel. Tedaj tudi ti, ljubi moj kriftjan, dobro premifli leto vezimo refnizo, in tudi ti terdno fkleni, fvet in njegove sapeljive in hudobne lhege in navade sapuftiti in sanizhevati, po vofki poti Jesufovi hoditi, Boga zhes vfe ljubiti, in fvmjo duflio svelizhati. — Zhe to refnizhno shelifh, —- in kdo ne bo skelel, vezimo frezhin biti! — preberi in premifli leto vodilo, in vezhkrat ga beri in svefto ga dopolni, in bofli s’ boshjo pomozhjo gotovo svelizhan! 1 . Terdno in nepremakljivo vfe verovaj, kar fveta mati katoljfhka Zerkev verovati sapoveduje. Njen nauk je gotova boslija be- Luk. 9, 25. 419 feda 5 in na kerfhanfko vero je vsidano in poftavljeno vfe kar je fvetiga, poboshniga, svelizhanfkiga in Bogu dopadljiviga, tako, de kar is vere ne pride, ne more Bogu do¬ padljivo biti, kakor uzlii fveti Pavl: „Bres vere je nemogozhe Bogu dopafti u *}. Dalej pravi: Pravizhni is vere shivi“*j. Zlo tako pravi leta fveti Apoftelj: v Vfe, kar ni is vere , je greh a 3 ). — Tukej fo nektere poglavitne kerfhanfke refnize, ktere morafli pofebno terdno verovati. 1. De je en fam Bog v 1 treh perflionah, Ozhe, §»in in Duh. Ozhe je Bog, §!in je Bog, $. Duh je Bog; ali vender fo vfe tri perfhone le en Bog, in fe imenuje $. Trojiza. 2. De Bog §!in, druga perfhona v’ Trojizi, §in Boga Ozheta, ki je v’ vlili rezheh fvojimu Ozhetu popolnama enak, je nafho flabo zhlovefhko natoro v’ fvojo vezhno boshjo natoro vsel, ker je bil fpozhet od $. Duha, rojen is Marije devize; de je bil kri- shan in je umeri sa nafhe svelizhanje, je tretji dan od fmerti vftal, je v’ nebefa fhel, in sdaj na defnizi Boga Ozheta fedi, bo fpet na fvet prifhel, fodit vfe ljudi; de le po nje¬ govim nefkonzhnim saflushenje grehov, gna- Hebr. 11, C. 2 ) Rim. 1, 17. 3 ) Rim. 14, 23. ’ 7 * 420 do in svelizlianje od Boga sadobiti sa- moremo. 3. De nam je gnada boslija, ktero po Je- sufovim saflushenji sadobimo tako potrebna, de bres nje zlo nizh dobriga, Bogu dopadlji- viga in sa vezimo svelizlianje safluslmiga fto- riti ne moremo. •es mene nizh floviti ne morete: nam pravi Jesuf: to je, de bres njegove boshje pomozhi in gnade nizh dobri¬ ga ne moremo Boriti. 4. De je naflia dufha, ki je po bosliji podobi uftvarjena, neumerjozha, in de bo vezimo frezhna v’ nebelih, ali pa vezhno nefrezlma v’ peklu, po tem kakor li bo v’ tem slavljenji saflushila; de bo nafhe truplo od fmerti vftalo fodni dan, de bo fpet fkle- njeno s’ fvojo dufho, in bo s’ njo vred ve¬ zimo frezhno ali nefrezlino. 5. De bo Jesuf Kriftuf, $in bosliji, ki je nafh svelizliar, tudi nafh prihodnji fodnik; de bo vfe ljudi bres raslozhka fodil, in bo pravizhne fvojiga nebefhkiga svelizhanja de- leshne ftoril, hudobne pa k^ vezhnimu terp- Ijenju obfodil. 6. De je nafh Gofpod Jesuf Kriftuf v’ fvoji Zerkvi, kteraje fveta Apoftoljfka Rim- fka katoljfhka Zerkev, fedem fvetih »S a k ra- 2 ) Jan, 15 ? 5. 421 mentov poftavil sa naflie svelizlianje, to je: Kerft, Birmo, prefveto Refhnje Telo, Po¬ koro, Poflednje olje, Mafhnikov shegno- vanje, in Zakon. 7. De per f. kerftu je odpufhen pover- bani greh, kakor tudi vfi drugi grehi, ktere je zhlovek pred kerftam ftoril, zhe je odra- fhen kerfhen; in de takrat poftanemo otrozi boshji in udje fvete Zerkve. 8. De v’ prefvetim Refhnjim Telefu je Jesufovo telo in njegova kri, pod podobami kruha in vina; de je Jesuf Kriftuf Bog in zhlovek, pod temi podobami prizhujozh; de je Jesuf vef prizhujozh pod podobo kruha, in tudi vef prizhujozh pod podobo vina; in de v 1 tem prefvetim Zakramentu ni vezli kruh in vino, ampak le sunanje podobe kruha in vina. 9. De daritev fvete mafhe je ravno tifta daritev, ktero je Jesuf Kriftuf, §*in boshji na f. krishi, fvojimu nebefhkimu Ozhetu da¬ roval , s 1 tem raslozhkam, de Kriftuf na oltarji ne preliva fvoje kervi in ne umerje, ampak daruje fvojimu nebefhkimu Ozhetu sa nafhe odrefhenje in svelizlianje, fvoje terp- ljenje in fvojo fmert, ki jo je na krishi pre- ftal, in naf tako fvojiga nefkonzhniga saflu- shenja deleshne Itori. 10. De nam je Jesuf fveti Zakrament pokore dal sa odpufkenje grehov, ki jih po 422 f. kerftu ftorimo$ in de kdor fe fvojih grehov duhovnimi! fpove, fo mu odpufheni, zhe do¬ bro fpoved /tori in odveso sadobi. 2 . Lete in vfe druge kerfhanfke refnize, ktere f. katoljfka Zerkev uzhi, terdno vero- vaj. — Ker je pa „vera bres dobrih del mertva “'j , ni sadofti, dele verujefh, sa- kaj „tudi hudobni duh veruje u2 ); ampak morafh tudi po veri shiveti, de bofh pravi- zhin pred Bogam. Dalej premifli, „de je le ena farna rezh potrebna^, in de pogla¬ vitni Apoftelj tako sapoveduje: „Bratje, bolj in bolj fi persadevajte, de po dobrih delih fvoj pokliz in fvoje isvoljenje gotovo ftorite ; zhe bote tako ravnali, ne bote ni¬ koli grefhili“ 4 J. Tedaj, ljubi moj kriftjan, li vedno per- sadevaj, vfe fvoje slavljenje, vfe fvoje djanje in nehanje po refnizah kerfhanfke vere rav¬ nati, in Bogu shiveti. — Ravnaj svefto po tim pravilu, in bofh Bogu shivel. ') Jak. 2, 26. ’) Jak. 2, 19. 3 ) Luk. 10, 42. *) II. Petr. 1, 10. 423 1. Od tega) kar ima verni krift- jau v la k dan fvojiga shiv- Ijenja ftorfti. Ljubi moj kriftjan, zhe Bogu shiveti shelifh, vfak dan fvojiga slavljenja s’ Bogam sazhni. Kadar sjutrej vftanefti, povsdigni fvoje ferze k' Bogu, in pervo delo tvojih rok naj bo snaminje f. krisha. Potem is- fezi s’ ljubesnijo in s’ saupanjem prefveto ime Jesufovo, perporozhi fe mu in terdno fkleni, ta dan Bogu dopadljivo preshiveti. —- Kadar fe oblazhifh, fe fpomni Boga, ki te vedno gleda. Opomni fe tudi fvojiga An- gelja varba, kteriga (i lpofhtovati dolshan. Potem opravi jutrejno molitev, in jo nikar nikoli ne opufti. Gotovo je, de krift¬ jan, kteri jutrejne molitve svefto ne oprav¬ lja, nima pravih refnizhnih shelja, vfe fvoje dni Bogu dopadljivo preshiveti. Zhe mo- rafh prezej sjutrej delati sazheti, raji ne¬ koliko bolj sgodaj vftani, de bofh zliaf imel, fvojo molitev fpodobno opraviti, predin fe k 1 delu podafh. Na dobri jutrejni molitvi je veliko leshezhe; v’ nji najde kerfhanfka dufha mozli in hrano sa zel dan. V’ f. Pifmu fe bere, de je Bog Israelzam v’ pufhavi vfako jutro mano s 1 nebef poflal, od ktere fo zel dan shiveli; in le sjutrej jim 424 jo je dajal; kdor je takrat samudil, fi je nabrati, je ni imel tifti dan. Ravno tako je tudi dobra jutrejna molitev saref nebefli- ka mana dufhi sa zel dan. — Dobro in lepo je, kadar žela drushina fkupaj jutrejno mo¬ litev opravi. Glej de vfelej dobro opravifh fvojo jutrejno molitev; zhe jo s’ lenobo in bres premiflika opravifh, de malo ali pa nizh ne velja. — Zhe ti je le mogozhe, navadi fe, vfako jutro vfaj nekoliko premifhljevati bosh- je dobrote, ki jih vedno vshivafh; fvoje dolshnofti do njega; in fploh kake fvete ker- fhanfke refnize. To premifhljevanje je ne- isrezheno dobro sa svelizhanje, in varuje dufho greha in grefhnih navad. Nemogo- zhe je, vfako jutro perferzhno premifhlje¬ vati vezhne refnize, in vender sravin v’ grefhnih navadah shiveti. Eno ali drugo fe mora sapuftiti. Per jutrejni molitvi tudi premifli, kaj bo tvoje delo in opravilo ta dan; in kolikor ti je mogozhe previdi nevarne perloshnofti, v’ ktere bofh prifhel. Potem terdno fkle¬ ni , fe ogniti vlili tih perloshnoft, kolikor bofh mogel; in fe fkerbno varovati greha v 1 tiftih, kterih fe ogniti ne bofh samogel. Premifli, poftavim, v 1 kakofhni drufhini fe bofh danf snajdel, s 1 kom bofh imel 425 opraviti, v’ ktere kraje bofh prifliel, i. t. d. Premifli tudi, kteri je tvoj navadni greh, v 1 kteriga nar losliej in nar vezhkrat pa- defh , poftavim , nejevolja , jesa , kletva , kreg , opravljanje , lenoba , nevofhljivoft, lasli, krivizhnoft, nefpodobne befede, i. t. d. in pofebno terdno 1'kleni, fe danf tega greha fkerbno varovati. Sravin profi Bo¬ ga, de naj ti da fvojo gnado in pomozh, ker bres njega zlo nizh dobriga ftoriti ne morefh. Ker je gotovo, de vfe to, kar ni sa- volj Boga ftorjeno, je sgubljeno sa nebefa, li persadevaj, vfe fvoje navadne vfakdanje opravila s 1 dobrim namenam pofvezhevati. Jekleni sjutrej, vfe savolj Boga in po nje¬ govi fveti volji ftoriti, karkoli bofh danf opraviti imel. Tako fo fvetniki ravnali, in fo s’ dobrim opravljanjem fvojih vfakdanjih del fveti poftali. ^»vetoft fe ne pokashe le v’ velikih prezhudnih delih, ampak tudi v’ navadnih opravilih, zhe fe is ljubesni do Boga, s’ zhiftim ferzam in namenam le sato opravljajo de bi Bogu dopadljive bile. Kdor tako ravna, je saref n v’ majhnim, sve/l, u in dopade fvojimu Gofpodu. Karkoli tedaj delafh, naj bo veliko ali majhno, vfe- lej imej ta namen sravin, vfe po boshji volji opraviti. „ Zhe jefh ali pijefh , ali 426 karkoli delafh, flori vfe Bogu kzha- /ti“ ')■ K’ temu ti bo veliko pomagala ta kratka molitev, ki jo tukej liajdefh. Zhe ref shelifh Bogu sloveti, in vfe fvoje dela Bogu dopadljivo opravljati, moli jo vfako jutro. — „0 Gofpod! naj bo danf tvoja g7iada sazhetek vfdi mojih opravil, de jili v 1 tvoji fveti gnadi opravim; naj bo Iju- besin do tebe moj namen per vlih mojih delih; naj bo tvoja volja edina poftava vliga mojiga djanja in nehanja; naj bo fpo- min tvoje prizhujozhnofti varh vfih mojih mifel, befedi in opravil, in naj bo tvoja bos/ija zhaft in svelizhanje dufh zilj in konz vliga mojiga djanja. Vfih tih gnad te profim v 1 imenu Jesufa. Ani en. “ — Ne opravljaj te molitve Je s’ befedo, ampak persadevaj li po nji sloveti, in bofli vidil s’ nesnanim vefeljem fvojiga ferza, de Bo¬ gu shivifh. Zhe ti je mogozhe, ljubi moj kriftjan, in zhe ti je perpufheno, pojdi vfako jutro k’ fveti mafhi. Zhe pa vfako jutro ne mo- refh iti, pojdi vfaj, kolikorkrat morefh. To je fveto opravilo kriftjana; in frezhin je, kdor ga pogofto in dobro opravlja. ‘) I. Kor. 10, 31. 427 Moli tudi vfak dan Angeljfko zhefhe- nje, kadar sato svoni. To opravi pervizh is hvaleshnofti do {J>ina boshjiga, kteri je savolj tebe in vfih ljudi zldovek poftal, de naf je od vezhniga pogubljenja odrefhil; in drugizh tudi sato, de fe perporozhifh prof lilijam prezhifte devize Marije. Vfak dan obudi tri boshje zhednofti, vero, upanje in ljubesin5 pervizh sato, de sadobifh velike odpuftke, ki fo tiftim do¬ deljeni, kteri lete prelepe zhednofti vfak dan s’ shranim duham molijo5 drugizh sato, ko je Bog s’ to molitvijo pofebno pozhaften. To nobeniga raslozhka ne ftori, s’ kako- fhnimi befedami te tri zhednofti obudifh. Zhe ne vtegnefh, dolgih molitev opravljati, moli te zhednofti bolj ob kratkim, in bo ravno tako dobro, ziie jih le s 7 shranim duham in s’ gorezhnoftjo opravifh. Tukej imafh sgled, kako fe lahko ob kratkim opravijo. Verujem v ; tebe, o vezhniBog, Ozke, $in in §i. Duh, ki fi trojin v’ perfhonah, edin v’ natori. Verujem v’ tvojiga ediniga $ina Jesufa Kriftufa, nafhiga Gofpoda in Svelizharja. Verujem vfe, karfiti, o Bog, rasodel, ker fi vezhna refniza; in kar f. katoljfhka Zerkev uzhi, ker je od tvojiga S. Duha rasfvetljena. Profim te, poterdi 428 in ohrani me v’ fveti veri, in daj mi gnado, po nji shiveti. Upam v’ tvojo nefkonzlmo miloft, o Gofpod! v* nefkonzlmo saflushenje Jesufa Kriftufa in v’ njegovo prefveto ime, ker je le v 1 njem svelizhanje. Upam od tebe, o moj Bog, odpufhenje vtih fvojih grehov; upam gnado, fe v 1 prihodnje vfih grehov varovati, in v 1 tvoji fveti gnadi shiveti in umreti, in vezimo svelizhanje sadobiti. O moj Bog, ftori ftanovitno moje upanje. Ljubim te, o moj Bog, is zeliga fvoji- ga ferza in zhes vfe, ker fi fam na febi vfe ljubesni nefkonzlmo vredin, in ker fi meni in vfirn ftvarem neisrezheno dobrotljiv. Ljubim tudi fvojiga blishnjiga, savolj te¬ be, kakor famiga febe. Is ljubesni do tebe mi je perferzlmo shal, de fim toli¬ kokrat grefhil, in terdno fklenem, s’ po- mozhjo tvoje gnade ne vezli grefhiti. Pro- lim te, o moj Bog, ftori gorezhnifhi mojo ljubesin, in daj mi gnado, jo v’ djanji fka- sovati. — Vfih tih zhednoft te profim v 1 imenu Jesufa. Amen. Pred jedjo in po jedi opravi kako kratko molitev, in fe fpomni, de vfe dobrote, te- lefne in duflrne, pridejo od Boga, ki je vezhna dobrota. Opomni fe tudi, de zlilo- vek ne shivi sato, de bi jedel in pil, am- 429 pak de le sato je in pije, de bi sliivel, in de bi Bogu sliivel. Torej fe varuj vfe ne- smernofti v’ jedi in v’ pijazhi. Pijanoft je velik fmertni greh; varuj in ogibaj fe dru- fhine tiftih, ki fo navajeni, fe vpijaniti; in kolikor ti je le mogozhe, fi persadevaj, fvojiga biishnjiga, ki ga v’ tem grehu sa- popadeniga vidifh, na pravo pot perpe- Ijati. Vfe sapovedane pofte, kakor tudi sa- povedano sdershanje od mefnih jedi, svefto opravi v 1 duhu pokore. In ne glej, zhe drugi dopolnujejo to dolshnoft, ali ne; ti jo dopolni. Pridno delaj zel dan, pofebno zhe li v 1 flushbi, in svefto dopolni vfe dolshnofti fvojiga ftanu, v’ duhu pokore in is Ijubesni do Boga. Zhe vtegnefh, beri vfak dan faj ne¬ koliko v’ kakih dobrih fvetih bukvah. Zhe intafh perloshnoft, rad naglafberi, de bodo tudi drugi flifhali nauke, ki fe v’ bukvah snajdejo. To je dobro delo pred Bogam, in naj ti bo mozlino perporezheno. Kakor je dolshnoft kriftjana, s’ Bogam dan sazheti , tako ga mora tudi dokonzliati s’ Bogam. Nikdar tedaj ne opufti vezherne molitve. Bog je bil Israelzam sapovedal, mu vfak dan dve daritvi opraviti, eno sju- 430 trej, eno pa svezher; in nam s’ tem na snanje da, de je njegova fveta volja, de naj dan s’ molitvijo sazhnemo in s ’ molit¬ vijo dokonzliamo. — Dobro je, kadar leto molitev žela drushina vkup opravi, zhe fe to ftoriti samore. Defiravno je molitev, ki jo vfak sa-fe opravi, tudi dobra, zhe jo dobro opravi, je vender sdrushena molitev fhe boljfhi, kadar fe fpodobno opraviti' sa¬ more; to fe fposna is Jesufovih befedi: „ Kjer (la dva ali trije v’ mojim, imenu shrani , tam fim v 1 fredi med njimi u 'j. Per vezherni molitvi vfelej tudi fvojo veft fprafhaj. To nam fveti uzheniki per- porozhajo in tudi f. Pifmo. „ Predin pride fodba , fe fprafhuj famiga febe , in bofh ufmiljenje najdel pred Bogam “ 2 J. — fprafhaj fe tedaj in premifli, kako fi ta dan presiti vel. Leto kratko fprafhevanje, ki ga tukej najdefh, naj ti bosgled, kako morafli fprafhevati fvojo veft vfak vezher. Kako fim fe sadershal od fvojiga sad- njiga fprafhevanja vzheraj svezlier do sdaj ? Kako fim opravil vezherno molitev? V’ ka- kofhnih miflih fim fe k’ pokoju podal? Zhe fim fe po nozhi prebudil, kakofhine fo bile moje mifli? Ali nilim kaj hudobniga miflil ‘) Mat. 18, 20. 2 ) Ekli. 18, 20. 431 ali govoril ali ftoril to nozh? — Ali fim ftoril f. krish in lim miflil prezej v’ Boga (lavi ko lim vftal? Ali nifim bil len, kadar je bil zhaf vftati? Ali lim opravil jutrejno molitev s 1 sbranim duham? Ali lim fhel k’ mafhi, zhe mi je bilo mogozhe? Kako lim le sadershal per f. mafhi? — Ali fim pridno delal zel dan, in vfe dolshnofti fvojiga ftanu dopolnil? Kakofhin je bil moj namen per deli? Ali lim sazhel delo v 1 boshjim imenu? Ali fim delal is tega namena, de bi bo- slijo voljo dopolnil? Ali fim voljno poterpel teshave per fvojim delu is ljubesni do Boga in v’ duhu pokore? Ali fim bil smiram sveft per delu zel dan? Ali fim fe varo¬ val vfe pofvetnofti in nevarniga rasve- feljenja? Ali fim fe varoval flabe dru- fhine in pregrefhnih tovarfhev? — Kako fim fe danf do fvojiga blishnjiga obnafhal? Ali nifim bil nefpofhtljiv in nepokorin do vifhili? ali neperjasin in nepoftreshljiv do enakih? ali neufmiljen in krivizhin do nishih? Ali fim voljno prenafhal litnoft ali hudobijo fvojiga blishnjiga? Zhe me je kdo kaj ras- shalil, ali fim mu odpuftil prezej is ferza? Ali fe nifim rasjesil in preklinjal? Ali nifim kakih drugih grefhnih in rasshaljivih befedi govoril? Ali nifim fvojiga blishnjiga oprav¬ ljal, in bres potrebe od njegovih pregrefhkov 432 govoril? Ali ni fini komu flab sgled dal s’ fvojim pregrefhnim govorjenjem? Ali fim dopolnil fvoje dolshnofti do vfih, sa ktere fim pred Bogam dolshan fkerbeti? Ali fim jim dajal dobre nauke in sglede? Ali nifim rad poflufhal opravljanja, in drugim pravil, kar fim soper fvojiga blishnjiga flifhal ? — Ali fim fe varoval pofebno fmertnih greliov: na¬ puha, fkopofti ali vohernije, nezhiftofti, ne- vofhljivofii, nesmernofii v’ jedi in v’ pijazhi, jese, lenobe? Ali nifim danf s’ opufhanjem dobrih del grefhil? Ob nedeljah in sapovedanih prašnikih fe fhe pofebno fprafhaj: Ali fim dopolnil danf fvoje dolshnofti do Boga? Ali fim fhel v’ zerkev dopoldne in popoldne? Kakofhino je bilo moje sadershanje v’ zerkvi per mafhi in per pridigi? Ali ni nobedin danf savolj moje sanikernofti fvoje dolshnofti do Boga opufiil ali pa flabo opravil? Ali fim kako delo opravil, ki fe danf ne line opravljati? Ali nifim tega fvetiga dneva Gofpodoviga ofkrunil s 1 pregrefhno igro, s’ pijazho, s 1 flabo drufhino, s’ nefpodobnim govorjenjem, s 1 pofvetnim rasvefeljenjem? Ob po/lnih dnevih fe fprafhaj: Ali fim fe poftil po sapovedi f. Zerkve? Ali nifim bres potrebe in bres perpufhenja duhovniga paftirja pofta prelomil ? In zhe imam perpu- 433 fhenje, ali nifirn fhe vezh fvoji popazheni natori pervolil, kakor kar mi je perpufheni- ga? Ali lim tudi fhe kako drugo dobro delo danf ftoril? Po fprafhevanji vefti proli Boga poni- shno in v’ imenu Jesufovim, de na j ti po fvoji veliki milofti in po Jesufovim saflushenji vfe grehe odpufti, ki fi jih ta dan ftoril. Zhe fi tako frezhin bil zel dan, de ti per fprafhe¬ vanji tvoja veft nizh ne ozhita, fe ponishaj pred Bogam in fposnaj, de te Bog bolj na tanko posna, kakor fe fam posnafh; de vidi veliko madeshev in nepopolnamoft na tebi, ki jih ti ne vidifh. Opomni fe, kaj je rekel f. Pavl, in ravno tako tudi ti rezi: ,,Nizh mi veft ne ozhita, ali sato fhe ni/im opravizhen; moj fodnik je Go/pod — Zhe li bil pa tako nefrezhin in grosno nefpa- metiri, de li kaki fmertni greh ftoril, oh! moj kriftjan! fposnaj nevarnolt, v’kterifi! Koli¬ kokrat fe sgodi, de fe zhlovek sdrav v' po- fteljo vleshe in safpi, in fe ne sbudi vezh na tem fvetu, ampak v’ vezhnofti; in zhe je bil v’ fmertnim grehu safpal, fe sbudi pred ferditim fodnikam, ki ga bo v’ pekel ob- fodil! — Ravno to bi fe lahko tudi tebi sgodilo, zhe fi tako nefrezhin, de v 1 fmert- >) I. Kor. 4, li. 98 434 nim grehu safpifh. — Tedaj obshaluj fvoj greh is ferza in ga fovrashi; profi Boga perferzhno, de naj ti ga odpufti, in terdno f kleni, fe ga fpovedati bres odlafhanja, in fe poboljfhati. Potem opravi kako pokoro sa ta greh; in saupaj; de ti bo ufiniljeni Bog zliaf dal, fe fpovedati in fpokoriti. Po opravljeni vezherni molitvi fe fpo- dobno flezi. Opomni fe Boga, ki te gleda; in Angelja boshjiga, ki je varil tvoje du- fhe in tvojiga telefa. Kadar fe v’ pofteljo vleshefh, fe fpom- ni, de poftelja je podoba groba, kakor je fpanje podoba fmerti. »Spomni fe Jesula umirajozhiga na krishi, in rezi s’ njim: „Ozhe, r' tvoje roke perporozhim fvojo dufho“! — Mifli v’ Boga in v’ boshje re¬ zili, in glej de v’ tih rniflih safpifh. Per tej perloshnofti ti tudi fvet dam, de zhe imafh otroke, ne perpufti, de bi fantizhi in deklizhi vkup fpali, defiravno fo fhe majhni. Nikar v’ nevarnoft ne poftav- Ijaj dufh, sa ktere bofli mogel odgovor per lodbi dati. — Tudi ni prav, kadar ftarfhi fvoje otroke per febi fpati pufte; sakaj zhe fo fhe majhni, je nevarnoft, de bi jih ne sadufhili, kakor fe velikokrat sgodi; in zhe fo she nekoliko vezhi, je fhe vezh nevar- nofti per tem. 435 3. Od tega. kar ima verni krifl- jan vlak ledin flor iti. Ob nedeljah in sapovedanih prašnikih opravi svefto navadno boshjo flushbo v’ fvoji d oni azili zerkvi; le bolesin, ali kaki drug velik sadershek le fme od tega od- verniti. Oopoldne in popoldne opravi boshjo flushbo, zhe ti je le rnogozhe. Poflufhaj boshjo befedo svefto, s’ hvaleshnoftjo, in s’ perferzhnimi sheljami, smiram po nji shi- veti. „ Srezhni fo, kteri boshjo befedo pofhifhajo in jo ohranijo u 1 ) ; ki nifo po¬ zabljivi poflufhavzi, ampak dopofnoimvzi v' djanji 2 ). Ker je nedelja dan Gofpodov in dan molitve, in ker Bog sapoveduje, ga po- fvezhevati, fi persadevaj, ta dan tako fveto preshiveti, kolikor je le rnogozhe. To¬ rej moli, kolikor morefh, in beri, kolikor vtegnefh. Zhe fzer ne vtegnefh, vlaj ob nedeljah obifhi prefveto Refhnje Telo, in ftori sra- vin po naukih, ki jih v’ tih bukvah najdefh, kjer je govorjenje od tega obifkovanja. Sravin tega pofvezhuj ta dan s’ fve- tim pokojem in pozhitkam, sakaj to je dan '} LiUt. 11, 28. 2 ) Jak, 1,25. 28* 436 Gofpodoviga, pozhitka. Tedaj fe nepotrebne¬ ga dela sdershi; ne pojdi v’ drufbino, am¬ pak kolikor je mogozlie, fe je sdershi po- 1'ebno ob nedeljah; slafti fe sdershi finima in pofvetniga rasvefeljenja, plefa in drugih pofvetnih norzhij. Dalej pofvezhuj ta dan s’ dobrimi deli, kolikor ti je mogozlie; poftavim, de kakimu reveslm podelifh po fvojirn premoshenji; de kakiga nevedniga kriftjana v’ veri podu- zhifh; de mu kaj berefh is kakih fvetih bukev; de kakiga bolnika obifbefh, in mu kaj kerfhanfkiga povefh ali berefh, i. t. d. Navadi fe tudi, ljubi moj kriftjan, ob nedeljah fvojo veft fprafhevati, in dobro premifliti, kako fi pretezheni tedin preslii- vel. Potem fe ponishaj pred Bogam, ga proli, de naj ti odpufti, kar fi ta tedin gre- fhil; in terdno fkleni, s’ boshjo gnado in pomozhjo fe prihodnji tedin bolj fkerbno greha varovati, in Bogu bolj svefto flushiti. Dobra kerfhanfka navada je tudi, vfak petek Kriftufovo terpljenje premifhljevati. Zhe vtegnefh, pojdi v’ zerkev, in pred podobo krishaniga Jesufa premifhljuj, kaj je sa-te terpel, de ti je vezimo svelizbanje sadobil. Ali pa, zhe vtegnefh, opravi fveti krishev pot s’ shranim duham in ponisbnim ferzam. Sravin obshaluj fvoje grehe, proli 437 Jesufa, de naj ti jih odpufti po fvojim ne— fkonzhnim saflushenji, in ti gnado da, le njega zlies vfe ljubiti in le njemu flushiti. — Zhe pa ne vtegnefh v’ zerkev iti, pre- inifhljuj Kriflufovo terpljenje per fvojim de¬ lu; in ta dan s 1 pofebno poterpeshljivoftjo prenafhaj teshave fvojiga ftanu in fvojiga dela. Tako bofh ravnal po sgledu fvetnikov. 3. Od kar ima verni krift- jau % la k mefez ftoriti. Vlak mefez vfaj enkrat k’ fpovedi poj¬ di, ljubi moj kriftjan; veliko boljfhi je pa sa svelizhanje, bolj pogofto hoditi, (kakor je bilo she popred rezhejio v’ tih bukvah). Perpravi fe k’ vlaki fpovedi tako fkerbno in svefto, kakor ko bi vedil, de je to tvoja sadnja fpoved, de |>otem bofh mogel umreti in pred fvojiga fodnika /topiti. Ravno tako ti tudi perporozhim, de vfaj enkrat vfak mefez prejmi prefveto Refhnje Telo, defiravno je skeleti, de bi fe veliko bolj pogoflo prejemalo, ker je to vfakdanji kruh nafhe dufhe. — De bofh pa samogei leta prefveti Sakrament, kolikor je mogozhe vredno prejemati, fi persadevaj, Boga in blislnijiga prav ljubiti, in prav po kerfhanfko shiveti. — Vfelej fe dobro per- 438 pravi k' f. obhajilu, s’ ponishno in dobro fpo- vedjo in s 1 preferzbno molitvijo. Dan pred fvetirn obhajilain pofebno mirno preshivi, kolikor ti je mogozhe. Mifli v 1 Jesufa, in vezlikrat ga ljube,snivo po¬ vabi, de naj pride s’ fvojimi gnadami v^ tvoje ferze. Dan f. obhajila fveto preshivi, in ftori takrat tudi flie kako dobro delo, zhe ti je mogozhe. Po f. obhajilu naj tvoje kerfhanfko sadershanje in tvoja gorezlmoft v’ ljubesni do Boga in blishnjiga pokashe, de fposnafh veliko gnado, ki li jo prejel, in de saref Jesuf v’ tebi shivi. Vfako pervo nedeljo mefza preberi leto vodilo, in premifli, kako ga dopolnujefh, in terdno f kleni, ga popolnama v’ djanji dopolnovati. Perporozhim ti, ljubi moj krift- jan, de to svefto opravljaj. Sej shelifh svelizhan biti! In verjemi mi; na fvojo veft in po fvoji laftni fknfhnji ti povem pred Bogam, de nesnano dober perpomozhek, po poti svelizhanja hoditi, je svefto dopol- novanje kakiga kerfhanfkiga vodila ali re- glize. — In kadar bofb enkrat sazhel, to vodilo brati in po njim shiveti, ga nikdar vezli ne opufti, bres prave potrebe. Boj fe Gofpoda fvojiga Boga, kteri te ne bo le savolj tvojiga djanja , ampak tudi savolj tvojiga opufhanja fodil. Premifli, kaj pravi 439 moj Jesuf: v Kdor vsame v’ roke drevo in potem nasaj gleda, ni perpravin sa boshje krafje/lvo“ ‘J. To je: Kdor sa- zhne kako dobro delo, in ga potem bres prave potrebe opufti, ne hodi po poti sve- lizharija, ktera v’ nebefa pelje. Ravno to nedeljo tudi na tanko fpra- fhaj fvojo veft, in premifli, kako fi prete¬ žkem mefez shivel. Kratko fprafhevanje vefti, ki ga v* tim vodilu najdefh, ti bo pomagalo, fe fposnati in fe fvojih grehov fpomniti. Potem jih perferzhno obshaluj is ljubesni do Boga, terdno fkleni, fe v’ prihodnje bolj fkerbno varovati greha, in profi Boga v’ imenu Jesufovim, de ti mozh in gnado da. Vfako sadnjo nedeljo mefza fe per- pravi k’ fmerti. Defiravno mora kriftjan vfak dan in vfako uro k 1 fmerti perprav- ljen biti, ker nam Jesuf pravi: „ Vihajte, ker nevefle dneva, ne ure j j e vender dobro, fe vzhafi fhe pofebno k’ fmerti per- praviti. To tedaj ftori vfako sadnjo nede¬ ljo mefza. De bofh to loshej opravil, naj¬ defh na konzu tega vodila „Perpravo k’ fmerti u . >) Luk. 9, 63. ‘) Mat. 35, 13. 440 4. Od tega ; kar ima verni krift- jan vfako leto f tor Iti. Ljudje imajo navado, fe v 1 pofvetnim vefelji rasvefeljevati, dan fvojiga godu, in malo jih je, ki tifti dan v’ Boga miflijo in v’ njegove velike dobrote, in fe mu sa¬ nje refnizhno sahvalijo. To je nehvaleshnoft do Boga, ki je Gofpod nafhiga shivljenja, in nafh nar vezhi dobrotnik. Ne bodi ti, moj kriftjan, tako nehva- leshiii, ampak preshivi mirno in fveto dan fvojiga godu. Opomni fe, de leta dan fi od Boga veliko gnado prejel, ker te je po Sakramentu f. kerfta v' število fvojih otrok in udov fvete Zerkve prejel, in ti je nebefa odperl, v’ ktere bolh gotovo prifhel, /Jie boš le po njegovi fveti poftavi shivel. S’ pofebno gorezhnoftjo in ljubesnijo moli tifti dan. Perpravne molitve sa dan fvojiga godu najdeš v’ Dufhni pafhi , nam- rezli: Molitev ob dnevu jvojiga godu , molitev k' fvojimu patromi , in ponovljenje fvete ker/tne obljube. Zhe savolj fvojiga delavniga ftanu ne vtegnefh veliko premif bije vati in moliti leta dan, obudi sjutrej dobri namen pred Bogam, de bi rad zel dan v’ molitvi in fvetim pre¬ mišljevanji preshivel, ko bi vtegnil. Potem 441 pa fkleni, de bofh v' nedeljo te molitve opravil, ktere bi imel danf opraviti. V’ pervo nedeljo tedaj po fvojim godu opravi to, kar ti je tukej perporožheno. Dobro bofh tudi ftoril, zhe grefh tifto ne¬ deljo k" fpovedi in k’ fvetimu obhajilu. Kakor ti je perporožheno v’ tim vo¬ dilu, de vfak dan, vlak tedin in vlak me- fez fvojo veft fprafhaj, in de premifli, kako fi pretezheni dan, tedin ali mefez preshivel; tako naj ti bo fhe bolj perporožheno, de ob dnevu fvojiga godu, ker fpet eno leto fvojiga slavljenja dokorizhafh, pofebno do¬ bro premifli, kako li to leto preshivel. Po tem fprafhevanji in premifhljevanji profi Boga s’ shaloftnim, potertim ferzam, de bi ti savolj Jesufoviga terpljenja in saflushenja tvoje grehe odpuftil; in ti gnado dal, ga smiram bolj in bolj ljubili in po njegovi fveti volji ravnati, de bi po tem shivljenji, ki tako hitro mine, tamkej vezhno slavljenje sado- bil. Ker vidifh, ljubi moj kriftjan, kako hitro teko leta tvojiga slavljenja, fe fpomni ob dnevu fvojiga godu, de bo fkorej tvoje sadnje leto prifldo, in de je morebiti she to leto, kteriga danf sazhuefh, tvoje sad¬ nje. Torej opravi ta dan s’ pofebno po- boshnoftjo perpravo k 1 fmerti. 442 5. Od in, vfiga fveta refhni Bog, ufmili fe me v’ sadnji uri. §1. Duh, refnizlini Bog, ufmili fe me v’ sadnji uri. §». Trojiza, en fam Bog, ufmili fe me v’ sadnji uri. Marija, j>. mati boshja, ;!. deviz deviza, Vfi fveti Angelji in Arhangelji, $. Abel, Žela drushba pravizhnih, Abraham, §>. Janes kerftnik, §. Joshef, Vfi fveti patrijarhi in preroki, fproli (Tprofite} mi frezh- no sadnjo uro. 456 Peter, S. Pavl , Andrej, Janes, Vfi fveti Apofteljni in Evangelifti, Vfi fveti uzhenzi Gofpodovi, Vfi fveti nedolshni otrozi, iS. $htefan, Lorenz, Vfi fveti marterniki, S. ^ilvefter, $• Gregor, ) N. Avgufhtin, Vfi fveti fhkofi in fposnovavzi, Benedikt, Franzifhk, Vfi fveti menihi in pufhavniki, S. Marija Magdalena, 1^. Ltizija, Barbara, N. Katarina, Vfe fvete devize in vdove, Vfi fvetniki in fvetnize boshje, j Bodi mi miloftljiv! Sanefi mi, o Gofpod! Bodi mi miloftljiv! Odrefhi me, o Gofpod! Od fvoje jese, odrefhi me v 1 sadnji uri, o Gofpod! Od nefrezhne fmerti, odrefhi me v’ sadnji uri, o Gofpod! fprofi (Tprofite) mi frezhno sadnjo 457 ia, ( lika, 1 Od vfiga greha, Od prevelikiga ftrahu, Od obupanja, Od predersniga upanja, Od vfih fkufhnjav hudobniga duha Od vfe oblafti hudobniga fovrashnika Od vezhniga pogubljenja, O moj Jesuf! po fvojim fvetim rojftvu, Po fvojim teshavnim in revnim slav¬ ljenji , Po fvoji shalofti in fvojih folsah, Po fvojim kervavim potu na oljfki gori, Po fvojih neisrezhenih fmertnih teshavah, Po fvojim nefkonzhnim terpljenji, Po fvojih peterih ranah, Po fvoji fmerti na krishi, Po fvojim pokopu, Po fvojim zhaftitljivim od fmerti vftajenji, Po fvojim zlmdnim vnebohodu, Po gnadi trofhtarja Duha, Ubogi grefhnik, De le v’ moji sadnji uri miloftljivo na me osrefh, De mi fvojo fveto gnado ohranifh, De mi vfe grehe odpuftifh, De me v 1 fveti kerfhanfki katoljfhki verij poterdifh, De mi ftanovitno saupanje v’ tvoje fvete obljube dodelifh, o o 3 ciz © , a- f.P N er P a- .P g 6 |-g 6 2 a 458 De mi gorezho ljubesin do tebe v’ ferzel vlijefh, De mi refnizhno obshalovanje vfili mojih grehov zeliga shivljenja dodelifh, j De mi pravo kerfhanfko poterpeshljivoli in duha pokore dafh, De me vfih hudobnih mifel obvarujefh,' De mi popolnama vdajo v 1 tvojo fveto voljo dodelifh, De mi perferzhne shelje dafh, te v’ ne- befih vezhno gledati, De me v’ vezhno nebefhko vefelje per- peljefh, Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, sanefi mi, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, uflifhi me, o Gofpod! Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, ufmili fe me, o Gofpod! Krifte flifhi me, Krifte uflifhi me , Gofpod, ufmili fe me v’ sadnji uri, Krifte, ufmili fe me v’ sadnji uri, Gofpod, ufmili fe me v 1 sadnji uri. Ozlie nafh ... Zhefhena fi Marija... De me uflifhati hozhefh O Jesuf, §>in boshji, te profim, uflifhi me. 459 Molitev. 0 Gofpod, moj Bog! uflifhi mojo mo¬ litev, in bodi miloftljiv moji dufhi, kadar fe bo lozhila s’ tega fveta. Odpufti mi ta¬ krat vfe grehe, odreflii me od viili fiitra- fing, in vsemi me v 1 vezimo nebefhko fta- novanje, kteriga mi je perpravil JesufKri- ftuf, tvoj $in, nafh Gofpod, kteri s’ teboj shivi in kraljuje, v’ edinofti §>. Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. (Sdaj fe pa tudi fhe profhnjam ma¬ tere boshje, Ang el ja v arlia, f. Joshefa in f. Barbare perporozhi sa frezhno sad- njo uro. O Marija, prezhifta deviza, in prefveta mati Jesufova, ki fi v’ neisrezheni shalofti ftala pod krishem fvojiga preljubesniviga fina, na kterim je on v’ grosovitnih tesha- vah umiral; perferzlmo fe perporozhim tvo¬ jim fvetim profhnjam sa fvojo sadnjo uro. Smiram fzer shelim pomozh tvoje profhnje per Bogu, zel zhaf fvojiga shivljenja; po- febuo pa te profim, de me v 1 sadnji uri nikar ne sapufti. Takrat fhe bolj sa-me profi, ker fi bo takrat tudi hudobni duh fhe bolj persadeval, me premotiti in ob vezimo svelizhanje perpraviti. Profi takrat Jesufa sa-me, de mi gnado da, v’ njegovi fveti 460 Ijubesni in v’ perferzhnim obshalovanji gre¬ hov leta fvet sapuftiti in pred njegov fodni ftol ftopiti. — ^>. Marija, mati boshja, profi sa-me, ubogiga grefhnika, sdaj in v’ moji fmertni uri. Amen. O moj svefti Angelj varh! tebi me je dobrotljivi Bog isrozhil, de varovaj mojo dufho in moje telo vef zhaf mojiga slav¬ ljenja. Kako svefto fi me do sdaj varoval v’ vlih nevarnoftih j kolikokrat fim she fpos- nal tvojo svefto in ljubesnivo fkerb sa-me; in is kolikanj dufhnih in telefnih nevarnoft fi me refhil, ki jih nikoli fposnal nilim. Sa vfe to fe ti sahvalim, o moj svefti nebefhki varh! in hvalim ufmiljeniga Boga, ki mi je tako fkerbniga varha dal. — Profim te pa, o Angelj boshji! de me tudi fhe v’ pri¬ hodnje ravno tako svefto varovaj, pofebno pa v’ sadnji uri, kadar fe bo leta dufha, ktero ti je Bog varovati isrozhil, she fko- rej is tega fveta podala. Presheni takrat s’ boshjo pomozhjo hudobniga duha, de me ne premaga, in de mi boshje gnade ne vsame. In potem fpremi mojo dufho pred boshje oblizhje. Amen. O zhaftitljivi f. Joshef! med vfimi fvet- niki je Bog tebe isvolil, de fi bil varh nje- goviga preljubiga §ina Jesufa, in njegove prefvete matere devize Marije. Satorej sau- 461 pam v’ tvoje proflmje v’ slavljenji in v’ fmerti. §iveto, nedolshno, in Bogu popol- nania dopadljivo je bilo tvoje shivljenjej prelepa in zhaftitijiva je bila tvoja fmert. J^in bosliji je po fvoji prezhudni ponishnofti tebi popolnama pokorin bil, dokler je slo¬ vel ; in per tvoji fmerti ti je svefto na Hrani ftal. Ravno tako je tudi tvoja prezhifta nevefta, deviza Marija, tebi na ftrani ftala v’ tvoji sadnji uri. O prelepa, prefveta fmert! — Profim te, zhaftitljivi f. Joshef, proli sa-me Jesufa, de bi tudi meni fre- zlino sadnjo uro dodelil, de bi on s 1 fvojo prefveto materjo tudi meni takrat na ftrani ftal, de bi me v 1 fvoji fveti gnadi obranil, in me po fmerti k’ febi v ; nebefa vsel. Amen. O zliifta nevefta Jesufova, deviza in marterniza, fveta Barbara! Kako ftanovitno in perferzhno fi ti Jesufa ljubila. Nili fe bala grosovitniga terpljenja in tudi ne fmerti, is ljubesni do fvojiga nebefhkiga, shenina. Prolirn te, fveta deviza! fprofi mi veliko ljubesin do Jesufa v’ shivljenji in v’ fmerti, fprofi mi frezhno sadnjo uro v’ gnadi boshji. Pofebno te pa profim, de Jesufa sa-me proli, de mi gnado da, de ne umerjem bres fvelih Sakramentov, ampak de njegovo pre¬ fveto Refhnje Telo, kolikor je mogozhe 462 vredno prejmem, kadar fe bo moja sadnja ura perblishevala; in proli ga, de bi fe tudi meni dopolnile njegove ljubesnive befede: „Jeft fim shivi kruh, ki fim s 1 nebef prifhel. Kdor bo od tega kruha jedel, bo vezimo sliivel u . Amen. K a s a 1 o fjtran. I. §trah boshji.1 II. Ljubesin do Boga. 7 III. Pofneinanje Jesufa.17 IV. Ljubesin do blishnjiga.32 V. Ljubesin in fpofhtovanje ftarfhev ... 49 VI. Perferzhna ponishnoft.77 VIL stanovitna poterpesliljivoft.164 VIII. Kerfhanfka pokorfhina.133 IX. Sveta zhifloft ferza .151 X. Isvoljenje dobriga fpovednika . . . .180 XI. Pogoftna in dobra fpoved .191 XII. Pogoltno in kolikor je mogozlie vredno f. obhajilo .229 XIII. .Sveta mafha in obifkovanje prefvetiga Refhnjiga Telefa.261 XIV. fepofhtovanje duhovnov.: 29 9 XV. Varuj fe hudiga.• .315 XVI. S tori dobro . 369 I. Molitve sa fpreobernjenje nevernikov . . 409 II. Vodilo ali regliza kerfhanfkiga shivljenja 417 III. Perprava k’ fmerti.450 f I