MATJAŽ HAN, župan občine Radeče: »Pričakujem, da v Posavju ne bomo zsolj phvesek!" Naš po$ovor, str. 3 PRED SPIDVEJ DIRKO ZA VN SLOVENIJE: Pedersen pred naslovom, se bo Žagarju le odprlo? šport, str. 79 NATAŠA PINOZA, Miss Universe 2006: »Izkušnje so naložba za prihodnost« Zadnja stran, str. 24 ŽIVETI V POSAVJU Pota mladih | v Posavju I str. 11 - 14 01 POSAVSKI •T.7* bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto XI, št. 19, četrtek, 20.9.07,24.000 izvodov Poknina ptačana pri pošti 1102 LjuMjan* IZVSEBINE 2 VRadečah rebalans iH 4 Vračanje vlaganj v telefonijo 6 Dovolj prostora v brežiških vrtcih 8 Izbor ||| Slovenska gazela 2007 15 Več prostora za knjižnico 16 Izobčine Brežice 17 Iz občine Krško 18 Iz občine Sevnica 19 Šport 22 Mali oglasi 28., 29., 30. September športna, kulturna in zabavna prireditev iMIJiiMMljU HF HO tfiOOFlß 9&fl HOLM«. UOVCKSM CLfKTUn« 0.0.0. Moč energije MSeCOM' ymm (((^0Jfo"i44?) www.oknainvrata.com Ne računajte na Krko, računajte nase! KRŠKO - Na prvem Forumu gospodarstvenikov v Krškem se je na povabilo kr- škega župana Franca Bogoviča zbralo okoli 40 direktorjev predvsem večjih kr- ških in posavskih podjetij ter javnih zavodov, prišli pa so tudi brežiški, sevniški in škocjanski župan. Razlog za razmeroma dober odziv je bilo gotovo sodelo- vanje posebnega gosta foruma - Jožeta Colariča, generalnega direktorja oz. predsednika uprave Krke d.d. iz Novega mesta, ki je zbranim predstavil ra- zvoj, poslovanje in vizijo ene najuspešnejših slovenskih gospodarskih družb. V prizadevanju, da bi občina naredila čimveč za gospo- darstvu prijazno okolje in da bi izmenjali informacije o najbolj aktualnih proble- mih, je občina Krško prejšnji teden organizirala prvi Fo- rum gospodarstvenikov. Kot je poudaril gostitelj, Franc Bogovič, je tako mogoče ugotoviti, kako lahko občina in uprava pomagata gospo- darstvu, še bolj dobrodošle pa so izkušnje uspešnih go- spodarstvenikov. Mednje go- tovo sodi direktor Krke Jože Colarič, ki je tudi po rodu iz Posavja, natančneje iz Pod- bočja v krški občini. Med najpomembnejše stra- teške cilje, ki jih namera- vajo v družbi Krka d.d. še naprej uresničevati, Cola- rič šteje zlasti ohranitev sa- mostojnosti družbe, dosega- nje dvoštevilčne letne rasti prodaje, vse to pa ob eko- nomski, socialni in ekolo- ški odgovornosti do okolja, v katerem delujejo. Ciljev jim ne bo težko dosed, saj so finančno zdravo podje- tje, z dobrim asortimanom, odlično proizvodnjo na več lokacijah ter razvito marke- tinško mrežo od Lizbone do Vladivostoka. Svoje izdelke znajo prodati in, kar je da- nes še posebno pomembno, znajo si tudi zagotoviti pla- čila. Zato ne želijo biti del kakega farmacevtskega ma- stodonta. »Krka ima mo- žnost, da bo samostojna, da bo prevzemala in ne bo pre- vzeta," je dejal Colarič. Velik del svojega nastopa je najbolje plačani mana- ger v Sloveniji namenil druž- beni odgovornosti za oko- lje, v katerem deluje in za kar Krka vsako leto prispeva vsaj 0,6 % vseh prihodkov od prodaje. Svojo družbeno od- govornost potrjuje in izpol- njuje s podporo številnim kulturnim, športnim in izo- braževalnim programom v Novem mestu in tudi širše po Sloveniji. Gre tudi za spon- zorstva in donacije na zdra- vstvenem in humanitarnem področju, Krkino ime pa nosi že 17 klubov in društev. Še posebej so ponosni na svo- jo vlogo pri ustanovitvi po- klicnega gledališča v Novem mestu. Po uvodni predstavitvi Krke in njenih doseikov so sledila vprašanja udeležencev foru- ma. Na vprašanje direktorja Skupnega podviga iz Holdinga Slovenske elektrarne Bogda- na Barbiča, kako da se Krka ni odločala za prevzeme, pač pa šele zdaj razmišljajo o tern, je bil odgovor, da to ni bilo in ni potrebno, dokler imajo 12 do 14 % letno rast, zanimajo pa jih predvsem manjša, marketinško orienti- rana podjetja. Direktor Kostaka Božidar Resnik je izrekel prizna- nje in občudovanje gostu za njegove dosežke, nato pa ga je povprašal, kako naj bi v občini Krško napolnili velike razpoložljive površine v in- dustrijskih conah Drnovo in Vrbina ter vanje privabili in- vestitorje, kot je Krka. Cola- ričev odgovor je bil brez dla- ke na jeziku: »Ko prihajaš iz Podbočja v Krško, moraš kar preko petih krožišc. Kot da bi te kdo namenoma zadr- ževal. Ko pa končno prides v Krško, so levo in desno samo trgovine in črpalke, zaman iščeš proizvodnjo. Prav je, da so storitve, a le, če so vezane na proizvodnjo!« Na možnost, da bi Krka postavi- la v Krškem katerega od svo- jih obratov, pa ni konkretno odgovoril. nadaljevanje na strani 2 Enim prijazna mati, drugim hudobna mačeha PLANINA PRI PODBOČJU - V spomin in opomfn na do- godke med drugo svetovno vojno je v nedeljo na Planini potekalo tradicionalno srečanje, ki se ga je v lepem septembrskem dopoldnevu udeležilo veliko nekdanjih borcev NOB in slovenske osamosvojitvene vojne, planincev, kolesarjev in konjenikov ter dru- gih obiskovalcev. Slavnostni govornik na prire- ditvi v vasi, v kateri so natan- ko pred 65 leti hrvaški ustaši iz mašcevanja pobili vse mo- ške, stare več kot 14 let, je bil nekdanji predsednik Repu- blike Slovenije Milan Kučan. Po pričakovanju se je doslej edini bivši slovenski predse- dnik, ki pa bo že kmalu dobil svojega naslednika, ob zahte- vi po ohranjanja zgodovinske- ga spomina na žrtve v govoru največ zadržal pri aktualnih problemih sveta, Evrope in zlasti slovenske drzave. AAed drugim je Kučan dejal, da je Slovenija pred preizku- šnjo, ali se bo potrjevala kot demokratična drzava, ki zmo- re spoštovati demokratične standarde javnega dialoga, is- kanje soglasja v politiki in v družbi in pojasnjevanja po- sledic sprememb in uvelja- vljanja parlamentarnega nad- zora. Zaradi vse izrazitejsega podcenjevalnega odnosa obla- sti do ljudi, ignorantskega od- nosa do mnenj strokovnjakov in socialnih partnerjev, grobe- ga javnega govora in tolerira- nja sovražne govorice se Ku- čanu zdi, da se ne bo odločila za učinkovitejšo, čeprav mor- da daljio in zahtevnejšo pot. »Ta bi omogočila, da en del družbe ne bi imel občutka, da mu je v svojem ekonomskem, političnem, ideološkem, vre- dnotnem interesu spremem- be vsilil drugi del. Občutka, da je domovina enim prijazna mati, drugim pa hudobna ma- čeha. Kot da slovenska država ni skupna odločitev in dejanje vseh in kot da nimamo vsi pra- vke pričakovati, da bo prija- zna do nas,<- je opozoril bivši predsednik. S.M. Veliko pozornosti je bila na Planini deleina tudi predsednka LDS Katarina Kresal. Na sliki v druibi s strankarskimi kolegi iz Krškega.___________________ infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica Spoštovane zavarovanke, zavarovanci, obveščamo vas, da je telefonska številka 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to številko pokličite samo v nujnih primerih, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Telefonska št. ZD Krško: 07 488 02 00 Telefonska št. dežurne službe: 07 488 02 14 W AKTUALNO____________________________________________________________Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007 nadaljevanje s prve strani Tudi odgovor na vprašanje direktorja Regijske razvojne agencije in člana projektne skupine za pripravo gospodar- ske platforme Phoenix Roberta Ostreliča v zvezi s potreba- mi po prevozih in logističnih storitvah, ni bil ravno obeta- ven. Colarič je namreč povedal, da ima Krka svoj kamionski park za zahodno in srednjo Evropo, za vzhod pa raje naje- majo tamkajšnje prevoznike. Še manj je možnosti, da bi potrebovali (cerkljansko) letališče, saj je tak prevoz za- nje predrag. Vprašanja najuspešnejšemu slovenskemu menedžerju so se nanašala predvsem na iskanje formule za uspeh, kakršnega je dosegla Krka, ali pa na možnosti njenega vključevanja v posavski razvoj. Gost pa se je nekako izmikal konkretnemu odgovoru, saj je nekajkrat poudaril, da se je treba zana- šati predvsem na lastne sposobnosti, se lotevati projektov z optimizmom ter vlagati v znanje. Svetoval je, naj se go- spodarstveniki povežejo in poskusijo izkoristiti sredstva iz Bruslja, a predvsem za proizvodno dejavnost. Ne računajte na Ljubljano, računajte nase in na svoje ljudi. Kar pa lahko prevedemo tudi v odgovor: ne računajte (veliko) na Krko! Na koncu še drobec iz Colaričevega mišljenja o vodilnih ka- drih v gospodarstvu: »Moje izkušnje so take, da so ženske boljši menedžerji kot moški, saj so zelo delovne in zaneslji- ve,« je v Krškem še dejal slovenski menedžer leta. Silvester Mavsar V ospredju rudnik v zapiranju in krška knjižnica KRŠKO - V četrtek, 6. septembra, so se na svoji 13. seji, ki jo je vodila podžupanja Ana Nuša Somrak, sestali svetnice in svetniki Občinskega sveta Krško. Na dnevni red so uvrsti- li 13 točk. Deset svetnikov je podalo precej vprašanj, pre- dlogov in pobud. V nadaljevanju seje so se seznanili s po- ročilom o delu Rudnika Senovo v zapiranju, ki ga je podal direktor MarjanSimončič, ter imenovali delovno skupino za pregled izvedenih aktivnosti senovskega rudnika. Sklepali so o prerazporeditvi proračunskih sredstev, ki jih bodo nameni- li za prestavitev mladinskega oddelka Valvasorjeve knjižni- ce Krško v prostore nekdanje uprave Mercatorja na CKZ 47. Potrdili so še odlok o občinskih taksah, izdali soglas je k povi- šanju cen za ravnanje z odpadki, kot zadnjo točko pa uredi- li nekaj premoženjsko-pravnih zadev, ki se nanašajo na na- kup oz. prodajo nepremičnin. M. K. M. Marjan nmončič (desno) med predstavitvijo v krškem občinskem svetu________________________________ Strokovno srečanje ČATEŽ OB SAVI Zavod RS za zaposlovanje vsako leto organizi- ra strokovno srečanje za svoje delavce. Letošnje je pripravi- la Območna služba Sevnica, potekalo pa je v čateškem hotelu Toplice. Na srečanje so povabili predstavnike nacionalnih za- vodov za zaposlovanje iz driav nekdanje Jugoslavije, in sicer delegacije iz Črne gore, Bosne in Hercegovine, Srbije, Make- donije in Hrvaške. Vseh udeležencev je bilo na srečanju blizu 500. Nagovorili so jih direktor OS Sevnica Anton Koren, pred- sednik uprave Term Čatež Mladen Kučiš ter brežiški župan Ivan Molan. S strani Ministrstva za delo družino in socialne zadeve se je srečanja udeležil državni sekretar Marko Štro- vs, sekretarka na gospodarskem ministrstvu dr. Metka Gori- šek pa je zbranim predstavila projekt Phoenix. Generaina di- rektorica zavoda Marija Poglajen je odprla temo Mednarodno sodelovanje z državami jugovzhodne Evrope, ki je temeljila na podpisu sporazuma s 1. konference zavodov jugovzhodne Evrope v maju letošnjega leta. M.K.M. Udeleienci strokovne$a srecanja na Čateiu V Radečah sprejeli rebalans, ki bo omogočil investicije RADEČE - 10. septembra so se radeske občinske svetnice in svetniki sestali na 8. redni seji, na kateri so med drugim sprejeli rebalans proračuna v višini 186.545 evrov. Tako občinska malha, ki je bila v letošnjem letu težka skupno 5.099.023 evrov, znasa s 3,7 odstotnim povišanjem po novem 5.285.568 evrov. Sicer pa je Obci- ni Radeče s prijavami na razpise letos uspelo pridobiti skupno že 780.00 evrov sredstev. Rebalans proračuna za leto 2007 so člani radeškega Ob- činskega sveta z odobrava- njem in soglasno podprli, saj ga bodo, kakor so meni- li, povišali ne na račun pri- manjkljaja, temveč novih pridobitev v obdni. Te so rezultat dveh uspešnih pri- jav Občine Radeče na razpis Vlade RS za lokalno samou- pravo in regionalno politiko. Oba prijavljena projekta, gre za rekonstrukcijo lokal- ne ceste Jagnjenica - Svib- no - Sela in za sofinanciranje obnove in nakupa opreme za Zdravstveni dorn Rade- če, sta bila del izvedbene- ga načrta Regionalnega ra- zvojnega programa Posavja za obdobje 2007 2009. Za realizacijo teh dveh projek- tov je bil sprejem rebalan- sa proračuna pravzaprav nu- jen, saj način sofinanciranja temelji na sistemu refunda- cije, kar pomeni, da mora Občina Radeče najprej pla- čati celotno situacijo, nakar resorno ministrstvo v roku 30 dni na podlagi vložene- ga zahtevka občine poravna svoj delež. Na podlagi tega bo izbra- ni izvajalec del, podjetje AGM Nemec iz Laškega, v dveletnem obdobju izvedel rekonstrukcijo 3.390 me- trov dolgega odseka lokal- ne ceste Jagnjenica - Svib- no - Sela. Drugi projekt, s katerim se je Občina Rade- če prijavila na razpis Mini- strstva za zdravje, se v šti- rih sklopih nanaša na obnovo radeškega zdravstvenega doma in nakup potrebne opreme. Tako je že v leto- šnjem letu predvidena ure- ditev zobozdravstvene ordi- nacije in nakup manjkajoče opreme v vrednosti 37.000 evrov, od Cesar bo ministr- stvo prispevalo 5.000 evrov, s katero bodo dani pogoji tudi za vzpostavitev delova- nja rentgena. Ob tem bodo začeli tudi z urejanjem ne- katerih drugih prostorov v ZD, med drugim prostora za potrebe patronažne služ- be, arhiva ipd., v skupni vre- dnosti 23.600 evrov, pri če- mer bo država zagotovila 3.200 evrov. V letu 2008 se bodo na podlagi dinamike fi- nanciranja in del lotili obno- ve laboratorija v vrednosti 39.000 evrov, v naslednjem letu je predvidena tudi inve- sticija v višini 15.900 evrov za nakup patronažnega vo- zila. K sofinanciranju nave- denih investicij so pristopi- li tudi v Zdravstvenem domu Radeče, ki bo za obnovo in nakup opreme prispeval do- brih 34.000 evrov. Skoraj polovica za Posavje Svetniki so se na seji med drugim seznanili tudi z iz- stopom Aleša Breznikarja iz svetniške skupine SDS, ki bo poslej neodvisen posla- nec, in z rezultati telefon- ske ankete, ki so jo v me- secu juliju izvedli v Klicnem centru slepih Škofja Loka. V slednjem so na podlagi skle- pa radeškega občinskega sveta in z namenom, da pre- verijo zadovoljstvo občanov z zdravstvenimi, turistični- mi, komunalnimi storitva- mi, z aktivnostmi in delom tamkajšnje sole in občinske uprave, pa tudi s seznanje- nostjo in mnenjem občanov o oblikovanju pokrajin, an- ketirali nekaj več kot 250 polnoletnih občanov obči- ne Radeče. Kakor so poka- zali rezultati ankete, večina anketiranih pozna delova- nje javnih zavodov po obči- ni in so tudi zadovoljni z nji- hovim delom in storitvami, v zadnjem sklopu vprašanj pa so se opredeljevali do vključevanja občine Rade- če v Savinjsko, Zasavsko in Posavsko pokrajino. Pri tem je 43 % anketiranih izrazi- 10 prepričanje, da se mora Občina Radeče priključi- ti Posavju, 28 % k Zasavju, najmanj podpore, le 23 %, pa jih je bilo naklonje- nih priključitvi k Sa- vinjski pokrajini. Pri tem so kot poglavi- tne razloge za pri- ključitev k Posavski pokrajini anketiran- ci navedli napre- dek, razvitost ter večjo pripadnost Posavju. Praznično do sredine oktobra Sicer pa že vse od zadnjih dni v mese- cu avgustu v organi- _______ zaciji Občine Rade- če, krajevnih skupnosti in v občini delujočih društev po- tekajo prireditve In slove- snosti v počastitev občin- skega praznika, ki ga občani obeležujejo v spomin na 8. September 1945, ko so se iz- gnani prebivalci s tega ob- močja vračali na svoje do- move. V sklopu praznovanja se bo vse do sredine meseca oktobra zvrstilo skupno oko- 11 40 prireditev. Bojana Mavsar Občinski svet Občine Radeče sestavlja 16 svetnic in svetnikov, od tega pet predstavnikov stranke SD, po trije člani stranke SDS in Zveze za napredek Radeč (ZAR), po en predstavnik iz vrst LDS, DeSUS, N.Si, SLS ter samostojni svetnik. Občinski svet o rebalansu SEVNICA - Obdnski svet se je včeraj, 19. septembra, sestal na 8. redni seji. Dnevni red seje je obsegal 23 točk, med njimi tudi rebalans B občinskega proračuna, sklep o dolod- tvi cen programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih, odlok o določitvi plovbnega režima na reki Savi na območju akumu- lacijskega bazena HE Boštanj in odredba o dolodtvi obmo- čja umirjenega prometa na Drožanjski cesti v Sevnici. Dan brez avtomobila v Krškem KRŠKO - V evropski teden mobilnosti, ki poteka v teh dneh, se vključujejo tudi na Občini Krško in se skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu jutri, 21. septem- bra, že tradicionalno pridružujejo »dnevu brez avtomobi- la". Cesta krških žrtev, ki vodi skozi staro mestno jedro, bo tako v petek med 7. in 12. uro zaprta za ves promet in se bo iz vsakdanje prometnice tudi letos spremenila v ustvarjalno igrišče, saj bo na njej ustvarjalo okoli 100 otrok. Da se bo dm več ljudi dan odlodlo preživeti brez avtomobila, bo ju- tri mestni avtobus vozil brezplačno. Priznanja za UE Krško KRŠKO - Prispevek Upravne enote Krško z naslovom "Pre- hod iz sistema notranje kontrole v proaktivno delovanje" bo predstavljen na konferenci Dobre prakse v slovenski javni upravi 2007, ki bo potekala 12. novembra na Brdu pri Kra- nju. Ob tem bo Upravna enota Krško prejela tudi priznanje ministra, pristojnega za upravo, kar po letih 2004 in 2005 pomeni že tretje takšno priznanje za krško upravno enoto. Ob tem je v. d. načelnika UE Krško Anton Podgoršek nomi- niran za prestižno priznanje Zlata lastovka javnega sektorja 2007, Upravna enota Krško pa za najboljšo javno organizaci- jo javnega sektorja 2007. P.P. Sušin kandidat za poslanca BREŽICE - Na zboru članov in simpatizerjev Slovenske Ijud- ske stranke v občini Brežice so konec avgusta kot kandidata za poslanca v driavni zbor na volitvah leta 2008 soglasno iz- volili Ivana Sušina, sicer predsednika brežiškega občinske- ga odbora SLS, kot njegovo „rezervo" pa Ivančico Glas. Po- leg tega so so člani in simpatizerji stranke na zboru že začeli dajati predloge za program razvoja Slovenije in občine Bre- žice v obdobju 2008-2012. TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO 8270 Krjfcu CK2 7. p p 335. M 07 49 21 674. In 07 49 01 MS GSM. 041 «30 139. 041 684 320 9-rrmü BooMQttol not. www boonvti 6ftK ZOftBA BALET SN6 MARIBOR petek. 28.9. VELESEJEM 6OZ0ARSTVA IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE 24,25 10.2007 NTTRA. SLOVAŠJCA UfiODNE CEfJE LETOVANJ V OKTOBRU NA0T Velika izbira: ' » - mačic, trajnic in rese ¦ gomoljev tulipanov, narcis in hijacint ¦ nagrobni pesek ¦ različnih ban/ in velikosti ¦ sadilni in okrasni lonci ^^g; ¦ zemeljski substrati /OEt' ÄÜLU VRTNI CENTER * CVETLlCAHMA Kertn Janko s.p. CK2 65A, 8270 KRŠKO, Tel 07/49 02 560, HHFM^rr/4« 02 571 «¦^otfovafntea SENOVO, •^-Sr»«.; 07/ 49 78 121 Vabljeni v VC Kerln In PJMilntco Senovo! Obiičita nas in prosenočenlboste nad ponudbo. Posavski obzornik - leto XI, števiika 19, četrtek, 20. 9. 2007_____________________________________________________NAS POGOVOR fl Matjaž Han, poslanec in župan občine Radeče Pričakujem, da v Posavju ne bomo zgolj privesek! RADEČE - Potem ko je bila občina Radeče leta 1951 ukinjena in je zatem sodila najprej pod hrastniško, zatem pa pod laško občino, je kot samostojna občina začela ponovno delovati 1. januarja leta 1995. Sodi med manjše slovenske občine, saj se razprostira na 50 km2 površine. Tvorijo jo štiri krajevne sku- pnosti, in sicer Radeče, Jagnjenica, Svibno in Vrhovo, ter 23 naselij. Po popisu prebivalstva leta 2002 Občina Radeče šteje dobrih 4.600 prebivalcev. V sedanjem mandatu jo vodi 36-letni župan Matjaž Han, ki je bil pred tremi leti izvoljen tudi za poslanca v Državnem zboru. Kako in kdaj ste se vključili v politiko? V politiko sem se vključil leta 1998 na pobudo prejšnjega žu- pana Franca Lipoglavška, ki mi je kot mlademu fantu predla- gal, naj kandidiram za občin- skega svetnika na listi stranke Socialnih demokratov oziro- ma tedaj še Združene liste so- cialnih demokratov. Že tedaj sem se zavedal, da me politi- ka pravzaprav zanima in da se nameravam z njo tudi resno ukvarjati. Mojo kandidaturo za poslanca so vložili v Območni organiza- ciji SD Laško, pod okrilje ka- tere sodi tudi Občinski odbor Radeče. Konkretno sta me ob podpori nekaterih članov pred- sedstva predlagala za kandida- ta tedanja župana občin Laško in Radeče Jože Rajh in Franci Lipoglavšek, nakar sem bil leta 2004 na državnozborskih voli- tvah tudi izvoljen. Kakšne so vaše izkušnje iz hkratnega opravljanja funk- cije poslanca in župana v eni osebi? Moram odkrito povedati, da sem v Državnem zboru zago- vorjal stališče, ki ga je predla- gal moj strankarski kolega Du- šan Kumer, po katerem bi bili funkciji župana in poslanca nezdružljivi. Ker pa predlog ni dobil zadostne podpore v DZ, sem se odločil, da ob poslan- ski funkciji kandidiram tudi za župana. Moram priznati, da je to za majhno občino, kot so Radeče, prednost. In verja- mem, da so druge občine, ki nimajo takšne pozicije, včasih na ta račun tudi prikrajšane. Kateri so bili glavni razlogi, da ste se v Radečah odloči- li pridruiiti posavski razvoj- ni regiji in pravzaprav tudi že Posavski pokrajini? Eden od razlogov je ta, da smo se zavestno odločili, da se v Savinjski regiji ne vidimo in smo zato tehtali in se odloča- li med Zasavjem in Posavjem. Jeziček na tehtnici je prevesi- lo dejstvo, da so Zasavci po- gojevali vključitev naših pro- jektov v njihove izvedbene načrte tudi s sklepom občin- skega sveta o pridružitvi k nji- hovi pokrajini, ki pa ga naš ob- činski svet tedaj še ni sprejel. Nasprotno temu moram reči, da nas Posavje ni postavilo pred zid in pogojevalo istoča- snih priključitev, pri čemer so v RRA Posavje naredili tiste hi- trejše in odločilnejše korake. Nenazadnje je rezultat že vi- den, saj smo uspeli s skupnim izvedbenim načrtom šestih ob- čin pri pridobivanju evropskih sredstev. Če gledam iz tega vi- dika, je bila naša odločitev o vključitvi v posavsko razvojno regijo in da se pridružimo Po- savski pokrajini, pravilna. Kateri so konkretni projek- ti Regionalnega razvojnega programa Posavja, ki jih pri- pravljate? Sedaj so bili projekti veza- ni predvsem na urejanje in- frastrukture, pri čemer je naš projekt ovrednoten na 600.000 evrov, v bodoče pa se bomo začeli vključevati tudi v dru- ge projekte, na primer v pro- jekt oživitve našega dela reke Save. Menim, da lahko s sku- pnim projektom, predvsem v smislu turistične promocije in ponudbe, v tej smeri naredimo vse občine korak naprej. Kaj bo za Radeče pomenil projekt Tretja razvojna os in za katero lokacijo - traso se zavzemate? Trasa Tretje razvojne osi prav- zaprav še ni določena in dore- čena, se bo pa Radečam, če bo potekala po tern delu Sloveni- je, težko izognila. Moram reči, da me kot župana in poslanca ne skrbi, ali bo trasa potekala v neposredni bližini Radeč ali se bo za 500 metrov odmaknila od Radeč ali denimo od Sevnice, bolj se mi zdi pomembno in bi- stveno, da župani s tega obmo- čja vztrajamo pri tern, da Tre- tja razvojna os poteka iz smeri Celja za Savo proti Sevnici in skozi Mirensko dolino v smeri oziroma na navezavo avtoce- ste proti Ljubljani, ne pa da bi jo skušali speljati skozi Kozje, kakršne so sedaj politične am- bicije nekaterih poslancev. Pro- jekt Tretje razvojne osi ne sme biti političen projekt, temveč mora odražati dejanske potre- be in temeljiti na strokovnih, ekonomskih in tudi na ekolo- ških temeljih. In katere so največje razvoj- ne težave, s kateri mi se so- očate v vaši občini? Kako ži- vijo ljudje v občini Radeče danes, kaj lahko pričakuje- jo v bodoče? Verjetno se vse občine sreču- jemo v večjem ali nekoliko manjšem obsegu s podobnimi težavami. Pri nas te zaenkrat še predstavlja infrastrukturna ureditev, še vedno nekaj kilo- metrov nedograjenih in neure- jenih lokalnih cest, kanalizaci- ja, ne moremo se tudi ravno pohvaliti z zagotavljanjem do- bre vodooskrbe v vseh predelih občine. Vseeno pa nam pred- stavlja največji problem, ki ima lahko dolgoročne posledi- ce, v kolikor ga ne zajezimo, beg možganov iz občine. Zato moramo naša prizadevanja usmeriti v to, da v naš prostor pripeljemo podjetja, ki bodo nudila možnost zaposlitve raz- ličnih profilov in s tern zagoto- viti višjo kakovost bivanja. Ob tern pa tudi, da umestimo ob- čino Radeče na turistični ze- mljevid Slovenije. V ta namen imamo opravljen že tudi prvi segment raziskave, ki je potr- dila prisotnost termalne vode na območju Jagnjenice, zato razmišljamo v smeri razvoja zdraviliškega turizma. Vseka- kor pa moramo prebuditi naše občane iz neke večletne apati- je, da se bodo čimprej zavedli, da lahko le s skupnimi močmi ustvarjamo pogoje in prispe- vamo k hitrejšemu in vsestran- skemu razvoju občine. Kako sodelujete s posavskimi župani? Še posebno, ker so župani treh največjih občin iz drugih političnih opcij? Moram reči, da s posavskimi žu- pani ne glede na naše politične barve ali usmeritve sodelujem več kot odlično. In da imamo en cilj nedvomno skupen, to je razvoj svojih občin, s tern pa tudi Posavja. Povedati moram, da so mi župani, ki ima jo sedaj že daljše izkušnje v županova- nju, že velikokrat pomagali s svojimi nasveti pri reševanju nekaterih problemov. Kako se bo oziroma boste re- šili zaplet s središčem Posa- vske pokrajine? Vsekakor upam, da ga bomo rešili za mizo in z dogovorom. Še vedno pa sem prepričan, da je Krško tisto, ki si zasluži in mu pripada pokrajinski sedež. Kako ocenjujete zadnje pritiske nekaterih strank po zmanjšanju števila po- krajin, saj je bilo razumeti, da je glede tega že doseže- no soglasje? Strinjam se sicer tudi s stroko, da ne bi bilo nič narobe, če bi bilo število pokrajin manjše, vendar pa ne več v tej fazi. Če bi sedaj prišlo do zmanjševa- nja števila pokrajin, bi se kar- te na novo premesale in vpra- sanje je, kakien bi bil rezultat. Sedaj je namreč štirinajst po- krajin politično podprtih, kar pomeni, da bo po vsej verje- tnosti takšno število pokrajin dobilo tudi potrebno dvotre- tjinsko podporo v parlamentu. Medtem ko Socialni demo- krati in vaš predsednik Bo- rut Pahor v Sloveniji kotirate trenutno zelo visoko, v seda- njem Posavju te aktivnosti in popularnosti ni čutiti... Upam, da bo tudi v Posavje zaneslo ta veter popularno- sti in da se bo stranka okrepi- la in prebudila. Imamo člane, ki so že dolga leta aktivni člani stranke ali pa so v vlogah vodij občinskih odborov. Ti so bili in ostajali člani tudi tedaj, ko, če uporabim ta izraz, ni bilo rav- no „popularno" biti clan stran- ke ZLSD. Verjamem, da bomo znali poiskati pravo pot in pri- tegniti v naše vrste tudi mlaj- še in da bodo starejši in mlajši člani našli skupen jezik. Da bo SD tudi v Posavju dobila tisto mesto, ki si ga zasluži, in po- stane ena od vodilnih strank. Kaksno je vaše stališce glede reševanja trajnega odlagali- sca RAO in kaksni so vaši po- gledi na Posavje kot energet- sko pokrajino? Mislim, da ni nikakršnega dvo- ma o tern, da je Posavje ta- kšna energetska pokraiina, ki ji ni para v Sloveniji. Ce upo- števamo vse že in še v njej prihodnje umeščene energet- ske objekte, od hidroelektrarn in termoelektrarne do jedrske elektrarne, mora ta pokrajina imeti iz tega naslova tudi po- seben status. Kar se tide odla- gališča za RAO, menim, da bi bilo najbolj smotrno, da je že zaradi poznavanja ravnanja s tovrstnimi odpadki in tehno- logije odlagališče umeščeno v Krškem, seveda pa je potreb- no preučiti tudi možnost shra- njevanja odpadkov na kakšni drugi lokaciji. Na ravni države pa menim, da mora ta uredi- ti razmerja s sosednjo Hrvaško tako glede odlagališča jedr- skih odpadkov in financirarvja kot tudi razgradnje NEK. Ob tern pa se mi vseeno zdi, da je Krško tisto, ki mora narekova- ti tempo tej problematiki. In kakšno je vaše sporodlo občanom vaše obdne in ce- lotnega Posavja? Kar se tiče naše občine, bi re- kel, da se zavedam, da gre pri tern, ko se Radeče povezuje- jo v pokrajino Posavje, za neko novo dejstvo. Pomembno pa je tudi, da pri tern ne bomo zidali zidov, temveč pričakujem, da bomo gradili mostove, ki bodo se bolj povezovali. In da Ra- dečani v Posavje ne bomo pri- šli kot privesek, ampak bomo s svojimi idejami, delom in po- gledi enakopraven partner pri razvoju pokrajine in ustvarja- nju večje blaginje občanom tega območja. Bojana Mavsar Matjaž Han Dr. Danilo Turk pasel krave na Bregah KRŠKO - Na povabilo Posa- vskega društva seniorjev, menedžerjev in strokovnja- kov je v petek, 7. septem- bra, v krškem Kulturnem domu predaval dr. Danilo Turk. V Krško ni prišel v vlo- gi predsedniškega kandida- ta, saj so ga posavski senior - ji kot predavatelja povabili že v spomladanskih mese- cih letos, ko je moral zara- di obveznosti že dogovorje- no srečanje preložiti. Zato se v svojem predavanju tudi ni navezal na kandidaturo, pač pa je zbranim iz boga- tih izkušenj, ki si jih je med drugim pridobil kot prvi ve- leposlanik Slovenije pri Or- ganizaciji združenih narodov in kot pomočnik generalnega sekretarja OZN Kofija Anna- na, spregovoril o svojih po- gledih na položaj Slovenije tako v Evropi kot v svetu. Pri tern je med drugim izpo- stavil, da mora krojenje slo- venske politike in medsosed- skih odnosov temeljiti na že ,doseženih in sklenjenih po- godbenih odnosih, kar velja tudi za sosednjo Hrvaško, za katero meni, da bi bilo kom- pleksnost medsebojnih raz- merij v preteklosti še možno reševati preko t. i. sprav- nih postopkov, medtem ko za sedanje stanje in pred- vsem za določitev meje na morju ocenjuje, da bi bila ustreznejša arbitraža. Sicer pa naši kraji dr. Danilu Tur- ku niso neznanka, saj je v krškopoljski vasi Brege pre- živel pri starih starših ve- liko otroških in mladostnih dni: „Ob petih zjutraj sem gnal krave na pašo in rav- no tu sem prebral prvo knji- go," se je spominjal. Gle- de na to, da sedaj tu nima več bližnjih sorodnikov, ga pot več ne zanese pogosto v naše kraje, kljub temu pa ga lahko pričakujemo že kma- lu. Tokrat v vlogi kandidata za predsednika driave, saj je 10. septembra tudi ura- dno vložil kandidaturo. Bojana Mavsar Dr. Danilo Turk yX 1 posavski %^wy ObzorniK p——— NAJBOU BRAN ČASOPIS V POSAVJU! Nižje obrestne mere ! verjetno ne morete dobiti niti na svoji bankü* Izpolnite svoje ielje in se to jesen razvajajte. Za vas smo pripravili privlačno ponudbo potrošniških kreditov z ugodno obrestno mero, ki ostane nespremenjena celotno obdobje odplačevanja kredita, in daljšo odplačilno dobo, sedaj tudi do 8 let. Izberite Jesenski kredit SKB banke. Posebna ponudba velja do 12. oktobra 2007. ¦ Anuteo ponudbe ^auaimSkti knätM s siksno obrcxno nien /» -.\Aetjn Man 10 vtQih tar* v ' 'M Citroen C3 JHHHk TBL.J07/49-O2-11T* t €2^500 OtrainO* ¦I ' , '¦'}'-.¦ aw. ----- wviw.. ivtcjlino-kir.ko. .i Q IZ NASIH KRAJEV Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007 Kolumna Jesen Jesen. Z njo se v meni vse dbrne - na glavo. Z njo se začne v meni vse na rwvo. Listje zapušča drevesa. s toploto se odmika sonce, dom zapuščajo vnuki. Četrti s Cankarjeve do prve angine v vrtec, tretji z vehko torbico v prvi razred devetleike, drugi v zgodnjih urah z vlakom v Sevnico v nabivaftje znanja iz turistike, prvi v tretji letnik študija primerjalne književnosti z literaturo v LjviAja.no. Jaz, koklja, pabivse najraje pospravüa pod svoje peruti, jih imela pri sebi, jih ne pustila v anomalični svet, jim kuhala pudinge, pekla zelenjavne zrezke, čeprav s kuho nisva poseben ljubezenski par, jim kupovala Kinder pingvinčke, razne bureke, kar mi are dosti bolje od rok. Deca, po Otonu Župančiču, so moja bolezen in Ijvbezen, pa nisem iz sorte babic, ki jim v vsem prikimava. In imajo za usmerjanje, hvala bogu, starse, ko bi jaz raje božala. AH njihove želje pri teh letih in izku&njah drugače razumela. Sva zadnjič z Andrejem premlevala, kakšen svet odrasli zapuščamo mladim. Vmes, med strahovi, iskala rešilne büke. Insemiz vsako jesenjo v misli pripelje Neca Folk, vsaj z refrenom popevke Vsi ljudje hitijo:».. .Namesto ptic zbudi me motor, namestojutra srečam meglo, in ves ta hrup, škripanje zavor, kaj tišinaje, tu sploh ne vedo. Vsi ljudje hitijo, pa nekje živijo, z obrazi obrnjenimi v Üa. nihče nikogar ne pozna... « ft» zabavi. Ali: postfestum, kot je dejal moj profesor Bobi de Costa, smo se lepo zbrali na občinski ožji predstavitvi dreves, ki naj bi dajalajužnemu delu mestne ulice dušo in zrak, danebi ulice in mesta namesto srca zasegla brezdušnost in sivi beton. Od zadnjega nerganja okoli te ulice sem si zadala, da o njej ne bom nič več mislila. nvč videla, nobene vet rekla. Ker pač nimaš nikakršnegavpliva. Sepapozakotjih vmarsičem, nastalem na ulvci, ljudje ne strinjamo. Nimam vozla najeziku, da videnega ne bi upala izraziti. Ulicaje res obnovljena, je pa skropucalo. Drago. Da ne manipuliram z davkoplačevalskim denarjem, od njegovega prihranka navadneži toko nikoli ničesar nismo imeli. Še na hitro: za umetelnimi kandelabri strahota hišnihfasad, uvožene drage plošče na pločnikih bleščijo, da glava bcAi, vprašljivaje kvaliteta, saj so robovi in vogali na veliko mestih odUmdjeni (za vsesopa krivi ubogi uvoženi delavd). Čemu, za božjo voljo, za hojo do skrajnosti moteči tlakovci v vhode hiš in v ščepec trgovin, na ulid z obeh strani sama parkirališča? Mendaje nabavljen stroj za čiščenje izpljunjenih žvečilnih gumijev po pločnikih, pa ' se vprasam, kaj bo pamet stohla s ptiči, fci po zelo širokih pločnikih kakajo injtm tod leti perje, kaj z listjem, ki ga veter nanaša v mesto? Če se naslonim še na mag. Hrvoja i T. Orsaniča: »Naslednjič pa v imenu dreves prosimo ; za več prostora za normalno rast in življenje!« Tem je namreč za rast namenjen zelo omejen prostor - znotraj meter stroke in meter globoke betonske cevi. Pa otočki zelenic, kijihni... Kosti. Sva zadnjič z mojim peüetnim (lepo prosim, šolski sistem!) prvošolčkom gledala policijsko nadaljevanko Komisar Rex, kjerje bila gonja za Beethovnovo loöanjo. Vmes sem mu vse nadrobno pojasnjevala in mu na vprašanje odgovorüa še,daso najdbe in kosti nekaterih pomembnežev jako dragocene in čislane. Kot trenutno pri brežiškem gradu in še vse drugo, s kostmi vred, drugod po Sloveniji. Drezamo v zemljo in zgodovino in z lopatami obračamo davkoplačevalski denar. A veda zgodovina je kot žvečilni gumi, zanjo še ni nikomur uspelo ustanoviti »aparatčika zares«, ki bi med njenimi platnicami naredil red. Me je pa poučua - kakršna ablast, takšna zgodovina. Se mi pa lahko zgodi, da me ob kakšnem prazniku kdo seznani, da so bili Hitler, Mussolini, Stalin, in še kdo takšnih novodobnih, slovenski heroji. Kar ne bi preglodala. In tako preko kosti otopelo gledamo v gore državnih nečednosti in problemov, ko so oblastniki zamaknjeni, da smo pod njimi sami oslički in telički. Mar bi se ukvarjali s sedanjostjo in prihodnostjo, kostem z njihovimi dušami pa dali že končno mir. Nekateri jočemo v sebi. Zaradi zablod, zaradi časa, Jet best in nam odnasa, kar nam je drago. Zaradi Luciana ' Pavarottija, ki nam je plemenitil čas. S petjem, s pojavo | in izjavo, da človeštvu šport in glasba bogati čas bivanja. A lepe epizode bijejo boj nagle pozabe. Ne obljubljam, pričakujem, da prihodnjič ne bom melodramatična, ko bom v rokavu otipala spei kakšnega asa. Piše: Natja Jenko Sunčič Vračanje prekomernih vlaganj v telefonska omrežja Prve poravnave sklenjene, prihaja tudi denar KRŠKO - Občina Krško je pričela s prvimi izplačili prekomernih vlaganj v telekomunikacijska omrež- ja, do katerih so upravičeni posamezniki, ki so v preteklosti preko gradbenih odborov gradili telefon- ska omrežja. Državno pravobranilstvo, ki odloča o višini vračila prekomernih vlaganj, je konec lanskega leta sklenilo prve poravnave za območje krške občine, pred kratkim pa na račun občine nakazala prva izplačila, ki jih občina posreduje upravičencem. Kot pojasnjuje Andrej Sluga, na Občini Krško zadolžen za vodenje tega postopka, je bilo doslej sklenjenih za dva milijona evrov poravnav, na poravnavo pa čaka še več kot polovica vseh zahtevkov. Začetek zgodbe sega v leto 2002, ko je državni zbor sprejel zakon o vračanju vlaganj v javna telekomu- nikacijska omrežja in omo- gočil vračanje prekomernih vlaganj, do katerih so upra- vičeni posamezniki in lo- kalne skupnosti ter njihovi nasledniki. Na podlagi refe- rendumskega izida je bil za- kon nato spremenjen in je omogočil vlaganje celotnih prekomerno vloženih sred- stev, lani pa je zakon doži- vel novo spremembo - kot vlaganje se lahko na podla- gi notarsko overjene izja- ve ovrednoti tudi vloženo delo in material. Kot konč- ni vir sredstev za vračila je predviden izkupiček od pro- daje državnega deleža v Te- lekomu. Občina uspešen pogajalec Posamezniki, ki so meni- li, da so upravičeni do vra- čila sredstev, so v letu 2004 vlagali zahtevke, zbirale pa so jih krajevne skupnosti - v občini Krško se jih je nabra- lo več kot 3500. „Občina v primerih, ko so omrežja gra- dili posamezni odbori in kra- jevne skupnosti, ni imela na voljo nobene dokumentaci- je, vendar se je zelo hitro ugotovilo, da zaradi zelo ne- jasnega zakona ter neznanja in tudi nezainteresiranosti večine gradbenih odborov in krajevnih skupnosti posa- mezniki ne bodo dobili pra- vičnega plačila, zato se je v pripravo zahtevkov intenziv- no vključila občinska upra- va. Izključno rezultat dela ¦občinske uprave, pri čemer smo si pomagali tudi z anga- žiranjem študentov, je bil, da je občina Krško ena iz- med prvih občin s sklenje- nimi poravnavami, nezane- marljivo pa je tudi dejstvo, da je občinska uprava po tem, ko so posamezne kra- jevne skupnosti in gradbeni odbori že potrdili predlaga- ne poravnave, uspela izpo- gajati 70-odstotno poveča- nje poravnave za omrežje Krškega polja, 38-odstotno povečanje za omrežje Sta- ra vas ter 175-odstotno za razširitev centrale na Seno- vem," poudarja Andrej Slu- „Zasluge za vračilo si sedaj prisvajajo nekateri posame- zniki, med drugim tudi ti- sti, ki so javnosti poznani iz dogajanj v zvezi z umešča- njem odlagališča NSRAO, ki pa niso pokazali veliko za- nimanja za sodelovanje, ko so se zbirali zahtevki upra- vičencev in dokumenti, ki so osnova za sklenitev poravna- ve, še manj pa so sodelovali v pogajanjih s pravobranil- stvom. Še več, ponekod so celo odbijali povsem upra- vičene zahtevke, sprejemali pa zahtevke tistih, ki sploh niso sodelovali v gradbenih odborih," opozarja naš so- govornik, zato so sedaj teža- ve s končnimi seznami upra- vičencev. Posebna zgodba je tudi obči- na Kostanje- vica na Krki, za kate- ro zaenkrat ni sklenjena še nobena poravnava, kot vzrok pa Sluga nava- ja dejstvo, da je takra- tna krajevna skupnost kot edina v krški občini vztra- jala, da ob- čina Krško ne sodeluje pri pripra- vi njihovih zahtevkov. _____________ „Prvi so vra- čilo prekomernih vlaganj v telefonijo prejeli na obmo- čju Žadovinka, ki pa jih ve- Ija še posebej omeniti, saj so krajani prostovoljno pri- znali, da je višina vračila večja, kot so pričakovali in so se zato brez kakršne koli prisile povsem prostovolj- no odpovedali delu vračila sredstev v korist krajevne skupnosti," pojasnjuje Slu- ga in ugotavlja, da je tudi v nekaterih drugih primerih znesek vračila bistveno ve- čji, kot so bila dejansko vlo- žena sredstva. Poleg tega je občina Krško ena redkih, ki se je odločila, da dobijo vsi posamezniki v okviru grad- benega odbora isti znesek vračila, ne glede na dokazi- la (npr. blagajniški prejem- ki), ki jih imajo posamezni- ki, seveda ob predpostavki, da so v času izgradnje vla- gali enako količino denar- ja, materiala ali dela. „Leta 2004 nihče ni verjel, da bo res kaj iz tega, vendar nam je z dobro pripravlje- nimi zahtevki in veliko tru- da uspelo v določenih pri- merih iztržiti več, kot so bili dejanski denarni vložki po- sameznikov, žal pa smo lah- ko v določenih primerih sku- paj s krajevnimi skupnostmi le ugotovili, da posredova- na dokumentacija ne omo- goča kakršnega koli vračila, saj so bila dokazana vlaga- nja nižja od 1388 nekda- njih nemških mark, kolikor je znašal povprečni znesek priključnine in prispevka Sa- moupravni interesni skupno- sti, ki pa se ne vrača". Ponekod težave Občina Krško je vložila za 7,5 milijonov evrov zahtev- kov, dosedanje poravnave pa so „težke" dva milijona evrov. „Po številu poravnav smo nekje na polovici, ve- čje in zahtevnejše pa so še pred nami," pojasnjuje Slu- ga. „Predvsem je proble- matično območje Senove- ga in Brestanice z okolico, kjer nekateri gradbeni od- bori posedujejo verodostoj- no dokumentaeijo, nekate- ri pa ne. Težava je v tem, da omrežje ni bilo izvede- no tako, kot je bilo predvi- deno v projektu in samou- pravnem sporazumu, ampak so posamezni odbori gradi- li odseke v različnih časov- nih obdobjih in pod različni- mi pogoji, kar pomeni, da so ljudje plačevali zelo različ- ne zneske, za kar pa večina danes dokazil ne poseduje več. Zato pozivam občane, da pomagajo krajevnim sku- pnostim s tega območja s podatki o omrežju in času graditve". Dodatne težave povzroča- jo tudi primeri, ko je dejan- ski upravičenec umrl, prav- no formalno pa bi morala občina od pravnih nasledni- kov zahtevati uvedbo nove- ga postopka dedovanja, kar pa je povezano s troški in časom. Občina je ministr- stvu predlagala, naj se ta- kšni primeri rešijo na pod- lagi predložitve izjav vseh zakonitih dedičev, do odgo- vora ministrstev pa vračil ne izplačujejo pravnim nasle- dnikom vlagateljev. Nestrpnost ne bo pomagala Sluga poziva k potrpežljivo- sti, pa tudi k sodelovanju, saj občina lahko denar upra- vičencem nakaže šele, ko od krajevnih skupnosti dobi do- končne sezname upravičen- cev, od občanov pa njihove davčne številke in številke računov. „Nenehni telefon- ski klici in osebni obiski žal ne bodo nič pripomogli k hi- trejšim izplačilom, naspro- tno, zaradi tega je onemo- gočeno normalno delo, kar pomeni, da za zahtevke z območij, za katere porav- nava še ni sklenjena, osta- ja manj časa." Peter Pavlovič Andrej Sluga Telefonsko omrežje Podbočje 1981 26.241,50 Telefonsko omrežje Veliki Podlog 41.514,93 Telefonsko omrežje Krško Polje 231.102,10 Telefonsko omrežje Raka - Odbor Gabrič 133.356,14 Telefonsko omrežje Stara vas 39.578,77 Telefonsko omrežje Narpel 28.681,21 Telefonsko omrežje Leskovec 345.794,28 Telefonsko omrežje Žadovinek 18.431,81 Razširitev ATC Senovo 800-900 37.757,19 Razširitev AR TC Senovo 600 16.008,51 RazširitevATC Senovo 900-1200 111.393,95 Razširitev ATC Senovo 1200-1300 30.101,18 RADIO (:^McM89,3FN\) K R Ž K Q^ M0TIM0 K0NKURENC0 ODIETA 1999 www.radioenergy.si INf-ORMACiJiKO bRLüliCh PÜKRAJINL PÜiAVJt Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20. 9, 2007________________________________________________IZ NAŠIH KRAJEV H Prekopa želi „avtonomijo" KOSTANJEVICANAKRKI, PRE- KOPA - Komaj je dobro zaži- vela nova občina Kostanjevi- ca na Krki, že se je pojavila pobuda po njeni delitvi. Pa ne še na eno novo občino, kot bi kdo pomislil, nekate- ri krajani obeh Prekop, Do- brave in Dob želijo le, da bi se znotraj občine ustanovila krajevna skupnost Prekopa. Predlog je pred tednom dni že obravnaval kostanjeviški občinski svet. Pobudniki ustanovitve krajev- ne skupnosti Prekopa so Dra- go Kovačič, Silvo Drmaž, Franc Škoda in Dušan Jen- škovec, ki so se že 11. julija sestali na iniciativnem sestan- ku, 16. avgusta pa na občino že podali predlog za ustano- vitev krajevne skupnosti pod- prt z 78 podpisi krajanov (49 iz Dolnje Prekope, 15 iz Gor- nje Prekope, 11 z Dob in 3 iz Dobrave). „Krajani in voliv- ci vasi Dolnja Prekopa, Gor- nja Prekopa, Dobe in Dobrava smo prepričani, da lahko v la- stni krajevni skupnosti Preko- pa bolj uspešno in v zadovolj- stvo vseh prebivalcev naštetih vasi v okviru občine Kostanje- vica na Krki uresničujemo na- loge, ki jih opredeljuje življe- nje in seveda določila statuta občine Kostanjevica na Krki," so zapisali v predlog. Občinski svetniki so si bili ob obravnavi predloga dokaj enotni, da je pobudo potreb- no vzeti resno in se vprašati, zakaj je do nje prišlo. Prevla- dalo je mnenje, da je povod za pobudo nezadovoljstvo in razočaranje, ker se še vedno ni pričela obnova ceste skozi Prekopo, pa tudi v letošnjem občinskem proračunu ni veli- ko denarja namenjenega za ta del kostanjeviške občine. Sklenili so, da bodo pobudni- ke pozvali k dopolnitvi pre- dloga in k izdelavi elaborata o upravičenosti ustanovitve krajevne skupnosti, sklicali pa naj bi tudi zbor krajanov. P. Pavlovič Družine so letovale NEREZINE, KRŠKO - V okviru zdravstvenega letovanja otrok v otroškem naselju Nerezine je krška Zveza prijateljev mladi- ne izvedla program Letovanje družin. V programu je sodelo- vala prostovoljka Branka Bje- govič in je potekal konec avgu- sta. Udeležilo se ga je 12 oseb, dve štiričlanski družini ter ma- mici s po enim otrokom. Otro- ci so bili stari od tri do dvanajst let, spadajo pa v družine iz so- cialno. šibkega okolja in sami niso zmogli kriti stroškov leto- vanja. Staršem so v tern času pripravili predavanja, ki so bila razdeljena na več tematksih sklopov in sicer Dobro poču- tje, Medsebojni odnosi in vzgo- ja otrok, Najpogostejše težave otrok vezane za šolo, Družina funkcija in disfunkcija, Naj- pogostejše motnje v vedenju otrok glede na njihovo obdo- bje ter Vpliv revšcine na du- ševni razvoj otroka. Izvedena je bila tudi delavnica o dobrem počutju in zdravi prehrani, iz- delovali so ikebane ter se pov- zpeli na Televrin, odšli so tudi na izlet z ladjo, trije otroci pa so zaključili šolo plavanja. M. K. M. f l^ktualno. o 4,50- Škarpa, kapelica in kozolček KRIŽE - Zadnjo soboto v avgustu je bilo na domačiji Božičnik v Križah pestro, obenem pa tudi slovesno, saj so kompleks - skarpo, kapelico in kozolček tudi uradno „požegnali". Hiša Ivana Božičnika, ki sta jo z ženo Mirico pričela gradi- ti daljnega leta 1960, je konec avgusta gostila 70 povabljenih, ki so prišli od blizu in daleč, da bi prisostvovali žegnanju novo zgrajene kapelice z Marijino podobo, ki so jo umestili med škarpo pri cesti, poleg pa po- stavili tudi lično izdelan kozol- ček. Božičnikovi, pa tudi vaščani Križ, so nekakšna geografska posebnost in so jih razpeli na vse strani. Spadajo v krajevno skupnost Križe, ki ima 200 pre- bivalcev in je v občini Brežice, njihova pošta je Koprivnica, ki je v občini Krško, učenci obi- skujejo brežiško Osnovno šolo v Artičah, verouk imajo na po- družnični cerkvi sv. Ožbolta v Pečicah, tarn je vsako nedeljo tudi maša, vendar njihova po- družnica pripada župniji Pod- sreda, ki je v občini Kozje. Kapelico na Božičnikovi doma- čiji je blagoslovil župnik s Pod- srede Lojze Weingerl, zbrane je nagovoril Drago Sotler, do- godek pa so popestrili cerkveni pevci s Koprivnice, ki jih vodi Maks Ašič, ter ansambel Trije vragi, v katerem igra tudi har- monikar Matej Božičnik. M. K. M. Ivan Božičnik Ivan Božičnik se je rodil v maju leta 1942 v Križah, kjer še vedno stanuje. Z ženo Mi- rico imata hčerke Štefko, Jožico in Mirico, pa tudi že 8 vnukov. Do leta 1973 je de- lal v Celulozi, nato se je od- ločil za delo na kmetiji. Ima 10 ha zemlje, ukvarja se z živinorejo in redi 10 glav go- vedi. Doma imajo tudi psa, mačke, pa kokoši, za doma- čo rabo si zredijo še kakšne- ga prašička. Kot predsednik krajevne skupnosti je bil ak- tiven štiri mandate, naj- prej dva na K5 Pečice Križe, nato pa se dva na samostoj- ni KS Križe. Pred domačijo si je uredil park z vodometom ter dvema vozoma, eden je parizar, s katerim si je vozil material za gradnjo hiše. Sodelujte v Posavskem obzorniku! Se ne strinjate s katero od v Posavskem obzorniku zapisanih trditev? Imate predlog za izboljšanje dela občinskih organov all državnih služb v Posavju? Se ne strinjate s stališči katerega od naših politikov? Ima- te v vašem okolju probleme, za katere menite, da bi jih lahko ali mo- rali reševati bolje in hitreje? Posavski obzornik je priložnost za najšir- šo demokratično razpravo o zelo različnih vprašanjih. Izkoristite jo! In še uredniško navodilo: Vaši prispevki naj ne bodo daljši od 2.500 znakov (izjemoma 3.000), biti morajo podpisani in priložite jim svoj naslov. Prispevkov, ki vsebujejo osebne žalitve, ne bomo objavili. Uredniitvo Novo studijsko leto Univerze U3 SEVNICA - Prihaja jesen in začenja se peto studijsko leto Uni- verze za tretje življensko obdobje U-3 v Sevnici. Predavanja bodo tako kot doslej v torek ob 9. uri v Kulturnem domu v Sev- nici, prvo pa bo 2.oktobra. Naša gostja bo tokrat gospa Spo- menka Hribar. Mislimo, da je ni potrebno posebej predstavija- ti, saj nam je vsem znana po svojih razmišljanjih o preteklem in sedanjem času v Sloveniji. Vse dosedanje študente vabimo, da zopet pričnemo z rednim študijem, istočasno pa vabimo vse ki si želijo prebiti del dneva v naši družbi, spoznavati računalništvo, se učiti tujih jezikov, slikanja, ustvarjanja in se rekreirati, da se nam pridružijo. Članarina za šolsko leto 07/08 je 20 €. V torek, 2. oktobra, pa bo razdeljen tudi plan predavanj za to šolsko leto, poroči- lo o študijskem letu 06/07 in prijavnice za krožke. Krožki pa se bodo pričeli, takoj ko bodo prispele vase prijavnice in ko se uskladijo termini. Rihard Černigoj SREČANJE JUBILANTOV AŠKERČEVE - Stanovalci Aškerčeve ulice v Krskem so se v začetku septembra zbrali na prijetnem druženju v »tednu jubilejev«, v katerem so sosedje Malči Germek, Fanči Bratkovič in Roman Blatnik praznovali svojo 85-, 79- in 55-letnico. Pri Blatnikuje potekala tudi predstavitev uspešno končanega ultramaratona Pariz - Brest - Pariz. Seveda je bila poles njega »zvezda večera- še vedno iivahna najstarejša Krčanka Evgenija Bratkovič, ki bo konec leta slavila svoj 102. rojstni dan. Zdaj je pravi čas za vezavo vašega denarja. saj smo v Abanki pripravili posebno depozitno ponudbo z izjemno ugodnimi obrestnimi merami Posebna ponudba velja od 3.9. 2007 do 30.10. 2007 za novo sklenjene depozitne pogodbe v domači valuti. brez možnosti obnavljanja. Najmanjši znesek vezave znaša 250 EUR. Posebni pogoji depozitne ponudbe: Doba varčevanja Letna fiksna obrestna mera nri 91 rio vkni:rno 180 dni 4.00 % ni 4,15% ; od 271 dni do vkliucno 1 leta ¦'• "" nad 1 do vkljucno 2 let \ 4.50 % Prepričal vas bo informativni izračun depozita po posebni ponudbi: I Obdobje Znesek Letna fiksna obrestna mera j Znesek obresti do 3 9 2008 5.000.00 EUR 4.50 % ! 225.21 EUR V primeru, da bi sredstva potrebovali pred tztekom omenjenega depozita, lahko izkoristite izjemno ugodno posebno ponudbo premostitvenih kreditov. Čakamo vas v poslovalnicah Abanke. 4.UU-3.50 _ 3.00. ^|ft 2.50- ^^^^BR : 2.00- ^^^^^H 1.50 J ^^^^^m ' 0.50- ^^^^^H o_ ^^^^^B^ www.abanka.»l | lnfo@abanka.si | Abaton 080 1 360 ABANKA Gluhi in naglušni v Sončno hišo KRŠKO Društvo gluhih in naglušnih Posavja, ki ima sedež v Krškem, svoje člane pa razprostrte po posavski h krajih, je v jesenski čas sto- pilo aktivno tako na podro- čju programskih vsebin, kakor tudi pri načrtovani se- litvi na novo lokacijo. Po besedah sekretarke dru- štva Vlaste Moškon bodo obeležili mednarodni dan gluhih in se udeležili sreča- nja ter prireditve, ki bo letos potekala v Velenju zadnjo soboto v septembru. Posa- vski člani društva si bodo ob tej priložnosti ogledali tudi Muzej premogovništva, nato pa sodelovali na slavnostni akademiji, kjer jim bo spre- govorila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Na Tito- vem trgu in v velenjski Rde- či dvorani bodo pripravili evropsko razstavo cvetličnih aranžmajev, ob velenjskem jezeru pa bo sledilo družab- no srečanje. Z velikim pričakovanjem pa člani društva odštevajo dne- ve, ko se bodo preselili na novo lokacijo, ki je na Ce- sti krških žrtev 60 in je v za- dnji fazi prenove. Hišo, ki ji pravijo Sončna hiša, so ku- pili pred meseci, vendar jo je bilo potrebno obnoviti za potrebe dejavnosti društva. S finančnimi sredstvi je bila v pomoč krška občina, k pre- novi so uspeli pridobiti tudi posamezne obrtnike in pod- jetja. Moškonova dodaja, da upajo še na nekaj pomoči in se skupaj s 500 člani že ve- seli, ko bodo po desetletjih delovanja na različnih loka- cijah končno „prebivali" v popolnoma njihovih prosto- rih. M. K. M. Preventivni dnevi uspešni, previdnost naj ostane KRŠKO - Akcija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu občine Krško Preventivni dnevi v septembru je zaklju- čena. V akciji, ki je potekala prvi teden šolskega leta, so sodelovali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Kr- ško, prostovoljni gasilci in policisti PP Krško, katerih pri- zadevanja so s strokovnim znanjem v učilnicah nadgradili mentorji prometne vzgoje na osnovnih šolah. V poostre- nem nadzoru na nevarnih križiščih in vseh prehodih za pe- šce, ki se nahajajo na šolskih poteh, je sodelovalo okoli 35 uniformiranih članov prej omenjenih organizacij. Skupno so porabili okoli 800 delovnih ur. Podžupan in predsednik Sve- ta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško Cvetko Sršen je ob koncu akcije izpostavil zadovoljstvo, da je akcija potekala zgledno in da se v času dežurstva ni zgodila nobena prometna nesreča. Kljub temu, da je akci- ja zaključena, še vedno velja poziv vsem udeležencem v prometu, posebej voznikom, k previdnosti in varnemu rav- nanju na cesti. H IZ NASIH KRAJEV_________________________________________ Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20. 9, 2007 Yurena prihaja tudi v Posavje KRŠKO - Yurena, sola tujih jezikov iz Novega mesta, je vpisala prve tečajnike že v jeseni leta 1991. Letno izo- bražujejo povprečno 600 tečajnikov. V zadnjih letih opa- žajo, da imajo več tečajnikov tudi iz Posavja, zato so minulo sredo v prostorih krske Fakultete za logistiko or- ganizirali informativni vpis. V Krškem bodo oblikovali sku- pino, če se bo phjavilo od šest do osem tecajnikov. Yurena ima sedež v starem delu Novega mesta, kjer je se- dem redno zaposlenih. Pred 17 leti jo je ustanovila Katica Globič, ki je tudi direktorica. Poučujejo angleščino, nemšci- no, francošcino, italijanščino, španščino, ruščino, portugalšči- no in slovenščino za tujce. Tečaje organizirajo tudi za učence osnovnih in srednjih šol ter tečaje v tujini, svojim tečajnikom pa nudijo tudi brezplačno izposojo iz knjižnice. Septembra 2006 so prejeli tudi certifikat ISO 9001:2000. M. K. M. Katica Gotobič je Novome- šcanka, je poročena in mati sina Jureta in hčerke Irene. Po poklicu je profesorica angle- seine in f rancoscine, ki je svoj poklic opravljala 15 let. Leta 1991 se je odločila, da usta- novi šolo tujih jezikov. Ime zanjo je oblikovala iz imen svojih otrok. Skozi poslovno žMjenje vstopa z nasmehom in motom, da mora biti tečaj- nik vedno zadovoljen. Srečanje brežiških protidiverzantov VELIKE MALENCE - V soboto, 8. septembra, so se na Velikih Ma- lencah že 16. leto zapored srečali pripadniki 174. protidiverzant- skega voda Teritorialne obrambe Brežice - sekeija pri Območ- nem združenju veteranov vojne za Slovenijo Brežice (OZWS). Enota je v letu 1991 sodelovala v bojih na Medvedjeku, Krako- vskem gozdu, delovala pri zavarovanju minskih polj in zašciti transporta Dobova- Maribor. Brežiška enota protidiverzantov je edina enota TD Slovenije iz leta 1991, ki se od osamosvojitve re- dno sreeuje vsako leto, druženje pa izkoristi za oglede kultumih in zgodovinskih obeležij kot tudi razne športne aktivnosti. Ob letošnjem rednem letnem srečanju so najprej ob prijetnem klepetu obudili spomine za osamosvojitveno vojno, kritično ocenjevali politično dogajanje v Sloveniji ter se preizkusili v od- bojki na mivki. Nekajumo srečanje so zaključili z obljubo, da s tradieijo srečanja enote nadaljujejo in se ponovno snidejo ob 17. obletnici vojne za samostojno Slovenijo. R.Z. Phpadniki 174.PdivV TO Breiice '9; ,. „„. ,.^..~„.) Že šesti sejem šolskih knjig POSAVJE - Mladinski center Krško, Agencija za mlade Punkt, Bivak Senovo ter Dijaška skupnost Posavja so v soboto, 8. sep- tembra, pred Agencijo za mlade Punkt v Krškem in v Breži- cah že šestič zapored organizirali tradicionalni »Sejem šol- skih knjig«. Tako kot vsako leto so prodajalci tudi letos lahko na sejmu neprodane knjige zaupali Agenciji za mlade Punkt, ki je knjige zanje prodajala od 10. do 11. septembra, v sredo, 12. septembra, pa je bil sejemski dan v Bivaku na Senovem. Vsem, ki jim ni knjig še ni uspelo prodati, pa velja povabilo, da to storijo preko Brenčalnika, prenovljenega spletnega fo- ruma na strani Mladinskega centra Krško www.mc-krsko.si. Vendarle „Plečnikov" grb KOSTANJEVICA NA KRKI - Ob- činski svet je pred tednom dni sprejel osnutek odloka o grbu, zastavi in žigih obči- ne Kostanjevica na Krki. Kot osnova za občinski grb slu- ži grb, ki ga je konec 50-ih let za potrebe Dolenjskega kulturnega festivala obliko- val Jože Plečnik, za potrebe nove občine pa ga je priredil oblikovalec Ranko Novak, ki je za nadaljnjo izvedbo ce- lostne podobe občine poo- blastil Kostanjevičanko Ja- njo Grubar, absolventko na Akademiji za likovno ume- tnost in oblikovanje v Lju- bljani. „Noben kraj v Sloveniji se ne more pohvaliti z znakom, ki ga je oblikoval Jože Pleč- nik," je svetnikom in sve- tnicama med predstavitvijo grba dejal dr. Andrej Smre- kar, zavrnil pa je tudi očitke nekaterih, da izbor občin- skih simbolov ni bil opra- vljen po demokratični poti, rekoč, da se „ustvarjalne zadeve z demokraeijo sla- bo ujamejo" in da se „ta- kšne stvari z javno razpra- vo ne rešujejo". Svetniki so kljub tem pripombam sogla- sno sprejeli osnutek odloka o občinskih simbolih, še ve- dno pa ostaja nedorečena zelena barva kot osnova ob- činske zastave. P.P. Srečanje ljudskih pevcev in godcev BRESTANICA - V okviru prire- ditev Poletje na gradu Raj- henburg, ki jih organizira krška območna izpostava Jav- nega sklada za kulturne de- javnosti, je v soboto, 15. sep- tembra tarn potekalo regijsko srečanje pevcev ljudskih pe- smi in godcev ljudskih viž. Občinstvu se je s po dvema skladbama predstavilo kar 13 pevskih oziroma glasbenih za- sedb in posameznikov: Kole- dniki iz Bušeče vasi, Ljudske pevke Žejno, Fant je artiški, Veronika Zajec na violinskih citrah, Dobovski pevci, Ljud- ski pevci Ajda iz Dolenje vasi, Ljudski pevci Boštanj, harmo- nikar Martin Pecavar, Marti- na Jurajevčič in Olga Ogu- Hn, Fantje z vasi iz Škocjana, Janko Balkovec na orglicah in gudalu, Kresnice iz Adleši- čev in Fantje s preske. Prenovili oltar BOŠTANJ - V Boštanju so v ne- deljo, 16. septembra, prazno- vali famo žegnanje, ob tej priložnosti pa so se veselili pre- novljenega oltarja. Vrednost obnovitvenih del je znašala pri- bližno 7.300 evrov, večji del pa so darovali farani sami. Sveča- nost je potekala v okviru 150- letnice fame cerkve in 500-le- tnice župnije Boštanj. Letos dovolj prostora v brežiških vrtcih BREŽICE - Vsi otroci, katerih starsi so letos dali vlogo za sprejem v vrtec v brežiški občini, so bili tudi sprejeti. Skupno je letos v občini Brežice v osem vrtcev vključenih 658 predsolskih otrok, kar je nekoliko več kot lani, v neka- terih vrtcih, denimo v vrtcu Mavrica Brežice in v vrtcu pri OŠ Pišece, pa je še nekaj prostih mest. V osmih vrtcih občine Breži- ce je organiziranih 39 oddel- kov, vključenost predsolskih otrok v vrtce pa je 60-odsto- tna. Ker za vpis otrok v vrt- ce ne veljajo šolski okoliši, kar pomeni, da starši niso dolžni vključiti otroka v vr- tec v svojem okolišu, am- pak ga lahko vpišejo v kateri koli vrtec želijo, je odsto- tek vključenost otrok v po- sameznih okoliših zelo razli- čen. Ponekod je zelo visok, v vrtcu pri OS Globoko celo 100-odstoten, ponekod pa nižji, kot je dejansko stanje (v vrtcu pri OS Pišece je le 19-odstoten). Število otrok v vrtcih pa se zaradi možno- sti vpisovanja in izpisovanja otrok iz vrtca skozi celo leto spreminja. Občina Brežice kot ustanovi- telj vrtcev skrbi za celotno financiranje in organizacijo vrtcev po enotnih navodilih države. Občina vsem star- šem, ne glede na to, v ka- terega od osmih plačilnih razredov spadajo, sofinan- cira 20 % celotnih stroškov predšolske vzgoje. Povpreč- no plačajo starši v občini Brežice le nekaj preko 20 % celotnih stroškov predšolske vzgoje, saj sodi večina star- šev, ki imajo otroke v vrtcih, v 1. in 2. razred, kar pome- ni, da plačujejo 10 oz. 20 % dejanske cene vrtca. Star- šev v 8. plačilnem razredu je izredno malo, lani jih je bilo manj kot 3 %, letos pa je ta delež celo manjši od ene- ga odstotka. P.P. Vključenost otrok Vrtec Število otrok (glede na St. predsolskih otrok v okolišu): VRTEC MAVRICA BREŽICE 295 (enako kot preteklo leto) 71% VRTEC PRI OŠ ARTIČE 82 (več kot preteklo leto) 65% VRTEC PRI OS BIZEUSKO 32 (enako kot preteklo leto) 40% VRTEC PRI OS CERKUE OB KRKI 51 (enako kot preteklo leto) 55% VRTEC PRI OS DOBOVA 94 (več kot preteklo leto) 51% VRTEC PRI OS GLOBOKO 57 (več kot preteklo leto) 100% VRTEC PRI OŠ PIŠECE 12 (manj kot preteklo leto) 19% VRTEC PRI OS VELIKA DOLINA 35 (enako kot preteklo leto) 40% SKUPAJ: 658 60% Pregled števila otrok po vrtcih - September 2007 (vir: Občina Breiice) Koliko in kako znamo ceniti bogato ljudsko izročilo? PRESKA - V Preski, v majhni, a prijetni gručasti vasici, varno skriti med gri- či in vinorodnimi goricami na skrajnem severu Krškega gričevja, oddaljeni iz Sevnice osem kilometrov, je potekalo v nedeljo, 9. septembra, na lepo ure- jeni domačiji Hrovat že 6. srečanje ljudskih pevcev in godcev. Tradicionalno srečanje je obogatila še razstava čipk Klekljarskega društva iz Žiri ter raz- stava sadja Centra biotehnike in turizma s Srednje sole Grm Novo mesto. Vas Preska, ki leži v sever- nem delu Krškega gričev- ja in je dostopna iz Sevnice po cesti preko kraj a Konjsko ali Lukovec, je bila poselje- na že zelo zgodaj dokaz za to so gomile iz poznega hal- štatskega obdobja. Mimo so v preteklosti vodile sejem- ske in trgovske poti, danes tu poteka več lokalnih ce- stnih povezav, skozi vas pa vodijo tudi številne poho- dniške poti in sevniška ko- lesarska pot. Neokrnjena narava in ohranjena kultur- na dediščina (stare sušil- nice, stari križi na križpo- tjih in kozolci) ter čudovit razgled, ki v lepem vreme- nu seže do Zasavskega hri- bovja z najvišjim vrhom Kumom, do Posavskega hri- bovja na levem bregu reke Save z Lisco in Bohorjem, do malo bolj oddaljenega Boča in na drugi strani Slemena ter Gorjancev s Trdinovim vrhom, vedno znova priva- bi veliko število izletnikov, ki so nad videnim očarani in hkrati navdušeni nad gosto- Ijubjem tamkajšnjih doma- činov. No, morda se tukaj skriva razlog za vsakoletno množično obiskano priredi- tev, ki je letos potekala že šestič. Na letošnji prireditvi s preprostim naslovom Za- pojmo prjatli so nastopili: Fantje s Preske, domačini in pobudniki prireditve, ki po- staja vse odmevnejša v po- savskem okolju in še širše, Ljudske pevke iz Krmelja, Ljudski pevci iz Sromelj, Ljudski pevci Prijatelji iz Sevnice, Trebeški drotarji, Ljudski pevci iz Blagovice in Ljudske pevke Šmarjetke. Bogat glasbeni program sta popestrila humorista »Stra- šna Jožeta«. Poseben do- datek k prireditvi sta bili razstavi čipk in sadja. Ž raz- stavo starih sort sadja na kozolcu domačije Hrovat, ki jo je pripravila Srednja sola Grm iz Novega mesta, so že- leli opozoriti na različne vr- ste sadja, ki počasi izginja iz naših sadovnjakov. Mne- nje mnogih obiskovalcev, ki jih je pozdravila podžu- panja Občine Sevnica Bre- da Drenek Sotošek, je bilo, da na Preski znajo ceniti bo- gato ljudsko izročilo in ga ohranjati, pripravljeni pa so ga tudi podarjati in deliti z drugimi, kar pa je še pose- bej lepa vrlina. Smilja Radi Foto: Anka Lisec Ljudski pevci Fantje s Preske Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20. 9, 2007_________________________________________________IZ NASIH KRAJEV W Ko zadoni vesela pesem... LISCA - Sončna nedelja, kot je bila 9. septembra, ni vabila samo na trgatev, ki se je pričela v mnogih vinorodnih goricah, temveč je vabila tudi na Lisco, 947 metrov viso- ko goro v Posavskem hribovju, kjer je potekala zanimiva prireditev Lisca poje. Lisca je že od nekdaj prilju- bljena izletniška in planinska točka. Na njenem vrhu sto- jita Tončkov dom in Jurkova koča. Jurkova koča je dobila ime po Blažu Jurku, velikem narodnjaku, po prvem učite- Iju v vasi Razbor pod Lisco in po vnetem planincu, ki je bil pobudnik postavitve planin- ske koče na Lisci pred več kot stotimi leti (stota oble- tnica postavitve se je pra- znovala leta 2002). Tončk- ov dom na Lisci je mlajši in zato večji. Dom je dobil ime po Krčanu Tončku Čebular- ju, v cigar zapuščini so še številne fotografije, nasta- le ob gradnji Tončkovega doma, ki je v letu 2002 pra- znoval 50-letnico. Na samem vrhu Lisce stoji hidrometeo- rološka postaja z radarjem, ki je vidna in razpoznavna zaradi velike bele krogle že od daleč. Z Lisce se v jasnem in sončnem dnevu širi preču- dovit razgled dateč naokoli in v takšnem dnevu je mogo- če v daljavi opaziti celo vrh Triglava, mogočen vrh slo- venskega očaka. Ta prijeten kraj, kjer je kar nekaj mo- žnosti za rekreacijo in spro- stitev, je izbralo Planinsko društvo Lisca Sevnica v sode- lovanju s Tončkovim domom na Lisci, z Meddruštevnim odborom zasavskih planin- skih društev, s KŠTM-jem Sevnica, z JSKD Območne iz- postave Sevnica in Občino Sevnica za pripravo prire- ditve Lisca poje. Na njej se je predstavilo osem pev- skih zborov MePZ Lisca iz Sevnice, Oktet Jurij Dalma- tin iz Boštanja, Ženski pev- ski zbor Prepelice iz Dolenje vasi pri Krškem, MePZ Prija- telji iz Sevnice, Moški pevski zbor Papirničar z Jagnjeni- ce pri Radečah, Vokalna sku- pina Zefir iz Sevnice, Ženski pevski zbor Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci iz Kosta- njevice in Planinska pevska skupina Encijan iz Sevnice. Nastopajoče, planince, po- hodnike in ostale obiskoval- ce so s kratkimi pozdravni- mi nagovori pozdravili: Jože Prah, predsednik Planinske- ga društva Lisca, mag. Uroš Vidovič, podpredsednik Pla- ninske zveze Slovenije, Bo- rut Vukovič, predsednik Meddruštvenega odbora za- savskih planinskih društev od Litije do Brežic, Jože Seni- ca, podžupan Občine Laško, in Toni Kozmus, upravnik Tončkovega doma na Lisci. Vodenje kulturnega progra- ma je opravil osebno sam Blaž Jurko (lik tega Ijubite- Ija narave in gora je upodo- bil Andrej Dolšina z Izlak pri Zagorju ob Savi, ki se Ijubi- teljsko ukvarja z igro in je tudi član KD Blaž Jurko na Razborju pod Lisco). Ansam- bel Pepelnjak je po zaključe- nem nastopu pevskih zborov poskrbel še za živahno ne- deljsko popoldne na Lisci. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore Za zaključek srečanja so pevski zbori pod vodstvom Joieta Pfeiferja zapeti pesem Lisca. Kdo pozna gobo? V našem uredništvu se je oglasil Alojz Vrstovšek iz Pleterij pri Zdolah, s sabo pa prinesel ne- navadno veliko gobo, na katero je naletel med gobarjenjem v gozdu v okolici Zdol. Velikost in zanimiva oblika gobe sta pre- senetila tudi izkušenega gobar- ja, kakršen je gospod Alojz, ki v svoji 60-letni gobarski „kari- eri" še ni naletel na kaj podob- nega. Gobo in njeno ime je is- kal tudi po gobarskih knjigah, vendar ju v njih ni našel, zato bo hvaležen, če mu kdo lahko preko našega uredništva sporo- či ta podatek. Sicer pa bo gobo velikanko posušil in jo kot zani- mivost postavil na vidno mesto v svojem domu. P.P. NA CEUSKEM SEJMU - Cen- ter za razvoj podeielja Po- savje se je v cetrtek, 13. septembra, s svojimi roko- delskimi izdelki predstavil na celjskem sejmu. K stoj- nicam centra sta privabili odlična kulinarična ponud- ba ter zanimivi rokodel- ski izdelki. Svoje izdelke sta razstavljali in proda- jali Špela Čepin in Sandra Dermelj. 28., 29. in 30. 09. 2007 športna, kulturna in zabavna prireditev Petek 28.09.2007 • 17.00 športne igre na igriščih v Artičah (turnir trojk) • 19.00 zaključek s pogostitvijo na Banovi domačiji Sobota 29.09.2007 \ a* ^ • 14.°° delavnice: izdelovanje aranžmajev iz jesenskih plodov ter prikaz in ogled starih ljudskih običajev ' • 15.00 postavitev vaške tržnice s domačimi dobrotami • 17.00 srečanje ljudskih pevcev z gosti ^JsP^ • 18.00 druženje pod šotorom______________9fzL-_______ Nedelja 30.09.2007 ^J|§^^ • 7.00 tekmovanje v kuhanju golaža mecTvasmi KS ARTIČE • 8.30 koračnica pihalnega orkestra Kapele • 9.00 tradicionalni pohod po artiški sadjarski poti in ogled razstavljenih aranžmajev iz jesenskih plodov • 12.00 zaključek pohoda in zabava fAi _b . /O Organisator: TD Artife .fPr.. ötr'9'av Pfe» Vlludnovablieni! BßEZICE obmoCna enota krSko p—' —¦* ,SM/N CDCriAl ICTIPMI OKULISTICNI PREGLEDt 041 699 385 ^^^¦Boštjan ^od 11-17 uro Ljudska Optika Glasmaher Stusek Oeian s p Cesta prvih borcev 20i 8250 Brezice. Sloveni|.i Kotumna I Iz Ljubljane skozi krške oči i Rada imam jesen. Skozi neskoni- ne poletne vrtince, barve plaie in morja, porjavelih obrazov in dol- gih večerov, ko otroci nočejo v po- steljo. Ker so počitnice in ker je vroče. Pride jesen. Mehka in zlato- barvna prinese vonj po šolskih po- trebščinah in ošiljenih barvicah in utečenem ritmu, ki me navdaja z občutkom varnosti. Ko so vsi spet v sluibah, ko uienci sedejo v šolske klopi, ko je vse spet tako, kot mora biti... No ja, vsaj zdi se mi tako. Sicer je to obdobje neskoni- nih obveznosti in zadolžitev. Hčerkine obšolske dejavno- sti, usklajevanje urnikov, terminov, skrb za šolo, veier- ne pridi$e, da je v soli res zelo zelo dobro, da upošteva razredni red, da ne klepeta in ne moti ostalih. Klepe- ta pa, ta moja navihanka! Mami, ne morem zdržati, mi pravi. Poskušam, pa ne gre. lainem s prvo lekcijo. Daje to nespoštljivo do učiteljice, sošolcev in konec koncev, da je res zelo trapasto, da ne sliši, kaj učiteljica govo- h in da ne bi bilo prav, da si jo zapomnijo le po tern, da ni ubogala. Moja hierka pa odgovarja, da klepeta le, ko je kaj RES nujnega, da se ji iolska ura vleče in da je od- mor tako kratek, da ne more nil opraviti in da vsako na- logo, ki jo dobi, konča toliko pred drugimi, da ji je po- tern dolgčas. Meni pa je zato neprijetno. Veste, kako je to, ko ti razrednik reče, da tvoj otrok ne upošteva pro- vil, da je sicer zelo pameten, bister in sploh naj naj, da pa ne miruje niti za hip. Najprej uvedem sistem nagrajevanja. Za vsak teden, ki ga relativno izpelje, dobi zvezdico ali pol zvedice, ie go je lomila, dobi črno piko ali pol pike... skratka, posku- Sam jo motivirati. Kar v začetku zveni zelo enostavno, potem ni wee tako. Ker jo enostavno mine. Vjezi si nari- še sto Irnib pik, ali pa same zvezdice. In sva zaključili. Jaz pa si seveda želim, da bi bil moj otrok "priden" (ta socialistični izraz me še kar preganja), da z njim ne bi imeli težav. Pa ni ästo tako. Moja hčerka je živahna, nabrita, iskriva, razmišljujoča in občutljiva. Ni pridna v klasičnem smislu. Ne miruje, klepeta, je pa res, da pise in bere, racuna in jo vse zelo zanima. Najbolj pa obvlade ritmu. Odkar sem mati, nosim svoja ct/sfwWB^W^Tf na in vsem na oceh. Sem poosebljenje bipesensitivnosti I in materinstvo doiivljam zelo intenzivno. Oboiujem te I vprašujoče modre oči, ki kar naprej nekaj premlevajo in I tuhtajo. Oboiujem večere, ko se stisnjeni pod odejo lo- tevava velikih življenjskih tern in mi potino pripovedu- je o svojih skrivnostih. In ko zaspi, leie nadme neskonč- na toplina. In tako je vse od njenega rojstva. Kot bi se zgodil nov svet. Nova razseinost iivljenja. Vse, kar mi je prej veliko pomenilo, se je postavilo niije, nizko, da- lei. Zdaj priiakujem drugega otroka. Ponovno grem iez vse iustvene vrhunce, skrbi, tegobe in veselja. Le da imam zdaj ob sebi še enega otroka, ki se novega ilana zelo ve- seli. Z vnetostjo spremlja otrokov razvoj, pokaiem ji, kako veliko je ie dete, ko brca, da na trebuh malo ro- kico, da iuti gibe bratca ali sestrke. Ob vsem tern sem zelo ponosna. Da bom v tern ihtavem, hitrem svetu spet imela otroka. Da bom obstala in zadihala v svet, ki mi toliko pomeni. Da bom spet razmejila med svetovi, v ka- terih iivim. In imela še ene iskrive oii, ki bodo hotele vedeti vse. To je iisto poseben ias, ki se ne da primer- jati z niiemer, kar si prej ie doiivel. Verjetno res blago- slovljeno obdobje phiakovanja, sprememb, tako iustve- nih kot telesnih, v drugo jemljem prav tako odgovorno in spoštljivo. In povezano samo s seboj. Z vsemi nitmi, nitkami in vrvicami. Cutim ravnoteije in skladnost, ki ju sicer ne obiutim pogosto. Ko sem razmejena med sluibo I in domom in se trudim, da bi bila pridna. Na vseh podro- 3 ijih. Nazadnje pa mi zmanjka case zase. Zveni znano? I Morda bom tudi zase uvedla naielo nagrajevanja. Zla- I te in erne zvezdice. teprav je klepetanje moje osnovno I oroije. Tako izvem, kar potrebujem, in delim, kar mo- I ram dati ven. Dam za klepetanje zlato ali irno zvezdi- I co? Za solo, skozi katero grem zdaj, si jih lahko dolocim I sama. Tako velika sem ie. I ________________________________JI Piše: Alenka Mirt Iskra Nudkno nm nuvtt u v*t rujboqil Bsted, kjftf »dovolfn. ttrmka pff nH nMwti ni otttt. r^^^^g^jmJMi^^ H GOSPODARSTVO___________________________________________________Posavski obzornik - ieto XI, števitka 19, četrtek, 20, 9. 2007 Izbor Slovenska gazela 2007 Za Posavje Ferotehna iz Krmelja in gradbeni milijarder iz Ponikev POSAVJE - Časopisna družba Dnevnik je pričela z izborom zlate gazele 2007 - najhitreje rastočega podjetja v Sloveniji. Znana so imena petih kandidatov, ki se bodo v vsaki od šestih regij pomerili za naziv regijskih gazel 2007. Za naziv dolenjsko-posavske gazele se v ožjem izboru po- tegujejo podjetja Dama, d.o.o. Novo mesto, Feroteh- na Krmelj, d.o.o., Horizont inženiring, Hribšek Srečko s.p., Mont tim Peter Smole s.p. ter Rem, d.o.o. Zmago- valca bodo razglasili 4. ok- tobra v Novem mestu. Že pred tem bodo izbrane go- renjska, savinjsko-zasavska in osrednjeslovenska gazela, zatem pa še primorsko-no- tranjska in dravsko-pomur- ska gazela. Vsi regijski zma- govalci se bodo 25. oktobra zbrali na sklepni prireditvi v Cankarjevem domu, kjer bodo razglasili letošnjega zmagovalca in dobitnika zla- te gazele 2007. Naj spomnimo, da so se lani med 100 najhitreje rasto- čih podjetij v dolenjsko-po- savskem izboru za leto 2006 na podlagi indeksa rasti či- stih prihodkov v zadnje pet- letnem obdobju uvrstila na- slednja podjetja: 9. mesto - Avto Krka, Pišece; 11. MK Team, Raka; 14. Iteo, Raka; 19. Mercur Turist, Brežice; 22. Ekten, Krško; 24. GLM Lovše, Cerklje ob Krki; 28. Avtoline, Krško; 33. Skala, Brežice; 38. Linko - plast, Sevnica; 41. Aristotel, Kr- ško; 44. Skupina Posavje, Brestanica; 48. Arhej, Sevni- ca; 50. Prodeks, Brežice; 60. Vzorec, Raka; 62. SL, Boršt; 69. Sistemi in ES, Boštanj; 72. Gazela, Krško; 74. Re- sistec UPR, Kostanjevica na Krki; 76. Willy Stadter, Veli- ka vas pri Krškem; 81. Kobo - Božič Damjan, Brežice; 86. Jarkovič, Podbočje; 88. Po- čitniška skupnost Krško, Kr- ško. V skladu s pravili je o finalistu regionalnega izbo- ra odločila komisija in med pet izbrala podjetje Ekten d.o.o. iz Krškega, medtem ko je bila lanska zmagoval- ka te regije novomeška Info- tehna. Med novostmi letošnjega iz- bora omenimo, da so v izbor najboljšega hitro rastočega podjetja vključena podjetja vseh organizacijskih oblik, tudi samostojni podjetni- ki, ki se zaradi nedostopno- sti podatkov za petletno ob- dobje v pretekle izbore niso uvršcali. Lestvice za leto 2007, ki upošteva stanje v letu 2006, organizatorji si- cer še niso objavili, znano pa je že, kdo bo zastopal posa- vsko regijo v Novem mestu, oba predstavnika izhajata iz sevniške občine. Feroteh- na d.o.o. iz Krmelja, katere ustanoviteljica je Nevenka Vidmar, se ukvarja s kovin- sko-predelovalno dejavno- stjo, leta 2005 je imela 19 zaposlenih in 380 milijonov tolarjev prihodkov. Horizont Inženiring Hribšek Srečko s.p. pa deluje od leta 1994 na področju splošnih grad- benih del, v letu 2005 pa je imel 50 zaposlenih in okoli 760 milijonov prihodkov. Zmagovalci regionalnega iz- bora, ki se kasneje udeleži- jo zaključne prireditve za Slovensko gazelo v Ljublja- ni, prihajajo ponavadi iz do- lenjske regije. Morda je več možnosti, da dobi Posavje zmagovalca prav letos, ko ima v konkurenci tudi samo- stojnega podjetnika. Če se samostojni podjetnik Hribšek iz Ponikev pri Stu- dencu sam razmeroma malo pojavlja v javnosti, je toli- ko bolj prisoten s svojimi to- vornimi vozili in gradbenimi stroji na cestah in gradbiščih takorekoč po celem Posav- ju, v Šentjerneiu in drugod po Sloveniji. Širšo prepo- znavnost si je namreč zago- tovil z začetki gradnje veri- ge hidroelektrarn na spodnji Savi, hkrati pa je sledilo an- gažiranje na številnih drugih gradbiščih v regiji. Dodatna zanimivost je, da je Hribšek pravzaprav ustanovitelj sku- pine gradbenih podjetij in tudi trojni direktor, saj ima poleg že omenjenega Hori- zonta od leta 2002 še pod- jetje Savabeton d.o.o., ka- terega poglavitna dejavnost je proizvodnja sveže beton- ske mešanice. Leto kasneje pa je za pridobivanje gra- moza in peska v Dolenjem Boštanju ustanovil še podje- tje Savaseparacijad.o.o., ki je postalo znano predvsem po investiciji v nov stano- vanjsko-poslovni kompleks Poslovni center Brežice. P.P, S.M. Gradbeni »trojček- Srečka Hribška je ie leta 2005 presegel milijardo tolarjev prihodkov.____________ Dela za območno zbornico je dovolj KRŠKO - Posavski gospodarstveniki in politiki so si enotni, da posavsko gospo- darstvo potrebuje območno gospodarsko zbornico. To je zaključek razširje- ne seje Upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Posavje, ki je 13. septembra potekala v Krškem. Posavska gospodarska zbor- nica, ki trenutno zaposluje dve osebi, je v prvem letu delovanja po principu pro- stovoljnega članstva dožive- la precejšen osip članstva. Lani so imeli še 1600 čla- nov, trenutno jih je še 836, najveqi osip pa beležijo pri majhnih in mikro podjetjih z manj kot 5 zaposlenimi. Kljub temu po besedah v.d. direktorice Aleksandre life zbornica še vedno združu- je večino pomembnih gospo- darskih subjektov v regiji. Seje se je udetežil tudi ge- neralni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič, ki je pri- bližno 30 posavskim direk- torjem in vsem štirim žu- panom predstavil razloge, zakaj v Sloveniji kljub ugo- dnim gospodarskim kazal- cem potrebujemo tako osre- dnjo gospodarsko zbornico kot njeno regijsko organizi- ranost. „Kljub odlični dnevni kondiciji dolgoročno nismo v tako dobri kondiciji, da ne bi bilo dovolj dela za gospo- darsko zbornico," meni Hri- bar Milič, ki je med razlogi za povezovanje podjetij iz- postavil predvsem lažje pre- magovanje administrativnih ovir in lažji prodor na tuja tržišča. „V Sloveniji je več kot dovolj problemov, ki go- vorijo v prid gospodarske- mu povezovanju," je svojo razpravo zaključil direktor GZS. S tem so se v večji meri stri- njali tudi ostali udeležen- ci seje, ki pa imajo različ- ne poglede na to, kdo in zakaj naj bolj potrebuje go- spodarsko zbornico na regio- nalni ravni. Emil Vehovar iz podjetja Alpex star denimo meni, da zbornico potrebu- jejo predvsem majhna in sre- dnja podjetja, manj pa veli- ka, Peter Žigante iz krškega Savaprojekta pa od zborni- ce pričakuje več operativne pomoči podjetjem, ob tem pa priznava, da tudi gospo- darstveniki doslej zbornici niso dovolj jasno predstavi- li svojih pričakovanj in zah- tev. Za ohranitev posavske gospodarske zbornice so se zavzeli tudi vsi štirje posa- vski župani. Sodelujoči v razpravi so iz- postavili še nekatere druge težave posavskega gospodar- stva, denimo pomanjkanje ustrezne delovne sile v ne- katerih panogah, ki izhaja iz neustreznega izobraževal- nega sistema. Gospodarstvo si glede tega obeta boljše case tudi zaradi visokošol- skih ustanov, ki že delujejo ali pa nastajajo v Posavju. P. Pavlovič Samo Hribar Milič (v sredini) med predsednikom Upravnega odbora posavske zbornice Rudolfom Mlinaričem in v. d. direktorice zbornice Aleksandro Hie Na voljo 96 novih štipendij KRŠKO - Na Regionalni razvojni agencije Posavje so 6. septem- bra predstavili aktivnosti v minulem obdobju. Direktor Robert Ostrelič, ki je pred letom dni prevzel vodenje agencije, je ob- dobje je označil kot napomo, obenem pa tudi zelo uspešno. Na- taša Šterban Bezjak je predstavila razpis štipendij v Posavski štipendijski shemi, v kateri je 46 podjetij razpisalo 96 novih ka- drovskih štipendij. Zanje se bodo potegovali dijaki ali študenti ne glede na učni uspeh ter za celotno študijsko obdobje, kar je v letošnjem letu novost, vloge pa bodo sprejemali do 10. okto- bra. Podeljene bodo v višini 200 evrov za dijake oz. 250 evrov za študente, ki jim bodo prišteli še dodatek na uspeh in pokrili stroške bivanja. Sredstva v višini 50 % štipendije bo zagotovil re- publiški sklad za razvoj kadrov in štipendije, 30 % zagotovijo de- lodajalci, 20 % pa občina, kjer ima podjetje sedež. M. K. M. Dve tretjini sredstev že v žepu POSAVJE - Delno poročilo o uspešnosti kandidiranja posameznih slovenskih regij za sofinanciranje razvojnih projektov v okviru prvega javnega razpisa za prednostno usmeritev »Regionalnih razvojni programi« kaže, da je Spodnjeposavska razvoj na regija (Posavje) druga najuspešnejša v Sloveniji po deležu pridobljenih sredstev iz Evropskega strukturnega sklada. Od dobrih 10 milijonov evrov, kolikor je na razpolago posavski regiji za sofinanciranje javnih razvojnih projektov v obdobju 2007-2009, ji je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko odobrila 6,6 milijonov evrov oz. nekaj manj kot dve tretjini razpoložljivih sredstev. Več kot Spodnjeposavska ra- zvojna regija, v katero sodijo občine Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica, po novem pa tudi občini Bistri- ca ob Sotli in Radeče, je na prvem javnem razpisu iztr- žila le Zasavska razvojna re- gija, ki je bila 100-odstotno uspešna. V Regionalni razvoj- ni agenciji Posavje so izra- zili zadovoljstvo nad delni- mi rezultati razpisa. „Seveda gre za prvi javni razpis za to prednostno usmeritev, ki pa nas navdaja z optimizmom in nam vliva nove energije za še uspešnejše delo v bodoče," pravi direktor RRA Posavje Robert Ost relic. In kaj botruje uspešnemu čr- panju sredstev? „Za uspe- šnost prijavljenih projektov sta najvažnejša upravičena vsebina ter pravilna pripra- va vloge. V letošnjem letu je namreč Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regi- onalno politiko nabor upra- vičenih vsebin zelo zožala, tako da marsikateri projekt, s katerim so občine skušale pridobiti sredstva iz razpisa, ni bil opredeljen kot upravi- čen in ga ni bilo možno prija- viti, zahtevala pa je tudi zelo natančno opredeljene vloge z vsebinami, ki jih v preteklosti ni bilo potrebno vključevati v prijavne obrazce," pojasnju- jejo na RRA Posavje. Na razpis je RRA prijavila sku- pno 14 projektov, od tega so eno vlogo naknadno umakni- li, eno neustrezno dopolnili, tri pa so bile namensko neu- strezne. Posavju je bilo tako na javnem razpisu odobrenih devet projektov. Za ureditev vodovodov v občini Sevnica bo v triletnem obdobju drža- va prispevala 1,360 milijonov evrov, za izgradnjo kanaliza- cije in obnovo infrastrukture na Drnovem 1,030 milijonov evrov, za komunalno ureditev poslovne cone Brezina 1,007 milijonov evrov, za izgradnjo kanalizacije in obnovo infra- strukture v Spodnjem Starem Gradu 912 tisoč evrov, za iz- gradnjo kanalizacije in obno- vo infrastrukture na Bregah in Mrtvicah 792 tisoč evrov, za rekonstrukcijo lokalne ce- ste Jagnjenica - Svibno - Sela v občini Radeče 492 tisoč evrov, za izgradnjo javne ko- munalne infrastrukture v po- slovni coni Krmelj 421 tisoč evrov, za rekonstrukcijo Gor- janske ceste v Kostanjevici na Krki 321 tisoč evrov ter za projekt RRA Posavje Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi 258 tisoč evrov. Tri rezervne projekte bodo pri- javili v naslednjem razpisu. P. Pavlovič PODJETNIŠKI CENTER KRŠKO Javni zavod Cesta krških žrtev 46, 8270 KRŠKO tel.: (07)490 22 20, fax: (07) 492 70 80 pooJTrNtia CENTER Sofinanciranje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme Slovenski podjetniški sklad je v Uradnem listu RS števil- ka 81 dne 7.9.2007 objavil Javni razpis za sofinancira- nje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme v letu 2007/2008. Neposredne subvencije so na- menjene spodbujanju investicijskih vlaganj malih in sre- dnje velikih podjetij (MSP) z namenom omogočiti MSP- jem pridobitev od 40 % do 50 % subvencij za financiranje nakupa nove tehnološke opre me in spodbujanje investi- cijskih vlaganj malih in srednje velikih podjetij z name- nom povečati njihovo konkurenčnost na globalnem trgu. Uveljavitev na globalnem trgu bo povezana z novimi, teh- nološko zahtevnimi produkti/storitvami z večjo dodano vrednostjo. Subvencije se dodeljuje po regionalni shemi državnih pomoči z namenom spodbuditi skladnejši regio- nalni razvoj Slovenije z EU. Na razpis se lahko tako prija- vijo mikro, mala in srednje velika podjetja z minimalno 7 zaposlenimi, ki bodo v naslednjih mesecih investirala sredstva v nakup nove tehnološke opreme in izkazala nuj- no potrebo po državni pomoči za izvedbo investicije. Prvi rok za prijavo na razpis je 8.10.2007. Naslednji roki so 20.12.2007 in 20.3.2008 oziroma do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu. Sredstev je kar nekaj, izkušnje pa kažejo, da je dobrih projektov vedno več, zato je zelo pomembna kakovostna priprava razpisne dokumentacije projekta. Za več informacij o podrobnostih razpisa, razpisnih pogo- jih in pri pripravi dokumentacije se lahko obmete na se- dež Podjetniškega centra Krško, CKŽ 46, 8270 Krško, tel. 07/490 22 20 ali po e-pošti: info@pckrsko.si. Pripravila: Tanja Levstik Direktor: Franc Češnovar Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007___________________________________________________GOSPODARSTVO H VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. »Totalni zastoj« v VIPAP VIDEM KRŠKO V 39. tednu bomo v podjetju VIPAP VIDEM KRŠKO opravili večji sblop vzdrževalnih in tehnološbih del. zaradi baterih bo treba obratovanje tovarne popolnoma ustaviti. Po terminsbem planu bo »totalba« trajala 48 ur. in sicer 25. in 26.9.2007. Z zaustavljanjem postrojenj in naprav bomo začeli že dan prej. v ponedeljeb. 24.9.: ob 18.00 bomo ustavili obrata za predelavo odpadnega papirja (DIP) in proizvodnjo Iesovine (TGW). ob 22.00 pa bomo ustavili parni botel K4. turbino T2 in vse tri papirne stroje. Zastoj bo trajal do četrtba. 27.9.. do 6.00, bo bomo začeli polniti sisteme s tehnološbo vodo. Ob 8.00 bo pognan TGW. ob 10.00 bosta začela obratovati botel K4 in DIP ob 13.00 pa turbina T2. Po terminsbem planu bo proizvodnja na vseh papirnih strojih vzpostavljena v noči iz četrtba na peteb. Pri izvajanju načrtovanih del v času totalnega zastoja ne predvidevamo nibabršnih težav ali negativnih vplivov na obolje. Peter Drabulič strobovni delavec za odnose z javnostmi j^^^^^^^F V soboto, 6.10.2007, ^^^^^1 ^H^^^^^HP bomo v podjetju H^^^^M Wm VIPAP VIDEM KRŠKO ponovno odprli vrata vsem, ki želite videti, kako živimo in delamo v največji slovenski tovarni papirja in vlaknin. Vodeni ogledi proizvodnih in tehnoloških linij bodo potekali med 10. in 13. uro. VABLJENI! Na območju bodoče HE Bianca zaščitena kulturna dediščina, izvajalci v fazi pripravljalnih del na akumulacijskem bazenu infra Konec avgusta je bila z izvajal- cem del, konzorcijem Nivo gra- dnje in ekologija d.d. Celje in CGP, cestno in gradbeno podje- tje d.d. Novo mesto, podpisa- na pogodba za 1. sklop gradbe- nih del za akumulacijski bazen HE Bianca. V sklad- , ^....... skim planom izvajalci trenu- tno izvajajo pripravljalna dela, kamor sodijo dovozi gradbene mehanizacije na gradbišče, po- stavljanje kontejnarjev, ureja- nje dostopnih cest in zakoličbe na območju gradnje. Na levem bregu reke Save čistijo njene brežine s sekanjem dreves in odstranjevanjem grmičevja. Gradbena dela za akumulacij- ski bazen bodo precej zahtev- na, saj se razteza na kar 9 km na razmeroma urbaniziranem po- drocju med Sevnico in Blanco. Opravljen je bil posnetek obsto- ječega stania pred gradnjo aku- -------- —j mulacijskega bazena na ce- lotnem vpliv- nem obmoqu bazena, kar pomeni, da bo v primeru poškodb na objektih oz. infrastrukturi vzpostavlje- no prvotno ^Laiijc. Kot je bilo pred pričet- kom del. Poleg tega pa mora biti poseb- na pozornost namenjena tudi ohranjanju biotske raznovrstno- sti ter čim manjšemu poseganju v območja in objekte naravnih vrednot in kulturne dediščine. Ravno na tern podrocju je nare- jenega že veliko, saj morajo biti območja gradnje pred samim začetkom posegov v prostor pregledana in zemljišča spro- ščena. V skladu z navodili pri- stojne službe za varstvo kultur- ne dediščine morata JP Infra d.o.o. in HSE d.o.o. kot inve- stitorja celotno območje gra- dnje dokumentirati. Potrebno je zagotoviti rezervatno var- stvo arheološke dediščine na celotnem načrtovanem uredi- tvenem območju. Izvesti je po- trebno predhodne arheološke raziskave in intenzivne povr- šinske ter podpovršinske pre- glede. Dosedanje predhodne raziskave in sondiranje terena so pokazali, da se dobro ohra- njeno antično najdišče nahaja na območju Loškega polja. In- tenzivni pregledi terena bodo pokazali, za kakšno arheolo- ško najdbo gre. Sicer pa mora investitor zagotovljati stalen arheološki in naravovarstveni nadzor nad vsemi zemetjskimi deli, v skladu z navodili in pri- poročili pristojnih služb za var- stvo kulturne dedišcine sko- zi celotno obdobje gradnje na tern območju. Tretja v verigi petih HE na spodnji Savi - HE Krško Tudi aktivnosti za tretji člen v verigi petih spodnjesavskih elektrarn, HE Krško, že pote- kajo. Tako skladno s sprejetim programom infrastrukturnih ureditev za HE Krško in poslov- nim načrtom za leto 2007 JP Infra d.o.o. izvaja aktivnosti na podrocju sanacije spodnje- ga gradu Thurn v Brestanici, začetek arheoloških izkopa- vanj na območju HE je pred- videno v začetku letošnjega novembra. V pripravi je zašči- ta in dokumentiranje tehnič- ne dediščine. V teku sta jav- na razpisa za izbor projektanta za akumulacijski bazen HE Krško in za projektiranje lokalne ceste na levem bregu reke Save Videm - Sotelsko - ------------------------- Brestanica. Z direkci- jo za ceste potekaj o razgovori o začetkupro- jektiranja ceste G1-5 od predvi- dnega krož- išca v dolži- ni cca 1,5 km gorvodno v smeri mostu v Brestanici. Pripravila: Vojka Alif, Fotoarhiv: Infra RfCtONAlNA RAZVOINA ACENC I|A - POiAVII -Naložba v vaio prihodnost- Projekt delno financira Evropska unija. Evropski sklad za regionalrri razvoj V okviru javnega razpisa Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« je Regionalna razvojna agencija Posavje nosilka projekta »Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi«. Cilj pro- jekta je povezati naravno dediščino in ponudnike ob njej v trino zanimive integralne tu- ristične produkte in jih tudi uspešno tržiti. Prvo projektno aktivnost to je oblikovanje sonaravnih integralnih turističnih produk- tov (ITP) oz. povezovanje ponudbe posameznih turističnih ponudnikov v zanimive turistične zgodbe, katerih ogrodje je naravna dediscina Posavja - na podlagi javnega naročila izvaja Vrbov Log, zavod za ohranjanje podeželja Brezovska gora. RRA POSAVJE VABI VSE REGISTRIRANE PONUDNIKE NA PODROCJU TURIZMA (s.p., gospodarske družbe, kmetijska gospodarstva in javne institucije) in ROKODELCE S PRIGLAŠENIM OSEBNIM DOPOLNILNIM DELOM, ki bi želeli pristopiti k projektu, pa se niste prejeli pisnega povabila Zavoda Vrbov Log, da se prijavite k predhodnem ocenjevanju in izboru za spletno stran turističnega območja Po- savja ter skupni produktni katalog. Izbor je potreben, saj bodo morali ponudniki zaradi za- gotavljanja stalne kakovosti storitev izpolnjevati določene kriterije. Vključeni bodo ponu- dniki, ki bodo na podlagi le-teh dosegli zadostno število točk. Na osnovi prijave bo posamezne ponudnike po predhodni najavi v mesecu oktobru in no- vembru 2007 obiskala ocenjevalna komisija, ki jo imenuje Projektni svet za turizem pri Svetu regije Posavje, pred tem pa bo v vsaki občini organizirana predstavitvena delavnica, na kateri bomo projekt in namen ocenjevanja podrobneje predstavili. NAČIN PRIJAVE: Prijavnico, skupaj s kopijo dokazila o registraciji vrnite na naslov: Vrbov Log, zavod za ohranjanje podeželja, Brezovska gora 19, 8273 Leskovec, s pripisom: »IZBOR PONUDNI- KOV ZA VKLJUČITEV V SONARAVNE INTEGRALNE TURI5TIČNE PRODUKTE» v pisni in elek- tronski obliki (e-mail: info@vrbov-log.org) najkasneje do 01. oktobra 2007. DODATNE INFORMACUE in PRIJAVNICA: • RRA Posavje, Morana Polovič, M.Sc., svetovalka za razvoj turizma, morana.polovic@rra- posavie.si. 07 488 10 46, www.rra-posavie.si. in • Zavod Vrbov Log, Bernardka Zorko, direktorica: info@vrbov-log.org. 07 49 13 505, www. vrbov-log.org Regionalna Razvoina Agcnciia Posavje RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO/ ŠTUDIJSKO LETO 2007/2008 RRA Posavje je dne 24. 8. 2007 objavila JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ V POSAVSKI ŠTIPENDIJ- SKI SHEMI za šolsko/študijsko leto 2007/2008. Rok za oddajo vlog za dijake in študente ter za posebne štipendije za tujlno: sreda. 10. Oktober 2007. do 12. ure. DODATNE INFORMACIJE IN DOKUMENTACIJA Javni razpis, vloga za štipendijo in Pravilnik RŠS so dostopni na naslednjem naslovu: Regi- onalna razvojna agencija Posavje, CKŽ 46, 8270 Krško in na internetni strani www.rra-po- savje.si. Dodatne informacije posreduje vodja projekta, ga. Nataša Šterban Bezjak, tel.: 07 488 10 51, e-naslov: natasa.sterban.beziak@rra-posavie.si. Dne 7. 9. 2007 je Slovenski podjetniški sklad v Ur. l. RS st. 81 /2007 objavil Javni razpis za produkt P4: SOFINANCIRANJE (SUBVENCIJE) NAKUPA NOVE TEHNOLOŠKE OPREME. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme. Upravičenci: srednje velika podjetja, mala podjetja in mikro podjetja (v naseljih s statusom mest) z najmanj 7 zaposlenimi. Višina sofinandranja: • Mikro in mala podietja: Vrednost skupne investicije (upravičeni stroški) mora biti od 70.000 € do 50.000.000 €, maksimalno 50 % sofinanciranje, odobrena sredstva za sofinanciranje od 35.000 6 do 210.000 €. • Srednie velika podjetia: Vrednost skupne investicije (upravičeni stroški) mora biti od 70.000 € do 50.000.000 €, maksimalno 40 % sofinanciranje, odobrena sredstva za sofinanciranje od 28.000 € do 210.000 €. • Mikro. mala in srednje velika podietiaiz sektoria transporta: Vrednost skupne investicije (upra- vičeni stroški) mora biti od 70.000 € do 50.000.000 €, maksimalno 30 % sofinanciranje, odobre- na sredstva za sofinanciranje od 21.000 € do 100.000 €. Višina razpisanih sredstev: 22,5 mio EUR. Upravičeni stroški: Novi stroji, nova strojna oprema, nova programska oprema. Obdobje upravičenih stroškov oz. porabe: od prejema pozitivnega sklepa do 5.9.2008. Roki za priiavo: 8.10.2007, 20.12.2007, 20.3.2008. Javni razpis ie odprt do porabe sredstev. Podrobnejse informacije v zvezi z navedenim razpisom dobite na tel.: 07 488 10 44 ali na elek- tronskem naslovu ianko.omerzu@rra-posavie.si. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh Slovenskega podjetniškega sklada (http://www.podietniskisklad.si/Razpisi.htm). SREDSTVA LEADER - NOV VIR ZA PROJEKTE NA PODEŽELJU Center za razvoj podeielja Posavje je bil izbran za pripravo LOKALNE RAZVOJNE STRA- TEGIJE ZA SREDSTVA LEADER, ki so nov vir za sofinanciranje razvojnih projiektov raz- ličnih nosilcev na podeželju. Bistvo te strategije je v opredelitvi razvojne vizije, to je ključne vsebine in prioritetnih nalog, ki se bodo skozi sredstva LEADER sofinancirale v obdobju 2007-2013 na območju regije Posavje. S temi sredstvi bo upravljala t.i. LOKAL- NA AKCIJSKA SKUPINA (LAS) za sredstva LEADER, ki je trenutno v fazi ustanavljanja. Več o pobudi LEADER si lahko preberete na spletnem naslovu naše agencije ali na www. mkgp.gov.si. Za več informacij o poteku priprave dokumenta in ustanavljanju LAS se lahko obrnete na Regionalno razvojno agencijo Posavje, CKŽ 46, Krško, vodja projekta: Darja Planinc, tel: 07 488 10 52, daria.Dlaninc@rra-posavie.si. Q OBVESTILA Posavskiobzornik-letoXI,številka19, četrtek, 20. 9. 2007 Vabilo k vpisu gledališko glasbenih abonmajev sezone 2007/8 KULTURNI DOM K R S KO Spoštovani! Kulturni dom Krško je pripravil program nove abonmajske sezone, sedemnajste po vrsti. Zelo veliko obiskovalcev se je zvrstilo v preteklih sezonah in tudi v vseh tride- setih letih, odkar Kulturni dom Krško deluje. Umetnost ima neizmerno širino, napaja se v kreativnosti. Izbor programa iz gledališko-glasbene ponudbe pa je ozek, ome- jen z organizacijsko realnostjo. Estetski okusi so različni in odzivi doživljanja kulture izrazito subjektivni. Težko je izbrati program, ki bi zadovoljil vsako »dušo«. Trudili smo se in iskali umetnost. Iskali smo tudi »presežke«, ki se občasno zaiskrijo - ali v igralski interpretaciji ali dramskih vrhuncih ali komičnih situacijah... in ki nas popelje- jo proč od vsakdana. Z vašo odločitvijo za vpis abonmaja soustvarjamo kulturno klimo v širšem posavskem prostoru, hkrati pa prav vi osmišljate pomen našega osnovne- ga poslanstva. Veseli bomo, če se nam pridruzite. Vljudno vabljeni! Katja Ceglar, direktorica VPIS ABONMAJEV od 24. 9. do 5. 10. 2007 v upravi KDK: - za dosedanje abonente, ki želijo potrditi/ob- noviti svoje abonmajske sedeže - od pone- deljka, 24. 9., do srede, 26. 9. 2007, (med 9. in 12. ter 14. in 17. uro) - za nove abonente od četrtka, 27. 9., do pet- ka, 28. 9. 2007, (med 9. in 12. ter 14. in 17. uro) ter od 1. 10. do 5. 10. 2007 med 11. in 15. uro. CENE ABONMAJEV: Modri abonma: Vrsta sedeži 1-15 ostall sedeži Redna R1 - 65 € R2 - 55 € Upokojenci U1 - 60 € U2 - 50 € Študentje, dijaki Š1 - 40 € Š2 - 35 € Rumeni abonma: 20 €; 10 € spremljevalec Oranžni abonma: 18 € za odrasle; 12 € za študente/dijake POPUST1: Modri + Oranžni - 5 € Modri ¦ Rumeni - 5 € (Oranžni -13 €; student - 8 €) (Rumeni - 15 €) DARIUNI BON je rešitev za vse tiste, ki bi radi svojim naj- bližjim ali prijateljem ob različnih priložnostih (rojstni dan, novo leto itn.) podarili nekaj posebnega in izvimega. Daril- ni bon v vrednosti 11,26 € (za odrasle) in 4,17 € (za otroke) lahko kupite na naši blagajni ali v tajništvu, obdarjenec pa si bo sam izbral predstavo, ki si jo želi ogledati, in termin, ki mu najbolj ustreza. Darilni bon velja samo za predstave in prireditve, ki jih organizira Kulturni dom Krško. Predstave MOOREGA ABONMAJA bodo ob petkih in/ali so- botahob 19.30 uri. Predstave RUMENEGA ABONMAJA bodo ob sredah ob 17.30 uri. Namenjene so otrokom od 3. oz. 4. leta starosti dalje. Vsto- pnice za ostale obiskovalce in spremljevalce bodo v proda- ji uro pred predstavo. Predstave ORANŽNEGA ABONMAJA bodo ob sobotah in/ali nedeljah. Vplačila abonmajev: gotovina, s plačilno kartico Karanta, Eurocard/Master Card, Visa in čekovno kartico Maestro in BA. Ugodnosti za abonente: stalni sedež skozi vso sezono, pre- jemanje brezplačnega mesečnega programa na dom, ogled predstav po ugodnejši ceni, dodatna darilna predstava. Abonmajska vstopnica je prenosljiva, z izjemo študentske, ki ni prenosljiva in je namenjena samo mladim. Invalidi na vozičkih imajo brezplačen ogled naših predstav. Razpored predstav določa KDK in jih objavlja v mesečnem programu, v dnevnem časopisju, na svojih spletnih stra- neh ter obvešča z e-sporočili ter s plakatiranjem na panojih oz. plakatnih mestih v Krškem. KDK si pridriuje pravico do spremembe abonmajskih programov. Program abonmajev Kulturnega doma Krško za sezono 2007/08 MODRI ABONMA 2007/08 SNG Drama: Conor McPherson/JEZ, so- dobna drama Režija: Mile Korun Igrajo: Ivo Ban, Branko Štur- bej, Igor Samobor, Aleš Va- lič, Saša Pavček (foto: Tone Stojko) MGL: Jean-Marie Chevret/ V DRUGO GRE RADO, kome- dija Režija: Dušan Mlakar Igrajo: Slavko Cerjak, Joži- ca Avbelj, Judita Zidar, Ta- nja Dimitrievska (foto: Tone Stojko) SNG Maribor: INTIMNA KO- MEDIJA, drama-komedija Režija: Zvone Šedlbauer Igrajo: Ksenija Mišič, Vla- do Novak, Maša Židanik Bje- lobrk, Brane Šturbej k.g. (foto: Sandra Poiun) SNG Nova Gorica in Kosovelov dom KC Kras Sežana: Radoslav Zlatan DoricVKAKO SMO UUBILI TOVARIŠA TITA, komedija I Režija: Marjan Bevk Igrajo: Gojmir Lešnjak Gojc, Teja Glažar, Miha Ne- mec, Branko Ličen Produkcija Pernarčič 6t Pernarčič: GREVA SE JEŽKA, muzikal Režija: Tijana Zinajič Igrata: Vesna Pernarčič Žu- nič, Matija Vastl; klavir: Joži Šalej (foto: D. Žunič) MGL: Petr Zelenka/ ZGODBE VSAKDANJE NOROSTI, črna komedija Režija: Barbara Hieng Sa- mobor Igrajo: Gašper Tič, Jette Ostan Verjup, Boris Ostan, Bemarda Oman, Marko Sim- čič, Tanja Ribič, Tanja Dimi- trievska, Milan Štefe, Karin Komljanec, Sanja Neškovič Peršin k.g. (foto: 1. Koritnik) RUMENI ABONMA 2007/08 Lutkovno gledališče Ljubljana: Svetlana MakarovičTTA- CAMUCA, Lutkovna predstava za otroke od 3. leta dalje Režija: Barbara Hieng Samobor Igrajo: Urška Hlebec, Iztok Je- reb, Nina Skrbinšek, Karel Bri- šnik, Sonja Kononenko/Irena Zubalič Žan I Mini teater Ljubljana: TRUE PRA- ŠIČKI, Igrano-lutkovna predstava za otroke, starejše od 3 let Režija: Pavel Polak Igrajo: Tjaša Železnik, Miha Arh, Ga- sper Jarni/Andrej Murenc Mini teater Ljubljana: ZAČARANI ŠTORKLJI, Marionetna lutkovna predstava za otroke, starejše od 4 let Režija: Slavčo Milenov Igrajo: Milan Štefe, Tomislav Tomšič ali Robert Waltl v solo iz- vedbi Lutkovno gledališče Maribor: Mojca Osojnik/KAKO JE GNEZDILA SRAKA SOFIJA Režija: Ajda Rooss Igrajo: Karla Godič, Petra Caser- man, Davorin Kramberger Gledališče za otroke in mlade Ljubljana: Bina Štampe Žmavec/PETELIN IN PAV, Igrana predstava za otroke od 4. leta dalje Režija: Iztok Valič Igrajo: Nina Ivanič, Tina Ur- šič k.g., Jan Bučar, Jernej Kuntner, Sandi Pavlin k.g., Silvij Božič k.g. Mini teater Ljubljana: Josip Ribičič/MIŠKOLIN, Igrano- lutkovna predstava za otroke, starejše od 3 let Režija: Robert Waltl Igrajo: Jurij Souček, Karin Komlja- nec/Vesna Slapar, Emir Jušič Pi- ber/lgor Štamulak ORANŽNI ABONMA 2007/08 FOLKLORNA SKUPINA DKD SVOBODA SENOVO in vokalna skupina PREPELICE (KD Žarek, Dolenja vas) V enem večeru se bosta predstavili dve skupini, ki bosta združili svoje ustvarjanje v eni ali dveh skupnih točkah. GLEDALIŠKA SKUPINA KD SVOBODA BRESTANICA Gledališčniki iz Brestanice bodo odigrali novo predstavo, katere premiera bo predvidoma v januarju 2008. PLESNA SOLA LUKEC Plesna sola bo pripravila novo plesno predstavo, ki jo bodo izvedli v okviru abonmaja. MLADI HARMONIKARJI iz Podbočja Skupina mladih harmonikarjev, ki jih vodi Katarina Stefa- nie, že nekaj let deluje in v zadnjem času vse bolj opozar- ja nase s številnimi odmevnimi in lepo obiskanimi nastopi. V okviru abonmaja bodo odigrali samostojen koncert. KULTURNI DOM Informacije: tel.:07 488 01 90 e-pošta: info@kd-krsko.si www.kd-krsko.si Občina Krško sopnancira abonmajske pro$rame. Vsem pokroviteljem in darovalcem, ki s posluhom za ume- tnost poma$ajo bo$atiti in izvajati naš kulturno-umetni- ški program, se zahvaljujemo za podporo in sodelovanje v vseh preteklih letih in tudi v jubilejnem 30. letu delo- vanja, ki ga obeležujemo v oktobru 2007. V počastitev 30-letnice delovanja Kulturnega doma Krško napovedujemo KONCERT ŠANSONOV IN Z1MZELENIH MELOOU z Laro Jankovič, Romano Kranjčan, Darjo Švajger in Juretom Ivanusičem v torek, 16.10. ob 19.30 uri PRIREDITVE V TEDNU OTROKA: - ponedeljek, 1.10.: DIVJI VALOVI, sinhroniziran animirani film - sreda, 3.10.: TAKE LJUDSKE, (lutkovna predstava v izvedbi LG Nebo) - petek, 5.10.: MINI CIRKUS BUFFETO Začetek vseh brezplačnih prireditev je ob 17.30 uri, odvijale se bodo v kinu oz. na plošcadi KDK-ja. Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20, 9, 2007_______________________________________________ZIVETI V POSAVJU J Pota mladih v Posayju Mladi ubirajo različna pota, eni bolj, drugi manj strma, enim predstavlja cilj že sama pot, drugi želijo čimprej dozoreti in to obdobje iskanj pustiti da lee za seboj. Pota mladih so od nekdaj nepredvidljiva, hitro spreminjajo smer in ohentacijske točke. Že sama mladost naj bi bila rezultat razvoja in sprememb v sodobnih družbah in,tako dr. Mirjana Ule, s svojimi hitrimi reakci- jami na vsakdanje spremembe tudi občutljiv barometer in napovedovalec bodočih družbenih tokov. Če bi torej dovolj hitro in natančno analizirali, preucevali in spoznavali vedenja, vprasanja in iskanja mladih, bi lahko obrisi prihodnosti postali oprije- mljtvejši, čeprav presenečenjem, ki naj bi bila vgrajena v samo bilko mladosti, nikoli ne moremo uiti. foto. Poiona Brtniii Kdo so mladi v posavskih kra- jih in kakšna so njihova pota? Da bi zajeli čim več njihovih stopinj, smo se odpravili na pot organiziranih in bolj ali manj profesionaliziranih sku- pin mladih in institucij, ki so si za svoje poslanstvo izbra- le ravno usmerjanje in pomoč mladim pri velikih in majhnih korakih k samostojnosti, kre- ativnosti in samoizražanju. V tokratni prilogi Posavskega obzornika, ki je še ena v seriji prilog Živeti v Posavju, bomo predstavili nekaj mladinskih organizacij in organizacij za delo z mladimi, ki so si nade- la različne formalne ureditve (društva, zavodi, zveze dru- štev) in ki v presenetljivi go- stoti in širini ponudbe gradi- jo barvito mladinsko posavsko pokrajino. Posavska mladež Mladi v raznih strategijah, dokumentih in v okvirih sta- tističnih podatkov predsta- vljajo generacije, ki so dopol- nile od najstniških 15 do malo manj najstniških 29 let. Po- datki najlaže zajemajo popu- lacijo, ki še ni zaposlena oz. brezposelna, populacijo mla- dih, ki je še aktivno vključe- na v proces šolanja. Tako naj bi bilo v Spodnjeposavski regi- ji v šolskem in študijskem letu 2005/2006 okoli 14.000 šola- jočih se mladih, od tega 5899 osnovnošolcev, 3598 dijakov in 3744 študentov. V istem letu naj bi imeli v Posavju 502 nova diplomanta, specialistov, doktorjev znanosti in magi- strov pa 29. Ravno tern mla- dim, ki del svojega časa pre- življajo na šolah in fakultetah, pa je namenjena tudi večina organiziranega preživljanja prostega časa in izobraževanj s strani mladinskih društev in zavodov v Posavju. Čeprav ni- kjer ne piše, da se mladi za- posleni -all mladi brezposelni ne morejo udeleževati dejav- nosti organizacij, se jih zaradi najrazličnejših razlogov ude- ležujejo precej manj kot se šolajoči se sovrstniki. Pravzaprav imajo nekakšno omejitev glede rednega član- stva le društva in klubi študen- tov, ki jih obvezuje Student- ska ustava, sprejeta 1997, v kateri pise, da je redni clan društva z volilno pravico lahko vsak redni student iz določe- ne lokalne skupnosti oziroma upravne enote, v kateri ima sedež društvo. Zelo pomemb- no je, da se tudi mladim, ki so že končali šolanje in si po svo- jih močeh iščejo službe, ter ti- stim, ki so med številnimi mla- dimi, ki zaposlitve ne morejo dobiti, ponudi dovolj možno- sti za osebno rast in vključitev v družabno življenje z drugimi mladostniki. Posavska mladina pa je ne glede na veliko ponudbo ak- tivnosti, ki jo bomo še bolje spoznali v nadaljevanju, raz- predeno mrežo organizacij ter bombardiranjem z informaci- jami precej pasivna in veliko- krat nezainteresirana za doga- janje okoli sebe. Jernej Agrež iz Mladinskega centra Brežice nam zaupa: "Po eni strani je res, da je dovolj vsega, da se jih bombardira, po drugi stra- ni pa so naveličani, distancira- jo se od vsega tega. Zelo malo je takih, ki sami začutijo ini- ciativo, ki pridejo, ker se že- lijo izraziti. Pravzaprav moraš ti priti do mladih in jim pred- staviti: glej, to ni samo gostil- na, pa neke pisarne, tukaj lah- ko tudi ti nekaj narediš, zase, za druge, za svojo lokalno sku- pnost, če želiš, pa lahko delaš tudi na nacionalni ravni. Mor- da se ne zavedajo pomembno- sti aktivacije ali pa jim ta še vedno premalo pomeni. Oči- tno najbolj deluje neposreden pristop, pokazati jim moraš poglej, to smo že naredili, to imamo še v planu, razmi- sli, kako bi se lahko ti vključil, vključila." Nad neodzivnostjo posavske mladine je začudena tudi Mir- jana Klinec, v.d. direktorice MC Krško, čeprav sama meni, da je to odraz družbenega konteksta in obdobja, v ka- terem živimo: 'Ko smo se ne- davno povezali vsi trije posa- vski mladinski centri s šolami in naredili raziskavo o kvalite- ti preživljanja prostega časa mladih, smo bili prav presene- čeni nad določenimi rezultati. Mladi so po odgovorih sodeč namreč pogrešali aktivnosti, ki pa so pravzaprav na voljo na vsakem koraku in so zelo dobro pokrite s strani društev in zavodov, dejavnosti, ki ob- stajajo in se izvajajo v njiho- vi neposredni bližini. Tako člo- vek res ne ve, ali je ponudbo v poplavi informacij tako tež- ko razumeti, ali mladi prebra- no in slišano preprosto pozabi- jo ali pa je pasivnost res tako razširjena." Sedaj je tudi v vsakdanjih pra- ksah vse bolj vidno, da se je zgodil bistven premik na po- dročju vrednot. Marsikdaj zato nastaja prepad med generaci- jami. Naši babice in dedki, ki so preživeli grozote vojn, iz- seljenstvo, dolga obdobja pomanjkanja in so zdržali v večini prav zaradi velikega al- truizma ter svojih trdnih mo- ralnih sistemov in prepričanj, ki so jih zgradili tudi tekom mladosti ta je bila za mnoge vse prej kot lahkotna in spro- ščena -, s težavo razumejo in- dividualizirano etiko današnje mladine. Od mladih se priča- kuje čim večja samostojnost, po drugi strani pa se zaradi ve- dno daljšega obdobja šolanja ekonomska odvisnost od star- tev podaljšuje skoraj v nedo- gled. Živeti pri starših in starih starših tako ni le fino, ampak večkrat tudi posledica breziz- hodnosti stanovanjske in so- cialne problematike, kar po- sledično seveda vpliva tudi na prokreacijo mladine. Prema- lo je povezovanja generacij in izmenjave izkušenj, starejši so v luči mladih preveč okorni v razmišljanju, premalo razu- mejo tehnološki razvoj in bi- stvene spremembe, ki ga le ta prinaša, še vedno verjamejo v socialno driavo, zasluženo po- kojnino, v dejstva njihove re- alnosti, s katerimi pa se mladi danes ne morejo več identi- ficirati, ko je pogled v priho- dnost pogled največ leto na- prej. Današnja mladina je dejansko izpostavljena povsem drugač- nim psihičnim pritiskom, tek- movalnosti, največje vredno- te pa so prešle iz družbenih polj v varno zavetje doma in družine ter osebnega uspeha. Če so za mlade starejši "zasta- reli", so - obratno - za starejse generacije mladi pogosto ne- dorasli »pamži«, ki ne spre- jemajo odgovornosti za svoja dejanja in veljajo za splošno problematično skupino. Starši so ujeti nekje vmes, nekate- ri se že skoraj preveč požrtvo- valno na vseh frontah boju- jejo za svoje otroke, včasih celo tako, da popolnoma zru- šijo učiteljevo avtoriteto, dru- gi pa se zgledujejo po svojih biografijah in menijo, da se bodo mladi že znašli, saj so se bili primorani tudi oni. Razli- ke med generacijami so vedno bile, zaradi vedno hitrejsega razvoja na vseh ravneh, ki ne dopusca, da bi si človek zari- sal neke življenjske stalnice, pa jih občutimo že v manjših generacijskih presledkih. Ob zavesti, da se lahko genera- cije ogromno naučijo ene od drugih, si oplemenitijo hviye- nje s sodelovanjem in stalnim učenjem, bodo te razlike ob- veljale kot nekaj dragocenega in tega se zaveda že marsika- tera organizacija v Posavju. Organiziranje mladih v Posavju - pogled nazaj in naprej Organiziranje mladih v Posav- ju je čudovit mozaik, ki kipi od nekdanjega entuziazma, a tudi politične neposredno- sti, do današnje mešanice za- gnanosti, reševanja mladinske problematike ter optike, sko- zi katere se mlade vidi tudi kot potrošnike raznih vsebin, programov in storitev. Nek- dan ji politični sistem, ki se ga mnogi spominjajo z melanho- lijo, je natančno reguliral te- danjo civilno družbo. Čeprav so bile mladinske organizaci- je jasno politično obarvane, veljajo obdobja do tranzici- je v novo državo za neverje- tno plodna, mladina je velja- la za nosilca napredka in bila je tudi skozi ideologijo na po- seben način čaščena: "Lepoje v naši domovini biti mlod, kjer hrabri so ljudje in rodje zdrav, krepak. Ves svet pozna nas po junaitvu mladini cvete zdaj pomtad. Lepoje v naši domovini biti miadt" Osrednji člen mladinskega or- ganiziranja je postala in se v osemdesetih letih se okre- pila Zveza socialistične mla- dine Slovenije (ZSMS), ki je bila, čeprav je veljala za po- daljšano roko partije, naklo- njena novim gibanjem, spodbujala razevet civil- ne družbe, akterji ZSMS I pa so kmalu spregledali pomembnost novih druž- benih premikov in marsika- tero gibanje, ki je veljaio za "ilegalno", postavilf v srediiče svojih novih političnih potez. Najveqi premiki in poskusi ve- čje osamosvojitve ZSMS naj bi se zgodili ravno na 12. kongre- su ZSMS v Krskem leta 1986, ko se je ZSMS razglasil za sa- mostojno organizacijo civilne družbe, čeprav je ideološko še vedno gradil na vrednotah te- danjega sistema. Burno obdobje, v katerega je zaplava naša mladina, se je nadaljevalo s takšnimi in dru- gačnimi upon, političnimi pri- tiski, barikadami, hkrati pa je zagnanost mladih se narasla, Posavje je kipelo v dogodkih, ki so jih nadobudni mladi or- ganizirali za mlade, v požrtvo- valnih in delovnih akcijah pri- pravljali prizorisca, programe, plese, koncerte, literarne ve- čere, športne dogodke in dru- go. Delali so zato, da bi se ne- kaj dogajalo, seveda pa je ie takrat veljaio, da so tisti, ki so bili nosilci razvoja, idej- ni vodje in "postavtjalci bari- kad", tudi danes pomembnejši politični akterji ali vsaj vodil- ni gospodarstveniki, novinarji, družbeni kritiki. Po še živahnejših osemdese- tih letih in nato tranziciji pa je marsikatera dejavnost po- tihnila. S prehodom v novo dr- žavo so se spremenile tudi ne- katere zakonske podlage, ki so bile bistvene za delovanje mladinskih organizacij. Ena bistvenih pod- lag je bil Za- kon o dru- štvih. S ZffetT [ v Posa^ju HI ZIVETI V POSAVJU________________________________________________Posavski obzornik - ieto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007 nadaljevanje s strani 11 Do sprejetja novega Zakona o društvih leta 1995 je društva namreč urejal Zakon o dru- štvih iz teta 1974, spremembe v družbenih odnosih in nova pravna ter ustavna ureditev RS pa so zahtevale modemizacijo zakona, ki ni bil več primeren za urejanje pravnih vprašanj na področju ustanavljanja in delovanja daištev. Tako so na primer v eni najbolj aktivnih zvez društev - Zvezi prijate- Ijev mladine Krško od prej- šnjih 16 društev kasneje uspeli ponovno registrirati le 11 dru- štev, naenkrat so bile ukinje- ne tudi samoupravne skupno- sti, ki so bile marsikateremu društvu glavni finances dejav- nosti. Do leta 1995 je tako ob- stajalo določeno mrtvilo, rav- no obratno pa se je zgodilo v obdobju do leta 1997 (Mladin- ski center Brežice, Salezijan- ski mladinski center Sevnica, Društvo Izvir, Društvo študen- tov Brežice, Društvo zavezni- kov mehkega pristanka...), ko so društva in zavodi rasli kot gobe po dežju, vrhunec pa je mladinsko organiziranje po kvantiteti gotovo doseglo dan- danes. V grobem ločujemo med mla- dinskimi organizacijami (to so organizacije, ki jo vodijo mladi sami in delujejo po na- čelu »mladi za mlade«, kar pomeni, da so mladi tako iz- vajalci kot uporabniki pro- grama) ter organizacijami za delo z mladimi (so organiza- cije, pri katerih so mladi le uporabniki, odgovomost za pripravo programa nosijo od- rasle osebe, ki pa si prizade- vajo v največji men vključi- ti mlade v faze načrtovanja, izvajanja in vrednotenja pro- gramov), čeprav je ta meja zelo tanka in je marsikatera mladinska organizacija skozi leta postala organizacija za delo z mladimi. K preoblikovanju barvite mla- dinske pokrajine je odlodlni korak prinesla profesionali- zacija mladinskih organizacij ter močnejše podpiranje uve- Ijavljanja mladinske politike na lokalnem nivoju (mladinski sveti lokalnih skupnosti, mla- dinske pobude) z nacionalne- ga nivoja. V urbanih središcih so zrasli javni zavodi - mla- dinski centri, uveljavile so se študentske organizacije lo- kalnih skupnosti (Klub posa- vskih študentov, Društvo štu- dentov Brežice, Študentski klub Sevnica), zrasli so tudi podmladki političnih strank. Če je bilo pestro že nekaj let nazaj, pa je danes slika še zanimivejša, saj se kljub močnim ponudnikom mladin- skih dejavnosti ustanavljajo majhna društva, ki so veza- na bodisi na nek kraj bodisi na enakomislečo subkulturo, kot da vse večje organizaci- je ne zmorejo zapolniti vseh ambicij in vrzeli v življenju mladih. Kot da si želijo ne- kaj povsem svojega, četudi delujejo le na programskem nivoju, entuziazmu in zaradi težke bitke za finančna sred- stva ter premalo znanja in iz- kušenj za pridobivanje le-teh tudi propadajo ali aktivno de- lujejo le nekajkrat na leto. Majhna društva navadno ni- majo posebne dolgoročne strategije, obstajajo za tre- nutno zviševanje kvalitete svojega življenja in življenja mladih v bližnji okolici, gra- dijo svoja poslanstva, s tem pa prinašajo svež vdih tudi manjšim posavskim krajem: AKD Pizdun, Mladinsko dru- štvo Zajla, BUTN HRUPN, Mladinsko društvo PTZ, Mla- dinsko društvo Šentjanž, Več- no mladi Šmarčna, Mladin- sko društvo Pečice, Društvo K.N.O.F., Športno kultumo društvo Mladi Boštanj, ra- zna športna društva za mla- de Akrobatik breakers, Dru- štvo Muha, Mladinska športna zveza Posavja, ter mnoge sa- mostojne programske enote, ki delujejo znotraj okvirjev mladinskih centrov - Mla- di aktivisti MC Brežice, Po- savsko mladinsko gledališče, Teater Čbelca, LAS - in sega- jo celo na medijsko področje - Puding, Troblja.com, Radio Idea in mnogi drugi. Na podeželju je slika malce drugačna, mladi so vozači, popoldan pa odvisni od dobre volje staršev, če jih peljejo v mesta, kjer se največ dogaja. O problemu podeželske mla- dine je spregovoril tudi pro- gramskj vodja SMC Sevnica Matic Železnik: "Dejstvo je, da v našem centru skozi vsa- kodnevne projekte skrbimo za prosti čas in osebno rast mestnih otrok. Na podeže- Iju so mladi večinoma prepu- ščeni samim sebi, pomagati morajo pri domačih opravi- lih, glavna zbirališča pa so lo- kalna gasilska društva. Zdi se mi, da je posebej v naši ob- čini podeželje kar precej za- postavljeno v tem pogledu mladinskega organiziranja." Da bi mladi aktivno zapolnili prosti čas, ustanavljajo tudi društva kmečke mladine ter društva podeželske mladine, posebni primeri dobre pra- kse obujanja podeželja pa so tudi Mladinske točke tipa Mn II, ki jih na različne na- čine podpira Mladinski center Krško, do leta 2010 pa naj bi bilo takšnih mladinskih točk, ki bodo nastale s podporo MC Krško, vsaj pet. Kaj mladim prinaša mladinsko delo? 0 tem so odgovori, ki sem jih slišala v posavskih mladinskih organizacijah, zelo podob- ni. Vsi želijo obujati kreativ- nost mladih, jih vzgajati skozi vrednote prostovoljnega dela, jim omogočiti neformalno iz- obraževanje, socialni kapital, mreženje, spodbujati, da pre- vzamejo odgovomost, da si za- stavijo neko idejo in jo uresni- čijo. Svet je na njihovi (naši) dlani in čeprav se včasih zdi, da je kakšna situacija prena- porna, brezupna, da je ljudem pravzaprav vseeno, se ravno skozi take organizacije mla- di naučijo bistvenih vešcin za nadaljnje življenje. Seveda, če zavodi in društva ne zlora- bljajo svojega poslanstva, niso sami sebi namen in ne obsta- jajo le zaradi žepov posame- znikov in mnogih možnosti čr- panja finančnih sredstev. Čeprav smo marsikdaj priča tekmovalnosti društev za čla- ne in obiskovalce, starim za- meram in političnim igram, sprejmimo to kot eno od niti današnjega časa, katerim oči- tno ne moremo uiti, kot odraz družbe, ki želi biti demokra- tična. Ostaja pa dejstvo, da je možnosti za aktivno preživlja- nje prostega časa mladih v Po- savju veliko, da so pota mla- dih odvisna predvsem od njih samih, od volje in poguma, da trdno stopamo po poteh, ki so jih za nas zgradili drugi ali pa jih bomo že od danes naprej gradili sami. Marusa Mavsar Društvo zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) Krško je postalo središče filmskega in video ustvarjanja mladih KRŠKO - Društvo zaveznikov mehkega pristanka je bilo ustanovljeno leta 1995, da bi aktivisti društva za- gotovili tudi formalni okvir in podporo svojim dejavnostim, ki so bile v tistem času socialno-humanitarne, povezane predvsem z organizacijo prostočasnih aktivnosti v begunskem centru na Vidmu. Pri prvih pro- jektih pa ni šlo le za ponujeno pomoč mladim, ki so v stiski pribežali tudi v naše kraje, ampak tudi za iz- vedbe nekaj koncertov, katerih cilj je bilo medsebojno približati begunsko mladino in domadne, pokaza- ti, da so si mladi, kljub različnim življenjskim potem in usodam, v marsikateri stvari in ljubezni enaki. Že iz imena izhajajoče po- slanstvo - zagotavljati in spod- bujati mehak pristanek - je zajelo različne skupine mla- dih. V društvu so se želeli iz- ogniti »mainstream« tokovom in se posvetiti marginalnim skupinam, jim ponuditi mo- žnost, da se izrazijo in lažje vključujejo svoje ideje v vsak- danje dejavnosti. Spomnim se, da so zato DZMP s svojimi dogodki veljali za "altemativce". Če si obiskal kak koncert DZMP-ja, si prav- zaprav presenečen spoznal, kako je že v domači občini mladinska populacija razveja- na, kako veliko je pravzaprav število aktivnih Subkultur, ki sobivajo in ustvarjajo na tem majhnem teritoriju. Aktivnosti za Rome Že zgodaj so v društvu zače- li tudi z delavnicami za Rome in o Romih. Spoznavanje nji- hove kulture ter pomoč in mentorstvo Romom pa sta se še okrepila, ko je projek- te, vezane na romsko proble- matiko, prevzela in razvija- la Olivera Mirkovič (Olja). Z Romi DZMP sodeluje tudi da- nes, med drugim je njihov cilj mlade Rome usposobiti za uporabo multimedijev, jih naučiti uporabe kamere, saj imajo Romi po Zakonu o Ra- dioteleviziji Slovenija pravi- co do lastnih televizijskih in radijskih oddaj na RTVSLO, s primernim znanjem pa bi lah- ko tudi Romi iz naših krajev soustvarjali takšen program. Zaljubljeni v film Da spet delajo nekaj altema- tivnega, je veljalo tudi, ko so leta 1997 kupili prvo kamero in leta 2001 izvedli prvo orga- nizirano delavnico z Borisom Petkovičem o osnovah filma in snemanja s kamero. Takrat se je pot društva zasukala v drugačno, filmsko smer. Vide- oprodukcijo DZMP so poime- novali Luksuz produkcija. Skozi leta je z dejavnostmi društva tudi mesto Krško po- stalo nekakšno središče film- skega in video ustvarjanja mladih, kjer se tako mladi- na iz bližnje kot daljne oko- lice in tujine uči novih film- skih spretnosti. Vsakodnevne aktivnosti potekajo v poseb- nem produkcijskem centru - Klubu DZMP, v okviru ka- terega deluje video in multi- medijski studio. V letu 2006 je društvo DZMP izvedlo 20 obsežnejših seminarjev ter več vikend delavnic v obse- gu 400 ur. S kadri in tehni- ko DZMP podpira tudi izved- bo različnih izobraževanj s področja filma v mladinskih centrih in drugih organizaci- jah po Sloveniji. Izobraževa- nja so potekala v okviru raz- ličnih projektov, kot so npr. Gverila produkcija, Media without borders, Youth Te- levision goes international, Crossvideo... Eden bolj uveljavljenih pro- jektov DZMP je že tradicional- ni Luksuz festival poceni fil- ma, ki poteka na Trški gori. Na festivalu prikazujejo »kratko- metražno in nizkoproračun- sko produkcijo domačih in tujih avtorskih, eksperimen- talnih, alternativnih, aktivi- stičnih filmov in videov, pred- vsem mlajših avtorjev (do 30 let), ki nastajajo v tradicional- nih ali garažnih' produkcijah, v klubih, v okvirih nekomerci- alne, eksperimentalne, avtor- ske neinstitucionalne produk- cije in pomenijo alternativno kultumo medijsko podobo si- cerdominantni, množični ura- dni distributerski ponudbi, ki jo povečini obvladujejo veliki distributerji s tradicionalnim hollywoodskim programom«, preberemo v predstavitvi fe- stivala. Luksuz produkcija aktivno de- luje v mednarodnih mrežah, ena najbolj znanih je gotovo YEFF! (Young European Film Forum for cultural diversity), ki se ukvarja s projekti za zvi- ševanje medijske pismenosti, povezuje mlade ustvarjalce iz enajstih driav, Luksuz pro- dukcija oz. DZMP pa so zadol- ženi za promocijo in koordi- nacijo dela YEFF v Sloveniji. Dobro sodelujejo tudi z Eu- ropean Cultural Foundation, tako pri mladinskih izmenja- vah kot drugih projektih, v prihodnosti bodo sodelovali na projektu Strangers, ki ga bodo v letu Evropskega med- kultumega dialoga izvedli skupaj z ECF in drugimi par- tnerji. Opazovanje, snemanje, pou- darjanje kulturne raznolikosti, ki je bila vedno eno od osre- dnjih vodil društva, pa je osre- dnja nit tudi v kampanji Vsi drugačni, vsi enakopravni, v kateri aktivno sodelujejo in so spomladi skupaj z Uradom RS za mladino izvedli natečaj za najboljšo idejo promocijske- ga filma spot pa je bil posnet z režiserjem Janom Cvitko- vičem. Za domače radovedne- že pa vsak mesec pripravlja- jo tudi Mladinsko oddajo za Televizijo Krško in tako tudi predstavijo svoje dejavnosti in izdelke lokalnemu okolju. V avgustovski oddaji ste gledalci lahko videli tudi posebne, eno- minutne filme iz sklopa The oneminutes Jr. DZMP vsako leto gosti štiri do pet prostovoljcev, trenutno pri njih ustvarjata dva mlada iz Makedonije ter Francozinja. Povezujejo pa se tudi z osta- limi prostovoljci iz tujine, ki jih gostijo druge organizacije v Posavju. Ustvarjanje videa in filmov je lahko torej tudi njim popestritev in posebna, dru- gačna optika, skozi katero lah- ko vidijo tukajšnje okolje. Plod takega sodelovanja je tudi do- miselna španska nadatjevan- ka, ki so jo ustvarjali mladi iz Osnovne sole Leskovec pri Kr- škem in katere drugi del ste lahko videli v Mladinski oddaji. Znano je, da je bil DZMP s svo- jo dvanajstletno tradicijo tudi eden najbolj aktivnih pobu- dnikov institucionalnega re- ševanja vprašanj mladine in njihovega prostega časa. Po besedah Toma Gomizlja, ene- ga od ustanoviteljev in idejnih vodij DZMP-ja, si v prihodno- sti želijo še več vktjučevanja v mednarodne projekte, saj lah- ko skozi zanimivo filmsko delo mladi iz naših krajev spozna- vajo življenje in kreativnost v drugih državah. Gomizelj po- tarna glede papirologije, saj pravi, da če želijo ustvarja- ti toliko kreativnih projektov, vsakič zaplavajo v velik bazen birokracije: "Pri projektnem delu je ogromno administra- cije za prav vsako malenkost. Včasih je potrebno tudi do 70 % časa posvetiti urejanju pa- pirjev! Ampak, okoli 50 mladih v naših prostorih redno snema, montira, piše skozi vse leto in že zato se je vredno potruditi, potem si rečemo: še trije pa- pirji gor ali dol. " Usposabljanje za delo v medijih Mladinski center Brežice v sodelovanju z Luksuz pro- dukcijo Društva zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) in TV Krško pripravlja serijo multimedijskih delavnic, ki so namen jene predvsem mladim, ki bi se želeli naučiti osnov izdelave kratkih filmov in TV prispevkov. Prva izmed delavnic bo potekala v soboto in nedeljo, 29. in 30. septembra, v Mladinskem centru Brežice. Režiser in montažer Marko Cvejič vas bo v delavnici Od ideje do filma seznanil z osnovami filmskega jezika. V priho- dnjih treh mesecih se bodo zvrstile delavnice, v katerih boste spoznali delo z video kamero, računalniško monta- žo in se preizkusili v praktični izdelavi kratkega filma oz. videa. Na koncu se bodo udeleženci še naučili, kako iz- delati DVD in objaviti film na svetovnem spletu. Izdelki bodo prikazani na zaključni projekciji in na TV Krško. Informacije in prijave: program@mc-brezice.si. luksuz. produkcija@gmail.com ali marusa.mavsartüjgmail.com numswcenaiHEziu LUKSUZ Posavski obzornik • teto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007_______________________________________________ZIVETI V POSAVJU ffl Salezijanski mladinski center Sevnica Gradijo na temeljnih človeških vrednotah Veliko Sevničanov rado pove, da so preživeli marsikatero urico "pri salezi- jancih". "Oratoriji, to je vedno fajn, pa varstvo otrok imajo, tudi razne de- lavnice, pa radi imajo šport..," dodajo po krajšem premisleku. Salezijanski mladinski center je prava zanimivost mladinskega organiziranja v Posavju, čeprav je v organizacijskem smislu in delovanju zelo podoben drugim organi- zacijam za delo z mladimi. Salezijanski mladinski centri Salezijanski mladinski cen- tri so zrasli iz tradicije ora- torijev, katerim je dal zagon in glavna vodila za vzgojno- pastoralno delo z mladimi sv. Janez Bosko (Don Bosko). Salezijanski mladinski cen- tri so razpršeni po vsej Slo- veniji, poleg sevniškega so SMC-ji tudi v Celju, I Mariboru, Cerknici, I Veržeju, Rakovniku, I Podgorici in Raden- I cih. Med seboj iz- I menjujejo poglede, I izkušnje in ideje, a vendar je delovan- I je vsakega SMC-ja I posebna družbena I stvarnost, saj sta I njihov razvoj in us- meritve močno ve- I zani na območje, na katerem delujejo, njihovi programi se porajajo iz srečanj z mladimi v lokalnem okolju. V vzgoj no-pastoral - nem načrtu za Sale- zijanske mladinske centre iz leta 1998 preberemo, da so ti centri med drugim vzgojno okolje, ki je z misijonarskim za- gonom odprto otro- kom in mladim, da je SMC iniciati- va brez meja, giba- nje naproti mladim, da bi jih srečali tarn, kjer se oni nahajajo fizično in psihično. SMC-ji so v današnji organizacijski obli- ki pravzaprav svež, sodoben nadn pri- bliževanja krščan- skih naukov otrokom in mladostnikom. Prizadevajo si, da bi obiskovalci SMC- jev v svoje razmi- šljanje in čutenje, I______ v govorjenje in delovanje, v igro, v kultumo doživljanje in ustvarjanje, v graditev sku- pnosti, v premagovanje težav in trpljenje vključili Kristusa ter se tako aktivno vkljud- li v njegovo odrešujoče pri- jateljstvo in v njegovo sku- pnost Cerkev. SMC Sevnica SMC Sevnica se nahaja na Glavnem trgu St. 15 v starem delu Sevnice, v prostorih tu- kajšnjega župnišča. Formalna ustanovitev društva Salezijan- ski mladinski center Sevnica sega skoraj desetletje nazaj, v leto 1998. Prenova prosto- rov, v katerih delujejo, je po- tekala v več zamahih mla- dih prostovoljcev leta 1997, 2000, v današnje barve pa so prostore odeli v letu 2004 in 2005. SMC Sevnica obiskujejo mla- di različnih starosti, to je kraj srečanj, igre in učenja. Kako mladim približajo svoje po- slanstvo? V pogovoru mi pro- gramski in duhovni vodja cen- tra Matic Železnik in Boštjan Jamnik razložita, da v SMC-ju vzgajajo tudi skozi preprosta pravila obnašanja in dajanje dobrega zgleda mladim v cen- tru. Ker se otroci še prehitro učijo slabih razvad, v centru ne preklinjajo in se ne prepi- rajo, prav tako starejši obisko- valci v centru ne smejo piti al- kohola ali uživati drog. V SMC spodbujajo razumevanje, že male otroke pa želijo obliko- vati v poštene državljane in dobre kristjane, ki jim bodo znanje, iskrenost, zaupanje in vera glavne vrednote. Ko iz ust sem in tja tekajo- čih animatorjev ne slišim po- božnih besed in nikjer ne opa- zim posebnih znakov, ki bi mi dajali občutek, da sem v usta- novi, ki svoje korake gradi na krščanstvu, izjavim, da vse iz- gleda kot kak drug mladinski center. Matic Železnik se na- smehne: "Gre za odnos, s ka- terim vzgajamo. Otrok niko- li ne silimo, da verujejo, med našimi obiskovalci je tudi veli- ko mladih, ki se tukaj pač do- bro počutijo, ki občutijo spo- štovanje, varnost, zaupanje, niso pa pripadniki kake vero- izpovedi. Okoli 80 % naših ak- tivnosti nima verskega pred- znaka, vsi vedo, da smo odprti tudi za sodelovanje z drugimi organizacijami, pri vsakem projektu pa seveda gradimo na temeljnih človeških vre- dnotah." Kakšne so vsakodnevne ak- tivnosti v SMC-ju? Mladi lah- ko uporabljajo računalnike, igrajo pikado, biljard, ročni nogomet, družabne igre, so- delujejo pri debatnih veče- rih, tečajih, ogledih filmov, odigrajo namizni tenis, ude- ležujejo se duhovnih sre- čanj, za druge športne ak- tivnosti, kot so nogomet, košarka, odbojka in hokej, I pa je poskrbljeno zunaj, na novem igrišču in ob njem. In počitniški pro- grami SMC-ja? Za najbolj poznano in priljubljeno preži- vljanje počitnic v okviru SMC-ja velja oratorij. Prvi orato- rij v Sevnici so mla- di izvedli leta 1992. Pri programu orato- rija, ki poteka dva tedna v juliju, so- deluje okoli 20 ani- matorjev, program pa sestavljajo ak- tivnosti od družab- nih iger, iger brez meja, do izletov in maš. Med počitni- I cami SMC organizira I tudi t.im. Počitnice I v Ankaranu, turnir- I je notranjih in zu- I nanjih športov, Živ- I žav ter Počitniško I varstvo. I Skozi leto redno I potekajo duhov- I ne vaje, otroci na- I stopajo v okviru I Otroškega pevske- I ga zbora SMC, pra- I znujejo Don Bosko- I ve dneve, ob drugih I zimskih radostih pa I v SMC-ju pozdravi- I jo tudi Miklavža (sv. I Nikolaj je tudi far- I ni zavetnik sevni- I ške župnije), prire- I dijo Zimovanje na Pohorju, od leta 2004 pa je Obdna Sevnica SMC-ju Sevnica že večkrat zaupa- la organizacijo in program Otroškega silvestrovanja v mestnem središču. Duša centra so aktivni ani- matorji in prostovoljci, kar pa lahko postane vsak, ki si tega želi in ravno to je eden najpomembnejših poudar- kov centra: vkljudti mlade, jih zbuditi, jim pokazati, kako imajo tudi sami lahko veliko od tega, ko pomaga- jo drugim, pa naj bo to sko- zi razne delavnice, učenje ali igro. In čeprav finančna sredstva še ne zadostujejo za drugačno organizacijo, ki ne bi temeljila na prosto- voljni bazi, pa število aktiv- nosti narašča in je za prosto- voljstvo že kar preveč dela. Tudi dva igralna prostora in spodnja dvorana se hitro napolnijo, zato bodo mora- li v SMC razmisliti, kako kar najuspešneje naprej, novim mladim naproti. Mladinski center Brežice Mladi opuščajo misel, da so MC neki ljudje v pisarnah Mladinski center Brežice je bil vse od svoje ustanovitve leta 1997 eden vo- dilnih slovenskih mladinskih centrov, ki je veljal tako programsko kot orga- nizacijsko za dober zgled podobnim centrom. Mladinski center Brežice je bil tudi eden pobudnikov nastanka mreže mladinskih centrov MaMa. Zavod MaMa združuje in zastopa organizacije, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov ali delujejo na področju mladinskega dela v Sloveniji, vodi pa ga nekdanja direktorica Mladinskega centra Brežice in sedanja podžupanja Brežic Patrici- ja Čular, ki ji poznavalci pripisujejo odločilno vlogo pri uspesnem razvoju in uveljavitvi MC Brežice. Čeprav jim dobro ime MC-ja v slovenskem merilu ko- risti, mora biti ekipa MC-ja neprestano na preži, ves čas je potrebno aktivno iskati odgovore na nova vprašanja, nova gibanja in nove situacije, izboljseva- ti ponudbo in zvisevati kreativnost centra. Jernej Agrež - Agi, idejni vodja in koordinator Mladih aktivistov MC Brežice, nam je v pogovoru zaupal, kako se ekipa centra z direkto- i rico Matejko Gerjevič na čelu trudi podreti stereotipe lokalnega okolja: "Še vedno se najdejo taki, ki misli- jo, da je MC zbirališče delikventov, presto- pnikov, da se tukaj za- pija' in zakaja', mi pa jim dokazujemo na- sprotno z vsakodnev- nimi dejavnostmi, v katere se vključujejo vse generacije. Star- si pripeljejo otroke v varstvo, ki je pol- no kreativne energi- je, starejši se vklju- čujejo v računalniške delavnice, zdaj vedo, kje se zadržujejo nji- hovi vnuki, vedo, da so otroci v varnem in po- zitivnem okolju. Naša sredina in bistvo na- šega delovanja - mla- di - pa hitro opuščajo misel, da so v MC neki ljudje v pisarnah, ura- dniki, ki jim prepove- dujejo to in ono. Zdaj mladi spoznavajo, da je super biti aktivno vključen, da si nekaj zamisliš, izpelješ, s tern osrečiš ljudi okoli sebe, spreminjaš svoje okolje, prispevaš k lo- kalni skupnosti in čutiš tisto glavno, zadovolj- stvo s samim seboj." Mladinski center Bre- žice najmlajše animi- ra v okviru Mini MC- I______ ja, poleg sobotnih živ-žavov z ustvarjalnimi delavnicami jim pripravljajo lutkovne predsta- ve, pustne povorke, decembr- ski možje pa jih presenetijo v Pravljični vasi. Osnovnošolci se v MC-ju udeležujejo raznih tečajev, poleti pa preživlja- jo tradicionalni poletni tabor na ŠRC Grič. Klub MC je poleg tega, da je prostor druženja in da se v njem odvijajo kon- certi, gledališke predstave, li- terarni večeri, razstave, tudi nekakšno stičišče informacij, kjer mladi brskajo po časo- pisih in internetu. Ko obhodiš MC, opaziš še glasbeni studio, multimedijsko računalnico, temnico za razvijanje črno- belih fotografij, igralnico za otroke, zgoraj po stopnicah se nahaja projektna pisarna, v kateri se najde prostor tudi za druga mladinska društva, ki se znajdejo v prostorski stiski. Gradnik delovanja MC Breži- ce je tudi neformalno izobra- ževanje, spodbujati pa želijo podjetniško razmišljanje mla- dih s projektom PosIP. Mladi aktivisti MC Brežice so pomembna kreativna skupi- na znotraj Mladinskega centra Brežice: "Neformalno skupino, ki je bila ustanovljena jese- ni lani in soustvarja ter izva- ja program mladinskega cen- tra, sestavljajo tako punce kot fantje. Skupina se je raz- širila že na 21 prostovoljcev, ki delamo stvari, ki nas veseli- jo, imamo programske vodje, ki so zadolženi za posamezna področja. Delamo spontano, po navdihu. Če rečemo, da bomo čez en teden šivali lut- ke, skupaj stvari organizira- mo, priskrbimo material, vsak prinese nekaj pripomočkov in predvsem dobro voljo. Tako smo izvedli že veliko lastnih projektov, pomagamo pa tudi pri izvedbah drugih dogodkov, pa naj je to ozvočevanje, sne- manje ali kaj podobnega. Že od marsikaterega starša sem slišal, da je pa ta skupina res super in da so njihovi mlado- stniki zelo zadovoljni s svojim delom in družbenim prispev- kom,« pripoveduje Agrež. Konec septembra bodo zače- li s projektom, ki je še pose- bej pritegnil našo pozornost gre za široko zastavljen pro- jekt o zgodovini mesta Breži- ce in tamkajšnjega ozemlja. Idejo so podprli tudi brežiški urad župana ter Posavski mu- zej Brežice. Preučeva- li bodo zgodovino od prvih naselbin, obdo- bja Keltov, Rimljanov, turških upadov, kmeč- kih uporov, pa vse do obeh svetovnih vojn in sedanjosti. V tematiko in raziskovanje bodo zagrizli s posebnimi delavnicami, izdelo vanjem maket, ani- macij, posneli bodo film, pripravili krat- ke gledališke predsta- ve, naredili bodo tudi raziskavo o zgodovi- ni objekta Gimnazije Breüce. "Gre za odprt projekt, v katerega se lahko vključi vsakdo, ki si ieli spoznavati in na domiselni nadn predstaviti zgodov>- no domačega kraja," pove Jernej Agrei. Velikost Mladinske- ga centra Brezice je dvorezen meč, po eni strani je odlično, ker lahko delajo ogromno stvari, po drugi stra- ni, pa se hitro pozna, če ni dovolj ljudi, ki bi zapolnili prostore, in idej, ki napolnijo pro- gram. Mladinski cen- ter širi svoje aktivnosti naprej, tradicionalne projekte razvijajo, ve- dno znova pa vpelju- jejo nove koncepte in pripravljajo sveže do- godke. Ko vprašam, kaj bi lahko bilo bolje, Agi pojasni, da bi si v priho- dnosti želeli še bolj konkretne pomoči lokalne skupnosti, saj je idej veliko, veliko je tudi prostovoljcev, a večkrat to ne zadostuje za izpeljavo projek- tov, kakršno bi si vsi želeli. Čeprav so mladi v Posavju ciljna publika vedno večje- ga števila mladinskih organi- zacij, društev ter organizacij za delo z mladimi, še vedno ni pravega regijskega povezova- nja. "Res je, v Posavju imamo veliko ponudbo, menim pa, da manjka aktivno povezovanje. Nekakšne lokalpatrioatske na- veze do neke mere obstajajo, ampak manjka regionalno po- vezovanje, akcija, da vsi sku- paj vložimo trud, sredstva in da se res naredi nekaj velike- ga na regijskem nivoju, ne- kaj, kar bo zajelo in aktivira- lo veliko ljudi. Mladi aktivisti, na primer, se povezujemo z društvom BUTNHRUP"N iz Kr- skega. Morda ne izgleda veli- ko, je pa iz srca, navdušenja in z idejo o skupni mladinski zavesti." ffl ZIVETI V POSAVJU Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007 Klub posavskih študentov Najraje sodelujejo pri velikih projektih Klub posavskih študentov je eden tistih slovenskih klubov, ki imajo že časti- tljivo tradicijo. Res je, da je večkrat nekako poniknil, se odel v mirovanje, včasih za daljši, včasih za krajši čas, a zbudil se je vsakokrat, ko so mladi za- čutili, da je čas za akcijo. Klub je doživel tudi kar nekaj metamorfoz - usta- novljen je bil leta 1953 z imenom Posavski akademski klub. V tistih letih so posavske občine še spadale pod trboveljski okraj, mladi pa so uresničevali željo po druženju tudi z organizacijo t.im. akademskih plesov. Prvi Akadem- ski pies, kjer je plesalo mlado in staro, naj bi organizirali v takratnem Na- rodnem domu v Brežicah, kasneje pa so se plesi selili tudi v druge posavske kraje, med drugim so se vrteli v Termah Čatež ter Hotelu Sremič v Krškem. Klub se je večkrat med svo- jim delovanjem tudi notra- nje razdelil, še posebej, ko je tudi mesto Maribor postalo univerzitetno središče in se je del študentskih poti odcepil iz bele Ljubljane v štajersko prestolnico. Včasih je bila ak- tivnejša študentska skupinica ljubljanskih študentov, spet drugič so prevladovali "Ma- riborčani". Po zelo aktivnem obdobju kluba v letih 1961- 1975 je prihajalo do večjih, predvsem formalnih premi- kov tudi v letih 1993 in 1994, ko je bil sprejet Zakon o sku- pnosti študentov, leta 1997, ko so študentske organizaci- jepridobile t.im. Študentsko ustavo, sledilo je tudi spreje- tje v Zvezo študentskih klu- bov Slovenije, znotraj katere klub deluje tudi danes. Predsedniško "štafetno pa- lico" so si podajali energič- ni posavski aktivisti, ki so si z delovanjem v klubu prido- bili dragocene izkušnje vode- nja, organiziranja in nabra- U novih vezi, tako so si mnogi predsedniki kluba in tudi čla- ni njihovih ekip s svojimi ide- jami in sposobnostmi utrli pot tudi naprej v življenju, bodi- si v gospodarstvu, politiki ali kulturi. Navajamo podatke, ki so jih zbrali zadnji pred- sedniki KP§-ja, v iskanju ko- renin svojega kluba, tako naj bi bili skozi leta glavni akterji kluba: Kart Filipčič, Kart Re- cer, Franci Žnidaršič, Lud- vig Sotošek, Oušan Cuček, Lojze Urek, Jože Fitipčič - Limi, Matjaž Falkner, Jože Kurinšek, Mit ja Drobnic, Igor Avsec, Drago Fabjan, Franc Češnovar, Franci Bogovič, Brane Šuštaršič, Darijan Ko- šir, Stojan llc, Boris Tomašič, Sandi Brence, Mit ja Gričar, Robi Agnič, Davor Rade, Ro- bert Kaplan, Maja Molan, Da- vid Radej, sedanji predsednik društva pa je Rok Umek. Med danes najbolj odmevne projekte KPŠ-ja sodita ŠROT, koncert, ki ga v klubu ime- nujejo tudi "največja fešta v Posavju", ter dobro obiska- na KIFL fešta. V klubu so tudi ekološko osvešceni, tako so organizirali več čistilnih ak- cij, med katerimi so bile Mla- di za čisto Krško in Mladi za čisto Senovo. Med vsakoletno ponudbo aktivnosti za mla- de sodijo tudi drugi tematski koncerti, informiranje, zim- ske smučarije ter novoletni žuri. 0 načrtih za prihodnost nam je sedanji predsednik KPŠ- ja Rok Umek dejal: "Aktiv- no iščemo nove ideje, zdi se nam, da je koncertov in fe- stivalov že dovolj, zato bomo poskušali delati v prihodnje za manjše skupine mladih. Raje, da se ima skupina 50 res dobro, kot 100 ljudi pov- preeno, kajne? K temu pripo- more tudi nov kadilski zakon, ko je težko nadzorovati mla- de v kakem večjem prostoru. Tradicionalne projekte bomo ohranili, naertujemo pa tudi veliko posavsko brucovanje za študente, ki študirajo v naših krajih, ter vse tiste, ki so v naših krajih doma. Letos bo neka odskočna deska, dru- go leto, ko pride v Krško še druga fakulteta, pa bo bru- covanje gotovo preraslo v kaj res velikega." Ali se soočajo s kakšnimi pro- blemi, ovirami? "Problemi, no, najbri so v vseh mladin- skih organizacijah podobni. Pri nas je gotovo to težava s kadrom, ker je malo mladih pripravljeno redno delati v klubu, več jih je zainteresi- ranih za sodelovanje pri veli- kih projektih. Sicer je Dijaška skupnost Posavja nekakšno sito, skozi katerega dobimo v klub zanesljive in sposob- ne ljudi, ki si želijo novih iz- zivov. Druge pa je potrebno še močneje motivirati, pogo- varjamo se z mladimi, ki nam zaupajo kaj pogrešajo in tako bomo poskrbeli še za boljšo ponudbo v prihodnosti," pove Umek. Kot spomin na dobre stare dni bodo naslednje leto, ob 55-letnici detovanja, priredi- li Akademski pies, nanj bodo povabljeni vsi, ki so bili kdaj v ožjem vodstvu kluba, za nove člane pa bodo pripravili simbolični krst. Dijaška skupnost Posavja (DSP) Leta 1999 pa je pod okriljem KPŠ-ja nastala tudi Dijaška skupnost Posavja, ki tudi da- nes združuje dijake posa- vskih srednjih šol. Dijaška skupnost Posavja se bori za pravice dijakov ter jim želi zagotoviti čim več pestrih obšolskih dejavnosti ter do- datnega izobraževanja. Za- dnje case lahko spremljamo tudi domiselne literarne ve- čere, ki jih obarvajo v razne tematike in občutja, med starejše projekte pa spada- jo barviti Grafitfest, koncert Dijakfest, projekt üijakstu- dent, namenjen seznanja- nju bodočih študentov s slo- vensko študijsko izbiro ter novoletno zbiranje igrač za otroke, ki nimajo igrače, ki bi jo zvečer stisnili k sebi. Zveza prijateljev mladine Krško (ZPM) To je drugace, kot da za mlade organiziraš koncert, jim za šankom prodajaš pijačo... Zveza prijateljev mladine Krško je društvena organizacija, ki že 54 let delu- je v Občini Krško, programsko pa koordinira tudi enajst Društev prijateljev mladine na območju Posavja. Nekoč... Prva naloga društev prijate- ljev mladine po ustanovitvi leta 1952 je bila organizacija taborjenj v Gazicah pri Cer- kljah in v Podbočju. Dejav- nost društev se je razširila in imela pomembno vlogo pri delu pionirskih organizacij na vseh šolah in pri razvoju de- javnosti za predšolske otroke. Malo starejši se bodo spomnili dela Rezi Pirčeve, s katero je ZPM Krško pridobila pomemb- no vlogo v slovenskem merilu, saj je prav občinska ZPM, v sodelovanju z zavodom za pe- dagoško službo Krško, uredila in izdala prvi Priročnik za delo s pionirji leta 1964. Na pobu- do ZPM Krško in v soglasju z ravnatelji je Svet za šolstvo pri občinski skupščini sprejel sklep, da se za delo razrednih skupnosti uvedejo obvezne razredne ure, kar je sloven- ska šolska zakonodaja dosti pozneje uvedla kot obvezno vsebino za celotno Slovenijo. V letu 1972/73 se je na po- budo ZPM Krško začela akcija »Po poti kmečkih upornikov« ob 400-letnici hrvaško-sloven- skega kmečkega upora, ki se je razširila še drugod po Slo- veniji in tudi na Hrvaškem. S projekti ZPM Krško pa se je spreminjala tudi podoba naših krajev, takšna je bila npr. akcija »V vsak kraj otro- ško igrisce«, ko se je ob po- moči prostovoljcev, sponzor- jev in krajanov zgradilo devet otroških igrišč v občini Krško. Med vsakoletne prireditve so sodila praznovanja novega leta, ko smo darila dobili vsi predšolski otroci, pustovanja v vseh krajevnih skupnostih, aktivnosti v tednu otroka, množični pohodi na Bohor, Li- sco, Pianino, sodelovanje pri organizaciji praznovanj dne- va mladosti, zborov pionir- jev itn. Zanimivo je, da je ZPM Krško pravzaprav eno redkih dru- štev, ki so tudi formalno pre- živele družbene in politične spremembe po osamosvojitvi in s svojimi programi uspe- le obdržati glavne niti svojih dejavnosti ter krog mladih in prostovoljcev, katerim so pro- grami ZPM Krško namenjeni. Danes... Zveza prijateljev mladine Kr- ško danes koordinira in izva- ja mnoge nacionalne projek- te za celo regijo, nekateri od njih imajo že častitljivo tra- dicijo. Kdo denimo ni vne- to bral, da bi osvojil bralno značko? Tudi ustvarjalni nate- čaj Evropa v šoli ter Otroški parlament sta projekta, ki sta v Posavju dosegla veliko pre- poznavnost, priljubljenost, imata pomembno vlogo pri krepitvi demokratične družbe in poznavanju evropskih in- stitucij, prav tako pa v svojih natečajih in debatah spodbu- jata samostojno razmišljanje in kulturo govora osnovnošol- cev in srednješolcev. Veseli december, aktivnosti v tednu otroka, TOM teles on, projekt Sožitje generacij, iz- leti, razne delavnice - za iz- vajanje vseh teh in podobnih projektov so posamezna Dru- štva prijateljev mladine v ob- čini Krško povsem samostoj- na, ZPM Krško pa jim pomaga z idejnimi usmeritvami in pri organizaciji. Kaj pa najmlajši? Poleg raznih praznovanj je predšolskim otrokom namenjeno tudi prav posebno, okoljsko gibanje Zeleni nahrbtnik, ko po vrt- cih potuje Zmajček Jurček z zelenim nahrbtnikom, v kate- rem se skrivajo zanimive na- loge. Gre za sproščeno iskanje rešitev in spodbujanje razmi- šljanja otrok o naravi in od- nosu človeka do okolja. Malč- ki iz enega vrtca pripravijo naloge za drug vrtec, hkrati pa izpolnijo naloge, ki so jih sami dobili iz vrtca, iz kate- rega je prišel Zmajček Jurček z nahrbtnikom. Vrtci se med seboj tudi obiskujejo, da vidi- jo rešitve svojih nalog. Zeleni nahrbtnik tako potuje, otroci pa z vzgojiteljicami skrbijo za notranjost in okolico vrtcev. Ko se začnejo poletne počitni- ce, je vse v znamenju tradici- onalnih zdravstvenih letovanj ob morju v Otroškem nase- Iju ZPM v Nerezinah. Otroci z zdravstvenimi težavami se v štirih poletnih izmenah na- stavljajo sončnim žarkom na Lošinju, vdihavajo zdravil- ne aerosoli, se učijo plavati, ustvarjajo v delavnicah, so- delujejo v pogovorih in gradi- jo nova prijateljstva. Marsika- teri otrok je ob tej priložnosti tudi prvič na morju ali ločen od staršev, zato je pomemben tudi osamosvojitveni vidik ta- kšnega letovanja. V projektu sodeluje okoli 60 Ijudi, vanj pa so vključeni prostovolj- ci in otroci iz vseh treh posa- vskih občin. Poskrbeti bo tre- ba tudi za ureditev plaže za Otroško naselje v Nerezinah, kjer bi imeli otroci med leto- vanji končno ustrezne pogoje za učenje plavanja. S počitniškim uživanjem slo- venske obale in morja v Pira- nu ZPM Krško vsako leto na- gradi najuspešnejše učence iz domače občine. Zakaj... Zveza prijateljev mladine Kr- ško v središču svojega delova- nja ne vidi le otroka, temveč tudi njegovo družino in otro- kovo življenjsko okolje. Po- membno se jim zdi tudi med- generacijsko povezovanje. Sekretarka ZPM Krško Vida Ban pojasni: "Gre za izku- šnje starejših, ki se povezu- jejo z zagnanostjo mladih. In prostovoljstvo omogoča rav- no to - zaposlent ljudje iz jav- nih služb, učitelji, mentorji se vključujejo v naše projek- te kot prostovoljci, spodbu- jajo otroško radovednost in ustvarjalnost, a tudi sami čr- pajo navdih iz otroškega dela. Pri nas imajo tudi vsi mladi, ki so vključeni v naše programe, aktivno vlogo, krepijo obču- tek solidarnosti, izobražujejo se za skrb in varstvo otrok... To je drugace, kot da organi- ziraš nek koncert, jim za šan- ki prodajaš pijačo, kjer mla- de pravzaprav prepustiš same sebi - so le obiskovalci, ne pa akterji dogajanja." Konvencija ZN o otrokovih pravicah je osnova za obliko- vanje vseh njihovih progra- mov, pod svoje glavne cilje pa ZPM Krško uvršča tudi dvig kakovosti življenja otrok, mladih in družin, zmanjšanje socialne izključenosti otrok in družin, krepitev civilne druž- be ter, glavno, razvijanje in krepitev temeljnih vrednot prostovoljnega dela. ZPM Krško največji del svo- jih aktivnosti izvaja v občini Krško, ne le, ker je v Krškem sedež zveze, temveč ker tudi glavne vire sofinanciranja za- gotavlja Občina Krško, med- tem ko drugi dve posavski ob- čini prispevata le simbolno vsoto, čeprav ZPM Krsko v kar nekaj projektov, predvsem le- tovanja, redno vključuje tudi otroke iz Brežic in Sevnice. Nadaljevanje v prihodnji itevilki. TEDEN OTROKA 2007 ZP L2*,-VV ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH MS Mia**Kriko V Približuje se TEDEN OTROKA. Letos bo potekal pod naslo- vom ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH. V informacijo le toliko, da bodo osrednje prireditve ZPM in DPM potekale v ponedeljek, 1. oktobra, na Raki: lokacija OS Raka (vabljeni otroci krajevnih skupnosti Raka, Podbočje in obči- ne Kostanjevica organiziran prevoz z avtobusi) v torek, 2. oktobra, na Senovem (vabljeni otroci KS Brestanica, Rožno-Presladol, Senovo in Koprivnica - organiziran prevoz z avtobusi) v četrtek, 4. oktobra, v Krškem: lokacija OS Jurija Dalma- tina - zunanje in notranje površine (vabljeni otroci krajevnih skupnosti Dolenja vas, Leskovec, Senuše, Krško polje, Vel. Podlog, Veliki Trn, Zdole - organi- ziran prevoz z avtobusi ZPM Krško bo organizirala tudi: • OKROGLO MIZO na temo ZABAVA IN PROSTI ČAS MLA- DIH. Okrogla miza bo v četrtek, 4. oktobra 2007. • PREDAVANJE na temo MITI IN RESNICE O CEPUENJU v pe- tek, 26. oktobra 2007, v Valvasorjevi knjižnici v Krškem. Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007____________________________________________________________KULTURA Bfl Več prostora za knjižnico SEVNICA - V četrtek, 6. septembra, so bili v Sevnici s slavnostno otvoritvijo tudi uradno predani name- nu novi knjižnični prostori. Investicija, ki znaša skupno dobrih 1,4 milijona evrov in za katero je Občini Sevnica uspelo pridobiti tudi lepo vsoto nepovratnih državnih sredstev, je bilo nedvomno upravičena, saj je bilo v dosedanjih prostorih knjižnice za uporabnike, zaposlene in 50.000 enot knjižničnega gradi- va na voljo le borih 180 m2 površine. Da bi omogočili osmim zapo- slenim in okoli 80.000 obisko- valcem knjižnice letno boljše pogoje dela in tako zagotovi- li razvoj knjižnične dejavno- sti v obcini, so sevniški občin- ski svetniki v letu 2005 odobrili investicijo za nakup prostorov v objektu tržnice v samem me- stnem jedru Sevnice. Nato je Občina Sevnica pred slabim le- tom tudi sklenila z lastnikom, z novomeškim podjetjem Real, kupoprodajno pogodbo v vi- šini nekaj preko 1,2 milijona evrov. Od tega ji je za polo- vico vrednosti investicije lia- kupa ali nekaj preko 650.000 evrov uspelo dobiti nepovra- tna sredstva ministrstva za kul- turo. Tako so bili dani vsi pogo- ji, da so lahko v Sevnici začeli z urejanjem in opremljanjem prostorov na 1200 m2 površine, ki so jih Jelka Gazvoda iz mi- nistrstva za kulturo, župan Kri- stijan Jane in direktorica Knji- žnice Sevnica Ida Tusar predali v uporabo. Novi knjižnični prostori so umeščeni v samo mestno je- dro Sevnice, v neposredno bli- žino tamkajšnje sole in drugih objektov, ki so za občane vital- nega pomena, kot so denimo hotels zdravstveni dom, žele- zniška postaja, poslovno-na- kupovalni center HTC, zavod za zaposlovanje ipd. S tern je namreč v veliki men zadošče- no enemu najpomembnejših kriterijev sodobne knjižničar- ske stroke, ki terja umestitev knjižnic v bližino njenih upo- rabnikov. Da je bilo vzdušje ob novi pridobitvi še prijetnejše, sta s glasbenim programom po- skrbela otroški pevski zbor iz podružnjčne sole Loka pri Zi- danem Mostu pod vodstvom Polone Gačnik in trio profeso- ric violine iz sevniške glasbe- nešole. Bojana Mavsar Mladi pevci iz podružnične sole Loka pri Zidanem Mostu | TRGATEV, OBIRATEV ] I i | Letošnje visoke temperature so botrovale zgodnji dozorelosti grozdja. Vinogradne po- ¦ | vršine se zadnja leto sirijo, posavska imenitna vina cviček, penine, sremiška in bizelj- \ | ska beta in rdeča vina sodijo v vrh kvalitetnih slovenskih vin. Vinograd ostaja eno naj- \ | dra$ocenejših imetij in izvir veselja. \ Vinsko trto so na prisojnih področjih posavskih gri- čev gojili že v rimskih ča- sih (od cesarja Proba da- Ije, po letu 276), saj je velik del tal ilovnat in la- pornat, zato odlično uspe- va. Prava (evropska) trta je najvažnejša vrsta rodu <; Vitis, ima nad 1.000 sort. Zelene, rumene, rdeče in ^ črne jagode dajejo odlič- | na vina. Kako dragoce- ^ na rastlina je, kaže tudi Injena simbolika. Posavska vinorodna dežela (vino- gradniški rajon) ima tri vi- norodne okoliše: bizeljsko i sremiškega, dolenjskega in belokranjskega. Vinogradniška dela, pove- zana s spravilom grozdja, so med najbolj čislanimi. To je sklepno delo v vi- nogradu, ki najbolj ohra- | nja tradicijo in ga spre- I mlja veselje. Povabilo na trgatev je cast, ponavadi so (bili) vabljeni odseljeni ožji družinski člani, soro- dniki, sosedje in prijate- Iji, pri velikih vinogradni- kih pa še najeta delovna sila (viničarji, »asaben- ki«, ki so delali že med letom) in kupci vina. Pred- priprava je bilo temelji- to pranje sodov in barigel, namakanje vinske posode: kadi, škafov, brent, čebric ..., da niso pocejale. Čas trgatve (trgatveni red) je bil že v preteklosti dolo- čen, za to je skrbela oblast, da vino, ki so ga sogorniki v fevdalnih ča- sih morali da- jati gorskemu gospodu, ne bi uilo prekislo. jnavadi so obirali grozdje oktobra, zato se ta mesec po starem ime- -----------------nuje vinotok. V preteklosti so dan trga- nja naznanjali s streljanjem iz možnarjev, večji vino- gradniki (npr. brestaniški trapisti) iz to- piča. Grozde starih trt so trgali (odlomili), po napadu trtne uši ob koncu 19. stoletja in zasaditvi novih odpor- nejših ameriških trt pa od- rezali, sprva z zakrivljenimi žepnimi nožki (pipci, vinje- ki), zdaj že dolgo z vi- nogradniški- mi škarja- mi. Grozdje so polagali v lesene ška- fe (štulce), v pletene koša- re; napolnje- ne so stresa- ___________li v brento. Brentač je grozdje na rame- nih zanesel do kadi, vsako prinešeno polno brento pa označil na rovašu (palici). Pogosto so škafe na svitku na glavi nosile v hram tudi žen- ske. V 20. stoletju so obirali v kovinska ali plastična ve- dra, zdaj pa v plastične ^ gajbice, ki jih zlagajo na * traktor ali na vozno osno- > vo, ki jo na strmem te- ^ renu z vitlom potegnejo * na prostor pred zidanico. * Belo grozdje specljajo in ' sprešajo (ponavadi gospo- ^ dar in sinovi) takoj, rde- ^ če pa kak dan počaka, da i dobi vino kasneje pravo > barvo. Poseben postopek $ je pozna trgatev, ki daje ^ posebna vina. 5 Med delom »padajo« du- ^ hovite, vesele in šaljive, 5 nekdaj je bilo veliko pe- $ tja. In seveda pitja. Bren- 5 tar (brentač) obvezno pri S vsaki oddaji. Zato je po- < gosto slišati vrisk, smeh in ; glasni govor (hece, špase, ; vice, tudi zafrkancije nih- 3 če ne zameri). Dragocena * je bila vsaka jagoda, zato < so tiste, ki so se osipale na ij tla (pri starih sortah zlasti šmamici), pobirali otroci. Pri obiratvi se dobro je. i Ker se mora pred začet- i kom trgatve posušiti rosa, se ponavadi obiratev zače- nja z bogato malico: nek- daj z žganci, štruklji, zdaj z mesom in belim kruhom. Za likof pa ne sme manj- kati - po pečeni kokoši, svinjini, vloženi zelenjavi in belem kruhu - domača orehova potica. In most. V zahvalo za dobro leti- no so nekdaj pred likofom pri hramu zmolili zahval- no molitev, zdaj pa pred zidanico ali vikendom za- poje le še harmonika, ki ji pritegnejo razigrani glaso- vi, včasih pozno v noč. Eden zadnjih svoj? vt ste Foto: Bernardka Zorko l Iz zbirke Janka Gorenca ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^^¦¦¦¦¦¦i^HHHi V najlepši rimski grobnici Neviodunuma je bila freska: vola vlečeta voz z vinskim sodom. (Iz knjige Neviodunum, 1978) Zbornik o videmski župniji KRŠKO V Kulturnem domu Krško bo v nedeljo, 30. sep- tembra, ob 18. uri potekala predstavitev zbornika ob 850- letnici prve pisne omembe pražupnije Krško - Videm ob Savi z naslovom „Med najlep- še kraje slovenskega Štajerja šteje se župnija Videm". Ure- dniški odbor v sestavi Alenka Černelič Krošelj, Ljudmila Šribar, Jože Habinc in Mitja Markovič je pripravil obširen zbornik s 386 stranmi polju- dno-znanstvenih besedil, ki so jih prispevali raznovsrtni avtorji, med njimi tudi po- kojni Videmčan Olaf Lovren- čič. Zbornik je opremljen z več kot 300 dokumentarnimi starimi in sodobnimi barvnimi fotografijami, risbami, repro- dukcijami, portreti, načrti in listinami, ki jih dopolnju- je gradivo iz arhivov, muze- jev in zasebnih zbirk. Zbor- nik prinaša vpogled v razvoj mesta na levem bregu Save in razvoj župnije Videm - Krško skozi 850 let od prve omem- be v pisnih virih. Priloga zbor- nika je dokumentarni film av- torja Jožeta Jagriča, ki bo predstavljen skupaj z zborni- kom. Knjigo sta založila Žu- pnija svetega Ruperta Krško - Videm ob Savi in Valvasorjev raziskovalni center Krško. Teater C'belca se predstavlja PODBOČJE - Teater Čbelca je skupina mladih, ki jih druži ljubezen do gledališča in ve- selje do ustvarjanja gledali- ških predstav. Ob koncu eno- letnega projekta, ki je bil podprt s pomočjo programa Mladina in MC Krško, pripra- vljajo novo predstavo z naslo- vom »Naš moment«. Komedi- ja je avtorsko delo Kristine Virant in Mateja Krmelja, re- žiserka pa je Ana Kerin. Pre- miera predstave bo v petek, 21. septembra, ob 20. uri v kulturnem domu Podbočje, vstop pa je prost. Pogled in risba Zagorke Simič PODSREDA - V petek, 7. septembra, so v galerijskih prosto- rih gradu Podsreda odprli razstavo botaničnih risb Zagorke Simič z naslovom Pogled in risba. Zagorka Simič je diplomi- rala v Beogradu na grafičnem oddelku „Akademije za prime- njene umetnosti", ukvarja se z oblikovanjem in ilustracijo tako doma in v tujini, njen poseben interes pa se kaže pred- vsem v edukativni knjižni ilustraciji za otroke in odrasle. Je avtorica in soavtorica 50 slovenskih poštnih znamk na temo kulturno etnološke dediščine in botanike pa tudi knjige 100 travniških rastlin Slovenije. Zadnja leta se posveča botanič- ni ilustraciji in je ena redkih profesionalnih ilustratork, spe- cializiranih za botanično risbo. S tokratno razstavo je na specifičen način zabeležila trenu- tno stanje rastja v zavarovanem območju Kozjanskega par- ka. Posebej so izpostavljene kukavičevke ali orhideje in svi- šd, ki so danes verjetno najbolj ogrožena skupina rastlin. Avtoričina slikarska obravnava rastlin z bogato botanično risbo, ki se ves čas prepleta z znanstvenim pogledom na rastline, nam omogoča, da prispevamo tudi »kulturm« mo- ment pri ohranjanju teh naravnih vrednot ter znova potrdi- mo tesno prepletanje narave in kulture v parku. Razstavo, ki bo na ogled do 31. oktobra, bo spremljal katalog, za ka- terega sta besedila prispevala biologinja dr. Sonja Skornik in likovni kritik Zoran Srdic. Otvoritev sta popestrili flavtist- ka Liza Hawlina Prešiček in pianistka Mateja Urbanč. P. P. Objavljen natečaj za novo knjižnico KRŠKO - Po desetletnih prizadevanjih tako Sveta kot vodstva Valvasorjeve knjižnice in krške občinske uprave je bil v začet- ku meseca dosežen pomemben korak v prizadevanjih za gra- dnjo nove knjižnice v Krškem. Občina Krško je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor objavila »Arhitekturno - projektni natečaj za knjiinico in urbanistieno idejni natecaj za ureditev dela starega mestnega jedra v Krškem-. Z nate- čajem bodo poskušali pridobiti dobre rešitve tako za zgradbo nove knjižnice kot tudi za ureditve dela starega mestnega je- dra. V Krškem upajo, da bo v nekaj letih zrasla zgradba, ki bo z svojo umestitvijo zaznamovala staro mestno jedro, z vsebi- nami in storitvami, ki jih bo nudila, pa postala informaeijski in kulturno središče za širše posavsko okolje. S.M. aalvasorjeva knjižnica . . . . Krško > DOTIK MOJSTRA 28. September ob 18.00 uri - grad Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem Valvasorjeva knjižnica Krško sodeluje pri letošnjih Dnevih evropske kultume dediscine, ki jih za občino Krško koor- dinira Območna izpostava Javnega sklada za kulturne de- javnosti. Letošnji dnevi so posvečeni delu arhitekta Jožeta Plečnika, z njim je povezan tudi grad v Leskovcu. Plečni- kov student je bil arhitekt Janez Trenz, sin lastnikov gradu med 1937 in 1950, z medaljerjem Vladimirjem Štovičkom pa sta sodelovala pri postavitvi spomenika v Radečah (1953). Na prireditvi »Dotik mojstra« se bomo s slikovno in besedno predstavitvijo vrnili v čas ustvarjanja velika mojstra Joieta Plečnika in osvetlili predvsem njegov vpliv v našem okolju. PRAVUIČNE URICE 1. Oktober ob 17.00 uri - osrednja knjižnica v Krškem 2. Oktober ob 17.00 uri - izposojevališče Kostanjevica na Krki 4. Oktober ob 17.00 uri - izposojevališče Senovo Dragi otroci, nekateri ste že dobro zakoračiti v šolske klo- pi, nekateri pa boste lahko z mesecem oktobrom ponov- no stopili v pravljični svet, med zanimive zgodbe in juna- ke, saj se pričenjajo pravljične urice. RAČUNALNI§KE DELAVNICE ZA STAREJŠE ob četrtkih tedensko med 9. in 11. uro - osrednja knji- žnica v Krškem Računalniška znanja so danes nepogrešljiv del vsakda- na, ker pa za marsikoga uporaba računalnika ni tako eno- stavna, vas vabimo na računalniške delavnice za starejše. Pridobljeno znanje vam bo lahko koristilo pri komunici- ranju s prijatelji, sorodniki, pri izpolnjevanju elektron- skih obrazeev, reševanju križank in iskanju po svetovnem spletu. Izobraževanje je brezplačno. OGLEDI VALVASORJEVE KNJIŽNICE KRŠKO V SODELOVANJU Z DRUŠTVOM GLUHIH IN NAGLUŠNIH POSAVJA Po dogovoru V sodelovanju z Društvom gluhih in naglušnih Posavja nji- hovim članicam in članom pokažemo knjižnico, jih uspo- sobimo za samostojno iskanje gradiva na policah in ra- čunalniku ter jih seznanimo z možnostjo samostojne izposoje in vračanja gradiva na knjigomatu. ffl IZ NASIH OBCIN - BREZICE____________________________________Posavski obzomik • ieto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007 Prvi šolski dnevi Na pobudo in v koordinaciji SPV - Sveta za preventivo pri ob- čini Brežice in z nepogrešljivo pomočjo Članov ZŠAM-Zdru- ženja šoferjev in avtomehanikov iz Brežic ter policistov Poli- cijske postaje v Brežicah je bila izvedena preventivna akcija Prvi šolski dnevi. Vsako leto se še pred začetkom pouka pregledajo šolske poti in preučijo prometne situacije po različnih krajih ter na podlagi ugotovitev izpelje vse potrebno za večjo varnost otrok: izpeljejo ustrezne ukrepe za umirjanje prometa, po- stavijo ustrezno signalizacijo oz. označbe, obvestila in pla- kate za začetek novega šolskega leta. Prve dni otroke na šolskih poteh na ključnih in najbolj ne- varnih mestih v naši občini varujejo policisti Policijske po- staje v Brežicah in prostovoljci - člani ZŠAM, ki si po skupni koordinaciji razdelijo točke varovanja v obcini po lzKusnjah iz prejšnjih let. Tako so bili policisti letos prisotni v okoli- ci vseh desetih šol v občini Brežice. Na šestih lokacijah oko- li osnovne šote v Brežicah ter na glavni cesti ob osnovni šoli Dobova in Cerklje pa so jim pomagali člani ZŠAM. Poleg same prisotnosti v prometu v tem času pa se nam zdi pomembno, da svoja opažanja na koncu akcije zberemo kot splošne ugotovitve in prometne posebnosti. Tako so posame- zni udeleženci akcije svoja opažanja na lokaciji, kjer so va- rovali promet, podali na skupnem zaključku akcije. Iz tega smo oblikovali ugotovitve, ki smo jih kot SPV posredova- li odgovornim za določena področja v občini, saj ugotavlja- mo, da samo z nenehnim opozarjanjem dosežemo nekatere izboljšave v prometu. Velikokrat gre le za manjše posege na izvoznih cestah pri šolah, ki izboljšajo preglednost in s tern povečajo varnost otrok v prometu. Splošna ugotovitev letošnje akcije je, da prisotnost polici- stov in članov ZŠAM na cesti sicer umiri promet in vozniki so bolj pozorni na dogajanja v križišcih, s tem pa se pove- ča varnost na cesti. Toda posebnost prometnih tokov, kate- rih trend opazujemo že nekaj let, je ta, da vedno več otrok v šolo pripeljejo starši z avtomobili, medtem ko je peščev iz leta v leto manj. Zaradi tega prihaja v okolici šol do pro- metnih zamaškov, saj se tarn v zelo kratkem času ob konicah zvrsti veliko število vozil. Zato so ob nekaterih šolah ( Breži- ce in Dobova) že uvedli krožne rešitve prometa pri razlaga- nju otrok, ki jih starši v jutranjih konicah pripeljejo v šolo. Na koncu pa še opozorilo vsem udeležencev v prometu: šol- sko leto se je šele dobro začelo, zato bodimo strpni in pre- vidni skozi vse leto. Igor Ilovar Predsednik SPV Breiice Izbrana rdečelistna okrasna sliva BREŽICE Po okrogli mizi, ki je bila pripravljena v sodelovanju z Občino Brežice in na pobudo civilne iniciative in je bila lepo obiskana, je glede na dokaj pestro javno razpravo in po posve- tu s strokovnjaki Občina Brežice dala pri izbiri dreves za uredi- tev CPB prednost drevesni vrsti rdečelistna okrasna sliva brez plodov ter alternativo okrasni slivi, ki je japonska češnja brez plodov. V pojasnilu za takšno odločitev so na Občini navedli, da je rdečelistna okrasna sliva cvetoče drevo brez plodov, posebej vzgajana za zasaditve in zelo podobna slivovim drevesom, ki so pred obnovo rasla na CPB in na katere so bili prebivalci me- sta čustveno navezani. Drevesa naj bi bila zasajena do otvori- tve obnovljene CPB, ki bo predvidoma 26. oktobra tega leta, pri drevesih pa bo ključna strokovna nega vse od zasaditve dalje. Drevesa bodo imela krošnje, primerne za senco, vendar bodo krošnje nižje, saj so bile krošnje prejšnjih dreves, kot navajajo, brez ustrezne nege in zato previsoke. N.J.S. Razpis za neposredno finančno pomoč, načrtovana prostorska strategija in projekt nacionalnega pomena Občina Brežice za celovit razvoj podjetništva V Občini Brežice je razvoj pod- jetništva prioriteta, kar doka- zujejo številni mehanizmi za vzpodbujanje podjetništva, kot je v petek objavljeni Jav- ni razpis za dodelitev sredstev za razvoj iz občinskega prora- čuna za pospeševanje razvo- ja mikro, malih in srednje ve- likih podjetij v Občini Brežice v letu 2007. V letošnjem letu je občina namenila 140.000 evrov neposrednih spodbud za mikro, mala in srednja podje- tja. Poleg neposrednih sred- stev Občina preko Zavoda za podjetništvo in turizem nudi pomoč, svetovanje in izobra- ževanje za mlade podjetnike in vse ostale. Občina Brežice želi predvsem dolgoročno vzpostaviti ugo- dne pogoje za podjetnike, pri tem pa posebno skrb namenja spodbujanju mikro in malih podjetij. Sredstva za pospeše- vanje razvoja mikro, malih in srednjih podjetij v občini Bre- žice se na podlagi razpisa do- deljujejo glede na vrsto inter- vencij kot nepovratna sredstva in jih je možno dodeliti v pri- meru, kadar te predstavlja- jo potrebno vzpodbudo za iz- vedbo zastavljenega namena. Dodelijo se lahko le, če ima- jo stimulativni učinek in niso namenjena samo zniževanju stroškov podjetja. Tem podjetjem namenja ob- čina neposredno finančno po- moč, enako pomembna kot denarna pomoč so tudi osta- li ukrepi za pospeševanje go- spodarske rasti. Zavedamo se, da gospodarsko zanimiva ob- čina potencialnim investitor- jem ponuja s komunalnimi pri- ključki opremljena zemljišča po dostopnih cenah v bližini prometnih povezav. Za uspeh gospodarstva so potrebne tudi kvalitetne zazidljive površine, ki jih v preteklosti v naši ob- čini ni bilo zadosti, zato se- daj aktivno delujemo na spre- membi prostorske strategije. Občina Brežice je zato pristo- pila k novemu prostorskemu načrtu, pričeli smo tudi s spre- jemanjem pobud za spremem- bo namenske rabe prostora. Da je bila odločitev za pospe- ševanje gospodarstva s usta- novitvijo Industrijsko-poslov- ne cone Brezina pravilna, kaže narašcajoče zanimanje inve- stitorjev za nakup zemljišc, nekatera zemljišca v tej in- dustrijsko-poslovni coni pa so že prodana. Z izgradnjo indu- strijske cone Brezina se bodo dolgoročno povečale tudi mo- žnosti malim in srednjim pod- jetjem /podjetnikom za kva- litetnejše delo ob ugodnejših delovnih razmerah in prosto- rih. Prav tako je veliko zani- manja za zemljišca v IC Dobo- va, kjer je za nakup na voljo se nekaj prostora. Dobro razvito gospodarstvo omogoča tudi enakomeren ra- zvoj ostalih področij kultu- re, umetnosti in športa. Brez trdnih ekonomskih temeljev tudi ostala področja ne more- jo napredovati, zato se v obci- ni Brežice trudimo za ustvar- janje čim boljših pogojev za razvoj podjetništva. Opravi- li smo že pomembne korake z ureditvijo Industrijsko-poslov- ne cone Brezina, zdaj pa na- daljujemo z enako pomemb- nim projektom nacionalnega pomena - s projektom Phoe- nix. Ta projekt predvideva iz- gradnjo letališko-logistične cone ob letališcu Cerklje ob Krki, ki se načrtuje v sklopu ši- ritve letalisca Cerklje ob Krki v civilni del in je v neposredni bližini avtoceste. Območje tehnološko razvoj nega parka (cca 130 ha) naj bi obsiegalo objekte podobno kot poslov- no industrijska cona, z doda- tnimi možnostmi izobraževal- nih dejavnosti. Prav tako je mogoča umestitev trgovinskih in turističnih kapacitet. Pred- videna je tudi umestitev logi- stičnega centra, potniškega in cargo terminala ter poslovne- ga dela. Omenjena industrij- ska cona je tudi zelo perspek- tivna, saj je zaradi lokacije, ki je tik ob avtocesti (načrtuje se nadgradnja cestnih pove- zav s t.i. Vrbinsko cesto), za- nimiva tudi za tuje vlagatelje. Po predvidevanjih naj bi cona v prihodnosti prinesla okoli 1000 novih zaposlitev. Pri pro- jektu Phoenix sodelujeta tudi Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za obrambo. Da je brežiška občina gospo- darsko perspektivna, dokazu- jejo tudi številni investitorji, ki kažejo interes za gradnjo stanovanj v Brežicah. Ivan Molan, župan Občine Brežice Konji pašme »posavec« na sejmu v Gornji Radgoni GORNJA RADGONA - Slovensko združenje rejcev konj pasme posavec se je tudi letos predstavilo na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Ves čas sejma je bilo na ogled pet konj, ki sta jih razsta- vljala rejca Andrej Prišel s Ponikev pri Veliki Dolini in Peter Pangerčič iz Globočic pri Krški vasi. V osrednjem delu razstave (28.8.) so se člani Združenja za posavsko pasmo predstavi- li s tridesetimi konji. Predsta- vili so jih v dopoldanskem času po posameznih starostnih ka- tegorijah, predstavitev pa so popestrili še MoPZ »Slavček« z Velike Doline in Aktiv kmeč- kih žena Kapele s pogostitvijo. Popoldanski čas je bil name- njen predstavitvi posameznih rejcev konj posavske pasme, vprege in jezdecev, mag. Ja- nez Rus z Veterinarske fakul- tete v Ljubljani je strokovno komentiral o konjih, ob dogod- ku je bila izdana tudi brošura o posavcih, pri informacijski toč- ki so zainteresirani obiskoval- ci lahko dobili vse informaci- je o teh konjih, udeleženci pa so pripravili tudi degustacijo izdelkov iz konjskega mesa in degustacijo e/ička. Med obiskovalci sejma je bilo veliko zanimanja za posavske konje ter tudi povpraševanje za nakup le-teh, vodstvo sejma pajepohvali- lo zelo dobrc organizirano predstavitev s spremlje- valno prire- ditvijo. So pa člani pogre- šali prisotnost odgovornih z Ministrstva za kmetijstvo in Kmetijsko gozdarske zbornice Slo- venije, saj je bila to priloino^i, da se ob takšnih srečanjih mor- da vsaj delno razrešijo nekate- ra pomembna vprašanja, ki so povezana z nadaljnjim razvo- jem rejskih organizacij. Zdru- ženje trenutno šteje 209 čla- nov, ti se trudijo, da bi čimveč storili za promocijo in proda- jo svojih konj. S svojimi posav- ci so se nato predstavili tudi drugo septembrsko soboto na kmetijskem sejmu Graben pri Novem mestu. N.J.S. KOZMUS NA OŠ ARTIČE - OS Artiče je na prvi šolski dan obiskal atlet Primož Kozmus, ki ga je spremljal trener Vla- dimir Kevo. Primož je s sabo prinesel tudi srebrno meda- Ijo, ki jo je osvojil na svetov- nem atletskem prvenstvu, šolarjem podal nekaj nasve- tov za novo šolsko leto, nato pa odprl šolska vrata. Tako so učenci OŠ Artiče znova vese- lo zakorakali v šolsko poslo- pje, novemu znanju naproti. Vabimo Vas na IV. TURISTIČNO SREČANJE ČEZMEJNIH REGIJ TURISTIČNE CONE „PO SOTLI IN GORJANCIH", ki bo v soboto, 22. septembra 2007 s pričetkom ob 10. uri na Trgu kralja Tomislava v Samoboru. Program prireditve: 10.00 - 11.00 : Nastop kulturno-umetniških društev 11.00-11.30: Svečana otvoritev IV. turističnega srečanja 11.30 - 20.00 : Nastop kulturno-umetniških društev iz Hrvaške in Slovenije, sledi turistična in gastro-enološka ponudba na Trgu kralja Tomislava, kjer se na stojnicah predstavljajo turistični ponudniki iz obeh driav. Pester program prinaša obilo zabave, druženja, dobre hrane in pijače. ^ . i Organizatorji: Odbor za pripravo IV. turističnih srečanj Obmejnih regij „Po Sotli in Gorjancih" v sodelovanju z občino Brežice in občino Krško OtClNA Brežice Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007________________________________________IZ NASIH OBCIN - KRSKO HB 25 let pobratenja praznovali tudi v Obrigheimu Občina Krško je pred 25 leti podpisala Listino o pobratenju in sodelovanju z nemško občino Obrigheim. Potem ko smo srebrni jubilej skupaj z gosti iz Obrigheima v Krskem počastili junija, so praznovanje v Nemčiji pripravili v petek, 7. septembra. Udeležila se ga je sedemčlanska delegacija občine Krško, ki jo je vodil župan Franc Bogovič. „Bilo je leta 1982, ko sta se takratni župan občine Obri- gheim Roland Zimmermann in predsednik skupščine ob- čine Krško Silvo Gorenc s svojim podpisom zavezala k uresničevanju Listine prija- teljstva in sodelovanja obeh občin," je v slavnostnem go- voru na prireditvi spomnil župan Franc Bogovič. Pobra- tenje je veliko ljudem obli- kovalo prihodnost. Začetne korake smo napraviti v času, ko smo se v Krškem pripra- vljali na sobivanje z nukle- arnim objektom, medtem ko so v Obrigheimu to stori- li že pred nami. A pot je šla mnogo dlje od tega. V vsem tem času so se stkale ne- precenljive vezi med mno- gimi delujočimi skupinami; občinskimi svetniki, pevski- mi zbori, gasilskimi društvi, rezervisti, Aktivom kmečkih žena, športniki, osnovnimi in srednjimi šolami... Na tokratni slovesnosti je župan občine Obrigheim Ro- land Lauer županu občine Krško Francu Bogoviču za dosedanji prispevek k med- narodnemu sodelovanju po- delil srebrno priznanje. V vsej zgodovini občine Obrig- heim so jih pred njim pode- lili le petim. Za uspešno in plodno sodelovanje se je s priznanjem Občine Krško ob srebrnem jubileju Rolandu Lauerju zahvalil tudi Franc Bogovič. Delegacija, ki sojo poles župana občine Krsko sestavljali se poslanec v Driavnem zboru Stane Pajk, podiupan občine Krsko Cvetko Sršen in predstavnika Občine Metka Resnik in Niko Somrak, je v imenu večletnega vzajemnega razumevanja s pobratenimi prijatelji iz Nemčije obeleiila spomin na dan, ko so pred desetletji podpisali listino o sodelovanju._______ Sprejem Damjana Pavlina Župan Občine Krško Franc Bogovič in podžupanja Ana Nuša Somrak sta 13. septembra v prostorih občinske uprave spre- jela strelca Strelskega društva Leskovec Damjana Pavlina, ki je na nedavnem evropskem prvenstvu za strelce invalide v nemškem Suhlu zmagal v streljanju z zračno puško. Damjan Pavlin je prvo mesto dosegel med posamezniki v disciplini SH2 R4 stoje. Skupaj z Gorazdom Tirškom iz Ce- Ija in Srečkom Majcenovičem s Ptuja pa se je zlate meda- Ije razveselil še v ekipni konkurenci. Zupan in podžupanja sta evropskemu prvaku čestitala za odličen dosežek ter mu vztrajnosti pri treningu, Damjan se je na prvenstvo pripra- vljal eno leto, zaželela tudi v bodoče. Zahvalila sta se tudi dolgoletnemu trenerju Jožetu Arhu, ki si ves čas prizadeva za boljše pogoje svojih varovancev. Hvaležen za podporo in zaupanje v njegov uspeh je tudi Da- mjan Pavlin, saj je, kot je povedal, lažje prenašati pritiske velikih tekmovanj, če veš, da ti ob strani stojijo ljudje, na katere se lahko zaneseš. Pred njim je nov velik izziv: parao- limpijske igre v Pekingu septembra prihodnje leto. Damjan Pavlin na sprejemu pri iupanu in podiupanji skupaj s staršema in trenerjem Joietom Arhom_______ Posodobitev vodovodnega sistema Golek V občini Krško je trenutno zgrajenega več kot 500 km vo- dovodnega omrežja in več kot sto vodovodnih objektov. Kakovostna oskrba s pitno vodo je odslej zagotovljena tudi na območju KS Gora in KS Leskovec, čemur pritrjuje- jo zaključene aktivnosti na enem delu 26 kilometrov dol- gega vodovoda Golek. Potem ko je Obdna Krško s strani vodovodnega odbora Go- lek v last prejela vodovodni sistem, ga je ta z novim letom v upravljanje prenesla podjetju Kostak. Vodovodni sistem Golek zajema 326 priključnih mest in oskrbuje območje KS Gora in KS Leskovec. Ob prenosu upravljanja pa je vzpore- dno potekala tudi obnova vodovoda, na tistih mestih kjer je bila oskrba s pitno vodo motena. V preteklih dveh letih je tako Občina Krško posodobila skoraj 2 kilometra trase vodo- voda, uredila odvodnjavanje ceste, vzporedno izvedla kabel- sko kanalizacijo za načrtovano javno razsvetljavo in na po- škodovanih odsekih preplastila cesto, s čimer so krajani in krajanke pridobile 720 m svežega asfalta. Investicija, ki smo jo zakljudli v teh dneh, je vredna 128.000 evrov. Poleg Ob- cine Krško so 27.000 evrov prispevali tudi krajini, ki so bili pred tem združeni v vodovodni odbor, in Krajevna skupnost Gora. Dela na vodovodnem sistemu Golek s tem še niso za- ključena, tako se že nadaljujejo posegi posodobitve v zasel- ku Tršljavec. Potek gradnje kanalizacije Krško V občini Krško se uspešno nadaljuje gradnja kanalizacij- skega omrežja, ki bo obstoječ kanalizacijski sistem me- sta in bližnje okolice povezalo s čistilno napravo v Vipa- pu. Projekt, ki sodi v skupni posavski nacrt »Odvodnje in čišcenja odpadnih voda v povodju spodnje Save««, bo v Kr- škem predvidoma zaključen prihodnje leto. V sevemem delu obrtne cone Žadovinek v bližini podjetja Novoles Bor (desni breg reke Save) je trenutno v gradnji drugi zadrževalni bazen s črpališčem na kanalizacijskem sis- temu Krško v velikosti 570 m3. Ta bo omogočal zadrževanje prvega najbolj onesnaženega vala mešane padavinske in ko- munalne odpadne vode z južnega območja mesta Krško ter Leskovca. Sledi gradnja tlačnega voda, ki bo reko Savo preč- kal po dnu njene struge in se nato priključil na projektiran kanal, ki bo zgrajen na levem bregu reke Saye. Dela na kanalizacijskem omrežju so že zaključena na levi strani reke Save v severnem delu mesta Krško, kjer so na ka- nalizacijskem sistemu Krško že zgrajeni razbremenilnik, ki služi razbremenjevanju viškov padavinske vode v reko Savo, gravitacijski kanal v dolžini 416 m, zadrževalni bazen, črpa- lišče in 762 metrov dolg tlačni vod. „Omenjeni projekt predstavlja velik korak s katerim Občina Krško sledi zaščiti podtalnice krškega polja in programu, ki ga je Slovenija podpisala na področju ravnanja z odpadnimi vo- dami," poudarja župan občine Krško Franc Bogovič. Ob gra- dnji kanalizacije bo potekala tudi celovita komunalna uredi- tev naselij na krškem polju (Vihre, Mrtvice, Brege, Drnovo), kjer Občina namerava izvesti ureditev vodovodnega omrežja, pločnikov, javne razsvetljave... Gre za zelo zahteven projekt, ki je finančno več kot enkrat težji od izgradnje same kanali- zacije. Poleg sredstev občinskega proračuna so za ta projekt že odobrena sredstva iz evropskega strukturnega sklada za re- gionalni razvoj. Župan ob tem pojasnjuje, da je Občina Krško v tem času v zaključni fazi sklepanja protokola z Vlado RS, ki je vezan na umeščanje odlagališča NSRAO. „S tem v zvezi smo na dobri poti, da pridobimo dodatna sredstva iz proračuna RS za celovito ureditev krškopoljskih vasi," še dodaja. Spomnimo, da bo nekaj manj kot 5 milijonov evrov vredna investicija v 42 % sofinancirana s sredstvi pridobljenimi iz evropskega kohezijskega sklada ISPA, 40 % iz sredstev dr- žavnega proračuna RS, preostalih 18 % pa bo zagotovila ob- čina Krško. V tem času poteka tudi izgradnja kanalizacije iz smeri Brege proti Drnovem. Ha tem odseku je zgrajene ie 860 m kanalizacije. Pred naseljem Drnovo so se dela začasno ustavila zaradi izvedbe zaščitnih arheoloških raziskav. Arheologi so s svojim delom začeli sredi avgusta, saj je območje pred naseljem Drnovo v Registru nepremičnin kulturne dediščine registrirano kot Arheoloiko najdišče Neviodunum. Odgovori na pobude, predloge in vprašanja svetnikov OS Svetnik Nove Slovenije Martin Kodrič je na 10. seji Občinskega sveta pre- dlagal, da se svetniki seznanijo s sklepom, sprejetim v mandatnem obdobju 1994 1998, v zvezi z izgradnjo Regijskega športno rekreacijskega zimsko letnega centra Podbočje - Planina. Občinska uprava jih je predložila, v njih pa so opredeljene aktivnosti v zvezi z izgradnjo ŠRC Podbočje Planina. Pri poskusu realizacije omenjenih sklepov, podrobnejša vsebina je na vpogled na spletni strani www.krsko.si, se je zataknilo že na samem začetku, zaradi lastništva zemljüca, na katerem naj bi bil urejen ŠRC Podbočje Planina. Lastniki zemljüca se niso strinjali z ureditvijo centra oziroma so postavljali nerealne zahteve do občine Krško. V tem dasu je prišlo tudi do prenehanja aktivnosti Smučarskega kluba Krško, ki je bil gonilna sila pri razvoju smuda- nja v občini Krško. Tako se je projekt izgradnje centra na Planini ustavil. Svetnik Slovenske demokratske stranke Janez Kranjc je na 9. seji OS iz- razil nestrinjanje z infrastrukturnimi ureditvami ob HE Krško na območju Brestanice, ki zaradi vpliva zajezne gladine in vjsokih voda preoVidevajo sanadjo m ureditev 21 objektov v sklopu železniške proge (prepusti, pod- vozi, podhodi, mostovi). Obstoječi podhod pri Spodnjem gradu Brestani- ca se zaradi zajezne gladine zasuje. Takšni ureditvi prebivalci po besedah gospoda Kranjca nasprotujejo, saj onemogočajo pot oz. dostop do obale reke. Podal je predlog za izgradnjo stopnic z mostu do kote nasipa. Občin- ska uprava je predlog posredovala HSE Skupni podvig PE Sevnica in INFRI d.o.o Sevnica s proinjo, da posredujejo opredelitve do predloga. V odgo- vonj, preberete si ga lahko na spletni strani www.krako.si. so navedli, da se bo predlog proucil v postopku izdelave projektne dokumentacije za HE Krško in da se bo predlog smiselno upošteval v okviru tehničnih možnosti. Svetnik Liberalne demokracije Slovenije Janez Necemer je na 12. seji OS izpostavil presetjevanje Romov in njihovo nezakonito poseganje v Kra- kovski gozd. Občinska uprava govorice o številčni selitvi Romov iz Dobru- ške vasi na Rimš ocenjuje kot neutemeljene. Romsko naselje Rimš v vseh občinskih aktih ni predvideno za legalizacijo, istocasno pa se je potreb- no zavedati dejstva, da ima na omenjeni lokaciji, po podatkih UE Kriko iz aprila 2007, 44 Romov tarn prijavljeno stalno prebivališce. Zemljüce na Rimšu je po denacionalizacijskem postopku vrnjeno Certoi, ena parceta pa je v lasti Roma, ki tarn ne živi. Občinska uprava dodaja, da se je občina Kriko prijavila na driavni javni razpis, da bi pridobila sredstva za sofinan- ciranje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Glede proWematike poseka in kraje drv v Krakovskem gozdu Občina nima pristojnosti. Gre za klasično pravno lastniško razmerje, v katerem oikodovani lastniki lahko koristijo vsa pravna sredstva za zašcito lastnine. Ta problem je bil ie več- krat izpostavljen na različnih sestankih v zvezi z romsko probtematiko. O njem je informirana tudi policija. Romska problematika naselja Rimi bo ob tem obravnavana tudi na eni izmed prihodnjih sej Otxinskega sveta. Svetnik Liberalne demokracije Slovenije Rudi Smodič je na 12. seji iz- postavil vprasanje sanacije plazov na cesti OŠ Brestanica Koseni vrh. Ob- čina Kriko je naročila projekt za sanacijo vseh šestih usadov na omenjeni cesti, ki je pokazal, da predračunska vrednost sanacije znaša 84.756,17 Evrov. Ker v proračunu Občine Kriko za to ni predvidenih sredstev, je btla prijava posredovana na Ministrstvo za okolje in prostor. Takoj, ko bodo sredstva odobrena, bo Občina Kriko pristopila k sanaciji, pojasnjuje od- delek za gospodarsko infrastrukturo. Svetnik Slovenske demokratske stranke Cvetko Srien je na 12. seji Ob- činskega sveta opozoril na nepravilnosti ob domnevnem črpanju potoka Graben v Leskovcu pri Krikem. Občina Kriko je pobudo posredovala Mini- strstvu za okolje in prostor, Agenciji Republike Slovenije za okolje, Oddelku za območje spodnje Save, ki je pristojno za reievanje navedene proWema- tike. Prav tako je oddelek za okotje in prostor Otxine Kriko o proWemu se- znanil Vodnogospodarsko podjetje, v okviru katerega deluje Rečna nadzor- na služba in Inipektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Inipekcijo za okolje in jih zaprosil, da opravijo ogled lokacije ter ukrepajo v skladu z njihovimi pristojnostmi. 0 ugotovitvah ogleda in morebitnih ukrepih bo Ob- čina Kriko obvestila takoj, ko bo prejela odgovor pristojnih služb. Svetnik Slovenske demokratske stranke Jožef Zupančič je na 10. seji v imenu članov PGD Smednik pozval k pomoči pri gradnji dorna. Občina Kr- ško preko proračuna redno financira dejavnost gasilstva in obveznosti iz organiziranja obvezne javne gasilske sluzbe v skladu z Zakonom o gasil- stvu in Zakonu o varstvu pred požarom. Način in ostale podrobnosti finan- ciranja so pojasnjene na spletni strani www.krsko.si. Javni razpis za malo gospodarstvo Občina Krško je v Uradnem listu RS št. 83 dne 14.9.2007 objavita Javni razpis o dodetjevanju proračunskih sredstev za posp«evanje razvoja malega gospo- darstva v občini Krško za leto 2007. Predmet javnega razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev za pospeše- vanje razvoja malega gospodarstva v občini Krško s subvencioniranjem na- slednjih ukrepov, ki so se izvajali v razpisnem obdobju na območju obči- ne Krško: A. naložbe v nakup nove opreme in nematerialnih investicij, B. svetovalne storitve za izdelavo razpisne dokumentacije za prijavo na dr- žavne in mednarodne razpise, C. promocija izdelkov in storitev na sejmih in razstavah, D. posebno usposabljanje in dodatno izobraževanje, E. spodbujanje delovanja strokovnih društev in združenj na področju podjetni- štva. Upravičenci do sredstev so mikro in majhna podjetja ter samostojni podje- tniki posamezniki na območju občine Krško, ki so registrirani po Zakonu o go- spodarskih družbah ter strokovna društva in združenja na področju podjetni- štva. Navedeni upravičenci morajo imeti sedež dejavnosti na območju oočine Krško. Do sredstev je upravičena tudi podjetje, ki ima sedež dejavnosti izven občine Krško, v kolikor ima poslovno enoto v občini Krško, v kateri zaposluje najmanj 2/3 oseb za nedoločen čas iz občine Krško (stalno bivaliice) in inve- stira na območju občine Krško. Če ima podjetje sedež dejavnosti izven občt- ne Krško, lahko poda vlogo samo za ukrepe, ki se nanaiajo na poslovne eno te v občini Krsko. Skupna okvirna višina sredstev namenjenih za izvedbo javnega razpisa je 62.594 EUR. Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del javnega razpisa. Dodeljena bodo upravičencem po pravtlu »de minimis-, kar pomeni da skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu podjetju ne bo presegla 200.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let od za dnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči. Za vsak posamezen ukrep je na razpotago ločena razpisna dokumentacija, ki je dosegljiva na spletni strani Občine Krško www.krsko.si ali pa jo lahko za- interesirani dvignejo v času uradnih ur na Oddelku za gospodarske dejavno- sti Občine Kriko. Vloge s predpisano zahtevano razpisno dokumentacijo moralo prispeti na na- slov Občine Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKZ 14, 8270 Krško. najkasneje do ponedeljka 15.10.2007. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom posreduje Irena Mestnger, tel.07/49-81-292, e-mail: irena.meijn ger@krsko.si. v času uradnih ur. ffl IZ NASIH OBCIN ¦ SEVNICA____________________________________Posavski obzornik - ieto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007 Prizadevanja za oživitev dejavnosti v objektih nekdanje Jutranjke Občina Sevnica si skupaj z lastnikom objekta nekdanjega podjetja Jutranjka na Radni prizadeva poiskati nove vsebi- ne, ki bi sodile v to okolje. Prostor je primeren za opravlja- nje različnih dejavnosti, poiskati pa je potrebno vlagatelje ali partnerje, ki bodo s pravo vsebino izkoristili priložno- sti, ki jih nudi lokacija objekta. Tudi s pomočjo župana in postanca Kristijana Janca se bodo razgovori nadaljevali s predstavniki državnih ustanov. Objekti bivse Jutranjke na Radni (foto: V. Zupančič) Ureditev prostorov OS Studenec V prostorih podružnične OŠ Studenec se je ponovno sestala delovna skupina, zadolžena za pripravo idejne rešitve ure- ditve prostorov OS Studenec. S strani projektanta iz Regiona Brežice je bil predstavljen nov predlog umestitve prostorov za vrtec in ureditev učilnic. Predlog predvideva rušenje dela obstoječega objekta in izgradnjo novega prizidka. V njem naj bi bili v pritličju vsi potrebni prostori za oddelek vrtca, v nadstropju pa se na novo izgradita dve učilnici. V sklopu sanacije dela objekta, ki se ne ruši, pa se preuredijo vsi ob- stoječi prostori skladno s šolskimi normativi. Člani gradbe- nega odbora in zaposleni na soli bodo na podani predlog po- sredovali svoje pripombe. Podružnična OŠ na Studencu (foto: V. Zupančič) KSTM na celjskem sejmu SEVNICA, CELJE - Na pravkar zaključenem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se je na svojem prodajnem in pro- mocijskem prostoru predstavil tudi zavod KŠTM Sevnica. Le- tos so se še posebej usmerili v promocijo izletniško zani- mivih točk v občini Sevnica, ki so pisane na kožo skupinam tretjega življenjskega obdobja. V petek, 14. septembra, so organizirali sevniški dan, obogaten z degustacijami ter predstavitvami turističnih možnosti na sevniškem področju. Zanimivost sevniške predstavitve je bila mobilna info priko- lica, izdelana iz lesa in notranje funkcionalno opremljena za promocijo ter prodajo, zunaj pa opremljena s sliko grajske- ga pobočja in povabilom k ogledu sevniških zanimivosti. Vse dni sejma so predstavljali in prodajali razne izdelke sevni- ških ponudnikov (suho sadje, suhomesnati izdelki, ročno iz- delani spominki, vina iz našega območja, izdelki iz medu). Okrogla miza o 3. razvojni osi in variantnih rešitvah V okviru dogajanj pred taborom Slovenske ljudske stranke je bila na sevniškem gradu okrogla miza na temo tretje razvojne osi. Načrtovana nova cestna povezava med severom in jugom Slovenije bo prine- sla nove možnosti razvoja in regijskega povezovanja na več ravneh. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik, direktor Direkcije za državne ceste Vili Žavrlan, Helena Solar, ki strokovno usklajuje pro- jekt, in župan ter poslanec Kristijan Jane so številnim županom in drugi zainteresirani javnosti predsta- vili njihove poglede na umestitev te cestne povezave v prostor, predvsem v osrednjem delu Slovenije, od Celja do Novega mesta. Občina Sevnica od tega projekta pričakuje, da se bo cesta čim bolj približala mestu Sevnica, v teh prizadevanjih ima tudi širšo podporo politične in strokovne javnosti. Ministrstvo za okolje in pro- stor - Direktorat za prostor pa je v Ljubljani organiziral predstavitev študije variant s predlogom najustreznej- še variantne rešitve za gra- dnjo driavne ceste med av- tocesto A1 Maribor-Ljubljana in avtocesto A2 LjubUana- Novo mesto-Obrežje. Studi- jo je naročilo Ministrstvo za promet - Direkcija Republi- ke Slovenije za ceste, izde lal pa jo je konzorcij treh slovenskih projektantskih or- ganizacij. Predstavitev štu- dije je del predhodne anali- ze variant v sklopu postopka priprave Driavnega prostor- skega načrta za novo držav- no cestno povezavo v smeri sever-jug. Ker obravnavana povezava predvidoma preč- ka območje občine Sevnica in ker je ta projekt glede na sla- bo povezanost Sevnice z ve- čjimi urbanimi centri eden najpomembnejših za razvoj naše občine, se je predsta- vitve poleg župana udeležila celotna ekipa, ki se na občini Sevnica ukvarja s to proble- matiko, vključno s člani Ko- misije za spremljanje projek- ta 3. razvoj na os pri Občini Sevnica. Pripravljavci študi- je so udeležencem predstavi- li ožji izbor treh variant, do katerih so prišli po vrednote- nju na osnovi kriterijev pro- storskega razvoja, tehnič- ne funkcionalnosti, varstva okolja, ekonomike projekta in sprejfcmljivosti v lokalnih okoljih, od prvotnih 36-ih va- riant. Predlagane rešitve, ki bodo predstavljale osnovo za nadaljnje podrobnejše vre- dnotenje z optimizacijo po- sameznih navezav, so s strani pričakovanj Občine Sevnica ocenjene kot sprejemljive ob predpostavki možnosti dolo- čenih lokalnih optimizacij, predvsem v smislu povezave med Sevnico in Trebnjem. V kratkem se bo sestala komi- sija za spremljanje projekta 3. razvojna os in obravnavala predstavljene rešitve za obli- kovanje morebitnih dodatnih pobud s strani Občine ter jih posredovala naročniku in pri- pravljavcu študije. Predstavitev projekta 3. razvojna os v Sevnici (foto: V. Zupančič) Otvoritev novih prostorov Knjižnice Sevnica Župan Kristijan Jane, sekre- tarka Ministrstva za kulturo Jelka Gazvoda in direktorica Javnega zavoda Knjižnica Sev- nica Ida Tusar, so v četrtek, 6.9.2007, slovesno s prerezom traku odprli nove prostore Jav- nega zavoda Knjižnice Sevni- ca na Prešernovi ulici v Sevnici. Otvoritev so popestrili učenci glasbene sole Sevnica ter otro- ški pevski zborček Podružnične sole Loka pri Zidanem mostu. Skupna vrednost investici- je, nakupa prostorov v izmeri skoraj 1.160 m2, pisarniške in knjižnične opreme ter računal- niške opreme znaša 1.500.000 EUR. Vrednost nakupa finali- ziranih prostorov od podjetja REAL d.o.o. Novo mesto zna- ša 1.250.000,00 EUR, ki jih bo Občina Sevnica plačala v treh letnih obrokih, vrednost naku- pa opreme podjetja GONZAGA PRO d.o.o. znaša 178.000 EUR, nakup informacijske in komu- nikacijske opreme pa ima vre- dnost 31.700,00 EUR. Investici- ja nakupa prostorov in opreme v višini 1.427.046 EUR je sofi- nancirana s strani Ministrstva za kulturo v znesku 654.903 EUR, nakup informacijske in komunikacijske opreme pa je ravno tako sofinanciralo Mi- nistrstvo za kulturo v višini 19.480 EUR. Knjižnica Sevnica vas vabi, da jih v ustaljenem odpiralnem času obišcete v no- vih prostorih. Otvoritev novih prostorov knjižnice v Sevnici (foto: V. Zupančič) Aktivnosti v zvezi s plovbo na reki Savi in ureditvijo območja na Orehovem Občina Sevnica in KŠTM Sevnica sta v prostorih Mladinskega cen- tra Sevnica organizirala okroglo mizo, na kateri sta javnosti pred- stavila aktivnosti v zvezi z ureditvijo plovbe na reki Savi in ure- janjem športno rekreacijskega območja na Orehovem. Podžupan Občine Sevnica Srečko Ocvirk je opisal zahtevnost postopkov pri- prave in uveljavitve občinskega odloka o plovbi na reki Savi med HE Vrhovo in HE Boštanj ter postopkov priprave driavne uredbe za ureditev plovnosti s čolni na motomi pogon na tern območju, Matej Imperl s KŠTM Sevnica pa je predstavil idejno študijo ure- ditve območja na Orehovem, na katerem se načrtuje ureditev pristana, čolnarne in ostalih športnih ter rekreacijskih površin. Obiskovalci okrogle mize, več kot 20 jih je bilo, večinoma prebi- valcev naselij ob akumulacijskem jezeru HE Boštanj, so pohvali- li dosedanja prizadevanja Občine Sevnica in KŠTM Sevnica ter iz- razili zanimanje za bodoče sodelovanje, pri tern pa opozorili naj bo Občina pri dogovarjanju pri izgradnji HE Bianca pozornejša in pazljivejša na obljube dane pred gradnjo HE Boštanj. Podprli so dejavnosti na reki Savi in ob njej, saj v tern vidijo moinosti za ra- zvoj turizma in ostalih spremljajočih dejavnosti. Območje bodočega pristana in čolnišča ob akumulacijskem bazenu HE Boštanj (foto: V. Zupančič) Posavski obzornik - leto XI, števitka 19, četrtek, 20, 9. 2007____________________________________________________________________SPORT |Q Pred spidvej dirko za veliko nagrado Slovenije Pedersen pred naslovom, se bo Žagarju le odprlo? KRŠKO - V Krškem se te dni zbirajo najboljši spidvejisti sveta, ki se bodo v soboto zvečer pomerili na deseti in predzadnji letošnji dirki sehje Grand Prix oz. za svetovno prvenstvo. V družbi največjih moj- strov vožnje po peščenih stezah bo tudi Ijubljenec krskega občinstva Matej Žagar, ki mu v letošnjem pr- venstvu ne gre najbolje, organizator dirke, Avto moto društvo Krško, pa je povabilo oz. t.i. wild card namenil obetavnemu hrvaškemu spidvejistu Jurici Pavlicu. Serija Grand Prix v Krškem go- stuje že šesto leto zapored, letos pa se prav lahko zgodi, da bo po krški dirki tudi teo- retično znan letošnji svetov- ni prvak. Danec Nicki Peder- sen ima namreč pred prvim zasledovalcem, Avstralcem Leighjem Adamsom, kar 31 točk naskoka, zato je malo verjetno, da bi ga Avstralec še uspel ogroziti v njegovem pohodu na drugi naslov sve- tovnega prvaka. 30-letni Da- nec je bil svetovni prvak že leta 2003, letos pa je skozi vso sezono v izjemni formi. Dobil je uvodni dve dirki pr- venstva v Italiji in v poljskem Wroclawu, nato pa še šesto dirko na Ceškem (V Italiji in na Češkem je zmagal z ma- ksimalnim številom 24 točk!), pa tudi v večini ostalih je bli- zu vrha. Še najbolj mu je skozi sezono za ovratnik di- hal 36-letni avstralski vete- ran Adams, ki je prav tako kot Pedersen dobil tri dirke: obe na Švedskem ter v Latvi- ji. Ostale tri zmage na dose- danjih devetih dirkah so po- brali Šved Andreas Jonsson na Danskem, Britanec Chris Harris in Poljak Tomasz Gol- lob pa na domačih dirkah. Našemu Matej u Žagarju, lani sedmemu spidvejistu sveta, letos ne gre in ne gre. Na devetih dirkah je zmogel le dve polfinalni uvrstitvi (v poljskem Wroclawu je bil 8., na Češkem pa 7.) ter osvo- jil le 42 točk, kar zadostuje za 14. mesto na lestvici. Za osmirn mestom, s katerim bi si mesto v elitni družbi za- gotovil tudi za naslednjo se- zono, zaostaja kar 25 točk. Kljub temu so njegova priča- kovanja pred domačo dirko v Krškem velika, nenazadnje je tu pred dvema letoma s tretjim mestom osvojil svo- je prve stopničke na dirkah za Grand Prix, lani pa je bil šesti. Mojstri peščenih ovalov se bodo gledalcem predstavili že na jutrišnjem popoldan- skem uradnem treningu, so- botna dirka pa se prične ob 19. uri. Po dirki v Krškem je pred vozniki serije Grand Prix le še dirka v nemškem Gelsenkirchnu, ki je na spo- redu 13. oktobra. P. Pavlovič Dosedanje dirke za veliko nagrado Slovenije: 22.6.2002- 1. Ryan Sulli- van (AVS), 2. Tomasz Gollob (POL), 3. Mark Loram (VB), 12.7.2003 1. Leigh Adams (AVS), 2. Nicki Pe- dersen (DAN), 3. Scott Ni- chols (VB), 16. Matej Ža- gar, 17. Izak Šantej, 23. Denis Štojs 4.9.2004 1. Tony Ric- kardsson (ŠVE), 2. Greg Hancock (ZDA), 3. Hans An- dersen (DAN), 9. Matej Ža- gar, 23. Izak Santej 28.5.2005 1. Tony Ric- kardsson (ŠVE), 2. Nicki Pe- dersen (DAN), 3. Matej Ža- gar 22.4.2006 I.Nicki Peder- sen (DAN), 2. Jason Crump (AVS), 3. Tomasz Gollob (POL), 6. Matej Žagar, 14. Matej Ferjan Državni rekord Leskovčanke PIRAN, LESKOVEC - Jelica Majstorovič iz Strelskega društva Leskovec je na državnem prvenstvu s samostrelom za Clane in mladin<-o noct^i=» državna prvakinja z novim driavnim re- kordom 387 krogov. Simona Levičar je na svojem prvem dr- žavnem prvenstvu s samostrelom osvojila drugo mesto, med mladinci pa je bil Marko Arh tretji. Leskovški strelci Simona Levičar, Jelica Majstorovič in Marko Arh______________________________________ Dva para v finalu KRŠKO, SLOVENJ GRADEC - Med štirimi plesnimi pari Plesnega kluba Lukec, ki so nastopili na driavnem prvenstvu v kombina- ciji standardnih in latinsko ameriških plesov, sta najvüjo uvr- stitev, 4. mesto, v kategoriji starejših mladincev dosegla Luka Vodlan in Maja Omovšek. V isti kategoriji sta bila Tadej Draku- lič in Dolores Padevski 10., prav tako tudi Tomislav Kostevc in Eva Radej med mladinci, med pionirji pa sta presenetila Lovro Pečnik in Sara Kučič, ki sta osvojila odlično 6. mesto. Lukčevi plesni pari (Foto: Miro Druškovič) Triatlonci končali sezono KRŠKO, BLED - Krški triatlonci so zaključili sezono na Blej- skem jezeru, kjer se je zbralo kar 499 tekmovalcev iz 14 dr- žav. Med 12 tekmovalci Triatlon kluba Krško so najbolj iz- kazali Jaroslav Kovačič s 3. mestom na olimpijski razdalji, Leni Fafangel z zmago med članicami in Matjaž Merhar s 3. mestom. Ostali so se uvrstili od 5. do 16. mesta. Nasto- pila je tudi štafeta v postavi Borut Mlakar, Jože Župan in Dušan Merhar ter osvojila 7. mesto. Med tekmovalci Multi- sport kluba Krško je Nina Mandl osvojila 5. mesto na evrop- skem pokalu v triatlonu, Blaž Žmavčič je bil 18., Martin Škoberne pa je v cici triatlonu osvojil 5. mesto med mlaj- šimi dečki. Obetaven podmladek krskega tenisa KRŠKO, NOVO MESTO - Na prvenstvu Dolenjske v mini te- nisu je v skupni kategoriji deklic in dečkov zmagala člani- ca TK Krško Pia Fackovič Volčanjk, tretja je bila šestletna Dea Fackovič Volčanjk, Ema Černelč pa je zasedla 4. me- sto. Otroci so se razveselili bogatih nagrad ter uživali v le- pem okolju novomeških teniških igrišc. Najboljši v mini tenisu, med njimt tn clanice TK KrsKo Krški kegljači zmagali v Celju KRŠKO, CEDE - Krški kegljači so začeli sezono v 3. sloven- ski ligi z zmago na kegljišču dvorane Golovec v Celju, kjer so premagali ekipo Petrola s 6:2 oz. 3281:3290. Kegljali so: Perko 516, Kocjan 542, Lučič 549, Golja 552, Laznik 555 in Novak 576 podrtih kegljev. V soboto Krčani na kegljišču v Hrastniku gostijo ekipo Fuiinarja z Raven na Koroškem. Med Slovenijo in Tajsko - KRŠKO - Klub tajskega boksa Krško, ki mu predseduje Sašo Vaš, je tudi v tern šolskem letu pričel s treningi. Ti so ob tor- kih in četrtkih v telovadnici krške srednje sole, ob ponedelj- kih in petkih pa potekajo v brežiškem fitnes centru Arena. Trajali bodo deset mesecev po uro in pol. K vadbi vabijo otro- ke od 8. leta starosti, zgomja starostne meje pa ni. V klub je včlanjenih 30 članov, tre- nersko delo pa opravlja Rožle Jazbinšek. Rožle Jazbinšek se je rodil v Brežicah pred 24 leti, sedaj pa živi v Krikem. Najprej se je ukvarjal s karatejem, osem let pa aktivno trenira tajski boks. Večino znanja si je pridobil na Tajskem in je eden prvih v Slo- veniji, ki je tarn naredil tudi li- cenco. Še vedno je razpet med obe deželi, saj tudi na Tajskem vsako leto preživi več mesecev, kjer si še bolj izpopolnjuje znanje. Je tekmovalec svetovnega razreda v srednje tezki ka- tegoriji in državni reprezentant. V letu 2007 je postal evropski prvak. Tekmovanje je potekalo marca v nemškem Singnu. Med načrti, ki si jih zastavlja, je tudi želja, da bi bil čim bolj uspe- šen trener, ki bi mu na posavskem območju uspelo „narediti" kakšnega uspešnega tekmovalca. Prvo septembrsko soboto pa je obrnil tudi nov list v svojem življenju, saj je v krški dvorani v parku dahnil da partnerici Manueli, s katero v februarju pri- čakujeta naraščaj. M. K. M. Roile Jazbiniek Brežičanke začele z zmago BREŽICE V soboto se je pričela 1.A ženska lisa v rokometu, v kateri med 12 ekipami nastopa tudi ekipa Ženskega roko- metnega kluba Brežice. Brežičanke so v prvem krogu v „ba- lonu" pri OŠ Brežice s 23:18 (12:8) premagale ekipo ŽRK Ško- fja Loka KSI. Pri domaäh je največ golov (devet) dala Tana Sutaj, domača vratarka pa je zabeležila 17 obramb, tudi dve sedemmetrovki. Sicer je v brežiški ekipi pred sezono prišlo do precejšnjih sprememb. Iz kluba se je umaknil dolgoletni sponzor in predsednik kluba Vinko Kranjčič, ki so mu ob tej priložnosti podelili posebno zahvalo. V Kočevje je skupaj z igralko Urško Videnič odšel tudi trener Salvador Kranjčič, Barbara Varlec je odšla v Krim, Tjasa Nadu pa v Novo me- sto. Najodmevnejša okrepitev je bivsa igralka Olimpije Tanja Čigoja, ki je na prvi tekmi prispevala sest golov, ekipo pa po novem vodi Kiemen Stajnko. Novi predsednik kluba je Mar- jan Kolman, v upravnem odboru pa so se Ales Zorko, Stane Ostrelič, Vilma Zupandč in Marjan Veble. Brežiška člarrska ekipa je bila lani šesta v driavi, kadetska pa celo četrta. Kozmus zmagovalec lige AZS CEUE, BREŽICE, SEVNICA - Primoi Kozmus (AK Fit Brežice) je skupni zmagovalec mednarodne lige Atletske zveze Slove- nije. Na finalnem mitingu lige v Celju je bil svetovni podprvak v metu kladiva z metom 79.12 m drugi, saj ga je premagal Madžar Krizstian Pars (79,42 m). Kozmusov klubski sotekmo- valec Jure Rovan je bil v Celju tretji v skoku s palico (5,20 m), Sevničan Borut Veber pa drugi v teku na 800 m (1:52,81) Zmagala Mariborčanka KRŠKO - Odprto prvenstvo za dekleta do 18 let, ki je pote- kalo v organizaciji Teniškega kluba Krško, je dobila Maribor - čanka Lina Pajnik, ki je slavila brez izgubljenega niza. Med drugimi je Pajnikova v četrtfinalu premagala tudi domadn- ko Hano Umek, druga domačinka Mirela Šušterič pa je iz- gubila svoj prvi dvoboj. Sara najhitrejša pionirka SEVNICA, KÖPER - Sara Karlovšek (AK Sevnica) je postala driavna prvakinja med pionirkami U-12 v teku na 600 s ča- som 1:52,45. Ponovno drugi BREŽICE Člani Združenja delovnih invalidov Brežice so se ude- ležili zadnjega letošnjega tekmovanja v ruskem kegljanju in ponovno osvojili drugo mesto med enajstimi ekipami. Letos so bili zelo uspešni, saj so dvakrat zmagali, trikrat pa bili drugi. S tem so zaključili športne aktivnosti v letu 2007, v jeseni pa bodo pričeli s treningi in pripravami na novo športno sezono. Krmeljski šahisti spet za šahovnico KRMEU - Poletne počitnice niso odvzele borbenosti krmelj- skim šahistom, ki so se krepko spoprijeli na hitropoteznem turnirju za mesec avgust za pokat Krmelja. Tokrat je pra- vo vrednost pokazal Zvonko Mesojedec, ki je z 8,5 točka- mi osvojil prvo mesto, drugo mesto pa sta si razdelila An- drej Brcar in Branko Keber s 7 točkami. V skupnem vrstnem redu pa še vedno vodi Brcar pred Mesojedcem, na tret je mesto pa se je prebil Bojan Blažič. CT PROSTI CAS________________________________________________________Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007 Bojana Bratanič Saj samo živim svoje sanje! BREŽICE - Bojana pravi, da je v življenju pomembno ho- teti in si phzadevati, ker se z obojim pride v življenju da- leč. Bojano je oboje naplavilo na Tenerife, največji otok v sklopu Kanarskih otokov. Naju je hotenje skupaj napla- vilo na avgustovski deževen dan, ko je zaokrožila svojih osebnih štiriindvajset let in so mobilne čestitke v različ- nih jezikih delate praznično vzdušje, pa tudi dopolnje- vale najino srečanje, ki se ga je sprva sicer otepala, ker, kot je v pogovoru čestokrat poudarila: » Saj jaz samo ži- vim svoje sanje!«« Tenertfi v Atlantskem morju, okoli 4000 kilometrov od tu ali z avionom šest ur od doma, južno od Španije in 400 kilo- metrov od Afrike, kjer so ek- sotični otoki večne pomladi, kaj to v prvem hipu pomeni? Ko sem na Tenerifih, pogrešam nekoga od tu, starša iz Brežic, če pa sem tu, pa pogrešam ne koga od tarn. Kako se je to vaše hotenje sploh začelo? V Brežicah sem končala Eko- _____^^^^^_^___ nomsko srednjo šolo in vedno sanjala, da bom delala v turiz- mu, ekonomska sola pa zato, ker sem bila rada v gnezdecu. In je bilo potem treba iz varnega gnezdeca... Natanko tako. Odločila sem se za nadaljevanje študija na Vi- soki šoli za turizem v Portorožu, kamor sva odšli z najbolj- šo prijateljico Ano Gudalo, s katero sva si daleč od gnezde- ca dajali oporo, vztrajnost in vzpodbudo... Ana je sedaj v New Yorku. Po soli in študiju pa pride praksa... Res, sola pač da teoretična znanja. Pri nas s poudarki iz psi- hologije, sociologije, znanja jezikov, poslovanja, odnosa do gostov, produktivnosti, kjer pa ni nakazana prava pot, kako vse to in še marsikaj drugega v bistvu tudi dosežeš. Ko pa pri- des z gostom v neposredni stik, se izkaže, kaj to pravzaprav sploh pomeni. Najbolj ga prepričaš z znanjem jezika, pred- vsem pa s simpatičnostjo oziroma, kako ti gosta uspe očara- ti, četudi se pojavi kakšna besedna bariera. Sva že na Tenertfih, pa je vendarle od Portoroža do Kanar- skih otokov ne le sest ur zračne linije, pač pa tudi nabira- nje teoretičnega znanja? Morda se sama prizadevnost prvi trenutek res zdi enostav- na ali pa celo prenapihnjena. Vendar pa sem bila na fakul- teti izbrana na podlagi delovmh izkušenj in znanja jezikov, saj sem morala imeti povprečje ocen nad osem - za praktič- no usposabljanje preko evropskega programa Leonardo da Vinci, ki me je štipendiral za dodatni tečaj španskega je- zika, in sicer za delo na recepciji in kasneje še za animaci- jo - druženje z gosti, zabavanje, usmerjanje gostov, posre- dovanje vseh informacij v hotelu, kar pomeni, da si zrcalo hotela, kot si zrcalo hotela na recepciji in ravno na podlagi animacijskega tima se gosti radi vračajo, kar je seveda do- kaz dobrega dela. Kaj pa to življenje z raznolikostjo gostov? No, ravno ta me je dopolnjevala, dograjevala in poučevala odrugih kulturah, verah, mišljenjih, mentaliteti, pričakova- njih in željah ljudi in gostov hotela. Ti pridejo za mesec dni, se jih navadiš, jih vzljubiš, postanejo del tebe in ti sam del njih. Z nekaterimi ohraniš stike in se veseliš ponovnega sni- denja. Postaneš odprt, širok, ta raznolikost rodi sprejemanje drugačnega popolnoma brez predsodkov. To je eno samo bo- gatenje. Ugotoviš, da želi vsak najti košček miru in sreče, na kratko pa je to kar težko opisati, saj sem delala v petih ho- telih, zadnji je bil Esmeralda Playa. In življenje izza ograje hotela? Če delaš v animaciji, je kar težko govoriti o življenju izza ograje hotela, ampak saj si ga malo ustvariš. Sicer pa jaz tako uživam v tern delu, da se zabavam, zabavajo me na ta način tudi gostje in vsa ta paleta animacij doprinese k temu, da drug drugega zabavamo oziroma polnimo z ener- gijo ali, če povem drugače, je vse to eno zelo pozitivno va- lovanje, skratka - pretakanje pozitivnih energij. Ljudje te tako napolnijo, da greš še naprej s svojo socialnostjo, na plažo, v mesto, v knjižnico, po nakupih, na kavo s prijate- ljico... delaš, se zabavaš in še zaslužiš. Za to moraš biti ro- jen in jaz sem zaljubljena v to življenje. Ali, če kar povem tako, kot sem poslala domov elektronsko sporodlo: dejan- sko iivim svoje sanje! Natja Jenko Sunčič Društvo i Joga v vsakdanjem življenju \ Novo mesto ] : ob ponedeljkih in sredah \ \ od 18.30. do 20. ure od 1.10.2007 dalje. \ ,,100,07/49 02 780,04,^ j _ SSS- Qbt) ^* 040 145 185 ^Jj I ••• S HL? i^^% ••#^1^^^% t t 0ELAVEC m ™" "^ m^^WW4^M * LUKOVAR NOOOME-^ ^" S------------- TASSTAM www.DostavaHrane.com | Jack owe ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^ZLfTWA ^^^^ NENENO-A ** ' tfSŠSL'' "**UK «ATJAŽ PRBTA- BREZ- ' *L** VAMAREt uf&. Jas WA21JSKA _.,. Tunn mist untum NIKUA ------------ I&S/L^^ »ER BAM JUmO """X BOZ>m PERJEPRI VUC0 ^^^K^ k ČU0. ISAAC ^¦B \ KARAKTER NEWTON VA 1 AMERISKI 1ÖRALKA ^ / KITARBT KRAVANJA ' (CARLOS) ITTARMAI ÖSEBMAVTOMOBIL HKWtKA Z VOZNIKOM V JAVNEM PCVKA PROMETU TAKSI IALKA) KRAJ S PLEZALNO MEtTO V STENO PRI ČRNEM KALU (RNI00M PREDKUMIA DAR|L0 ,5^^, _PM!^^ «5aÜec PO(o-oh *** ENA00 0EPARWEU M(n ELEKIR0D na> f+K» UROt OTROftKA SUVK0 •"*" »"» /% — -sssr ~~ ja,- f V80TA NAŠ 1 NACRT «in« ARMTEKT -f POM0Č: „__-, NADAUE- ^^^^ 0Kuf. "»L«• A^fSSoW *S* OrS ajJStr LABtAMKE ^*5" 8LAVAH US« CMeVTOLET ROBKALMK **« SPREMUE- PRROJENA , n^. VALEC SPO8OB-VTHIIIU ----------------- ^IRTGENT KATRAK (AKTON) IETEČI WOCATI NARAST. DECEK RJOVETI POVE- LPETER) ALBANSN ČANJE WfiALKA P0UTK IANCKA) AUA jy. 9ab ----------------- 7BJICA KEJZAR UREJENO REM8 STANJC HRVASW MJEV ^ig1" PEVEC POTNEM <•*** I60RAM li25l«Lji WJCU &&L *~-------------------------^äü/ ^—------------------------- ' ' «eSTO ¦^J (NARECTK) SENEGAL» ZAHOONO) Geslo križanke pošljite do četrtka, 11.10.2007, na naslov: Posavski obzomik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA». Med reievalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike nagrad, ki jih podarja PIZZERIA FONTANA, Pohle & Co d.o.o., Dalmatinova ul. 4, 8270 Krško Geslo 16-17/2007 številke: ZNANJE REŠUJE TEŽAVE Nagrade: 1. nagrada: 3 x školjke 2. nagrada: 3 x pica 3. nagrada: 2 x pica Nagrajenci 16-17/07 številke: 1. Jožica Vintar, Dobrava ob Krki 12, Podbočje 2. Anton Šurbek, Oklukova gora 14 a, Sromlje 3. Anica Borštnar, Krmelj 86, Krmelj E Mestni atrij Brežice NAPOVEDUJEMO v MAB-u Footprints jazz trio sobota, 22. September, ob 20. uh na terasi kavarne Atrij v Brežicah FERK AAATJAŽ- kitara, KRHLANKO BOJAN - bobni, VERTUŠ AAATJAŽ e. bas Fooprints veljajo za trio z izdelano zvočno podobo. Jazz standar- di so zelo melanholično obarvani, kar pričara prijeten „kavarni- ški" ambient. Za trenutek dobijo tudi brezčasen free jazz izraz, ki razpoloženje v hipu obrne na glavo. Pravo nasprotje tega je njihov improvizirana »jazz-etno« glasba. Ta temelji predvsem na mantrični repeticiji, spet s kontrastnimi vložki tako ritem sekcije kot kitarista. Trio se prav zaradi svoje večplastnosti, fle- ksibilnosti in nepredvidljivosti razlikuje od večine podobnih za- sedb pri nas. Vsi trije člani so študentje - Bojan Krhlanko in AAa- tjaž Ferk na Jazz konservatoriju v Celovcu, Matjaž Vertuš pa na gradbeni fakulteti v AAariboru. Ker ustvarjajo prijetne muzikal- ne sledi, so se poimenovali Footprints jazz trio. Koncert organi- zira Društvo študentov Brežice. Vstopnine nil I BtfZttU •«¦'¦> T0ÖU Društvo študentov Brežice in Brežiška info točka Coita prvih borcev 17, 8250 Brežice Tel.: 051 619 815, Fax.: 07/49-64-440 Uradne ure: Pon - tei (9.00 - 15.00), pet (1100 -17.00) rob(9.oo-12.00) ... Na stičiščuzeiene Vrfrine in statvga ntcstncgajedra, v samem srcu Brtžic, smo uredifi varno zavetje za srečanja vseh generacij... Najbofjša kava in drugi osvezifni najtitki ^^^ v kavarni Atrij J^^sojmjetna sprvmßava jfosevnim doživetjem, ko na najfepši terasi . Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007________________________________________________________OBVESTILA HI AVTODELI Uvrščeni smo med vodilna trgovska podjetja z avtomo- bilskimi deli na Hrvaškem z razvejano trgovsko mrežo na področju nekdanje Jugoslavije. Za razširitev svoje dejavnosti v Sloveniji (v neposredni bližini Brežic) iščemo: SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA ZA PRODAJO AVrrOMOBILSKIH DELOV • V., VI., VII. stopnja izobrazbe • večletne delovne izkušnje na področju prodaje • dobro poznavanje avtomobilskih delov • aktivno znanje tujih jezikov : hrvaški, angleški in nemški • prednost imajo kandidati z dodatnim znanjem italijanščine PRODAJALCA V TRGOVINI Z AVTOMOBILSKIMI DELI • IV, V. stopnja izobrazbe prodajalec, avtomehanik ali drugo • večletne izkušnje pri prodaji avtomobilskih delov • znanje hrvaškega jezika • prednost imajo kandidati z znanjem nemščine Drug! splošni pogoji: • urejenost, točnost, komunikativnost, • smisel za prodajo in veselje do dela s strankami • računalniška pismenost (Windows, Office) • vozniški izpit B kategorije • iznajdljivost, sposobnost vplivanja in skupinskega dela • sposobnost prevzemanja odgovornosti in pozitivnega pri- stopa k reševanju problemov • prednost imajo nekadilci Ponujamo: redno delovno razmerje za nedoločen čas in stimulativno nagrajevanje. Vaše ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo tudi prevedene v hrvaščino v 14. dneh na naš naslov: VELAS d.o.o. (za natječaj) Vukomerička b.b. 10410 VELIKAGORICA Republika HRVATSKA ali po e-mailu: msugnetic@velas.hr ODVBTNIK DUŠAN DORNIK CESTA KRŠKIH ŽRTEV 40 8270 KRŠKO Me sodeUvko TAJNICO za opravljanje tajniških in pisarniükih opravil. Pogoji: • V. ali VI. stopnja šolske izobrazbe upravne, ekonomske ali druge ustrezne družboslovne smeri, • obvladovanje deset prstnega slepega tipkanja, • dobro poznavanje dela v okolju Windows in Microsoft Office, • 3 leta delovnih izkušenj, • poznavanje osnov zemljiške knjige in sodnega poslovanja. Kandidatke na) prošnji predložijo kratek tivljenjepis z navedbami dosedanjih zaposlitev in z dokazili o svoji šolski izobrazbi terjo pošljejo na zgoraj navedeni naslov. Z izbranim kandidatom-ko bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen tas s 3 mesečnim poskusnim delom. PLAVALNI KLUB CELULOZAR KRŠKO VABI K VPISU V A) ZAČETNI TEČAJ PLAVANJA ----J$X^_ B) NADAUEVALNO SOLO PLAVANJA C"SSJ5*" Trenerji Plavalnega kluba Celulozar Krško s svojimi dolgole- tnimi izkušnjami vsako leto naučijo dobro plavati veliko mla- dih. Naši programi so namenjeni tako neplavalcem kot tistim, ki bi se radi naučili boljše plavati. Zainteresirane vključimo tudi v našo športno tekmovalno šolo. Svojega otroka lahko prijavite preko e-pošte: pk.celulozar® volia.net, faxa: 074811571 ali po pošti na naslov PK Celulozar Krško, pp 6, 8270 Krško. Navedite otrokovo ime in priimek, rojstne podatke, naslov in kontaktno številko staršev. Dodatne informacije lahko dobite na gsm 041 743 099 (Bo- štjan Bajc, vodja plavalne sole). Vabljeni! ObžorniK! redakcija@po$avje. info TeL:07 49 05 782 I Kmečka zadruga Sevnica z.o.o., Savska cesta 20 c, 8290 Sevnica, tel.n.c: 07/81 63 600 • Odkupi goveda, mleka, lesa in ostalih kmetijskih pridelkov, tel.: 07/81 63 608 • Klanje govedi in prodaja mesa, tel.: 07/81 63 640 • Izdelovanje barjenih. poltrajnih in trajnih mesnih izdeikov na klasičen način, tel.: 07/81 63 640 ©aBBflWfTlm— Trgovine s kmetijskim in gradbenim repromaterialom: Sevnica, tel 07/81 63 630, Tržiiče, tel.: 07/81 63 670, Šentjanž, tel.: 07/81 63 682, Studenec, tel: 07/81 63 690, Bučka, tel.: 07/38 46 700, Senovo. tel 07/48 81 330 Dolenja vas pri Krikem tel. 07/49 88 712 Dobova, tel: 07/49 92 850, Bizeljsko, tel: 07/45 20 350 Trgovine zžJvili in biseji: Izidor v Sevnic», Tržišče, Šentjanž, Bučka, Studenec in Dolenja vas Vrtni canter Dalija v Sevnici tel: 07/81 63 638 NOVO! NOVO! 27.9. tudi kmetijskotehnična trgovina v Kostanjevici KOC Kostanjevfca Ki*ka casta 6 ŠOLSKI CENTER !Krsko - Sevnica IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V Solskem tetu 2007/08 Vas vablmo k vptsu v poklicno tehniiko Izobraževanj« (PTI) • STROJNITEHNIK • ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK • ELEKTROTEHNIK ENERGETIK samostojno izobratovanj«: • za prkjobltev pokltca v vseh programih, ki jih §C Kriko - Sevnica izvaja v rednem programu VPIS ponedeljek 24 9 20i,7ot-if, im v SC Krsko St/'nca CK2 131. Kriko INFORMACIJE: 07 490 64 00 ^^STANDOM ^^^_l^_^BaB^BaHBaBBHIBIIl_^BaaBla___ Izjemna ponudba stanovanj v Brežicah! • atraktivna lokacija • lastno parkimo mesto • dvigalo, domofon • urejena etažna lastnina • vseljivo takoj • cena m2 od 1.500 do 1.642 € Telefon: 07 33 80 455 Fax: 07 33 80 456 GSM: 051 360 006, 051 616 416 e-pošta: standom.nepremffisiol. net splet: www.standom-nepremicnine.si STANDOM NEPREMIČNINE posredništvo in storitve d.o.o. Novi trg 11. 8000 Novo mesto modra ideja za zmagovalne resitve POSTAVITE SI NOVO SPLETNO STRAN ŽEVENEMTEDNU! Že v tednu ali dveh imate lahko postavljeno novo spletno stran. ki bo učinkovito krepila ugled vašega podjetja. Hkrati pa bo s privlačno predstavitvijo vaše ponudbe postela tudi nov vir prodajnih kontaktov! Ergonomija postavitve vsebin in intuitivna navigacija bosta uporabnikom olajšali seznanjanje z informacijami o vašem podjetju in jih pritegnila, da se bodo na vaši strani zadržali dalj časa, izvedeli o vaši ponudbi več in se vam na koncu tudi oglasili večkrat - bodisi s priporočilom ali naročilom! Možnost samostojnega urejanja vsebin B / u » Je vključena že standardno! := |=i^-1 Tako lahko dodajate novice in ' —f9jM slike ° novostih vase ponudbe >^* - kadarkoli in od koderkoli! cm __ Največji učinek na cn^monitorja 1 Poskrbeli bomo, i da bo učinek vaše i spletne strani na i cm2 kar največji! NAJ VAŠA SPLETNA STRAN POSTANE UČINKOVITO TRŽENJSKO ORODJE Oglasite se na naši spletni strani ali pa nas kontaktirajte na: www.modraideja.com Modra Ideja, Stanislav Levičar s ; ^p ! 041/282-885 1 I info@modraideja.com I rv _ V Wurmoeuektrarna hoo I/ BRESTANICA fl9C7 OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - AVGUST 2007 B . . A Proizvodnia Obratovalne ure Število zagonov Proizvodna enota „.,,,. ' , . ,,, , v (kWh) (ura) (število) Plinski bloki PB1.PB3, PB4inPB5ter «or-oenoi itq oa pamabloka 12.626.023 179 28 TA1 in TA2 MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ -AVGUST 2007 Proizv. SO NO CO Dimno stevilo Gortvo " " enota mg/m1 mg/m' mg/m' Bacharach PB 1 KOEL 194 333 17 2 PB2 ZP 15 271 5 0 KOEL 250 379 20 0 PB3 KOEL 99 314 1,2 1 Pt4 ZP 1.2 68.8 0,2 0 KOEL 16,6 63 2.3 0 «5 ZP 0,5 72,2 1,3 0 KOEL 17,7 80,7 2,6 0 ZP ¦ zemeljski plin KOEL - kurilno olje ekstra lahko Ill B| OBVESTILA__________________________________________________Posavski obzomik - leto XI, števitka 19, četrtek, 20. 9. 2007 KnjiznicaBrežice Svet Knjižnice Brežice na podlagi 20. člena Odioka o ustano- vitvi javnega zavoda Knjižnica Brežice (Ur. I. RS, št. 87/2003) in sklepa Sveta Knjižnice Brežice o postopku izbora in imenovanja direktorja/direktorice javnega zavoda Knjižnice Brežice z dne 05.09.2007 objavlja razpis za direktorja/direktorico Knjižnice Brežice Kandidati/Kandidatke morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: imajo univerzitetno izobrazbo humanistične ali družboslovne smeri, imajo opravljen strokovni izpit (v kolikor imenovani kandidat nima opravljenega strokovnega izpita iz bibliotekarske stroke, ga je dolžan opraviti v skladu z 39. čl. ZKnj-1 (Ur. I. RS, st. 87/01) v roku dveh let od imenovanja), imajo najmanj 7 let delovne dobe, - imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti, izkazujejo znanje slovenskega jezika, - imajo vsaj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih oziroma vodstvenih delih. K prijavi morajo kandidati/kandidatke predložiti program dela knjižnice za mandatno obdobje. Mandat direktorja/direktorice Knjižnice Brežice traja 5 let. Kandidati/Kandidatke pošljejo pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v zaprti ovojnici z označbo "Ne odpiraj-javni razpis: direktor/direktorica Knjižnice Brežice" priporočeno na naslov: Knjižnica Brežice, Svet Knjižnice Brežice, Trg izgnancev 12b, 8250 Brežice v roku 15 dni od objave razpisa. Kandidati/Kandidatke bodo o izbiri obveščeni najkasneje do 01.12.2007. LJÜDSKA ÜNIVERZA ^72P KRŠKO učimo se za življenje \tebi k vpisu v OSNOVNO ŠOLO ZA OORASLE - 7., 8. in 9. razred, TEČAJE: TUJI JEZIKI angleSčina nemščina. italijanSčina, francoiöna SLOVENSKI JEZIK - priprava na izpit za državtjanstvo RAČUNALNIŠTVO zaietni, nadaljevalni tečaji VOZNIK VILIČARJA, STROJNIK TGM STROJEPISJE na računalniku KNJIGOVODSTVO na računalniku TRGOVINSKI POSLOVODJA - pnprava na izpit ŠIVANJE IN KROJENJE KUHANJE, PEKA VZGOJAOTROK, MEDOSEBNI ODNOSI.. EKOLOŠKO VRTNARJENJE v domačem vrtu USPOSABUANJE ZA NPK MASER, ŠTUDIJSKE KROŽKE, UNIVERZO ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBOOBJE: tujijeziki, računalništvo, ustvarjalne delavnice, tečaji in predavanja - za starejše od 50 let ŠTUDUSKE KROŽKE. Katalog izobraževalnih programov za odrasle in vse informabje: Ljudska univerza Krško. Oalmatinova ulica 6. Krško M«fon: 488 11 73, e-poSta: info@lukrsko.*i KINO SPOREDI V POSAVJU Kino Servis Brežice: • Četrtek, 20. 9., petek, 21. 9., sobota, 22. 9., in ne- detja, 23.9., ob 18.30: komedija Vsemogočni Evan (95 min), ob 20.30: triler Izdajalec (110 min) Kulturni dorn Krško: • Petek, 21.9., ob 20.00: akcijska znanstvena fantastika Transformerji (143 min) • Sobota, 22.9., ob 18.00: animirana družinska komedi- ja Ratatouille (110 min), ob 20.00: akcijska znanstvena fantastika Transformerji (143 min) • Nedelja, 23.-9., ob 18.00: animirana družinska komedi- ja Ratatouille (110 min) • Sobota, 29.9., ob 18.00: animirana družinska pustolo- vščina Divji valovi (85 min), ob 20.00: komedija Napum- pana (129 min) • Nedelja, 30.9., ob 18.00: animirana družinska pustolo- vščina Divji valovi (85 min) Kultuma dvorana Sevnica: . Petek, 21. 9., ob 17.00 in sobota, 22. 9., ob 19.00: komedija Simpsonovi (86 min, sinhronizirano) • Sobota, 29.9., ob 19.00: komedija Napumpana (129 min) Podarim morskega prašička, starega 1 leto. Tel.: 051 685 925 Na Senovem prodam obno- vljeno st. hišo, CK, KTV, te- lefon, Yi podkletena, 150 m2, cena po dogovoru. Tel.: 031 580 122 Prodam vinograd s 750 tr- tami, voda, elektrika, z na- črtom, gradbenim dovolje- njem, ob asfaltni cesti, k.o. Sromlje. Tel.: 041 842 384 Prodam dvosobno stanova- nje v Brežicah, miren in ure- jen blök, bližina Spara, vrt- ca, sole, centra. Tel.: 041 385 538 V najem oddam dvosobno opremljeno stanovanje v Kr- škem - Videm, 3. nadstro- pje. Tel.: 041 602 935 V najem vzamem hišo, lah- ko tudi pri ostareli osebi, v Dobovi ali okolici. Tel.: 051 258 501 Kupim stanovanje v Krškem, z balkonom. Tel.: 031 285 351 Kupim zazidljivo zemljišče ali starejšo hišo na Raki ali v okolici. Tel.: 041 369 641 Podarim otroški voziček in večjo previjalno mizo. Tel.: 051 306 622 Podarimo dva meseca stare- ga mešančka med zlato pri- našalko in bernskim planšar- jem. Tel.: 040 634 737 Oddam mlade papige bara- band in veliki Aleksander. Tel.: 07 49 71 452 Prodam Citroen Saxo 1.0, letnik 1999, 100.000 prevo- ženih km, kovinsko srebrne barve, 5 vrat, cena: 1.850 €. Tel.: 031 306 014 Prodam Škodo Fabio kom- bi 1,4 TDI, letnik april 2005, 45.300 km, peščene barve, cena po dogovoru. Tel.: 031 580 122 Prodam Golf JXD, letnik 1989, registriran 01 /08, bele barve. Tel.: 031 598 272 Prodam Mercedes 280 c, l. 94, prevoženih 120.000 km, črne barve, servisna knjiga, prvi lastnik, cena: 3.900 €. Tel.: 031 524 204 Prodam Zetor 5211, original ogrevana kabina, hidravlič- ni volan, možna menjava za Ursus 335 ali IMT 539 in BCS bencin - petrolej. Tel.: 041 552 915 Ugodno prodam kozo, srna- ste pasme. Tel.: 031 340 515 Prodam telička sivčka, sta- rega 3 mesece. Tel.: 07 81 44 272 (zvečer od 20. do 21. ure) Prodam tri prašiče, težke 130 150 kg. Tel.: 031 306 136 (po 20.00 zvečer) Prodam burske mladice z ro- dovnikom ali brez in traktor- sko nošeno škropilnico 250 I s PVC cevmi. Tel.: 041 328 032 Prodam odojke od 25 kg na- prej.Tel.: 041 842 384 Prodam kozo srnaste pa- sme, dobro mlekarico, in mlado kozico, staro pet me- secev. Tel.: 041 527 527 Prodam odojke, težke 20- 30 kg, in grozdje, žametna črnina, cena po dogovoru. Tel.: 041 321 742 Prodam novo peč na trda go- riva, cena po dogovoru. Tel.: 031 410 703 (po 16. uri) Prodam letošnjo koruzo, ra- sti na Ravnah, in nekaj do- mačih orehov. Tel.: 07 49 77 603 Prodam manjšo grebensko kosilnico Batuje, cena: 200 €. Tel.: 051 390 577 Prodam drva, bukova ali mešana, kratko žagana in razsekana, možna dostava. Tel.: 041 439 908 Prodam mešana suha drva, cena po dogovoru. Tel.: 041 583 920 Prodam beli jedilni krompir Kalinfort in Romano. Tel.: 07 49 67 826 Prodam koruzo v zrnju, 300 kg. Tel.: 07 49 59 088 Prodam rdeče vino in žame- tno črnino. Tel.: 07 49 51 577 Prodam suhi fižol v zrnju in domačo skuto s kislo smeta- no. Tel.: 031 484 058 Prodam sadni mlin z grani- tnimi kamni ter tri nakladal- ke sena za 100 €. Tel.: 07 49 69 474 Prodam krompir Kenebek, grozdje samorodnico in ne- kaj ječmena. Tel.: 07 49 74 048 Prodam koruzo v zrnju. Tel.: 07 49 57 155 Prodam štiri različne citru- se, s cvetličnim loncem in zemljo, kom. 30 €. Tel.: 051 815 513 Prodam krompir za ozimnico in ovinjene hrastove sode. Tel.: 041 581 492 Prodam žametno črnino in modro frankinjo, 1 L za 1 €, in zazidljivo parcelo pri Le- skovcu. Tel.: 041 793 067 Prodam domače žganje - sli- vovka 5 €, sadjevec 4 €. Tel.: 041 490 326 Prodam grozdje žametna črnina 0,45 €, mešano belo 0,40 €. Tel.: 07 49 56 664 Prodam novo digitalno mi- krovalovno pečico Gorenje in električnega pastirja za manjše ograje. Tel.: 051 306 622 Prodam žensko bundo - nu- trija, temno rjavo, Š-46, dolžine 123 cm, malo noše- no, cena: 1.500 €. Tel.: 030 911 534 OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA YILKAMZERSTVO, NTOMARKFT, BAR, ROČNA AVTOPRU \ICA_ CKŽ 132 B. 8270 KRŠKO I TEL.: 07/490 34 70, FAX: 07/490 34 71, GSM: 041/697 83» | dvoriščna vrata in ograje, kovinska vrata """"^"^•^fc^^^^ Pooblaičeni zastopnik: I Robert Lajkovič s.p. ' Veliki Podlog 1a 8273 Leskovec Tel.: 07/49 77 090 Gsm: 041/766 345 Zaren **" rnuntüzd • procLyu • _*_t vis TU JE LAHKO VAŠ OGLAS! Marketing tel: 07 49 05 780, E-pošta: marketing@posavje.info www.motorii-mach.si NUDIMO VAM DEVET RAZLIČNIH MODELOVI Serijo skuterjev s štiritaktnim motorjem 50, 125. in 150 ccm Jtrm» OMt» 731 1000 f>*#ira FS 50QT-3 4^4«€ l 850 € FS 50QT L 790 € Telefon: 040/218 217, Fax: 01/541 77 31 E-pošta: info@motorji-mach.si TRGOVINAl ZAOTROKE l od 0 do 14 let Nudimo vam: j Q«mlr>| - OBLAČILA - CICIBAN OBUiT^M - OPREMA - IGRAČE Vablj^^ OTROŠKISEDEŽI, VOZIČKIRAMATTI ß TELSAT ds>.o. fy \ - AMTENSKI SISTEMI V - KLIMA NAPRAVE \ www.Msat.sl, ¦maH: tstaat@slol.net CPB13, 8Z80 Brsstsfltca, tat.: 87/48 73 &00 Prodaja, moiitaža, servis GSM; 041 62S 406________ TMS BREZICE d.o.o. SBRVIS, TROOVINA, HIDftAVLIKA „- izd«lava m hldravllčnih cevi • prodaja in servis motornih kosilnic, . * iag in *kropilnlc I m Gotovinski popusti, I I možnost nakupa z ^t BAN - KREDI"Pom ^ _^ _ -„^^ ¦p*J* *•• 825° Brežic«, T«l.: 07/ 49 66 650, www.tmTbr«zIc7^| Posavski obzornik - leto XI, števiika 19, četrtek, 20. 9. 2007___________________________________________________________OBVESTILA ^ Prodam 80-1 akvarij s pripa- dajočo opremo, lepo ohra- njen. Tel.: 051 306 622 Prodam cviček in tekoči trak za spravilo koruze, dolžine 6 m. Tel.: 041 954 258 Prodam malo rabljen štedil- nik na trda goriva, priklju- ček za dimnik na desni stra- ni. Tel.: 041 290 036 Prodam strešnike Bramac, stare 7 let, streha dvoka- pnica, cca. 70 m2, Brežice. Tel.: 031 339 490 Prodam visokotlačni čistilec WAP DX 800, malo rabljen, ali SC 930 obnovljen, popol- noma brezhiben. Tel.: 041 420 698 Prodam ugodno betonske zi- dake 25x20x40, 480 koma- dov, in 35 vreč apna, cena po dogovoru. Tel.: 041 374 392 Prodam jedilni kot, dva sto- la in raztegljivo mizo, lepo ohranjeno, ter R5 Campus, 1.93. Tel.: 041 241 560 Prodam kovinsko cisterno za kurilno olje, 2000 l, rablje- no. Tel.: 031 450 095 Ugodno prddam lesena okna in balkonska vrata raznih di- menzij. Tel.: 041 835 050 Ugodno prodam pograd s predali proizvajalca Izi mo- bili. Tel.: 041 745 725 Ugodno prodam vgradni po- mivalni stroj, pečico, steklo- keramično ploščo, vse Gore- nje, s kuhinjskimi elementi. Tel.: 031 306 191 Prodam prtljažnik za Xsaro Picasso in Fiat Tipo ter lita platišča za Xsaro Picasso. Tel.: 041 713 245 Ugodno prodam avtosedež (jajčekod Odo 13 kg). Tel.: 041 587 341 Prodam plastično vinsko kad 500 l in 750 l, v okolici Sevnice, cena po dogovoru. Tel.: 031 725 651 Pomoč: Iščem mlajšo upoko- jenko, po možnosti z lastnim prevozom, ki bi bila pripra- vljena pomagati starejši in- validki na domu. Tel.: 07 49 78 337 Stiki: Sem 42-letni fant s kmetije in želim spoznati dekle za skupno življenje. Tel.: 07 49 57 800 Stiki: Upokojenec, vdovec, nekadilec, s hišo in viken- dom, gmotno finančno pre- skrbljen, išče primerno dru- žico do 65 let. Tel.: 07 81 88 091 E MESTNI ATRIJ Cesta prvih borcev 17, Breiice Kavarna in galerija Atrij Kjer se dotikata zelena Vrbina in staro mestno jedro BreHc Evropski jeziki malce drugače KRŠKO - Ob evropskem dnevu jezikov (26. 9.) in svetovnem dnevu turizma (27. 9.) v Mladinskem cental Kriko v okviru točke Europe Direct pripravljajo projekt „Evropski jezfki malce drugače". Pro- jekt, katerega cilj je spodbujanje večjezičnosti in vseživljenjske- ga učenja, vključuje sedemurne brezplačne delavnice nemškega, francoskega in španskega jezika, ki bodo potekale 24., 26. in 28. septembra ob 18. uri v MC Krško. Zaključek delavnic bo potopisno predavanje v petek, 28. septembra, ob 19. uri v Cebeln'aku, nanj pa poleg udeležencev delavnic vabijo vse, ki jih privlačijo potova- nja. Udeleženci se lahko prijavijo na eno delavnico, imeli pa bodo tudi priložnost vpisa v začetne tečaje navedenih jezikov. P.P. Telovadba za dojenčke KRŠKO V oktobru, vsak torek med pol enajsto in pol dvanaj- sto, bodo v telovadnici krškega vrtca v sodelovanju z Zdra- vstvenim domom Krško pričeli z organizirano vadbo za mami- ce na porodniškem dopustu in njihove dojenčke od 3. do 12. meseca starosti. Program, ki je brezplačen, bo zajemal gim- nastične, raztezne in dihalne vaje, ki pripomorejo k boljši gi- bljivosti, k moči in h kondiciji materinega telesa. Ob glasbi bodo v vadbo vključeni otroci, ki jim bodo na ta način spod- budili njihov gibalni razvoj. Za koordinacijo je zadolžena viš- ja delovna terapevtka Irena Kovačič, program pa bo izvajala diplomirana medicinska sestra Vlasta Curhalek. M. K. M. KAM V POSAVJU ¦ VODNIK PO PRIREDITVAH Prireditve med 20. septembrom in 3. oktobrom Četrtek, 20. 9. • ob 19.00 v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki: odprtje razstavnega projekta Romana Makšeta Slišati/Arhiskulptostrukcije • ob 19.00 v galeriji na gradu Sevnica: odprtje razstave Sto- jana Schafferja Petek, 21. 9. • od 9.30 dalje v Dvorani v parku Krško in na ulicah starega dela Krškega: posvet o obnovljivih virih energije in sreča- nje avtomobilov na rastlinska olja • ob 15.00 na štadionu Matije Gubca Krško: uradni trening pred spidvej dirko za VN Slovenije • ob 18.00 v Cebeln'aku (MC Krško): filmski večer ob med- narodnem dnevu miru • ob 20.00 v MC Sevnica: potopisno predavanje Jureta Ure- ka „Zambija neodkriti biser Afrike" • ob 20.00 v Kulturnem domu Podbočje: gledališka predsta- va Teatra Čbelca „Naš moment" • ob 21.00 v klubu MC Brežice: koncertni večer - skupini Chakra in Sinapsa • ob 22.00 v MC Sevnica: tematski večer - Led zeppelin - biografija Sobota, 22. 9. • od 10.00 do 12.00 v MC Sevnica: ustvarjalne likovne de- lavnice za otroke • ob 10.00 v Bivaku Senovo: ustvarjalne delavnice za otro- ke • ob 19.00 na štadionu Matije Gubca Krško: spidvej dirka za VN Slovenije • ob 19.00 na gradu Rajhenburg: Proslavljamo skupaj pri- reditev ob 50-letnici Zveze kulturnih društev Krško • ob 20.00 v MC Sevnica: First chance festival, 11. del • ob 21.00 v Cebeln'aku (MC Krško): veliki posavski hip-hop koncert Nedelja, 23. 9. • ob 11.00 pri spomeniku padlih borcev na Okroglicah: pro- slava an Okroglicah • ob 17.00 v Galeriji Krško: odprtje razstave fotografij čla- nov Društva ljubiteljev fotografije Krško ob 10-letnici de- lovanja • ob 19.00 v Šentjanžu: igra na prostem Miklova Zala Ponedeljek, 24. 9. • ob 18.00 v OŠ Sava Kladnika Sevnica: predavanje za starše „Skrivnost dobre komunikacije med starši in otroki", pre- dava Mateja Petric • ob 18.00 v 0Š Jurij Dalmatin Krško: predavanje za star- še „Kaj pomeni doslednost in postavljanje meja", predava dr. Zdenka Zalokar Divjak • ob 18.00 v OŠ Brežice: predavanje za starše „Kako rav- nati, kadar se vaš otrok vede neprimerno", predava So- nja Bobek Simončič • ob 18.00 v MC Krško: delavnice „Evropski jeziki malce drugače" • ob 18.00 v Cebeln'aku (MC Krško): filmski večer ob svetov- nem dnevu srca • Sreda, 26. 9. • ob 18.00 v MC Krško: delavnice „Evropski jeziki malce drugače" • ob 18.00 v Cebeln'aku (MC Krško): filmski večer ob evrop- skem dnevu jezikov Četrtek, 27. 9. • ob 18.00 v klubu in avli Kulturnega doma Krško: dan odpr- tih vrat Društva Joga v vsakdanjem življenju • ob 18.00 v Cebeln'aku (MC Krško): filmski večer ob svetov- nem dnevu turizma Petek, 28. 9. • od 13.00 do 15.00 v učilnici RK Sevnica, Glavni trg 44: skupna akcija Rdečega Križa Slovenije in Vala 202 „Sekun- de rešujejo" - brezplačen prikaz temeljnih postopkov oži- vljanja • ob 16.00 v MC Krško: usposabljanje za prostovoljce Nam se rola brez drog in alkohola in TSV • od 17.00 dalje v Artičah: artiški dnevi športne igre na igrišcih v Artičah, ob 19.00 zaključek s pogostitvijo na Ba- novi domačiji • ob 18.00 v MC Krško: delavnice „Evropski jeziki malce drugače" • ob 19.00 v Kulturni dvorani Sevnica: koncert Neishe • ob 19.00 v Cebeln'aku (MC Krško): potopisno predavanje „Evropa malce drugače" • ob 21.00 v klubu Kulturnega doma Krško: koncert zased- be Funtango Sobota, 29. 9. • ob 10.00 pred Bivakom Senovo: pohod ¦ iskanje skrite- ga zaklada • ob 10.00 v MC Sevnica: delavnica Vsi drugačni - vsi ena- kopravni • od 14.00 dalje v Artičah: artiški dnevi delavnice izde- lovanja aranžmajev iz jesenskih plodov ter prikaz starih ljudskih običajev, ob 15.00 postavitev vaške tržnice z do- mačimi dobrotami, ob 17.00 srečanje ljudskih pevcev z gosti, ob 18.00 druženje pod šotorom • ob 18.00 v Cebeln'aku (MC Krško): filmski večer ob svetov- nem dnevu gluhih • ob 20.00 pred Caffe Central's v centru Sevnice: kitariada starih bandov - skupni koncert bivših pop-rock ansamblov Posavja, Zasavja in Dolenjske Nedelja, 30. 9. • od 7.00 dalje v Artičah: artiški dnevi tekmovanje v kuha- nju golaža med vasmi KS Artiče, ob 8.30 koračnica Pihal- nega orkestra Kapele, ob 9.00 tradicionalni pohod po arti- ški sadjarski poti, ob 12.00 zaključek pohoda in zabava • ob 16.00 v Hramu Vrbovega Loga na Brezovski Gori: delav- nica priprave biodinamičnih preparatov • ob 18.00 v Kulturnem domu Krško: predstavitev zborni- ka ob 850-letnici prve pisne omembe Vidma ob Savi in iu- pnije sv. Ruperta • Ponedeljek, 1. 10. • ob 18.00 v OŠ Jurij Dalmatin Krško: predavanje za starše „Kako pomagati otroku pri učenju", predava Mateja Pe- tric • ob 18.00 v OŠ Brežice: predavanje za starše „Ustvarjal- nost na področju medosebnih odnosov v družini", predava dr. Zdenka Zalokar Divjak Torek, 2. 10. • ob 9.00 v Kulturni dvorani Sevnica: pričetek 5. leta delo- vanja Univerze za tretje življenjsko obdobje s predava- njem Spomenke Hribar 0 spravi in drugih aktualnih doga- janjih v Sloveniji • med 14.30 In 18.00 na plošcadi pred OŠ Senovo: delavni- ce ob tednu otroka • ob 16.00 v Športni dvorani Sevnica: plesno-športna pri- reditev in izid zbornika ob 225-letnici šolstva v Sevnici, otvoritev narovoslovne učilnice v šolskem parku • ob 18.00 v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice: pred- stavitev knjige otroških pesmi avtorice Antice Marijanac in ilustratorke Zinke Žnideršič z naslovom"Kdo gre z nami" Sreda, 3. 10. • ob 10.00 v Dvorani v parku Krsko: posvet o bioloških čistil- nih napravah • ob 17.00 v Kulturni dvorani Sevnica: lutkovna predstava Gu- sar Berto • ob 18.00 v kulturni dvorani Senovo: koncert Andreja Str- meckega - Čarobno popotovanje z glasbo okrog sveta, med 20.00 in 21.30 v avli Doma XIV. divizije Senovo: ples za mlade med 13. in 18. letom starosti • ob 18.30 v Galeriji Ana Sevnica: začetek nove sezone vadbe joge z Društvom Joga v vsakdanjem življenju Novo Mesto BREZPLAČNI MALI OGLASI Brezplačni mali oglas lahko odda le fi- zična oseba, izključno preko objavtje- nega obrazca v Posavskem obzomiku in za nekomercialne namene. Vsak bralec lahko objavi v posamezni šte- vilki praviloma le po en oglas. Za po- novno objavo mora naročnik ponovno poslati naročilo, vendar bomo oglas z isto vsebino objavili največ dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana čitlji- vo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primeru, da bo mali oglas daljši od 20 besed, ga bomo skrajšali. Pridržujemo si pravico spremembe vsebine in zavr- nitve oglasa. Za resničnost in verodo- stojnost objavljenih oglasov odgovar- ja naročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nu- denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o prepre- čevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, St.: 36/2000) v 2. od- stavku 6. člena določa, da je naroč- nik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identite- ti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred izidom časo- pisa, na naslovu: Posavski obzornik, Trg M. Gubca 3, 8270 Kriko. : KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 20 BESED l Vsebina oglasa:______________________________________________________________ 'Telefon:______________________ Podpls: ______________________________ '. /^V 1_ ^P^X.^!1 • T/r Strinjam se z objavo o$tasa v Posavskem obzomiku! iUDzorniJv -Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo.____________ 4me in priimek:________________________________________________________ lUHca, kraj:________________________________________________ -Pošta:____________________ Kontaktni telefon:________________________ '^^}........................................ POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 E-pošta: redakciia@posavie.info TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Glavni urednik Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Trženje in promocija Bojana Kunej tel.: 07 49 05 780 boiana. kunei&posavie. info Posavski obzornik izhaja od 15.12.1997zapodročjeobčin Krško, Brežice in Sevnica, od 1.1. 2007 za občino Kostanje- vica na Krki. Rok za rezervaci- jo oglasnega prostora v nasle- dnji številki je 26. September. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgo- varjajo njihovi uredniki. Tisk Delo - Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada 24.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 4. oktobra 2007. ObzorniK W ZADNJASTRAN Posavski obzornik - leto XI, številka 19, četrtek, 20. 9. 2007 Nataša Pinoza, Miss Universe 2006, ekskluzivno za Posavski obzornik Izkusnje so naložba za prihodnost SEVNICA - V Sant Moritzu se je letos prvič odvijal »World Art Masters projekt«, ki želi povezati najbotj nadarje- ne umetnike iz sveta glasbe, fotografije, filma in slikarstva ter nagraditi za ustvarjalno delo najboljše. Srečanja, ki je potekalo konec meseca avgusta v tern prijetnem švicarskem mestecu, se je udeležila tudi 180 centimetrov visoka in 65 kilogramov težka manekenka in fotomodel Nataša Pinoza, Sevničanka, ki je v lanskem letu osvojila naslov Miss Universe 2006 in krono najlepše predala v letošnjem aprilu naslednji najlepši. Nataša, ki bo v priho- dnjih dneh, natančneje 24. septembra, praznovala 24. rojstni dan, se je povabilu na klepet prijazno odzvala. Nataša, kakšni so občutki, ko dobiš lento z naslovom najlepše? Občutki, ko te okronajo za najlepšo, so v tistem trenut- ku popolnoma nezavedni in šele čez čas dojameš, kaj se je zgodilo. Vsekakor so nekaj posebnega in zelo dobro se zavedam, da so taki trenutki in občutki v živtjenju redki. Zakaj si se odlodla za tek- movanje? Za tekmovanje sem se odloči- la, ker sem si to želela ¦ po- stati Miss Universe Slovenije in izključno samo to. Na kaj je ocenjevalna komi- sija pri tovrstnih tekmova- njih najbolj pozorna? Ocenjevalna komisija je na lepotnih tekmovanjih po- zorna predvsem na celoten izgled, kar vključuje oce- njevanje postave, obraza, pomembna je hoja, ener- gija, ki jo izžareva kandi- datka, gibanje na odru in pogovor z ocenjevalno ko- misijo. Kako je potekalo tvoje biva- nje v Ameriki, phprave na tekmovanje in sam potek tekmovanja za Miss Univer- se of World! Priprave na tekmovanje so bile dolgotrajne. Potekale so v juliju. Dekleta smo intenziv- no vadila vsak dan - za final- ni nastop in za ocenjevanje, ki se je odvijalo že prej pred fi- nalnim večerom. Naučiti se ie bilo potrebno več koreografij za odrski nastop. Finalni ve- čer, ki ste si ga lahko ogledali po televiziji, je bil le show oz. rezultat cetotnega izbora. Kako danes ocenjuješ takra- tno dogajanje? Ko nekaj časa preživiš v »ka- ranteni« in si popolnoma osre- dotočen na tekmovanje, si zelo samokritičen in takrat ni nie dovolj dobro. Danes vem, da se svet ne vrti okoli malen- kosti, ki jih vidim le jaz. Kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin s tekmovanja v Ame- riki? Najlepši dogodek poleg final- nega večera je bilo srečanje z zakoncema Trump. Če bi imela možnost, bi osta- la v Ameriki? Ko sem bila v LA-ju (Los An- gelesu) se je ponudilo nekaj možnosti, ampak sem se vse- eno vrnila v Slovenijo, saj je bila šola pomembnejša. Mo- goče se kdaj vrnem za dlje časa, ampak ko born konča- la študij. Letos, 20. aprila, si preda- la krono Miss Universe 2007 Tjaši Kokalj iz Ljubljane - se je bilo težko posloviti od krone? Ne. Komaj sem čakala na novo miss. To obdobje sem preživela kot enega najlep- ših, vendar sem ga tudi pre- rasla. Se morda še spominjas*, kdaj si prvic stopila na modno pi- sto? Koliko let si imela? Ko sem prvič stopila na mo- dno brv, mi je bilo petnajst, šestnajst let. Prvič sem na- stopala kot šolska manekenka za Srednjo solo Sevnica. Tvoja velika ljubezen je tudi fotografiranje. Kdaj si se pr- vic pojavila pred fotograf- skim objektivom kot foto- model? Ko sem imela osemnajst let, sem spoznala Sevničana Mira- na Juršiča. Skupaj sva naredi- la mnogo posnetkov po naj- lepših kotičkih Sevnice, se pri tern neizmerno zabavala - in še danes rada sodelujeva, saj sva na koncu oba uspela. Vsak v svojem delu. No, takrat sem imela prvič možnost izraziti svoj potencial kot fotomodel - prijavila sem se na prvo ve- liko tekmovanje - Supermo- del Slovenije za leto 2002 in izmed 688 prijavljenih osvoji- la drugo mesto. Katera fotografija ti je naj- bolj ostala v spominu? Če pogledam nazaj, bi rekla, da so prve, začetniške fo- tografije najbolj zanimive in vedno, ko jih kje najdem, me razvedrijo. Kako skrbiš za svoje telo, za postavo - z redno telovad- bo, s pravilno, uravnoteie- no prehrano...? Ja, tako nekako. Nič posebne- ga, le manj jem in ne razmi- šljam o čokoladi, ki jo imam neizmerno rada. Kako je videti tvoj dan, če začneva kar z jutranjim pre- bujanjem? Odvisno, v katerem letnem času oz. obdobju... Imam ve- liko različnih sistemov... Prav- zaprav bi težko opisala svoj dan, ker ni podrejen nekemu ustaljenemu ritmu - vsak dan je drugačen. Kadar nimam drugih opravkov, sem v turi- stični pisarni v Sevnici, kjer opravljam strokovno prakso, drugače pa me največkrat lahko najdete v Ljubljani. V tednu prevozim mnogo kilo- metrov v različne kraje, po- slovno ali zasebno. Kako je z ličili - kdaj in koli- ko jih uporabljaš? Uporabljam jih po potrebi - to pa je lahko vsak dan... Po- membno je tudi, kam grem. Če je to prireditev v večernih toaletah, se naličim drugače, kot če bi šla na manekensko delo ali na izlet. Ali si vedno zadovoljna s svojim videzom ali bi mor- da na sebi kaj spremenila? Bi se kdaj morda odlodla za lepotno operacijo? Nisem proti lepotnim opera- cijam, saj mnogim pomaga- jo do osebnega zadovoljstva - kar je na prvem mestu. S svojim videzom sem zado- voljna, saj se zanj tudi po- trudim. Za lepotno operaci- jo pa upam, da se mi ne bo potrebno nikoli odločiti. Kako se počutiš, ko te ljudje prepoznajo na cesti? Je do- bro biti slaven? Imaš zaradi tega kakšne prednosti pred ostalimi? Iz časopisov sem prepoznav- na, ampak na ulici si tega ne želim in s tern nimam po- sebnih težav. Slava je samo v glavi, obstaja le medij- ska prepoznavnost. Sama se ne opredeljujem kot slav- na. Prednosti zaradi medijske prepoznavnosti se dogajajo, ampak veliko je tudi takih si- tuacij, ko ti to ne pomaga in moraš dokazati dvakrat več od ostalih, koliko zmoreš. Konec meseca avgusta si se odzvala povabilu organiza- torjev projekta »World Art Masters«, ki so ga letos pr- vic predstavili javnosti v St. Moritzu? Za kakšen pro- jekt gre? World Art Masters je pro- jekt, ki združuje le najbolj nadarjene umetnike iz sveta glasbe, fotografije, filmske in slikarske umetnosti. Vse- kakor gre za izjemen svetov- ni projekt, katerega nagrada naj bi bila v moderni ume- tnosti enakovredna filmske- mu oskarju. Kdo je »glavni« pri projek- tu? Glavni promotor in pobudnik dogodka je dobro znani Mon- ty Shadow »guru« luksuzne umetnosti. Da pa bodo na- grade za najboljše resnično velike in dragocene, pričata tudi glavna sponzorja - Mer- cedes in Cartier. Kaj si ti počela na sami pri- reditvi, kaj je bila tvoja na- loga? Cartier, eden glavnih spon- zorjev dogodka, je na ogled postavil tudi svoj pregrešno drag nakit, ki sem ga nosi- la na prireditvi kot Miss Uni- verse. Verjetno se je na gala prire- ditvi v St. Moritzu trio zna- nih osebnosti z vsega sveta - lahko omeniš katero? Med drugimi sem imela pri- ložnost spoznati enega naj- boljših dirigentov na svetu - Valerija Georgieva ter emi- nentnega svetovnega tre- nerja in inštruktorja golfa - Roberta Bakerja. Kaj ti je bilo v St. Moritzu najbolj všeč? Vsekakor dragocen nakit, pa švicarska čokolada in gala večerja ob zvokih najboljše- ga japonskega violinista... Verjetno se boš še naprej udeleževala različnih dru- žabnih prireditev - a ob vsem tern že zagotovo raz- mišljaš tudi o svoji priho- dnosti - kje se vidiš? Seveda se bom z veseljem še naprej udeleževala ra- znih prireditev, tako doma kot v tujini in morda pri ka- teri tudi sodelovala. Tudi o prihodnosti že razmišljam, spet o nekih svojih ciljih in projektih. Vidim se kot ose- bo, ki bo sledila sebi, tako kot sem do sedaj, ki bo z veseljem opravljala svoje delo. Če bi imela možnost po- novne izbire, bi izbrala isto pot, ali bi se morda odloči- la kako drugače? Moje odlodtve za to ži- vljenjsko pot mi ne bo nikoli žal. Veliko sem se naučila in sedaj lahko svoje znanje in izkušnje tudi unovčim. Ver- jela sem vase in tudi v pri- hodnje bo tako. Kaj je zate največja ži- vljenjska vrednota? Na prvo mesto bi jih postavi- la malo več kot eno, le-te se imenujejo: zaupanje, spo- štovanje, ljubezen, prija- teljstvo. Kaj meniš o prijateljstvu? Prijateljstvo je zelo lepa vrednota in zelo sem vese- la, da sem našla prijatelji- co, ki je vedno ob meni. Za- njo sem preprosto le Nataša in ne miss ne fotomodel ne manekenka - preprosto sem ob njej jaz - Jaz. Vesela sem za prijateljstvo, ki si ga de- li va. Česa se zelo rada spomi- njaš? Zelo rada se spominjam otroštva in brezskrbnih po- letnih dni na vasi. Veliko- krat se spomnim na poletje v Piranu, na slikarsko kolo- nijo... Milano, prvič, drugič, tretjič... in upam, da pojdem tja še večkrat. Vedno se rada spominjam vseh tekmovanj, ki sem se jih udeležila... Los Angeles... Miss Universe... Za- konca Trump... Sant Morizt... To so posebne izkušnje, ki se navadno zgodijo le enkrat v življenju. Vedno in veliko- krat pa se spomnim na prija- zne in vesele ljudi. Smilja Radi Donald Trump in Nataša Pinoza Nataša z ogrlico Cartier v druibi ruskega dingen ta Valerija Georgieja, na njeni desni pobudnik projekta Monty Shadow._________________________________ Nataša z enim najboljših trenerjev in inštruktorjev $olfa na svetu Robertom Bakerjem.______________ Modna revija v Sevnici SEVNICA V soboto, 8. septembra 2007, se je v znanem sev- niškem lokalu Nula-Nula, ki je praznoval tretje leto uspe- šnega delovanja, odvijala modna revija. Ne njej so pred- stavili najnovejšo zimsko kolekcijo blagovnih znamk GAS, Desigual, S. Oliver in nakit Sraka. Prihajajoči modni trendi blagovnih znamk Gas in S. Oliver so odeti v sivo barvo, med- tem ko španski Desigual prisega na pisano paleto barv. Na modni pisti je bilo moč opaziti znane obraze slovenske mo- dne scene ena izmed njih je bila Sevničanka Nataša Pino- za, ki si želi, da bi njej domači kraj doživel še kakšno po- dobno modno revijo. Smilja Radi Na fotosrafiji od /eve proti desni: Ra$an Sadiak, Nataša Pinoza, Tina Zajc, Polona Baš in Erik Ferfolja. Dobra /cai/av mestu... Pridi in jo pöpij aliodriesi s apboj! KAVARNA ATRIJ _____Mestni atrij, CPB 17, Brežice_____