NADALJNJI KORAK PRI ORGANIZACIJSKI PREOBRAZBI   KRAJEVNIH SKUPNOSTI

VOLITVE DELEGACIJ
Nedolgo tega so se dekivni Ijudje in občani v Mostah, Polju, Šte-panjskem naseljii, Novih Jaršah in Zeleni jami na referendumih odlo-SK o samoupravni in prostorslti preobrazbi svojih krajevnih skupno-stih. V vseb so se voK vci z veKko vedno glasov odloali za novo organi-ziranje svojih temeljnih samoupravnih skupnosti. Takoimamo danes v obdni triindvajset krajevnih skupnosti namesto prejšnjih sede-
Z uspešno opravljenimi refe-rendumi se je pričel proces obli-kovanja novih skupnosti, kajti od odločitve do dejanske vzpo-stavitve takšnega živega organi-
ztna, kot je krajevna skupnost, je treba opraviti celo vrsto organi-zacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih opravil. Konstituirati je treba družbenopolitične in druž-
bene oiganizacije, skupščino in svet KS ter celo vrsto drugih or-ganov. In to zahteva veliko anga-žiranje vseh tistih, ki se kakor-koli vključujejo v samoupravno življenje in delo svoje KS in dru-gih krajanov, ki se do sedaj niso aktivno vključevali v delo svojih KS.
Vse te naloge so bile od refe-rendumov do danes že bolj ali manj opravljene, oziroma priha-jajo v zaključno stopnjo. Ce jih poenostavljeno ocenimo, lahko rečemo, da je bil to proces orga-niziranosti navznoter aii drugače povedano: opravljena so bila tista opravila, ki so nujna, da kra-jevna skupnost sploh zaživi.
V  našem družbenopolitičnem sistemu ima krajevna skupnost pomembno mesto v skupščinah družbenopolitičnih   in   samou-pravnih    interesnih    skupnosti. kajti vsaka nosi svoj delež pri delu in odločanju v skupščinah. Da pa lahko uresničuje svoje in-terese v širši družbeni skupnosti, mora KS imeti svoje delegate oziroma delegacije. Vzpostavi-tev le-teh pa lahko imenujemo organiziranjeskupnosti navzven. In tega v dosedanjih aktivnostih še nismo uspeli vzpostaviti. De-legacije in delegati, ki smo jih izvolili na splošmh volitvah pred dobrima dvema letoma, namreč z novo organiziranostjo KS iz-gubljajo svojo delegatsko bazo.
Tako bodo morali krajani v novih KS izvoliti delegate v dele-gacije za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti občin-ske skupščine kakor tudi za skupščine samoupravnih intere-snih skupnosti. Njihov mandat se bo pričel z izvolitvijo in bo trajal do konca mandata sedanjih skupščin, torej dobro leto in pol. Seveda se morajo takšnemu no-vemu organiziranju pnlagoditi tudi skupščine s svojimi delegat-skimi mesti.
V okviru SZDL smo se v Ljubljani dogovorili, da bomo tudi to aktivnost — kot že mnoge druge prej — vodili enotno, tako akcijskopoposameznih opravilih kot tudi časovno. Dogovor-jeno je, da bodo volitve v neddjo, 9. ¦ovonbra 1980. Te volitve naj bi iz-kortstili tudi v tistihKS, kjer je zaradi različnih vzrokov prslo do osipa de-legatov in so potrebne nadomestne volitve, da bodo delegacije nemo-teno delovale naprej
Pred volitvami je potrebno opra-viti celo vrsto tehnično strokovnih.
organizacijskih in kadrovskih opravil. Najvažnejše naloge pa stojijo pred družbenopoliličnimi organizcijami, predvsem pred SZDL kot frontno organizacijo. Le-ta mora poskrbeti, da bodo vse priprave potekale pra-vilno in časovno usklajeno, da bopri evidentiranju kandidatov za delega-cije in pri njihovem potrjevanju na temeljnih kandidacijskih konferen-cah upoštevani vsi demokratični po-stopki, mnenja in pripombe obea-nov, ter na skupščinah KS sprejeti sldepi o oblikovanju takšnih delega-cij, ki najbolj ustrezajo posamezni skupnostipri prenašanju njenihinte-resov v širšo družbeno skupnost.
Naloge torej niso preproste in lahke, vendar tudi takšne ne, da jih ne bi mogli uresničiti. To smo z novo organiziranostjo, dobrim začetkotn in upoštevanjem načel našega druž-benopolitičnega sistema mnogokral dokazali. Prepričani smo, da botako tudi tokrat, ko bomo z volitvaau zak-Ijičili proces samoupravne in pro-storske preobrazbe krajevnih skvp-nosti in s tem uresnidli njegov osnovni namen prikiicati samoo-pravno odločanje čim&išcga kroga delovnih Ijudi in občanov.
M. R.