Iskra
'GUsi
lo DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA
Številka 13 - Leto XIX - 5. april 1980
Med pogovori predstavnikov Elkom in Iskre.
i Mili
y četrtek, -27. marca, je bila v iki °Vn' s^av^ Iskre v Ljubljani prva JPna seja vseh članov delovnih niisij za spremljanje izvajanja samo-|tet,ravne8a sporazuma o poslovno-pjiničnem sodelovanju med SOZD in SOZD Iskra.
, Kot je povedal predsednik komisije flez ' Kem je imela komisija za ! Uničevanje samoupravnega spora-i ma svojo prvo sejo že februarja L 0s in na njej imenovala sedem •ovnih komisij, v katere so na pari-oi osnovi imenovali po dva člana iz Sakega SOZD.
haloga omenjenih komisij je pri-pregled in oceno obstoječega i^aja na področju vsake komisije, ker n° *e tako moč najti izhodišča za a('aljnje delo in usklajevanje v oboje-Naskem interesu.
j komisije naj bi konkretizirale pred-E 8e» ki naj predstavljajo konkretno 4°Zn?st sodelovanja oziroma uresni-rvanja nalog. Dogovorjene usmeritve J bi potem komisije prenesle svojim Zgovornim poslovodnim organom, kar bi iz tega izoblikovaU konkretne ,al°ge, ki bi bile seveda že prej vsebin-0 in akcijsko usklajene. i Predlagano je bilo, naj bi se skupne °niisije sestade vsaj štirikrat letno, l«edtem ko bi vodje posameznih de-,vnih komisij posredovali svojim ,°niisijam kakšne naloge je treba kaditi in uresničiti.
v operativnem smislu pa naj priha-1° pobude za delo iz strokovnih i°nusij samih, ki naj se dogovorijo, ,ako bodo problem razrešili, uskladili
i.	Posredovali dalje. Poleg tega naj rdi vsaka komisija sama odloči, ali
naj za stalno ali pa občasno pritegne v svoj krog še druge sodelavce.
Kot prva naloga je vsekakor priprava srednjeročnega plana in zato naj komisija za usklajevanje srednjeročnih planov 1981 — 1985 čimprej opravi svoje delo in tako so se dogovorili, da bodo uskladili srednjeročna plana obeh SOZD, do konca aprila.
fta sestanku so tudi konstituirali vseh sedem komisij in sicer: v komisiji za usklajevanje srednjeročnih planov 1981-85 so iz SOZD ELKOM Stefan •Babič, Valentin Železnik in Stanko Antončič, iz SOZD Iskra pa Edi De-lopst in Stane Jenko. Komisijo za sodelovanje v zunanjetrgovinskem poslovanju sestavljajo: Bojan Leitgeb in Marko Drnovšek iz SOZD Elkom ter Ljuban Artič in Ivo Bogoev iz Iskre. Tudi komisija za sodelovanje na področju samoupravne organiziranosti
TOZD ELEKTROUTI MOKRONOG
SOZD in izmenjave izkušenj šteje štiri člane in sicer iz Elkom Rika Vračka in Jelko Ferk, iz Iskre pa Pavla Gan-taija in Mloša Pavlico. V komisiji za sodelovanje na programu napajalnih naprav so Tugo Frajman in Franc Visnovič iz ELKOM in Darko Zajc ter Jože Pukl iz Iskre. Štiri člane šteje tudi komisija za sodelovanje na pro-	■ ■■■'	■.	.
K?	Stabilizacija je naše delo
Jazbec iz SOZD Elkom ter Željko Cener in Božidar Štimac iz Iskre.
Komisija za sodelovanje na programu notranjega transporta in avtomatizacije skladišč šteje tri člane, in to Hermana Jazbeca in Boža Bratuša iz ELKOM ter Viktorja Korošca iz Iskre.
V komisiji za sodelovanje v programu električnih strojev pa so Peter Vadnjal in Bruno Korošec iz ELKOM ter Peter Pleško in Miloš Šturm iz Iskre.
Na skupni seji so izvoUli tudi vodje posameznih komisij, po skupni seji pa so se omenjene komisije sestale ločeno in se konkretno dogovorile o svojem nadaljnjem delu.
D.Ž.
Gostje iz San Marina v Iskri
V četrtek, 27.marca je bila Iskra gostitelj vladne delegacije iz prijateljske republike San Marino. Najprej so predstavniki republike San Marino sklicali v poslovni stavbi Iskre v Ljubljani tiskovno konferenco, na kateri je v imenu vladne delegacije republike San Marino spregovoril minister za javna dela Giuseppe della Balda.
Na kratko je spregovoril o gospodarstvu te male, a najstarejše evropske repubhke, nato pa so se za njim novinarji pozanimah za gospodarsko sodelovanje in možnostmi trgovinske izmenjave med San Marinom in Slovenijo.
Predstavniki San Marina so opozorili, da možnosti za sodelovanje so, prvi korak pa je bil storjen na kulturnem področju, ko so v avli Iskrine stolpnice pred kratkim odprli razstavo Ukovnih umetnikov iz San Marina, hkrati pa San Marino sodeluje tudi na sejmu Alpe—Adria.
Ob koncu so predstaviU tudi san mar inske Ukovnike, ki sodelujejo na razstavi ter izrazili upanje, da bo Slovenija podobno manifestacijo organizirala v San Marinu.
Po tiskovni konferenci je San Marino priredil še slavnostni sprejem, Id so se ga udeležili številni predstavniki republiškega in mestnega javnega in političnega življenja, med njimi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič in predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič.
D.Ž.
O ustalitvi, stabilizaciji ali uravnoteženju gospodarstva mnogo pišemo, žal pogostokrat le načelno in „od daleč11. Kaj pa delajo za ustalitev v tovarnah, v TOZD, konkretneje v proizvodnji. To vprašanje smo postavili Francu Šuhti v mokro-noški Iskri.
Pojem štabihzacije, uravnotežnja, oz. bi lahko rekel lovljenja ravnotežja nam sploh ni tuj. Mi se skušamo stabilizirati že vso 22-letno zgodovino. Kot dislociran obrat smo čutih vsa gibanja gospodarstva zelo trdo. Težave matične tovarne so prišle do nas potencirane, ob zmanjšani proizvodnji v „centrali“ je upadel trg, dela ni bilo in zmanjševah smo število zaposlenih.
Da so bih to hudi časi, najbrž ni treba posebej praviti. Vehka negotovost in zmanjševanje proizvodnje sta nam polomila krila. Šele 1974, ko
Samo po sebi pa se razume, da smo dvignili kvaliteto, povečah zanesljivost

r---------------------------------------------------------------
ZK in samozaščita
ZK kot vodilna idejna politična sila je odgovorna, da bo sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v vsakem trenutku deloval v •uteresu zaščite, varnosti in obrambe našega sociahstičnega sistema in neodvisnosti. Zavoljo tega nosi zveza komunistov popolno in nedeljivo °dgovomost za varstvo in obrambo pridobitev in ciljev naše revolucije.
Zavoljo-tega so pred zvezo komunistov številne naloge, kot:
—	v vseh sredinah je potrebno takoj obravnavati in sprejeti politično vaniostno oceno razmer, ki naj izhaja iz obstoječega stanja mogočih Pojavov in problematike, ki lahko pripelje do izrednih razmer. Tovrstna vPrašanja je potrebno podrobno preučiti in vsestransko analizirati. Iz °Cen teh razmer je treba potegniti določene sklepe, ki naj z druge plati 113kažejo določene konkretne ukrepe.
—	v vseh sredinah, zlasti tam, kjer še niso sprejeli načrtov in ukrepov, Morajo te takoj sprejeti.
—	komiteji za SLO in družbeno samozaščito morajo istočasno v svojih ledinah zagotoviti sprejetje vseh dokumentov obrambnega načrta.
—	vse osnovne organizacije ZK so dolžne, da se aktivno vključujejo v •azpravo o osnutku zakona o SLO in DS v SR Sloveniji, ki bo v javni razpravi.
—	in končno, organizacije ZK so dolžne, da, ko obravnavajo vprašanja m DS le-ta obravnavajo predvsem z vidika razreševanja vsebinskih
vPrašanj, ne pa zgolj kot sprejetje nekaterih formalnih stališč. Nadalje • je Potrebno še naprej krepiti organizacije na terenu, ki naj v sistem SLO ir.
vključijo nove delovne ljudi in občane. Aktivnost o vprašanjih SLO in US mora hkrati postati neločljiva sestavina celotnega političnega delo-Vanja organizacij. Delovni ljudje in občani pa morajo biti o vseh teh vPrašanjih temeljito in podrobno obveščeni.
L
Ob dnevu republike San Marino na sejmu Alpe—Adria je podpredsednik izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj s sodelavci sprejel delegacijo republike San Marino, ki jo vodi minister za javna dela Giuseppe della Balda. Dušan Šinigoj je podčrtal pomen razgovorov predsednika; izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dr. Antona Vratuše in ministra za zunanje zadeve republike San Marino Giordana Bruna Reffija med obiskom delegacije San Marina v Sloveniji novembra lani. Giuseppe della Balda pa je poudari! ugodno možnost za razširitev gospodarskega, turističnega in kulturnega sodelovanja, ki se je začelo pred leti s sodelovanjem na sejmu Alpe—Adria.
Gradnja nove tovarne dobro napreduje.
smo poštah samostojna TOZD in leto pozneje, ko smo se priključili IEZE smo dobih zagotovilo za normalno delo, zagotovili smo si trg in začeli izvažati. Krona našim stabilizacijskim prizadevanjem pa je seveda novogradnja delovnih prostorov in vehka investicija v avtomatsko visoko-produktivno proizvodno opremo. Letos bo nova tovarna stekla in naše zmogljivosti bomo ponekod celo popeterili ob minimalnem dodatnem zaposlovanju. Za primer: na liniji, kjer je dozdaj delalo nad 20 delavk, je v poskusni proizvodnji ob novih avtomatskih strojih le troje deklet. Tako zdaj delamo — že v poskusni fazi več.
d:ž.
J
Med številnimi tujimi novinarji, ki se te dni mudijo v Ljubljani, so nekateri izmed njih v sredo, 26. marca, obiskali Iskrino tovarno A TC na Laborah pri Kranju. Tuje novinarje, med njimi Hugha E. Peraita iz United Press International, Jano Mikoško iz Agence France Presse, Lovra Staniča iz švedske TV in Radoslava Ranisavljeviča iz zagrebških Večernjih novosti je sprejel glavni direktor Iskre Elektromehanike Aleksander Mihev s sodelavci. Tuji novinarji so si najprej ogledali kratek film o Iskri, potem pa še proizvodnjo v ATC. Po ogledu tovarne so predstavniki Iskre najprej predstavili tujim gostom celotno SOZD in še posebej našo delovno organizacijo v Kranju, nakar so se tuji novinarji zanimali za samoupravno organiziranost, delovne pogoje in proizvodnjo.
in tehnološko izpopolnili naše elektrolite, kar vse nam omogoča avtomatika ali bolje rečeno sodobna tehnologija.
Torej naša investicija je hkrati naša stabilizacija, saj smo tako zmanjšah delež dragega živega dela in ob tem povečah rentabilnost in akumulativ-nost. Dohodek na zaposlenega bo visoko poskočil in ob tem bomo zaključili dolgoletna prizadevanja za našo dokončno ustalitev, če to lahko imenujem dokončno, ker bo treba tudi po selitvi v novo tovarno neprestano inovirati, tehnološko dograjevati in se še bolj uveljaviti zlasti na zunanjem trgu.
In kako smo to dosegli? Mislim, da je največ pripomoglo združevanje sredstev za investicije v naši delovni organizaciji. Sami bi tako vehkemu zalogaju bih težko kos. Z združenimi sredstvi in ob strokovni pomoči naših strokovnjakov v Strokovnih službah DO pa je šlo.
Seveda pa smo tudi proizvodnjo in gospodarjenje; že pred investicijo postavili na trdne noge, kar vse je omogočilo novo gradnjo in s tem smo »pripravili teren11 za bodoče gospodarjenje s širšimi zamahi.
Ob vsem tem pa ne zanemarjamo grobnih ustahtvenih ukrepov. Zlasti uvožene materiale in polizdelke skušamo zamenjati z domačimi. To pa niti ne gre lahko. Naša proizvodnja je po večini avtomatizirana in 'zahteva kvalitetne in precizne repromateriale. Take stalne težave imamo v proizvodnji stročnic (ohišij za aluminijaste kondenzatorje).
Ob tem se pri zamenjavi uvoženega aluminijastega repromateriala z domačim srečujemo z velikim nihanjem kvalitete aluminija, zlasti težavna je kvaliteta, oz. čistoča materiala. Torej
(Nadaljevanje na 2. strani)
5. KADROVSKA POLITIKA INlZOBRA-ŽEVANJE
Program deta KOS za leto 1980 izhaja iz programskih smernic za delovanje sindikata v SOZD Iskra v obdobju 1979—80, sklepov, ki smo jih sprejeli na 9. kongresu ZSS, programa dela RS ZSS za leto 1980 ter ugotovitev, ki so bile sprejete ob izdelavi politične ocene SOZD Iskra.
1.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Ustrezna samoupravna organiziranost je osnova za uveljavitev ustavne vloge delavca. Ker smo ob pripravljanju strokovne in politične ocene SOZD ugotovili, da v okviru SOZD Iskra še vedno ne moremo biti popolnoma zadovoljni s stanjem v samoupravni organiziranosti, bomo tudi v letu 1980 morali temu vprašanju posvetiti veliko pozornost. Upoštevajoč sprejete obveze v naših samoupravnih aktih ter analizo družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS bomo v letu 1980 predvsem:
a)
—	pospešili dokončno konstituiranje interne banke Iskra s sprejemom ustreznih samoupravnih splošnih aktov, ki bodo omogočili njeno nemoteno delovanje
b)
—	opravili dokončno samoupravno konsolidiranje DO skupnega pomena ZORIN z vključitvijo TOZD standardizacija
c)
—	pospešili pripravo potrebnih analiz za reorganizacijo DO DO Elektromehanika
d)
—	analizirali organiziranost nabavne funkcije v SOZD Iskra in predlagali eventualne organizacijske spremembe
e)
—	dajali pobude, da se v vseh Iskrinih
organizacijah ustanavljajo temeljne organizacije, kjer so za to dani pogoji po določilih ZZD ter, da se v vseh delovnih organizacijah planirajo taki pogoji, ki bodo omogočili ustrezno organiziranje temeljnih organizacij s posebno pozornostjo na dislociranih obratih.	^
f)
—	delovali na utrjevanju skupaj dogovorjenih funkcij na ravni DO in SOZD, kot so opredeljene v samoupravnih sporazumih o združevanju.
9)
—	prizadevali, da se pospešijo integracijski procesi, ki bodo imeli za posledico povečanje družbene produktivnosti dela in uresničevanje vloge Iskre v okviru gospodarskega sistema SRS in SFRJ.
2.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI IN SAMOUPRAVNO PLANIRANJE
Osnovni instrument za dolgoročno uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je dosledno uveljavljanje sistema samoupravnega planiranja. Smo v fazi sprejemanja planskih dokumentov za obdobje 1981-85, kar bo zahtevalo od vseh organiziranih subjektivnih sil dodatne napore, da se zagotovi zavestno odločanje delavcev v našem nadaljnjem razvoju. Zato si bo KOS v letu 1980 posebno prizadeval predvsem:
a)
—	da bomo v vseh sredinah naredili analizo izpolnjevanja programa priprave in sprejema planskih dokumentov za obdobje 1981—85 ter na osnovi analiz organizirali splošne razprave med delavci in zahtevali politično odgovornost vseh, ki ne bodo dosledno izpolnjevali sprejetih programov
b)
—	da bomo v vseh sredinah vnesli v planske dokumente ustrezna vlaganja v družbeni standard delavcev; opredelili vlaganja v prioritetne programe razvoja, ki zagotavljajo dolgoročno socialno varnost delavcev; opredelili vlaganja v razvojno inovacijsko dejavnost, kot nujen del vlaganj v reprodukcijski proces; predvideli kadrovske potrebe in ustrezno izobraževanje delavcev ter predvideli potrebna vlaganja v ustvarjanje varnih, zdravih in humanih delovnih razmer.
c)
—	da bomo dosledno izvajali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje skupnih naložb v SOZD Iskra, pri čemer je pomembno razviti dohodkovne odnose md samoupravnimi podpisnicami, ki sredstva združujejo ter med podpisnicami in Iskra interno banko
d)
—	da bomo nadaljevali s povečavanjem vpliva in odgovornosti delavcev za gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije tudi z doslednim izvajanjem naloge obravnav zaključnih računov in periodičnih obračunov ter s tem zagotovili sprotno ugotavljanje rezultatov gospodarjenja in pravočasno ukrepanje za odpravo motenj v gospodarjenju.
e)
—	da bomo nadalje razvijali svobodno menjavo dela tako v SOZD Iskra kakor tudi izven
f)
—	da bomo nadalje razvijali dohodkovne odnose med proizvodno in prometno dejavnostjo in iskali nove instrumente za uveljavljanje skupne odgovornosti za poslovanje.
g)
—	da bomo pripravili samoupravni sporazum o delitvi dela v SOZD.
h)
—	da bomo v SOZD Iskra pripravili skupna stališča o osnovah urejanja dohodkovnih odnosov, tako med prometno in proizvodno dejavnostjo, kot med samo proizvodno dejavnostjo.
3.	URESNIČEVANJE GOSPODARSKE STABILIZACIJE
Zaostreni pogoji gospodarjenja v letu 1980 zahtevajo od družbenopolitičnih organizacij posebno pa od sindikata dodatne aktivnosti. V okviru programov za izvajanje gospodarske stabilizacije, ki so jih na osnovi obravnav rezultatov poslovanja v letu 1979 sprejeli samoupravni organi na vseh nivojih se bo sindikat posebno prizadeval :
—	da bodo delavci tekoče obveščeni o položaju v gospodarjenju TOZD, DO in SOZD. Pri tem morajo biti delavci seznanjeni takoz dohodkovnim področjem poslovanja kot o tekočih težavah, ki se pričakujejo v preskrbi z materialom, v pomanjkanju finančnih sredstev, težavah pri tehnologiji, nabavi, prodaji itd;
—	da bomo dosledno izvajali program štednje z materialnimi stroški pri čemer bomo posebno pozorni na sredstva nadomestil, ki se izplačujejo iz materialnih stroškov;
—	da bomo vse delavce seznanili s pomenom varčevanja z energijo glede na resni energetski položaj, ki močno vpliva na našo plačilno bilanco s tujino;
—	da se popravi naš odnos do dela in poveča delovna disciplina, prepovejo neupravičeni in znatno omejijo ostali privatni odhodi z dela, prepovejo osebna praznovanja na delovnem mestu itd. Posebno skrb je potrebno posvetiti sklicevanju sestankov, ki naj bodo praviloma izven delovnega časa, kjer delovni proces to omogoča;
—	da bomo delavce posebej seznanjali s problematiko zunanjetrgovinskega poslovanja in prispevali k temu, da se največji delovni napori usmerijo v izvozne naloge In smotrno nadomeščanje uvoza.
—	da se posebno pozornost posveti kvaliteti naših izdelkov, pri čemer mora sindikat predvsem delavce seznanjati s pomenom kvalitete.
—	da se bo posebno pozornost posvetilo bolniškim izostankom z dela z organiziranjem urejenega zdravstvenega varstva in poostrene kontrole;
—	da bo rast sredstev za osebne dohodke odvisna od dejansko doseženega dohodka in ne bo izhajala samo iz planiranega dohodka, ki ga bo glede na pogoje gospodarjenja in politiko cen v letu 1980 težko dosegati. Zato bo sindikat zahteval, da se tekoče obravnavajo rezultati poslovanja in njim prilagaja tudi politika delitve sredstev za osebne dohodke
—	da se dosledno omeji zaposlovanje novih delavcev, posebno na režijskih delih in nalogah.
4.	DELITEV DOHODKA, ČISTEGA DOHODKA IN SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
V času svetovne gospodarske recesije in oteženih pogojev gospodarjenja, ki smo jih ugotovili in sprejeli v resolucijah o politiki uresničevanja družbenega plana SRS in SFRJ za leto 1980 je sistem smoterne delitve dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke posebno pomemben za izvedbo gospodarske stabilizacije. Zato je potrebno v času, ko smo se v družbi dogovorili za nižja zajemanja v dohodek razdelati čimbolj stimulativen sistem delitve po delu kot enega osnovnih instrumentov za povečevanje produktivnosti dela. Zato se bo KOS v letu 1980 posebno prizadeval:
a)
—	da bodo vsi delavci čimbolj seznanjeni s pogoji za delitev dohodka, čistega dohodka in sredstev za OD
b)
—	da bomo v SOZD Iskra čimprej sprejeli skupne samoupravne splošne akte, ki bodo urejali področje skupnih osnov in meril za delitev čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in nagrajevanje ustvarjalnega dela
c)
—	da se bomo čimprej dogovorili za dinamiko uvajanja skupnih samoupravnih " splošnih aktov s tega področja v prakso DO in TOZD.
Ustrezno usposobljeni in pravilno delovno razporejeni kadri so osnova našega nadaljnjega razvoja. Zato se bo KOS prizadeval predvsem:
a)
—	da bomo v letu 1980 sprejeli samoupravni sporazum o kadrovski politiki na nivoju SOZD
b)
—	da bomo dosledno upoštevali družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike. Zato bomo v letu 1980 pripravili analizo uresničevanje kadrovske politike v OZD skupnega pomena v SOZD
c)
—	da bomo v planskih dokumentih na vseh nivojih ustrezno opredelili tudi potrebne kadre ter glede na omejene možnosti pridobivanja kadrov iz izobraževalnih institucij tudi pripravili konkretne programe izrednega izobraževanja, prekvalifikacij in dokvalifikacij
d)	'
—	da bomo dosledno uresničili dogovorjeno vlogo Iskrinega izobraževalnega centra
e)
—	da bomo v vseh organizacijah posvetili posebno pozornost samoupravnemu in družbenopolitičnemu izobraževanju naših delavcev in ureditvi potrebnih kadrovskih evidenc, ter organiziranju delovnih posvetovanj iz področja varstva pri delu, delovanju delegatov v samoupravnih organih, delovanju kulturnih animatorjev itd.
6.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite se bo KOS v letu 1980 posebno prizadeval:
a)
—	da v vseh sredinah pripravijo varnostno politične ocene o stanju v TOZD in opredelijo naloge DPO na tem področju. Pri tem je potrebno zagotoviti stalno spremljanje stanja in ustrezno dopolnjevanje teh ocen
b)
—	da se bodo delavci stalno dodatno seznanjali in usposabljali za izvrševanje konceptov LO in SLO
c)
—	da bodo sindikalne organizacije stalno spremljale kadrovsko situacijo v organih LO in SLO in predlagale ustrezne dopolnitve in izobraževanje.
7.	LETOVANJE, ODDIH TER ŠPORT IN REKREACIJA
Na področju letovanja, oddiha ter športa in rekreacije delavcev bo KOS letu 1980 predvsem:
a)
—	vodil akcije, da v letošnjem letu pride do končne odločitve o nadaljnjem razvoju skupnih kapacitet za letovanje delavcev Iskre, obenem pa podpiral vsa prizadevanja za usmerjeno in ceneno letovanje delavcev v TOZD in DO
b)
—	vodil akcije, da se dokončno sprejme samoupravni sporazum o izvajanju posebnih dejavnosti med ISE in TOZD ter po sprejetju iskal ustrezne rešitve za spreme-nitev participacije pri financiranju športnih prireditev na nivoju SOZD
c)
—	podpiral izvedbo tradicionalnih športno manifestativnih prireditev na nivoju SOZD pri čemer se bo prizadeval, da bodo te prireditve organizirane v smislu stabilizacijskih prizadevanj
d)
—	dajal pobude, da se na nivoju DO uredi ustrezen status ljudi, ki delajo na področju športa in rekreacije delavcev
e)
—	dajal pobude, da se temeljiteje proučijo možnosti sodelovanja s KK Iskra-Olimpija
f)
—	podpisal usmerjeno izobraževanje športnih referentov.
8.	SINDIKALNO SODELOVANJE
KOS se bo tudi v letu 1980 zavzemal za nadaljnjo sodelovanje s sindikalnimi organizacijami SOZD, s katerimi poslovno sodelu-jema V tem sodelovanju se bomo posebno prizadevali za uresničevanje sprejetih samoupravnih sporazumov o poslovnem sodelovanju ter pospešenemu uvajanju dohodkovnih odnosov, dogovorov o skupnih vlaganjih, skupnem nastopu na zunanjih trgih,
vsklajevanje planov in delitve programov
proizvodnje itd. ji
Naveden program bo KOS sproti dopolnjeval na osnovi potreb, ki se bodo pojavile
v OOS in SK DO v teku leta 1980.
Za izvedbo programa bo KOS imenoval komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj samoupravljanja ter za šport in rekreacijo. Komisiji morata pripraviti konkretni program za izvedbo navedenih nalog, opremljenim z roki in nosilci nalog. Po potrebi bo za izvedbo posamezne naloge KOS imenoval še posebne komisije.
Množična bera elektronike
r'
Pariz, ki z naglimi koraki prehaja v pomlad, je bil te dni v znamenju treh večjih dogodkov - razstave ekscentričnega slikarja, kiparja in bogsigavedi kaj še vse Salvadorja Dalija, razstave impresionista Moneta in — svetovnega sejma elektronskih sestavnih delov. Obsežno razstavišče na Porte de Versailles, versajskih vratih „srca sveta" je od 27. marca do 2. aprila zasedlo 1521 razstavljalcev z vsega sveta. Skoraj popolna svetovna elekstronska razstava, čeprav na sejmišču ni bilo nekaterih velikih ameriških, še zlasti pa jeponskih firm. Podobna abstinenca je bila tudi s Sovjetsko zvezo - uradno jo je zastopal en sam predstavnik. Vsemu temu na rob pa lahko pristavimo, da je tudi od jugoslovanskih proizvajalcev elektronskega pribora razstavljala samo Iskra.
Od razstavljalcev je bila po številu predstavljenih proizvajalcev na prvem mestu Francija, saj jo je zastopalo kar 580 firm, na vse druge države pa je tako odpadel delež 896. Na prvi pogled precejšnje nesorazmerje za prireditev, ki naj bi imela osrednji svetovni pomen. Vseeno pa na tem mestu verjetno ni bilo nikogar, ki ne bi našel tistega, kar ga zanima.
Razstava, ki jo je prvega dne slavnostno pozdravil Jean Claude Pelisso-lo, direktor elektronske industrije v francoskem ministrstvu za industrijo, je bila po vsebini razstavljenih predmetov razdeljena na 4 osrednje sekcije. Predstavljeni so bili elektronski sestavni deli, merilni instrumenti, materiali in produkti ter oprema in predstavitev proizvodnih metod. Najmočnejši razstavljale! — po številu seveda — so bili, kot smo omenili že v uvodu — Francozi, sledili pa so Američani s 335 predstavniki, ZR Nemčija je bila prisotna s 165 in Velika Britanija s 106. Pri tem je morda zanimivo, da so bili predstavniki ZDA predstavljeni v samostojnem paviljonu, ki ga je organiziralo ameriško trgovinsko združenje.
V ilustracijo navajamo še nekaj značilnosti našega, Iskrinega razstavnega mesta. V zlasti eni postavki se je bistveno razlikoval od večine ostalih razstavljalcev — predstavljen je bil namreč izredno širok spekter artiklov. Lahko rečemo, da so obiskovalci videli domala vse, kar Iskra proizvaja — od hibridnih vezij, posameznih elementov za elektroniko pa do žarnic, feritov, merilnih naprav, telefonov in celo motorjev in sesalnih agregatov. Slednji so bili verjetno že nekaj časa vskladiščeni, saj jih je rja že vidno načenjala ...
Vsake razstava pa je za vsakega proizvajalca tudi dobrodošel vir informacij o tržišču. Iskra je, npr., zaposlila ljubko dekle, ki je ustavljajo obiskovalce in jih naprošalo, da izpolnijo anketni listič. Vprašanja so bila usmerjena v poznavanje Iskre, interesna področja, morebitne točke sodelovanja itd.
Zanimivost, oz. skrajnost druge vrste pa je bila na ogled obiskovalcem pri firmi Thomson - CSF. Na sejmišče je namreč pridrvela razjarjena množica delavcev te firme, ki so z glasnim vpitjem navalili na štant in ga skoraj dobesedno demolirali, zasuli s konfeti in popisali z vsemi mogočimi pisali. Zahtevali so povečanje plač, dopust itd. Prizor, ki ga vsakoletni obiskovalci menda že poznajo!
Pa še nekaj svojevrstnega je moč opaziti. Paviljon Sovjetske zv^l je bil sicer izredno lepo pripravili (razstavljali so predvsem kovine, k'L v elektroniki uporabljajo — sicilij6! ploščice itd.), vendar pa je obiski valeč dobil vtis, da se ga ljudje iz^1] bajo. Bil je namreč zelo malo skan . . .
V zahodnem svetu tudi na novink je gledajo s svojega stališča. Uredili nam imeniten Press-center. Na vojn, smo imeli kar 3 teleprinterje (z veliki, mi črkami je bilo zapisano, da jihCJ odstopila firma THOMSON - CSrL 1 bogato dokumentacijo s pr+toženC. fotografskim materialom, bife, kosi. po posebnih cenah, brezplačnavstopni^ pa je bila tako in tako sama po umevna. Vsevprek so nas vabili 10 ,, na večerje, ki so jih prirejale velijo firme — skratka vse za reklamo! Pu
„	. '—	. , N:
Osrednje obeležje razstave je bi 1°trio nekaj besedah predvsem 100 % in^cij stri ja. Zastopana je bila res z dom4ili vseh strani — od opreme za izdeMa -nje tiskanih vezij, do različnih izo^o, skih materialov; od foto-diod in zas^v ’ nov iz tekočih kristalov pa do f0*™ celic za direktno pretvorbo svetlob^Om v električno energijo. Slednje so tifli pravzaprav še najslabše zastopane, jih je ponujala le ena firma.	%
Na svoj račun so prišli tudi tisti; k^1 jih je zanimala elektroakustika ' manjše število razstavljalcev je pr^^o stavljalo končne akustične aparat ' zato pa je bilo toliko več tistih, ki Pi prikazovali vse od zvočnikov, klasih, nih in najnovejših VU — metrov T r tekočih kristalov, sem pa seve^rčč sodijo tudi kompleti anten in antAo skih naprav.	Ro
Posebno področje so vsekakor tu® p različni konektorji, od posrebrenem pozlačenih, plafiniranih, podnožij z®ta< različna vezja, kablov - tudi izstekjifo. nih vlaken za prenos laserskih signaK,-itd., itd.	H
Verjetno ne bi bila laž, če bi ocen li, da je bilo na sejmišču moč videtttj prav vse, kar industrija potrebuje z' * proizvodnjo vseh danes znanih — tudi še neznanih — naprav. Tudi P0!! dročja največjih moči, ki komaj^ sodijo v okvir ozkih električnih deloV * * * * vQ t vodno hlajene usmerniške diode raz^j^ da nekaj tisoč amperov neverjetn6, ^ skromnih dimenzij, gigantske usrnerj^ t] val ne naprave itd.,itd.	iŽV(
Zanimivosti z razstave bomo obj^j, vili še v prihodnji številki.	ne
Stane Fleischrn^ ni.
Stabilizacija je naše delo

(Nadaljevanje s 1. strani)
kakovost ne ustreza zahtevam naše proizvodnje, poleg tega pa domači dobavitelj tudi ni najbolj zvest dogovorom. Včasih dobavi, včasih ne in tako iz dneva v dan ne vemo, če bomo dobili repromaterial, ali ne.
Zato se zdaj dogovarjamo z Iskro v Semiču, da bi nam ta dobavljala stročnice in upamo, da bo posel lepše, enakomerneje in tudi bolj solidno stekel.
Zamenjali smo tudi posebne gumijaste čepke iz gumija s posebnimi
zahtevami. Doslej smo jih uvažali, z# pa smo se dogovorih z več kooperanti’' zlasti s kranjsko Savo, da nam bodo t(i' čepke dobavljali in jih ne bo treba v<i uvažati.
Tudi za pokositrano bakreno žic0 se že dogovarjamo z domačjmi dob^ vitelji. Doslej smo to žico uvažali, rad1! pa bi jo kupovali od domačti1: proizvajalcev. Tudi tu ne gre čist0' gladko. Naše zahteve so zelo visok0'! ker je pri taki žici zelo važn*' spajkljivost in še nekatere lastnosti'! kot na primer trdota.	eft
•skra
COMMERCE
cdnarodno trženje Iskre
obdobju 1981-1985
ie? tej temi je na blejski konferenci )t • ar°dnega trženja Iskre - bila je,
>t
njem času ni šlo vse tako kot bi mo-ie 7 —~ Ulia Jv> ralo. Razlog je predvsem v zastarelosti Snr nano.’ mec* in 21. marcem nekaterih nosilnih programov ter ne-črcfi2^0701^	Iskre Com- prilagodljivosti v nekaterih blagovnih
tVe . za jnednarodne poslovne pove- skupinah. Zaradi pomanjkanja ponud-&če ■B°goev' ”Kot osnovno izho- be je nastal tudi zastoj v obdelavi do-tženi PJ1 ^načrtovanju mednarodnega ločenih tržišč. V zvezi s prihodnjimi d,,	v prihodnjem srednjeroč- nalogami je Ivo Bogoev poudaril, da
fevalj °bju’“ Je poudaril, „smo upo- bomo ob ustreznem programu, večji ,opn|. Porast fizične proizvodnje po finančni udeležbi, intenzivnem obde-|0p Ji I9 % na leto, porast izvoza po lovanju selektiranih tržišč na področ-l v1 24’5 % na leto ter deleže izvo- ju dežel v razvoju, dosegli v obdobju
1981—85 poprečno stopnjo rasti izvoza približno 20 % na leto. Pri tem pa ne moremo biti zadovoljni z deležem tega izvoza, ki se bo gibal med 21 in 23%.
V Iskri ocenjujemo, da bo gospodarska rast držav, članic sveta za vza-etu -“““‘je v cviupi m meu ou. v jemno gospodarsko pomoč nekoliko naša • a to zahteva tudi ustrezno hitrejša od stopnje rasti razvitih dežel anJe v vseh segmentih razširjene zahoda, zlasti zaradi povečanih inve-
, ^ - ‘--t.j 70 na reto ter dereze tzvo-i(jp>v razvite dežele zahoda 50 % ter L ;zele v razvoju in v SEV po 25 %, 0rast uvoza po stopnji 12,5 % na
>bi, s.edanJem srednjeročnem ob-J ® Je Iskra pridobila mesto med ) : “tei največjimi proizvajalci elek-:h] c trije v Evropi in med 60. v
ference na Bledu: Ivo Bogoev prvi z leve.
liK^ukcije — razvoja, proizvodnje in h IvJ3' ’ zvezi s tem je Ivo Bogoev
IM, m	5 icm je ivo oogoev
rU’ da bodo za Iskro v našled-
mje, srednjeročnem obdobju zlasti Atni naS tržni nastop, tehnologija niaHrotzvodna učinkovitost ter inova-se5b 1 v zadostni meri ne sledijo tren-tl/1 svetovnega razvoja.
različnih raziskavah bodo v ob-Pu, do leta 1985 imela največjo 'rjo rasti naslednja področja:
sticij v infrastrukturo in predelovalno industrijo. Naši nosilni izvozni programi za to območje bodo tudi v pri-Jiodnje izdelki telekomunikacij in avtomatike ter elektronski in elektromehanski elementi. Delež izvoza v dežele SEV naj bi v prihodnje predvidoma znašal četrtino celotnega Iskrinega izvoza, pri čemer je zdaj nekaj nad tem deležem.
Ivo Bogoev je spregovoril tudi o
idl?0s ih obdelava podatkov, avtoma- načrtovanih uvoznih tokovih. Po nje nal$a procesov, telekomunikacije, govih besedah bi morala stopnja rast: . 'teoregulacijska tehnika in elektro- uvoza repromateriala s konvertibil
procesov, telekomunikacije,
oVi-‘'-'^gulacijska tehnika in elektro- UVUM icpiumaicnaia s Kunvemou-Ja v avtomobilih. Ob tem naj po-	nega področja rasti s polovično stop-
da hn TeVrin i7vr>7 teh nrr.er<,_	nio rasti izvoza na to območie. Na-
|S,£)'°> da bo Iskrin izvoz teh progra-	nj° rasti izvoza na to območje. Na-
n v nekaj prihodnjih letih bolj	dalje bi morali povečati uvoz repro-
t,*	- ^vivdj pnnounjm leun doij	iyi	ivpiv-
Qen, občutnejšo rast pa bo pred- materiala iz dežel, članic SEV ter po-dosegel šele v zadnjih dveh večati vloeo naših nredstavništev v
| ,. Prihodnjega srednjeročnega ‘ Dmgače povedano - naši a*1?1 programi v prvi polovici pri-i' So ga srednjeročnega obdobja
večati vlogo naših predstavništev v tujini pri uvozu s konvertibilnega območja.
Dotaknil se je tudi zastopniške dejavnosti. Poudaril je, da bo ob skrbni
'o** Mcunjcruuiiega ooaooja	1	jv,	v v v v oivium
ustali več ali manj isti kot zdaj selekciji zastopanih tvrdk ta dejavnost
'^ot že rečeno, naj bi se delež iz- V.prih!>dnje™ srednjeročnem obdobju
icvcnu, naj ui sc ucicz, iz-
^-Vazvite deležele zahoda gibal v ^ °d celotne izvozne vred-5 »[j Zelja pa je, da bi ga celo pove-1 ” aa - 55 %, pri čemer bi morali
usmerjena k sodelovanju naših temeljnih in delovnih organizacij s tehnološko naprednimi tvrdkami v svetu, pri čemer bosta njeni osnovni nalogi pospeševanje izvoza ter prenos tehnologije, znanja in komercialno-tehnič-nih informacij.
Član KPO Iskra Commerce se je
ubdo^tud7me7n“ar“o“dne‘ko-	,tudi Organiziranosti
trac'je na višji industrijski ravni. mednarodnega trženja ter investicij v lfK.	J	mednarodno trženje, o čemer pa
j načrtovanemu 25 % deležu	bomo podrobneje poročali v eni pri-
v dežele v razvoju, nam v zad-	hodnjih številk našega tednika.	LD
"Ardelež novih izvoznih pro-ilcr°M , Predvsem računalništva,
,o Elektronike in telekomunikacij, i« Pumembno vlogo pa bodo imele zfcra P^dobju tudi mednarodne ko-
,n
'ftos bomo izvozili predvidoma 7145 milijonov dolarjev
p'
jdi
ov0
:rfi2 tealizaciji izvoza v minulem letu n« y°znih načrtih za letos je na blej-
liv ,	—navi mi z,a icius JC na U1CJ-
■jtkj juterenci Iskrinega mednarod-i hženja spregovoril vodja direkci-v°Za v temeljni organizaciji zu-
'i^ji
tr8 v Iskri Commerce Andrej Ee. Takoj na začetku je poudaril, j I1 je lani uspelo v celoti uresni-’^kjZV0Zno na^0g° " 120 milijonov
l .'ern nam je uspelo zadržati 18 % - voza, kar ie dede na različne
St,
Liz leme
ti
kar je glede na v tržni sferi in blagovnih
liti!, relativno ugoden rezultat. Z ti načrtovanimi 145 milijoni
j{ J?y izvoza bomo hkrati tudi pre-j:'' srednjeročno obveznost (500 cC j °na dolarjev) in sicer za devet iS' r]jJn°v dolarjev. Z lanskoletnim iz-^ij j rezultatom je Iskra obdržala
lli. ^07ni HpIp-7 v Slinvpniii ir irifini
Andrej Polenec
delež v Sloveniji v višini toLi deset odstotkov (9,9 %) ter ga -1 ■ a‘a od 1,8 na 1,9 % v jugoslo-
izvozu.
ti,L Področjih je Iskra izvozila od
Ate
vrednosti izvoza 48 % v države

§a zahoda, 28 % v države v raz-
voju in v SEV 24 %. Med državami razvitega zahoda je daleč na prvem mestu ZRN, sledijo pa ji Francija, Italija, Skandinavske dežele. Velika Britanija ter Avstrija in Švica.
Med deželami, članicami SEV smo. največ izvozili v Sovjetsko zvezo, na drugem mestu je Nemška demokratična
republika, na tretjem pa ČSSR. Takšno razmerje bo ostalo tudi letos, s tem, da naj bi se izvoz v Sovjetsko zvezo povečal za več kot dvakrat.
Med območji dežel v razvoju smo lani največ izvozili v azijske države, za letos pa predvidevamo precejšnjo rast izvoza tudi v Afriko, skupno pa naj bi v te dežele predvidoma letos izvozili za dobrih 35 milijonov dolarjev naših izdelkov.
Andrej Polenec se je obširno dotaknil tudi izvoznih uspehov posameznih Iskrinih delovnih organizacij. Daleč najuspešnejša je bila lani še vedno delovna organizacija Elektro-mehanika, ki je izvozila za skoraj 55 milijonov dolarjev izdelkov. Na drugo mesto se je prebila Široka potrošnja, tretje mesto pa si nekako delita DO Elementi in Avtoelektrika. Podobno razmerje bo verjetno tudi letos, s tem, da bi se delež Avtomatike precej povečal, prav tako pa tudi delež Kondenzatorjev.
Vodja direkcije izvoza v Iskri Commerce se je v nadaljevanju svojega referata obširno dotaknil tudi izvoznih uspehov in možnosti posameznih de-
Iskra na sejmu Alpe-Adria tako kot lani — le s programom električnih ročnih orodij. In tako kot lani tudi tokrat z mnogimi napovedmi iri obljubami, sicer pa s starim programom.
lovnih organizacij hkrati pa je namenil uvrstil predvsem visoke cene, zamude veliko pozornosti lanskoletnim izvoz- pri osvajanju novih programov, spre-nim izpadom. Med poglavitne pro- menljivo kakovost, pomanjkanje bla-bleme, ki so zavirali naš izvoz je govnih fondov, itd.	LD
Uresničevanje ciljev odvisno tudi od uvoza
O uvoznih dosežkih in načrtih v tem letu je na 9. konferenci mednarodnega trženja spregovoril direktor direkcije uvoza v zunanjetrgovinski temeljni organizaciji Iskre Commerce Milan Loparnik. Udeležence je najprej seznanil z uresničevanjem uvoznih nalog v minulih letih sedanjega srednjeročnega obdobja. V zvezi s tem je poudaril, da je znašala letna rast uvoza v tem obdobju približno 14,5 % na leto. Regionalna struktura uvoza se v minulih štirih letih ni bistveno spremenila. Tako smo npr. leta 1976 uvozili s konvertibilnega območja za 92 %, iz dežel SEV pa le 8 %. Lani se je to razmerje nekoliko spremenilo: iz dežel SEV smo uvozili za 11 %, preostalih 89 % pa s konvertibilnega območja. Približno takšno razmerje se bo obdržalo tudi letos.
Kot je znano, smo lani uvozili za skupno 120 milijonov dolarjev, od tega za 86 % reprodukcijskih materialov, preostalo pa je bila oprema.
V celotnem uvozu s konvertibilnega območja smo bili lani najbolj navezani na Zvezno republiko Nemčijo (41 milijonov dolarjev), Italijo, Švico, Avstrijo, Veliko Britanijo in Francijo. Med deželami SEV je bila na prvem mestu Nemška demokratična republika, sledita pa ji Češkoslovaška in Poljska.
Milan Lopamik se je obširno dotaknil tudi letošnjih uvoznih nalog ter v zvezi z možnostjo uresničevanja zastavljenih ciljev opozoril na številne uvozne restrikcije. Pri tem se je dotaknil zlasti nam vsem znanega dejstva — uvoz je neposredno povezan z izvozom ali še bolje rečeno, čim več bomo izvažali, več bomo lahko uvozili, seveda ob dejstvu, da moramo uvo-
Milan Lopamik.
žene materiale v kar največji meri nadomeščati z domačimi.
Direkcija uvoza je za konferenco na Bledu pripravila tudi predloge ukrepov na področju uvozne dejavnosti. Naj jih kar naštejemo:
—	z enotno akcijo SOZD Iskra v sodelovanju z ostalimi velikimi proizvajalci in izvozniki v Sloveniji doseči, da se te nepravilnosti odpravijo in, da se doseže razmerje, ki je za Iskro sprejemljivo
—	realizirati izvozne obveznosti na konvertibUno področje oz. izdelati dodatne programe za povečanje izvoza zaradi povečanja možnosti uvoza
—	v nabavnih službah posameznih delovnih organizacij ustanoviti skupine, ki bodo v prihodnje v okviru svojih delovnih zadolžitev proučevale možnosti za zamenjavo uvoznih repro-materialov z domačimi oziroma .
—	zamenjavo uvoženih repromate-rialov s konvertibilnega področja z
materiali iz držav SEV s klirinškim načinom plačevanja
—	ukiniti uvoz nekaterih gotovih izdelkov v dogovoru z vsemi branžni-mi industrijami Iskre
—	proizvodnji blaga za izvoz na konvertibilno področje dati absolutno prednost pred drugimi izdelki
—	aktivno ter stalno delati na zniževanju cen uvoženih repromaterialov
—	iskati dodatne uvozne in devizne možnosti s povezovanjem in samoupravnim sporazumevanjem v kompleksu ekonomskih odnosov s tujino in z OZD izven Iskre
Milan Loparnik se je obširneje dotaknil tudi uvoznih načrtov v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Pri tem je poudaril, da naj bi stopnja rasti uvoza, še posebej uvoza repromateriala s konvertibilnega območja, v obdobju 1981—85 ras tla s polovično stopnjo rasti izvoza na to področje. S takšnim trendom rasti bi v primerjavi z izvoznim načrtom za srednjeročno obdobje našo devizno bilanco izravnali že v prihodnjem letu, v vseh naslednjih letih pa bi ustvarjali konvertibilne devizne presežke.
Glede regionalne in asortimanske preusmeritve je poudaril, da bosta nova tehnologija ter razvoj novih vrst proizvodnje v Iskri bistveno vplivala na asbrtiman uvoženih repromaterialov kot tudi na področno usmeritev: vedno manjši bo uvoz t.i. klasičnih surovin v korist uvoza repromaterialov s področja elektronike.
Podobno kot mnogi udeleženci blejskega srečanja, je tudi Milan Loparnik poudaril nujnost večjega vključevanja Iskrinih predstavništev v tujini v uvozne posle.
INDUSTRIJA AVTOELEKTR1ČNIH IZDELKOV
OS 00 sprejel stabilizacijske ukrepe
Delegati iz vseh TOZD in DSSS novogoriške ISKRE Avtoelektrike so se zbrali na 10. zasedanju delavskega sveta delovne organizacije, ki je bilo 26. 3. v prostorih dvorane delavskega samoupravljanja. Obravnavali in sklepali so o vrsti pomembnih skupnih vprašanj, zato preletimo na kratko skozi dnevni red, razpravo in sklepe.
V prvi točki dnevnega reda si delegati DS potrdili poročilo o posle vanju v lanskem letu (o poročilu srm že obširno spregovorili v zadnji! številkah ,,Iskre“). Skupaj z načrton uresničevanja srednjeročnega plana z; leto 1980 (o tem smo pisali v zadnj številki našega glasila), so delegat obravnavali in sprejeli predlog ukre pov za izvajanje stabilizacije v delovn organizaciji. Naj jih nekaj naštejemo
Intenzivno nadaljevati z razvija njem samoupravnih družbenoekonom skih odnosov predvsem na področju
a)	konkretizacije izvajanja nalog i DSSS, TOZD Komerciala in TOZE Inštitut in ovrednotenje del in nalog ki jih opravljajo delavci v DSSS TOZD Komerciala in TOZD Inštitut
b)	konkretizacija določb Samo upravnega sporazuma o združevanji TOZD v DO, glede ustvarjanja in deli tve skupnega prihodka.
— Izvesti vse potrebne aktivnosti za pripravo in sprejem potrebnih plan skih aktov za srednjeročno obdobje 1981-1985.
— V vseh TOZD in DSSS je treba sprejeti konkretne ukrepe s ciljem:
a)	zmanjševanja materialnih stroškov,
b)	smotrnejšo izrabo obratnih sredstev,
c)	varčevanje z vsemi viri energije,
d)	izboljšati izkoriščenost delovnega časa,
e)	izboljšati izkoričenost obstoječih kapacitet,
f)	zmanjšati bolniške in ostale izostanke z dela,
g)	uskladiti izobraževanje ob delu z dejanskimi potrebami delovnega procesa,
h)	izboljšati organizacijo dela in doseči enakomernejšo delovno obremenitev delavcev, da bodo naloge opravili v rednem delovnem času.
— Izdelati sistem za celovito ureditev poslovanja z reprodukcijskim in režijskim materialom, predvsem z vidika planiranja potreb po materialu in potreb finančnih sredstvih. Izboljšati kvalitativni in kvantitativni prevzem, poslovanje v skladiščih.
— Upravičenost in potrebnost vseh tekočih in programskih investicij ponovno preverijo pristojni samoupravni organi.
— Stroške potovanj, reprezentance, reklame in stroške pogodb o delu zmanjšati na najmanjšo možno mero.
— Pri poslovanju z dokumentacijo zagotoviti pravočasen in enakomeren dotok dokumentov v ustrezne službe, kar bo imelo ja posledico zmanjšanje
(Nadaljevanje na 4. strani)
Delegati DS DO Avtoelektrike.
PREGLED INOVATORJEV
DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ
Gibljivi delovni čas
Spremenljive oblike delovnega časa se vedno bolj uveljavljajo v razvitih deželah, pa tudi pri nas jih v mnogih organizacijah združenega dela že uvajamo. Med temi organizacijami je tudi Iskra Elektromehanika. Za uvedbo gibljivega delovnega časa so se prve TOZD v okviru delovne organizacije odločile že pred nekaj leti.
V letošnjem letu pa so se na to resneje začele pripravljati tudi ostale temeljne organizacije. Zato je prav, da se vsi Iskraši seznanimo z ugodnostmi in težavami, ki nam jih bo gibljivi delovni čas prinesel. Kajti le z dobro obveščenostjo in pripravljenostjo na probleme lahko računamo tudi na ugodne poslovne rezultate, ki so pogoj za ekonomsko upravičenost uvedbe gibljivega delovnega časa.
Prvo vprašanje, ki se nam zastavlja je: Kaj spremenljive oblike delovnega časa pomenijo?
Vsak posameznik si sistem gibljivega delovnega časa razlaga nekoliko po svoje. V glavnem pa se ugotovitve omejujejo na to, da nam ne bo treba več ob točno določenem času priti v
službo in oditi domov. To je le delček resnice. Res je, da delavec lahko do neke mere prilagaja začetek in konec dela osebnim potrebam in željam.
Zavedati pa se moram, da se je potrebno prilagoditi predvsem zahtevam svojega dela. Če bomo videli svoje obveznosti, bomo lahko uživali tudi ugodnosti, ki nam jih gibljivi * delovni čas prinaša. Več svobode prinaša več odgovornosti in zahteva višjo delovno zavest. Le ob upoštevanju tega, bomo z uvedbo gibljivega delovnega časa dosegali željene delovne rezultate.
Drugo vprašanje, ki nas zanima je, za kakšno obliko gibljivega delovnega časa smo se odločili?
Za celotno Elektromehaniko je z organizacijskim predpisom določena enotna oblika gibljivega delovnega časa. Ta oblika se je na osnovi dosedanjih izkušenj pokazala kot najustreznejša za našo delovno organizacijo. Oglejmo si glavne značilnosti te oblike.
Razpored delovnega časa za posamezno izmeno je naslednji:
IZMENA DOVOLJENI DELOVNI ČAS OBVEZNI DELOVNI ČAS L	6.00-17.00	7.30-12.00
II.	13.30-22.30	15.00-21.00
To pomeni, da morajo biti delavci obvezno prisotni od 7.30 do 13.00 v prvi in od 15.00 do 21.00 v drugi izmeni, ostaU delovni čas pa vsak posameznik prilagaja svojim potrebam in zahtevam dela, ki ga trenutno opravlja. Evidentiranje prihoda in odhoda z dela opravljamo s pomočjo evidenčne kartice in registrirne ure.
Ob koncu meseca se ugotovi število ur, ki jih je delavec prebil na delu. Dejansko mesečno število ur za redno delo lahko v posameznem mesecu odstopa od mesečnega števila ur, določenega po terminskem koledarju; za 8 ur v plus ah minus z možnostjo prenosa v naslednji mesec. Ne glede na presežek ah primankljaj ur — seveda če sta v mejah osmih ur — se za osebni dohodek obračuna mesečno število ur, določeno s terminskim koledarjem.
Manjkajoče ure je treba nadomestiti v naslednjem mesecu, prav tako pa se lahko izkoristi tudi dovoljeni pre-
sežek delovnih ur, vendar izven obveznega delovnega časa. Presežek nad 8 ur se črta in se ne more upoštevati pri obračunu niti pri izravnavi v naslednjem mesecu. Primanjkljaj, ki je večji od dovoljenega, pa se delavcu odšteje pri obračunu osebnega dohodka, hkrati pa se tak primer obravnava kot kršitev delovnih obveznosti.
Vse odsotnosti z dela - dopusti, bolniški stalež, službena potovanja, izhodi med delovnim časom in podobno — se obravnavajo podobno kot v sedanjem sistemu togega delovnega časa.
To so le glavne značilnosti sistema gibljivega delovnega časa, ki je v veljavi v Elektromehaniki. Moj namen tudi ni bil spuščati se v podrobnosti, ampak vzpodbuditi vsakega izmed nas, da začne razmišljati, kako bo razporedil delo na svojem delovnem mestu, da bo tudi v novih razmerah dosegel vsaj take delovne rezultate kot doslej.	MT
Seja DS TOZD TEL
V torek, 25. marca 1980 je bilo 23. redno zasedanje delavskega sveta TOZD TEL. Pri obravnavi rezultatov poslovanja je DS ugotovil, da so v mesecu februarju izpolnili vrednostno 110,5% eksternega plana, kar znaša 105 % kumulativnega plana, interna izpolnitev plana pa je 200 %. Po asor-timanu TOZD ni dosegla najboljšega rezultata, vendar je bil plan proizvodnje postavljen v višini 2 milijardi 729 milijonov, dosežen pa s tremi milijardami in 101 milijoni dinarjev ah s 113,6%. Komulativni plan za oba meseca je bil dosežen s 108,4 %. DS je tudi ugotovil, da obstajajo možnosti za realizacijo plana proizvodnje v marcu, saj kažejo na to dosedanji ugodni marčevski rezultati.
TOZD se predvsem srečuje s težavami pri nabavi materiala in sestavnih delov — predvsem iz TOZD TEA (problem izdelave relejev, peres indukcijskih tuljav). Te težave so toliko
večje, ker grozi celo začasna ustavitev proizvodnje na relejnih enotah. Nastal kritični položaj se utegne nadaljevati tudi v aprilu.
TOZD se srečuje tudi s problemom uvoza. Tako na primer zaradi kondenzatorjev 4,7 mikro faradov čaka v skladišču za nad pol milijarde din izdelkov. Od ostalih pokazateljev gospodarjenja velja omeniti porabo nadur, ki je bila glede na letni plan v prvih dveh mesecih 14,9 %. Povprečni NOD v TOZD je porasel in znaša 6.790 din, kar je 0,6 % nad povprečjem DO. Povišanje je nastopilo predvsem zaradi zmanjšanja prispevnih stopenj po posameznih občinah, zato je delavski svet sklenil, da bo osebne dohodke potrebno prilagajati rasti dohodka TOZD.
DS je obravnaval tudi predlog samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev, pravic in obveznosti med DSSS SOZD Iskra in TOZD Standar-
INDUSTRIJA AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV
DS DO SPREJEL STABILIZACIJSKE UKREPE
(Nadaljevanje s 3. strani) števila nadur in hitrejšo obdelavo podatkov.
— Zaradi zmanjšanja izhodov delavcev med delovnim časom so delegati v vseh organih družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih dolžni vztrajati, da se tudi tam organizira delo v dopoldanskem in popoldanskem času.
O likvidnosti DO Avtoelektrike je delegate seznanil glavni direktor Jože Eržen. V zvezi s tem so sprejeh nekaj pomembnih ukrepov:
1.	Nadaljevati in do skrajne možnosti izvesti nadaljnje zniževanje obsega zalog, zlasti na področju surovin, re-promateriala in gotovih izdelkov.
2.	Spremeniti in zaostriti plačilne pogoje kupcev gotovih izdelkov in v večjem obsegu zagotoviti plačilo v gotovini.
3.	S proizvajalci osebnih avtomobilov, ki koristijo predplačila za prodajo osebnih avtomobilov se dogovoriti, da del teh sredstev odstopijo Iskri za financiranje procesa proizvodnje.
4.	Razčistiti in ugotoviti stvarne možnosti kratkoročnega kreditiranja tekočega procesa proizvodnje v planiranem obsegu za leto 1980 po poslovnih bankah.
Delegati so potrdih tudi razpis volitev v samoupravne organe, ki bodo 21. aprila letos. Prav tako so potrdili tudi poročilo o inventivni dejavnosti v DO v lanskem letu ter se zavzeli za še bolj množično delo na tem področju.
Obravnavano in sklepano je bilo tudi o pogodbi o poslovnotehničnem sodelovanju med našo DO in firmo MIPOT iz Krmina (Cormons) Italija, ki je velikega pomena za slovensko manjšino onkraj meje.	M. R.
dizacije Ljubljana ter sprejel sklep, da se omenjeni akt posreduje na prve zbore delavcev s predhodno obravnavo po sindikalnih skupinah.
Zaradi velikega interesa in potreb tržišča je DS obravnaval tudi predlog za razvoj elektronskih zapor. Prve elektronske zapore naj bi se pojavile na tržišču v letu 1981.
Ker se odraz kvalitete izdelkov kaže tudi pri dobri prodaji in plasma-nu izdelkov na tržišču, je DS sprejel spremenjene normative za nagrajevanje po kvaliteti norm in potrdil obstoječe s ciljem izboljšanja kvalitete.
Za delegata v svet za znanost v okviru občinske konference SZDL Jesenice je DS imenoval Mitjo Čebulja.	Alojz Jug
TOZD INŠTRUMENTI OTOČE
Uspeh
inovatorjev
Če se ozremo nazaj v leto 1979, lahko rečemo, da je inventivna dejavnost v naši TOZD dobila svoje pravo mesto. Podatki o številu predlogov, kakor tudi o višini prihranka, ustvarjenega z inovacijami kažejo, da je ta, za gospodarstvo še kako pomembna oblika tehnološkega razvoja, zaživela v pravem pomenu. Čeprav 1.689.957,25 din prihranka na prvi pogled ni velika vsota, smo z njo glede na našo vrsto proizvodnje lahko popolnoma zadovoljni. Omeniti velja tudi to, da za nekaj predlogov nismo mogli ugotoviti višine prihranka. V teh primerih gre predvsem za predloge, ki se nanašajo na izboljšavo kvalitete ali zmanjšanje obsega dokumentacije.
Višina odškodnine inovatorjem, ki se odmerja v skladu s samoupravnim sporazumom, je znašala 101.709,85 din. Dovolj visoke odškodnine brez dvoma vzpodbujajo širši krog članov kolektiva k dodatnemu angažiranju svojega znanja.
To pa ni bila edina oblika nagrajevanja inovatorjev. Komisija se je zavedala, da vzpodbujanje samo z denarnimi nagradami ne bo v celoti doseglo zaželjenega učinka. Odločila se je, da najbolj prizadevne inovatorje še dodatno nagradi. Tako je Leonu Bajtu dodelila en dan izredno plačanega dopusta, Janezu Markoviču je povišala osebno oceno za 5 % za dobo enega
ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	1 REZKALEC - SPECIALIST
2.	1 BRUSILEC - SPECIALIST
3.	1 SAMOSTOJNI TISKAR
Pogoji: pod 1 in 2:
morajo kandidati imeti dokončano poklicno šolo ustrezne stroke in najmanj pet let delovnih izkušenj pod 3:
morajo kandidati imeti dokončano poklicno šolo grafične stroke in tri leta delovnih izkušenj Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti morajo kandidati poslati najkasneje v 15 dneh po objavi Tovarni merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5 a, 64244 Podnart. Ostale informacije se dobijo v splošno kadrovski službi tovarne.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko
KRANJ, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA RAČUNALNIKOV KRANJ
vabi
k sodelovanju strokovnjake s tehničnega in aplikativnega področja za opravljanje naslednjih del in nalog v LJUBLJANI:
DVA ZNANSTVENA STROKOVNA DELAVCA II.
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri,
—	najmanj 5 letne delovne izkušnje na področju računalništva,
—	aktivno znanje angleškega jezika. Kandidati naj prijave z dokazili o
izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEH4NI-KA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako „za TOZD Računalniki".
Ime in priikem avtorja
1.	Filipič Franc
2.	Vobovnik Milan
5.	Knific-Jensterle
4. Strajnar Dušan x 5* Bajt Leon
6.	Luka Zupan
7.	Markelj Alojz
8.	Kreunar Stane
9.	Markovič Janez
10.	Kinific Marjan
11.	Bajt Leon
12.	Ravnikar Viktor 15. Filipič Janez 14. Brejc Marjan 15» Rant Miro
Namen predloga
Sprememba izdelave potenciometrov P- 8 Zamenj. reg. jezička pri B-5 sist.
Zašč.konic pri spajk.spiral na B-5 sist. Spremem.stanja tehnične dokumentacije Spremem.tehn.postop.za lakir.številčnic Zamenj.stebrič.pri instr. Qi44 in Q96 Pranje jedrnega magneta B-5 Izbolj.pripr.za goljenje žic Zamenj.baterij.kontakta 5-8 Sprememba sest.nosilca mejnikov B-5 Spremeba tehn.postopka zaščite pokrovčka 22.7oo.721
Zamenj.nosilcev mejnikov pri F-6 sistemu
Sprememba spajanja ploščice z obročem pri B-5 sistemu
Tehnološka sprememba izdelave vijaka M 5 x 52
Izboljšave na miniaturnih indik.
Višina prihranka	Višina odškodnine l	
ni ugotovljena	1.589,5°	’	M
54.697i7o din	5.056,9° ^	
2o.465,7o din	1.9*5,?° 11	■ i
ni ugotovljena	5.558,°° ^	H
1o58.451,9o din	55.818,85	v
?9.937,9o din	8.o95,65 ^	
ni ugotovljena	2.225,2° 111	
ni ugotovljena	1.589,5° dI' j	
164.l6o,oo din	11.560,2° ^ !	ter
4.774,9o	668,5° 4111 ,	Pri
52.594,65 din	2.655,4° dl"	del
16o.575.75 din	8.655,15 dl”	vse Ud
2o.o52,oo din	1.965,2° P’ j	
lol.754,6o din	5.558,°° 440	sm Po
12.7ol,85 (delno)	12.892,5° ^	
leta, za Milana Vobovnika pa je predlagala premestitev na odgovornejša dela in naloge ter vodstvo obiskov strokovnih ekskurzij.
Dva naša inovatorja sta prejela tudi nagrado „Inovator leta" občine Radovljica, in sicer Miha Žvan za izvirno konstrukcijsko rešitev kontaktne letve ter Viktor Ravnikar za ugodno rešitev izdelave omejevalcev pri F—6 merilnem sistemu.
Prav gotovo pa s tem niso izčrpane vse možnosti, ki jih inventivna dejavnost nudi. Z usmerjanjem inovatorjev na kritična področja bi prav gotovo dosegli še boljše rezultate. Usmerjanje
Seminar centra
marksističnih
krožkov
te dejavnosti pa zahteva dobro pfl' pravo obravnavanega področja f1 dobro organizacijo, čemur pa komis]® sama ni kos.	E. Zapluti
JOŽETU AŽMANU V SPOMIN
sre
ski
Z
Ra
nji
di,
Še
žn
so
sta
tri
gla
Se;
ga
r
Center marksističnih krožkov pri OK ZSMS Kranj21.in 22. marca 1980 organiziral seminar za nosilce krožkov v osnovnih organizacijah na Jezerskem. V popoldanskem času prvega dne je predaval dr. Rudi RIZMAN na temo nacionalno vprašanje.
Naslednji dan pa so potekala predavanja o vlogi idejnopolitičnega izobraževanja in komisij za IPD v ZSMS in informiranju v ZSMS ter marksističnih krožkih in analizi predmeta STM.
Največ pozornosti so posvetili vlogi marksističnih krožkov, ki bo razdeljena na podteme organiziranosti in razvoju marksističnih krožkov, vlogi mentorjev in Centra za marksistične krožke ter sodelovanju s klubi OZN.
-th
Ko si pred nekaj meseci nenadoma odšel iz naše sredine, ni nihče niti pomislil, da te ne bo več nazaj. Prepričani smo bili, da boš s svojo vztrajnostjo, z veseljem do deta in življenja in z nasmehom na obrazu, ki nas je vedno bodri! in pomaga! prenašati vsakdanje težave, zmogel tudi težko bolezen. Le-ta te je tako bruto priklenila na bolniško posteljo in te po 30-letnem delu v vrtalnici tovarne TEA iztrgala izmed nas ter te tako boleče in za nas še vedno neresnično odpeljala v svet tišine in spominov — spominov nate, Jože.
Sodelavci TOZD TEA
r	)
PREBRALI SMO ZA VAS
Pavao Brajša: Splošna psihodinamika samoupravnega vedenja
V založbi Delavske enotnosti v Ljubljani je lansko leto izšla navedena knjiga, ki obravnava samoupravljanje z vidika medsebojnih človeških odnosov.
Avtor navaja med drugim, da ga je zaprosil za pomoč direktor delovne organizacije, ki ni vedel, kako naj izboljša medsebojne odnose, kako naj pouči delavce o pravilnem ravnanju in obnašanju na delovnem mestu in kako naj prepreči čedalje pogostejše konflikte med delavci v posameznih obratih.
Pri analiziranju teh pojavov je bilo ugotovljeno, da delavci odlično obvladajo samoupravno terminologijo, toda ne vedejo se samoupravno. Delavci so svoje „uzakonjeno“ ozkosrčno in drobnoposestniško vedenje prenesli v tovarno, na zbore delavcev in v organe upravljanja, vse to pa so odeli s samoupravnimi termini in pravicami. Avtor v knjigi obravnava, kako priti do samoupravnih kvalitet medčloveških odnosov in kako pospešiti uveljavljanje samoupravnih idej in teženj.
Knjiga je razdeljena na pet poglavij in napisana v preprostem, vsem razumljivem jeziku. Razlage so podkrepljene s posameznimi primeri iz bogate avtorjeve prakse, saj že dolga leta proučuje to področje.
Knjigo priporočamo predvsem vodjem dela ter funkcionarjem samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
N. Pavlin
X.__________________________________________________________________
\
ni
I
ni j va
ud
i23
„S ke Ide 1 bi so dn kc bil : kji So str dc i sp,
I tv, i ka pr. di, D( tu,
i Vs,
I ^
I D(
za - cil
N
mi
ne
ži\
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko
KRANJ, n.sol.o.
Delavski svet TOZD ORODJARNA
razpisuje
prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
2.	VODJA ODDELKA ZA EKONOMIKO
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še
naslednje pogoje:
—	visokošolska ali višješolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri za dela pod točko 1,
—	visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri za dela pod točko 2,
—	pet let ustreznih delovnih izkušenj,
—	sposobnosti za vodenje in organiziranje dela,
—	pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi predpisuje Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za razpisana dela traja 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA
ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj, z
oznako „za TOZD Orodjarna". Kandidati bodo o dokončni izbiri obveščeni v 30 dneh po odločitvi DS Tozd Orodjarna.
J 3f,
industrija izdelkov za široko potrošnjo
Mladina široke potrošnje
Koristno delovno
V soboto, 29. marca, za večino temeljnih organizacij Široke potrošnje Prosto, so se v Škofji Loki srečali telegah osnovnih organizacij ZSMS iz ',seh delovnih sredin Široke potrošnje, "deležba na delovnem posvetovanju Je pravzaprav presegla celo najbolj smela pričakovanja tako, da je bilo že P° tej plati jasno, kako je bilo tako Srečanje potrebno.
Delovno posvetovanje je potekalo skozi ves dan, bilo pa je tudi združeno ^ volilno programsko konferenco, kazen sklepanja o nalogah v prihodnjem obdobju in volitvi članov koordinacijskega sveta so delegati poslušali se nekaj predavanj in se posvetovali o Značilnostih dela v posameznih temeljnih, oz. osnovnih organizacijah.
Na dnevnem redu so bile točke, ki So govorile o značilnosti sedanjega stanja na poslovnem, gospodarskem in tržnem področju DO (to je izvajal Slavni direktor Simon Primožič), seznanili so se z vlogo koordinacijske-8a sveta ZSMS na ravni DO, predstav-
srecanje
prepričanje, da dosedanje delo mladine ni bilo tako uspešno, kot bi lahko bilo. V oči je zlasti zbodel podatek, da je poprečna starost delavcev Široke potrošnje manjša kot 30 let.
To bi lahko pomenilo, da je prav
ne v aktivno delo svoje organizacije, odločno premajhno je tudi število mladih v različnih samoupravnih organih in v telesih družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikata in Zveze komunistov.
Takšno stanje pa je seveda lahko le osnova za pomen, ki naj bi ga mladina v celotnem reprodukcijskem procesu imela. Jasne so tudi nadaljnje naloge: v delo najprej vključiti večje število članstva in nato pričeti z uresničevanjem vseh z načrtom dela določenih nalog.
V okviru posvetovanja, kot smo že v uvodu omenili, je bila tudi volilna
Z delovnega posvetovanja mladih Široke potrošnje.
NIKOLI V SOBOTO
Ob rob delovnemu srečanju mladine temeljnih organizacij, ki proizvajajo široko-potrošne izdelke, je potrebno zapisati le še nekaj manj pozitivnih dejstev. Omenili smo že, da je bil obisk mladih zelo dober, saj je bila dvorana v Škofji Loki s 56 člani ZSMS dobesedno natrpana. Žal pa to ne velja za nekatere od vabljenih gostov.
Organizatorji so v skladu s sklepom Koordinacijskega sveta ZSMS Delovne organizacije na to srečanje povabili med drugim tudi predavatelja z republiške konference ZSMS Bojana Butolena. Slednji je svoj prihod obljubil, se kasneje opravičil in Zagotovil, da bo prišel predavat drugi, na koncu pa — ni bilo nikogar. Brez opravičila. Žal je bilo to predavanje zadnja točka dnevnega reda — tja prestavljena prav na zahtevo predavatelja — tako da so morali mladinci ne popolnoma prostovoljno oditi domov.
Tudi ostali mladinski funkcionarji niso pokazali več volje, da bi se najširšega skupa mladine Široke potrošnje udeležili. Opravičil se je predsednik občinske konference ZSMS, opravičil se je predsednik koordinacijskega sveta ZSMS SOZD Iskra in obljubil, da zagotovo pride sekretar. Skoraj logično pa je potem, da seveda tudi njega ni bilo. Brez opravičila.'
Mladi so se pri tem spraševali samo nekaj — je sobota res preveč stabilizacijska in Škofja Loka premalo ugleden kraj, da bi se mladinskim funkcionarjem, ki niso popolnoma neposredno vezani na probleme mladih v OZD zdelo potrebno žrtvovati nekaj uric — mogoče niti ne — prostega časa ? !

V
ZSMS najmočnejša družbenopolitična organizacija v svojem okolju, žal pa je dejansko stanje marsikje prav nasprotno. Velike plasti mladine niso vključe-
liki posameznih osnovnih organizacij Pa so pripravili skupno točko z enot-nim naslovom „Kritične točke delovanja mladih11.
Ze v uvodu smo omenili, da je bila udeležba na izrazito stabilizacijsko Osnovanem srečanju izredno dobra.
Temeljit delovni načrt
deno v Sežani, v hotelu, trajalo pa naj	^
konferenca Koordinacijskega sveta ZSMS DO. Novoizvoljeni člani so: Tone Pušar (TOZD TGA, Reteče), iz iste temeljne organizacije pa še Matjaž Peternelj. Ena od odločitev letne konference je bila, da se člani ZSMS iz delovne skupnosti skupnih služb iz Škofje Loke pridružita najbližji 00 ZSMS, ki je v TOZD TGA v Retečah, hkrati pa se v skupnih službah formira aktiv te 00. Delegat v KS ZSMS je tako tudi Stane Fleischman (DSSS Škofja Loka), ostali člani pa so še Roman Bevc (TOZD Prodaja Ljubljana), Roman Debevc in Martin Koželj (TOZD TV Pržan), Hubert Vidic in Mohorič Franc (TOZD Tovarna elek-tron^citorjev Železniki), Rado Brus in Nadja Sedej (TOZD Montaža elektromotorjev Idrija), Zdravko Kogovšek (TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika) in Stojan Kuret in Miro Zorec (TOZD Sprejemniki Sežana).
Stane Fleischman
DO ŠIROKA POTROŠIM JA
N dva dni. Po temeljitem razmisleku ^0 se organizatorji odločili, da se dnevni red skrči tako, da bo srečanje končano v enem dnevu, kraj pa naj bi Ni kar Poslovna hiša v Škofji Loki, | kjer ima DO sicer sedež. Na ta način 80 se stroški skrčili praktično le na 8ttoške prevoza. Mladina je odločno dokazala, da je družbeno akcijo že 1 sprejela za svojo!
V razpravo na srečanju so se Nomo vključili tudi predsednik sindikalne konference ŠP Marjan Može, Predsednik DS DO Albin Pahor, glavni direktor DO Simon Primožič, sekretar DO Janko Dobre, sodelovali pa so tudi vabljeni sekretarji 00 ZK.
Na delovnem srečanju se je pred-Vsem pokazala izredno široka vloga {Nadih na vseh področjih življenja DO. Hkrati z ugotovitvijo, da široko Zastavljenih razvojnih in programskih c*ljev Široke potrošnje ne bo moč ^Peljati brez najširšega vključevanja Nladih na vsa področja samouprav-nega, proizvodnega, in političnega Oljenja pa se je izkristaliziralo tudi
Mladina vseh temeljnih organizacij v Široki potrošnji bo kmalu razpravljala o programu dela za letošnje leto. Osnutek programa so delegati OO ZSMS že pregledali na seji Koordinacijskega sveta ZSMS 19. marca letos v Škofji Loki, zadnja beseda pa je bila izrečena na programski konferenci ZSMS Široke potrošnje, ki je bila v soboto, 29. marca v Škofji Loki. Danes povzemamo samo nekaj bistvenih programskih smernic iz katerih bo natančnejši načrt izveden.
J _
Osnovne smeri dela mladine v letošnjem delu so v prvi vrsti v krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov, predvsem na temeljitejšem izvajanju Zakona o združenem delu. Eno najpomembnejših delovnih področij bo tudi vključevanje v stabilizacijska prizadevanja vseh mladih, to pa bo v precejšnji meri tudi rezultat doseganja čimvečje enotnosti v mladinskih vrstah z uvajanjem kolektivnega vodenja in odgovornosti.
Ena izmed osnovnih nalog, poleg že vseh naštetih bo stalna skrb za aktiviranje čim širših mladinskih vrst in spremljanje uresničevanja usmerjenega izobraževanja. Zadnje področje morda zaradi relativne odmaknjenosti (srednje izobraževanje naj bi po predvidevanjih potekalo v skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju od 1. sep-
Mladina elektromotorjev na delovni akciji
Člani osnovne organizacije ZSMS v Železnikih so se odločili, da na prvo Tosto soboto pripravijo delovno kcijo. Besedi „prvo prosto11 smo opisali zato, ker zaradi preobilice iela v Tovarni že dolgo niso imeli fProstih sobot.
Pretekli teden, 29. marca pa se je tovarna le izpraznila tako, da so „na svoj račun11 prišli tudi mladinci in pripravili za svoje člane prostovoljno delo v proizvodnji. Udeležba je bila zelo dobra, saj je na delo prišlo kar 50 mladih. ZasedU so mesta za stroji,
Edinke Elektromotorjev na delovni akciji.
tembra letos) ne bo konkretneje obdelano.
V zvezi s krepitvijo samoupravnih socialističnih odnosov so mladinci vnesli v plan predvsem aktivnejše vključevanje v delo samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in delegacij.
Mladinci so v program dela uvrstili tudi problematiko delovanja koordinacijskega sveta ZSMS, ki deluje na ravni DO. V zvezi s tem poudarjajo, da mora biti teža njegovega dela zlasti na ustrezno razporejenih delovnih skupinah. Ob tem poudarjajo potre.bo po ustanovitvi ustreznih komisij za posamezna interesna področja. To naj bi bila hkrati tudi prva naloga novega KS.
Glavna teža dela pa je seveda na posameznih osnovnih organizacijah, Delo teh skupin bo potrebno v prihodnjem obdobju poživiti. Zbrati bo treba evidenco članstva ZSMS, pregledati število članov v posameznih sredinah, ki so aktivno vključeni v delo samoupravnih organov, ali DPO
povečini v oddelkih proizvodnje polizdelkov. Montažnih trakov iz razumljivih razlogov niso poznali — verjetno bi bilo več škode kot koristi, saj za to delo ni bilo dovolj usposobljenih.
Mladi so povečini delali na svojih običajnih delovnih mestih, nekaj pa je bilo tudi tistih, ki so sedli za stroje — pa ne pisarniške, ki so jih sicer vajeni — verjetno prvič.
Ob obisku v proizvodnih prostorih smo se z njimi pogovorili in izvedeli, da bodo kmalu pripravili še eno delovno akcijo. V okviru tega „podviga“ naj bi očistili zemljišče okrog tovarne in poskušali okolico urediti tako, da bo čimbolj privlačna.
Stane Fleischman
Normativno da, praktično še ne
Veijetno ugotovitve, ki nam jih je posredoval upravitelj obrambnega načrta DO Široka potrošnja Vinko Krevh, niso značilne samo za omenjeno delovno organizacijo. Področje samozaščite, varnosti in ljudskega odpora so zadeve, ki jim iz dneva v dan namenjamo več pozornosti. Sestavek bo torej toliko bolj zanimiv za širši krog bralcev. Na začetku naj omenimo, da velja predvsem ena ugotovitev - normativno so stvari ureje-ne že zelo zadovoljivo, da pa žal velja tista stara, da papirnata resnica še ni tudi življenjska. Kako naj bi delali je povsem jasno določeno v različnih aktih, kako pa delamo — o tem je govoril sogovornik.
Področje samoupravnega urejanja zadev s področja družbene samozaščite, varnosti in ljudskega odpora, je v različnih samoupravnih aktih, kot smo že v uvodu povedali, precej dobro urejeno. Velja to za vse delovne sredine, za vse temeljne organizacije in delovne skupnosti v Široki potrošnji?
Pripravljeni in sprejeti so vsi akti in obrambni načrti, tudi tisti, ki obravnavajo področje samozaščite. Seveda pa ne moremo trditi, da je povsod vse urejeno enako, odstopanja so v okviru realnih možnosti, kadrovskih in materialnih. Pri urejanju dokumev obrambnih priprav pa se srečujemo s težavami pri ažuriranju. Krivec za to je premočna fluktuacija zaposlenih, od nosilcev pa to seveda zahteva precejšnje napore. Akte je potrebno spreminjati večkrat na leto, kolikšen obseg dela je to pa seveda ni potrebno posebej poudarjati. Kljub tem težavam pa za vse velja, da je bilo v preteklih dveh letih urejeno vse v skladu s sugestijami s področja za samozaščito SOZD Iskra.
Koliko so vsi ti akti že tudi postali del življenja v vseh sredinah?
Rekli smo že, da je po normativni plati domala vse urejeno, ne bi pa mogli ugotoviti, da to velja tudi za uveljanje v praksi. Pomanjkljivo je oživljanje zlasti na področju nalog in akcij pri varovanju družbenega premoženja v interesu reda in discipline, delovne storilnosti v okviru prizadevanj za stabilizacijo.
Kolikšen pa je pomen samozaščite pri izvajanju stabilizacijskih prizadevanj?
Poleg ostalih dejavnikov zavzema precejšen pomen tudi samozaščita. Gre zlasti za varovanje družbene lastnine, varnost ljudi in premoženja nasploh, pomembno je še področje delovne discipline, pa seveda tudi sodelovanje z organi samoupravne delavske kontrole. Zlasti tu bo potrebno doseči pozitivne premike pri trošenju sredstev, družbenega premoženja in seveda odkrivati in zatirati negativne pojave.
Velja to tudi za srednjeročno obdobje 1981 - 19855?
Samoupravna delavska kontrola ima precejšnje naloge in odgovornosti v tem obdobju — predvsem jo bo treba postaviti na mesto, ki ji v družbi in delovnem okolju gre. Tu bo seveda potreben tudi spopad z miselnostjo delavcev. Družbena zavest marsikaterega še ni na takšni ravni, da bi lahko ugotovili, da je npr., družbena lastni-
ter na osnovi konkretnih podatkov opozoriti na stanje v sredinah, kjer je prisotnost mladine najslabša.
Prispevek mladine k uspešnejšim stabilizacijskim prizadevanjem bo v prvi vrsti prav gotovo v čim boljšem delu vsakega posameznika. S tem v zvezi omenja predlog delovnega načrta zlasti tovariško opozarjanje tovarišev — sodelavcev, ki se s svojim de-'om izključujejo iz vsesplošnih delov-nih prizadevanj. Tu omenjajo tudi seje delavskih svetov in sestanke osnovnih mladinskih organizacij.
Seveda pa naštete naloge še niso vse, to so le najbolj specifične. Ob poudarjanju, da delovnih nalog in akcij ne bo odrejal koordinajski svet mladine DO, so predvideU še vsa tista delovna področja, ki se pojavljajo v večini delovnih načrtov mladinske organizacije.
Tako ima mladina Široke potrošnje pred seboj še vrsto nalog v zvezi z izobraževanjem svojih članov, spremljanju kadrovske in štipendijske politike, oživljanju tradicij NOB, športa, kulture in družabnih prireditev. Precej pozornosti bodo v prihodnjem obdobju namenili informiranju svojih članov.
V ta namen bodo aktivizirali delo komisije za obveščanje in pospešili prenos informacij iz različnih samoupravnih organov in teles družbenopolitičnih organizacij. Slednje izvira predvsem iz ugotovitve, da je slabi aktivnosti mladine v nekaterih delovnih sredinah krivo zlasti preslabo informiranje.	sp
na že v popolnosti prodrla v zavest tistega, ki z družbenimi sredstvi dela. Kaj pa bo to obodbje še prineslo novega?
Več pozornosti bomo morali nameniti varnostnim službam v TOZD. Sedanje ugotovitve so kaj nerazveseljive — te službe so marsikje zapostavljene, pri izvajanju nalog s tega področja primanjkuje resnega in strokovnega pristopa, pomanjkljiva je vzgoja in izobraževanje, prisotne so precejšnje kadrovske težave. Vse to bo treba pričeti spreminjati, vključno z resnejšim izbiranjem za to delo primernih kadrov. V preteklem obdobju smo bili dostikrat priče tatvinam, uničevanju, tu pa bi lahko dosti pripomogla tudi tehnična zaščita.
Kakšno mesto je namenjeno zaščiti s tehničnimi sredstvi? Lahko ta nadomesti človeka?
Nadomestiti ga popolnoma seveda ne more, lahko pa bi precej zmanjšala potrebno število ljudi. Na marsikaterih področjih je bilo že dosti uspehov pri uporabi različnih tehničnih zaščitnih pripomočkov, zlasti pri varovanju objektov in opreme.
Iskra je ena od proizvajalcev sredstev za tehnično zaščito. Je s svojimi izdelki prisotna tudi v Iskri sami?
Iskra je res eden izmed proizvajalcev in žal samo proizvajalcev. Pravzaprav je presenetljivo, da je s svojimi izdelki prisotna marsikje, še najmanj pa v Iskri sami. Je že tako, da je očitno tudi tu kovačeva kobila bosa! Nerazumljivo je to še zlasti zato, ker je uvajanje tehnike marsikje cenejše kot zaposlovanje novih delavcev. Iz izkušenj pa vem, da tehnični varnostni sistemi marsikje lahko povsem nadomestijo človeka.
Katere naloge pa bo treba v prihodnje še urediti?
Pred nami je še vrsta nalog. Ena izmed njih je na področju varovanja in zavarovanja dokumentov zaupne narave. Tu je še precej pomanjkljivosti, ne ravnamo pa vselej v skladu z določili pravilnika. Precej dela nas čaka tudi pri ljudskem odporu. Dokumenti, ki to tematiko obravnavajo niso statični, neprestano jih je treba prilagajati konkretni situaciji in v sodelovanju z ustreznimi organi družbenopolitičnih skupnosti. Osnovna naloga bo vsekakor podružbljanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, potrebno pa bo tudi usposabljanje ljudi. Ne moremo si namreč predstavljati nosilca naloge, ki ne bi bil seznanjen s svojimi dolžnostmi, s svojim mestom. Poleg usposabljanja pa bo potrebno urediti tudi vprašanje materialnih sredstev Civilne zaščite. Nihče seveda ne zahteva najdražje opreme, ki bi jo uporabljali le redko, temveč gre za osnovne pripomočke, brez katerih si uspešne akcije skoraj ni moč predstavljati. Poudariti je potrebno tudi pomen gradnje zaklonišč — vprašanje, ki je še marsikje odprto!
Za srednjeročno obdobje smo se dogovarjali tudi o brezžičnih UKV zvezah pa seveda še o vrsti različnih nalog. V zaključku bi rad poudaril, da uspešne izpeljave vseh naštetih nalog ne bo moč pričakovati brez podpore vseh družbenopolitičnih organizacij, poslovodnih organov in ne na koncu brez pripravljenosti za sodelovanje vseh delovnih ljudi in občanov.
Stane Fleischman
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
TOZD F ER ITI - DELOVNA ENOTA LJUBNO - SOLČAVA
V Solčavi in na Ljubnem je zrasel delaven kolektiv
Pred nedavnim je na zboru delovnih ljudi v Solčavi predsednica OO sindikata poslovne enote Ljubno — Solčava Darinka Vastl poročala o delu sindikata in povedala tudi o načrtih za letos in v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Ker je žilavi 100-članski kolektiv te enote TOZD Feriti pred pomembnimi načrti za poglobljeno osvajanje proizvodnje in njeno širitev, objavljamo nekaj odlomkov iz referata.
V	pogovorih in razpravah na ravni temeljne organizacije in v sodelovanju s predstavniki skupščin občin Mozirje in Ljubljana-Šiška smo temeljito pretresli naše načrte. V program za leto 1980 kot tudi v smernice razvoja za naslednje srednjeročno obdobje smo zapisali, da bomo naše poslovne enote postopno izpopolnjevali,predvsem s potrebnimi strokovnimi delavci in sodobnejšo tehnično opremo. Vse to, pa tudi v primeru, da bomo ta cilj uspeli realizirati, pa še ne bo samo po sebi dalo pričakovanih rezultatov.
Z realizacijo te usmeritve bodo vzpostavljeni le pogoji, da z našimi prizadevanji lažje dosežemo večje rezultate in predvsem večjo produktivnost. Morali se bomo obrniti k sebi in se vprašati, kakšen je naš odnos do dela, ali smo strokovno usposobljeni za izvedbo sprejetih usmeritev in obveznosti, kakšen je naš razpored dela in kje to lahko izpopolnimo. Pri vseh teh problemih kot člani sindikata ne bomo mogli stati ob strani in pričakovati rešitve od nekje drugje — iz Ljubljane, od naših mojstrov in podobno. Gotovo je, daje to največja obveznost mojstrov in drugih organi-zatoijev proizvodnje. Za bolj ali manj uspešno reševanje teh problemov, pa tudi ostali ne moremo in ne smemo biti nezainteresirani.
V	poročilu smo ugotovili, da smo v preteklem obdobju posvetili veliko pozornost družbenemu izobraževanju, kar je sigurno pozitivno, na drugi strani pa zelo malo naredili na organiziranem strokovnem usposabljanju. Sodobnejša oprema in vse večja zahtevnost jiaših izdelkov pa od nas zahteva tudi večjo usposobljenost. Do sedaj smo premalo razmišljali, katere oblike že organiziranega dopolnilnega strokovnega izobraževanja bi nam odgovarjale in kdo od nas ima sposobnosti in možnosti za tako izobraževanje. Tudi organizacija internega izobraževanja — organizacija kratkih seminarjev, za vse ah določeno število delavcev bi bila primerna in lahko koristna za kvahtetnejše in produktivnejše delo.
Vsa naša prizadevanja morajo biti usmerjena, da z več znanja, boljšo organizacijo dela in manjšimi stroški, naredimo več, kvalitetno boljših izdelkov in to v dogovorjenih rokih.
Mislim, da lahko izjavim, da soglasno podpiramo usmeritev za postopno _ uvajanje dohodkovnega obračuna za naše PE. Taka evidenca, kadar bomo z njo razpolagah, bo najbolj nazorno pokazala, v kakšnem obsegu je naše delo bolj ah manj učinkovito pri ustvarjenem dohodku TOZD.
Že v prvi polovici tega leta bomo obravnavah in tudi sprejemah programsko usmeritev za naslednje srednjeročno obdobje 1981—1985. Smernice imamo že dalj časa v obravnavi. Mislim, da smo se do sedaj premalo vključevali v oblikovanje in razlago tega dokumenta. Res je, da vsak član sindikata ne more na vse dele tako zahtevnega dokumenta dajati pripomb in predlogov. Določene pobude in predloge pa gotovo tudi pri nas lahko oblikujemo. Sigurno pa s predlogom
naslednjega srednjeročnega obdobja moramo biti dobro seznanjeni, kar je ena od pomembnih obveznosti novega izvršnega odbora. Plan, ki ga bomo sprejeli za naslednje srednjeročno obdobje si sami postavljamo in nas tudi obvezuje, tako vsakega posameznika kot celotni kolektiv.
Zastopanost delavcev v samoupravnih organih temeljne organizacije je dobra. Informiranost o razvojnih usmeritvah, planskih obveznostih in doseganju poslovnih rezultatov je zagotovljena. Najmanj enkrat v vsakem trimesečju se dobimo na delnih zborih, na katerih obravnavamo periodične obračune in zaključni račun. Zagotovljene imamo torej pogoje za neposredno vključevanje v upravljanje z družbenimi sredstvi vključno z delitvijo dohodka. Mishm, da smo se v ta dogajanja že do sedaj aktivno vključevali, verjetno pa se mnogi še vedno dovolj ne zavedamo svojih pravic in posebej obveznosti na samoupravnem področju.
Pred nami so vohtve v samoupravne organe. Prav sindikalni organizaciji je zaupano, da evidentira in pripravlja predloge za delegate, ki nas bodo zastopah v samoupravnih organih. Vsi vemo, da v individualnih razgovorih radi poudarjamo naše samoupravne pravice, kadar pa evidentiramo kandidate za samoupravne funkcije, pa se izmikamo in se izgovarjamo na premajhno sposobnost, družinske obveze in druge težave.
Naša prizadevanja bodo morala biti usmerjena v spreminjanje naših navad, da postajamo glasni predvsem takrat, kadar gre za naše pravice. Bolj
pogumno in odgovorno bomo morah prevzemati tudi delovne in samoupravne obveznosti. Na tej podlagi in rezultatih dela pa uveljavljati naše pravice in se prizadevati za boljši jutri.
Sistem nagrajevanja smo iz leta v leto izpopolnjevali. Dosedanja usmeritev, mislim, da je bila pravilna, predvsem zato, ker so naši osebni dohodki močno vezani na rezultate poslovanja. Res še vedno radi tarnamo, da so naši osebni dohodki nizki, da se gibljejo nekje na republiškem povprečju in podobno. Morali pa se bomo zavedati in sprejeti dejstvo, da bodo naši osebni dohodki lahko večji samo ob naši večji storilnosti, učinkovitosti, produktivnosti. Razdelih si bomo lahko le toliko, kolikor bomo ustvarih. Tudi na sistem ugotavljanja rezultatov dela posameznika — mesečno ocenjevanje, delo predlagateljev in ocenjevalnih komisij imamo veliko pripomb. Mogoče smo pa vse to tudi pomanjkljivo izvajali. S sistemom ocenjevanja smo se dogovorih, da bomo vrednotili slabo oziroma dobro — nadpovprečno delo delavca.
To pomeni, da je za poprečnega delavca ocena lahko tudi za daljše obdobje ista, mesečno ah po preteku daljšega obdobja pa spreminjamo oceno le tistim delavcem, ki v tem času dosežejo izrazito boljše oz. izrazito slabše rezultate. Ne glede na navedeno menim, da bomo morali sistem nagrajevanja še nadalje izpopolnjevati. 10 OOS v sodelovanju z drugimi dejavniki pa bo temu moral posvetiti še posebno pozornost.
Ne bi se zadrževala na vlogi in pomenu informiranja, nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov, razvijanju našega delegatskega sistema, tako v okviru temeljne organizacije, kot v odnosu do družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti, ker mislim, da smo že do sedaj dobro sodelovah. Sindikalna organizacija in njen izvršni odbor pa bo morala tudi v bodoče spremljati in si prizadevati za nadaljnje izpopolnjevanje učinkovitosti tudi na tem področju. To mislim, da velja tudi za družbeni standard in posebej za usmeritev pri reševanju stanovanjskih problemov naših delavcev.	Darinka Vastl
TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA
Storilnost so visoko dvignili
Če govorimo o lanskem poslovanju v sedanji TOZD Industrijska elektronika v Kostanjevici, je prav, da povemo, da delajo v zelo specifičnih pogojih. Njihov proizvodni program je zelo spremenljiv, ker je na špici dosežkov v elektroniki. Zato morajo biti zelo okretni in razvoj ter tehnologija morata hitro slediti novim dosežkom z novimi artikli, ah vsaj prilagajanju novim tehnologijam.
Lani so prodajne načrte izpolnili na domačem trgu z okoli 100 %, izvozih pa so le dobrih 10 % načrtovanih kohčin. Tako so proizvodni program izpolnili z 78 % ah malo več. Seveda so vse to šele ocene, pravi vodja TOZD Ivan Metelko, ker bodo dokončni rezultati znani šele konec februarja pri letnem obračunu.
Z osebnimi dohodki so sorazmerno zadovoljni, daj so nekje v sredini. Poprečni osebni dohodek je bil lani okrog 5.719 din mesečno. Tako s fluktuacijo vsaj zaradi osebnih dohodkov ni težav. Seveda pa sistem nagrajevanja po delu še dograjujejo, zlasti iščejo primernejših meril za nagrajevanje tistih, ki niso vezani na norme.
Predvsem pa je važno, da stabilnost tovarne raste. Lani so z istimi ljudmi in isto opremo nasproti letu 1978 dvignih storilnost za okrog 62 %, kar
Iz proizvodnje v obratu v Ljubnem.
je nevomno znak vse večje izkušenosti in dobre organizacije dela. Seveda pa tudi strokovni delavci vlagajo vse več naporov v izboljšanje tehnologije dela in mehanizacijo delovnih postopkov. To pa nikakor ni lahko, saj je delo bolj montažnega značaja, vsaj v pretežni večini. Zato je domači aplikativni razvoj in tehnologija pred zahtevnimi nalogami. Izdelke in delovne postopke morajo prilagoditi vsem zahtevam trga in tehnologijo dela izpopolniti zelo pogosto, pač sorazmerno s hitrim tempom menjave proizvodnega programa.
Že letos bodo začeli z gradnjo nove tovarne. Investicija je zahtevna, saj bodo tehnologijo precej modernizi-rah in v novih delovnih prostorih bo pretežno nova, sodobna proizvodna strojna oprema.
Zato bo potrebno vse več strokovnega kadra, ki ga pa ne bo tako lahko dobiti, saj vemo, da strokovnjaki rajši ostajajo v večjih centrih in jih v Kostanjevico ne bo tako lahko dobiti. Pomagah si bodo z lastnimi štipendisti, z domačimi fanti in dekleti, ki prihajajo iz šol.
Strokovni kader je pomemben za Industrijsko elektroniko zlasti zato, ker morajo slediti najnovejšim dosežkom na tem področju. Fleksibilnost v proizvodnji pa zahteva dodatnih strokovnih moči.
Ob tem moramo povedati tudi to, da ima industrijska elektronika pri nas zelo velike možnosti in široke perspektive. Ta namreč počasi osvaja vrsto artiklov, ki jih sedaj uvažamo in bi zlasti v stabilizacijskih pogojih bilo zelo prav, da se proizvodni program še širi, saj povpraševanja ne bo manjkalo. Ta prizadevanja pa seveda niso zgolj ugodna za proizvajalce. Kupcem je namreč treba dokazati s kvaliteto in zanesljivostjo, da so domači izdelki enakovredni uvoženim, ki imajo svoj renome na trgu.
Tu se bo treba spopasti še z zaostalo miselnostjo mnogih naših ljudi, ki jim je oznaka „uvoženo“ tudi znak
(Nadaljevanje na 7. strani)
S kamero po TOZD
TOZD FERITI: V četrtek, 27. marca, so volili nove samoupravne organe TOZD, delovne organizacije IEZE in SOZD Iskra. Novo samoupravno vodstvo bo imelo zahtevno delo, saj bodo v njegovem mandatu razširili tovarno in močno povečali proizvodnjo za profesionalno rabo.
TOZD NAPRAVE IN ORODJA: Na volitvah 27. 3. so izvolili novo samoupravno vodstvo TOZD in delegate za samoupravne organe DO ter SOZD Iskra. V mandatni dobi teh delegatov bodo razširili delovne prostore in močno povečali proizvodne zmogljivosti, kar bo pomembno, saj ..orodjarna", kakor jo po domače imenujejo, izdeluje naprave in orodja za vse TOZD v IEZE.
TOZD MAGNETI: Isti dan, 27. 3. so volili tudi v Magnetih. Pred tem kolektivom je vrsta novih'nalog, saj bodo že letos začeli s širjenjem delovnih prostorov,,z , avtomatizacijo proizvodnje in večanjem zmogljivosti. V proizvodnjo bodo v prihodnji mandatni dobi dali več novih izdelkov iz programa magnetov, ki so jih pred nedavnim razvili in tehnološko obdelali.
TOZD KERAMIKA, v kateri so sredi sanacijskega programa, so volili nove samoupravne organe 27. 3. Delo samoupravnih organov ne bo lahko, saj bo moral kolektiv stabilizirati svoje gospodarjenje in proizvodnjo. V stabilizacijskem načrtu pa imajo tudi gradnjo nove tovarne, ki bo z avtomatizacijo prinesla dokončno ustalitev.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB je na zboru delovnih ljudi sprejela načrt za ustalitev gospodarjenja. Pregledali so poslovne rezultate v lanskem letu, program za letošnje leto, pogovorili pa so se tudi o pripravah na srednjeročno obdobje 1981-85.
V_________________________________________________________________________________
delovna organizacija elektrozveze
Predstavljamo TOZD tovarno elektronskih elementov v Horjulu
V tem članku predstavljamo našo temeljno organizacijo TEI Horjul. Obiskali smo jih, da bi zvedeli kako poslujejo, kakšni so njihovi načrti in s kakšnimi problemi se otepajo. Med pogovorom s predsednikom DS Pavlom Zdešarjem, direktorjem temeljne organizacije Matjažem Travnom, predsednikom sindikata Francem Kovačem in namestnikom sekretarja ZK Markom Grziničem smo dobili odgovore na naša vprašanja, ki jih sedaj posredujemo našim bralcem.
Bi nam na kratko opisali dosedanji razvoj vaše TOZD.
Prvi del tovarne je bil postavljen I. 1957 v tedaj neindustrializiranem okolju, število zaposlenih pa je od začetnih 100 naraslo na 300 v letu 1958, ko je bila dokončana druga razširitev. Nadaljnja ekspanzija potem ''eč ni bila mogoča zaradi pomanjkanja denarja in prostorov.
Ves ta čas je s svojim modernim progra-
mom vplivala tudi na progresiven razvoj občine Vič-Rudnik, posebej pa še same krajevne skupnosti. Prav tako s svojo dejavnostjo ni povzročala stranskih negativnih posledic, kot so pretirana uporaba energije, obremenjevanje transporta in onesnaževanje okolja. Povemo še lahko, da so bili strokovni kadri vedno ozko grlo, ker jih ni bilo lahko pridobiti iz Ljubljane, domačih pa ni bilo dovolj. Na Iržišču je bilo za naše pro-
industrija elementov za elektroniko, ljub ljana
Tozd elektrolitski kondenzatorji Mokronog
Znanja ni nikoli dovolj
V mokronoških Elektrolitih se domiselno pripravljajo na selitev v novo tovarno. Malokje imajo že pred selitvijo v pogonu vso bodočo opremo. V mokronoški Iskri pa imajo že skoraj vso, nameščeno v provizoričnih prostorih. Tako se bodo na novo tehnologijo, ki jo bodo v novih prostorih na novih strojih uporabili čez kakega pol leta, temeljito in vsestransko pripravili. Seveda največji delež dela ob uvajanju visokoproduktivne opreme odpade na tehnologe in vzdrževalce. Delu so kljub obilici in zahtevnosti kos — seveda z veliko mero prizadevnosti in uporabo vsega svojega znanja in s pomočjo tujih in presajenih izkušenj. Povprašali smo tri delavce, kaj menijo o svojem novem delu:
VLADO KLAKOČAR, vodja vzdrževanja, strojni tehnik in študent na fakulteti za strojništvo ob delu: pravzaprav niti ni tako strahotno. Položaj obvladamo, čeprav je takle nov val „mašinerije“ zahtevna reč. Že prej ono se pripravili na različnih tečajih, seminarjih in z drugimi oblikami dodatnega izobraževanja. Strnjeno smo Pošiljali naše fante na predavanja o pnevmatiki, hidravliki in elektroniki.
Že tisto, kar sam sproti študiram, mi pride kar mimogrede prav. Saj je vsa tehnika pravzaprav naravnana na Praktično uporabo — treba je pač znati presajati iz teorije v prakso. Sicer te pa delo prisili. Pri našem sedanjem delu, ob zaganjanju čisto nove tehnološ.ke opreme je treba mnogo znanja in mnogo inštrumentarija.
STORILNOST SO VISOKO
dvignili
DANE DROLE, RTV mehanik: Potrebno bi bilo še več znanja, za vse delo, ki se je naenkrat zgrnilo na nas. Pa plavamo, mishm, da zelo uspešno, čeprav se „možgani resno kravžljajo". Vzdrževalci smo takorekoč ,,padli“ iz rutinskega dela na strojih, ki smo jih poznali do obisti, v avtomatizacijo. Sicer v bistvu ni nič novega, vendar je vse bolj zahtevno, zapleteno. Pa še toliko tega je!
Ob vsem tem delamo tudi z novo tehnologijo „prilagojene“, čeprav iste izdelke. Tako moramo „popoliti“ tehnologijo dela in tehnologijo izdelkov hkrati. Kar zapišite: „Težave so, ustaviti se pa ne!
ZVONE JERIN, strojni mehanik: Šele lani sem prišel v tovarno. Mislim, da nas je šola dobro pripravila na sedanje naloge. Znašel sem se namreč v čisto novem, živahnem in ustvarjalnem svetu, kjer je treba veliko znati in vedeti. Vendar - zdaj se je začela „ta prava11 šola. Praktična in zahtevna in moram reči, da vrsto praktičnih reči opravim s tistim, kar sem teoretično slišal, videl in „v glavo vbijal11 v šoli.
Vesel sem, da sem podal v sredo tega živahnega dela. Ta uvajalni čas mi odpira nove poglede na tehniko, na proizvodnjo in na moj poklic sploh. Porabim vse kar vem in znam, pa še premalo je včasih tako, da mi morajo izkušenejši dodati, kar manjka. Ob vsem tem se mi je kar samo po sebi zastavilo vprašanje, zakaj ne bi znal še več? Sklenil sem nadaljevati šolo na srednji tehniški šoli.	F. Kotar
izvode vedno dovolj povpraševanja, saj je na domačem trgu program TEI predstavljal zamenjavo uvoza instrumentov.
Do leta 1975 je bila tovarna registrirana kot delovna organizacija, nato se je kot TOZD priključila v DO Elektromehanika Kranj, prek katere je bila izvajana prodajna funkcija. V I. 1978 so se pričele priprave na reorganizacijo — ustanovitev posebne DO Iskra Elektrozveze Ljubljana, v kateri se je I. 1979 razdelila na več TOZD — po posameznih panogah, t.j. instrumenti, radijske zveze, mehanske delavnice.
Prvotni program tovarne je obsegal elektronske merilne instrumente, regulacijske transformatorje in žične upore. L. 1971 se je začel uvajati še program brezžičnih zvez, ki je kmalu dosegel polovico letne proizvodnje. Program merilnih instrumentov dopolnjuje program merilno-regulacijske tehnike v Iskri, program brezžičnih zvez pa program telekomunikacijske opreme.
Pogledamo še lahko fizični obseg merilnega programa v I. 1976 — 1979. Indeks povečanja je bil 77/76—165, indeks izvoza 117, v I. 78/77 je znašal 141, izvoz 113 ter v 79/78—125. izvoz pa 118.
Poseben problem so pri tem predstavljale cene merilnih instrumentov, ker so izdelki pod družbeno kontrolo cen, tako da so se škarje med stroški in odobrenimi cenami vse bolj zapirale v škodo dohodka, kar je tudi povzročilo manjše možnosti investiranja.
Kako ste v tem času reševali kadrovske probleme?
Zaradi težav v poslovanju in zaradi prostorske stiske je število zaposlenih zadnjih 10 let ostajalo približno enako. V I. 1978 in 1979 pa je celo upadlo od 308 na 294 (predvsem strokovni in kvalificirani kadri). Nova TOZD je 1. 7. 1979 imela 113 zaposlenih, od tega 13 iz pridruženega razvojnega laboratorija v Ljubljani. Eden od razlogov so bili tudi relativno nizki OD, ki so bili v I. četrtletju 1978 - 4.780 din in so dosegli v I. četrtletju 1979 6.300 din. Kljub temu je tovarna načrtno štipendirala strokovne in kvalificirane kadre, tako da odslej ostaja prva skrb nove kadre tudi obdržati.
Bi nam morda lahko našteli ključne probleme, s katerimi se je srečevala vaša TOZD pol. 1970.
Med ključne probleme programa merilnih instrumentov štejemo:
—	pomanjkanje obratnih sredstev,
—	nezadostno vlaganje v razširjeno reprodukcijo zaradi premajhne akumulacije,
—	relativno nizek izvoz glede na potrebe po uvozu repromateriala,
—	premajhno število strokovnih kadrov in fluktuacija,
—	prepozno uvajanje novih izdelkov glede na tržno situacijo,
—	prostorska utesnjenost in neprimernost,
—	širok spektor izdelkov z majhnimi serijami,
—	odtujenost razvojnih in prodajnih struktur od TOZD,
—	slaba opremljenost proizvodnje in razvojnega laboratorija,
—	neusklajenost razvoja merilno regulacijske tehnike v SOZD,
—	neučinkovita organizacija poslovanja,
—	težave in nepravočasnost pri nabavi repromateriala.
Kakšne so vaše razVojne možnosti in kaj nameravate v prihodnje narediti v tej smeri.
Tovarna obstaja že 22 let in se je dodobra usidrala v življenju kraja pa tudi znotraj Iskre in zunaj nje. Ob delitvi na posamezna programska področja z reorganizacijo so dani temelji za specializacijo in uspešnejši nastop na tržišču, kjer smo z nekaterimi izdelki ekskluzivni (regulacijski transformatorji, nekateri elektronski instrumenti). S pomočjo lastne razvojne skupine ter s poglobitvijo obstoječega sodelovanja z elektrofakulteto in z Inštitutom Jožef Stefan lahko zagotovimo široko perspektivo z uvedbo mikroprocesorske tehnike v izdelke.
Dolgoročna pogodba o skupnih razvojih s firmo Carl Zeis Jena (DDR) omogoča ustrezna vlaganja v tak razvoj. Z vlaganjem v novo opremo in v novo tehnologijo lahko dosežemo uspehe na področju nekaterih^ splošnih elektronskih instrumentov (osciloskopi, generatorji, frekvenčni števci), laboratorijskih instrumentov (pH-metri, kolori-metri, fotometri) avtodiagnostičnih instrumentov (univerzalni avtotesterji, stroboskopi), regulacijskih naprav (regulacijski transformatorji, stabilizatorji, drsni in žični upori) in industrijske merilne elektronike.
Z uvajanjem izdelkov, ki so zasnovani na integrirani in digitalni tehniki bodo potrebni kadri s takim znanjem. Z ustreznim štipendiranjem in z izobraževanjem ob delu bo ta problem rešljiv. Pričakovati je nekaj težav pri pridobivanju kadrov v Horjul, vendar je to mogoče regulirati s politiko osebnih dohodkov, stanovanjsko politiko, z investiranjem v prostore, inventar in delovno opremo
(Nadaljevanje s 6. strani)
zanesljivosti in kvalitete. Zato bodo v Kostanjevici zlasti v novi tovarni, ki bo predvidoma začela vsaj s poskus-Bim obratovanjem konec leta, osvojiti čim več programa s področja regulacijske elektronike. Tu pa bo treba vložiti yse več znanja, tako v tehnologijo izdelkov, kot tudi v tehnologijo dela.
Od nove tovarne pričakujejo mnogo. Zdaj namreč delajo v kosta-njeviškem gradu, kjer so prostori nefunkcionalni in zavirajo delo pa tudi 8alerija prostore rabi in bi jih rada čimprej zase. V novi tovarni, pravi Ivan Metelko, bodo zlasti mnogo Pridobili z dobrimi pogoji dela pa tudi nova oprema bo, dopuščala še višjo storilnost in tudi zmogljivosti bodo Drecej večje.	F. Kotar
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA ORODIJ LJUBLJANA, Stegne 15, ojub.o.
PO SKLEPU KOMISIJE za medsebojna delovna razmerja TOZD TOVARNE ORODIJ
objavljamo prosta dela in naloge:
1.	SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA - RAZVIJALCA ZA PODROČJE SPECIALNIH STROJEV IN NAPRAV
2.	TREH REZKALCEV
3.	TREH STRUGARJEV
4.	KALILCEV ZA KALJENJE ORODIJ
Za dela in naloge pod točko 1 zahtevamo končano Višjo šolo strojne smeri in 3-5 let ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 90 dni. Za dela in naloge pod točko 2-4 je pogoj končana poklicna kovinarska šola ali pa z delom pridobljena delovna zmožnost in pa 60-dnevno poskusno delo. Delo združujemo za vsa dela in naloge za nedoločen čas.
Vsa pojasnila o objavljenih prostih delih in nalogah daje splošno-kadrovski sektor, pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pa pošljite v splošno-kadrovski sektor ISKRE AVTOMATIKE TOZD TOVARNE ORODIJ LJUBLJANA, Stegne 15 v 15 dneh po objavi.
Nam lahko naštejete šesprobleme, ki jih boste morali rešiti, da si zagotovite nemoten razvoj.
Glede na sedanje stanje bo potrebno:
—	skrčiti proizvodni program in ga dvigniti na višji tehnični in tehnološki nivo,
—	posodobiti opremo v razvoju in v proizvodnji,
—	pridobiti nove prostore in nove kadre,
—	postaviti realen, vendar usmerjen srednjeročni program ter postaviti dolgoročne cilje,
—	izboljšati organizacijo poslovanja in izboljšati delovno disciplino,
—	urediti problematiko uvoza oz. nabave repromateriala,
—	izboljšati razmerje med prodajno in lastno ceno, — urediti relacije na področju merilno-regulacijske tehnike znotraj DO in znotraj SOZD,
—	projektno voditi celoten proces razvoja, proizvodnje in prodaje,
—	zagotoviti ustrezna obratovalna sredstva,
—	povečati izvoz na konvertibilno področje.
Kateri problemi vas v tem trenutku najbolj pestijo?
Ker nimamo dovolj deviznih sredstev nam predstavlja predvsem problem pomanjkanje repromateriala iz uvoza, ker nam seveda onemogoča finalizacijo določenih izdelkov. To pa tudi pomeni, da če tega problema ne bomo mogli rešiti, potem tudi ne bomo mogli izpolniti pogodbenih obveznosti do naših poslovnih partnerjev, predvsem do firme Carl Zeiss, s katerim imamo pogodbo za srednjeročno obdobje. To je za nas še toliko bolj pereče, ker bi v končni fazi lahko prišlo do ustavitve trakov.
V tem času je bilo veliko problemov in
DPO najbrž niso stale ob strani. Kaj lahko poveste o njihovem delu in prizadevanju?
Franc Kovač: DPO so se zavzemale za skupne življenjske interese kolektiva kot celote, za uveljavljanje splošno priznanih družbenih norm in načel. Kose oziramo na prehojeno pot v minulem letu, lahko ugotovimo, da je med drugim tudi aktivnost DPO pripomogla k urejanju odnosov v kolektivu. Lahko trdimo, da ni več zaslediti klasičnega oportunega zadržanja de vodstva, da se ne gremo več vi in mi, da pri Odločitvah bolj sodelujejo samoupravni organi in, da so delavci objektivno obveščeni o dejanskem stanju. V kolektivu se je končno utrdilo prepričanje, da nas ne more rešiti niti moralno, niti materialno-naslanja-nje na kakšnega močnejšega „strica", ter da smo zmožni in dolžni se sami preživeti.
S tem so vsekakor dani osnovni pogoji za normalno delo in za doseganje večje produktivnosti. Zavedamo se, da DPO čaka še precej dela. Prej ali slej bo z združenimi ionaliziranih zemljišč, potom kupnih in darilnih pogodb itd.). Tako pridobljena stavbna močmi le treba v celoti doseči osnovne cilje nove organiziranosti, to je doseči bolj koordinirano in bolj učinkovito delo. Za dosego tega cilja bo morda treba, če bo tako pokazala praksa, tudi delno dopolniti prvotno začrtano pot.
Doseči bomo morali tudi načelno nagrajevanje po delu, urediti dohodkovne odnose med TOZD, nadalje se bo potreba zavzemati še v naprej, da bo predvsem delavec tisti, ki bo razpolagal s sadovi svojega dela, in to neodvisno od tehnokratskih struktur, ali posrednikov, ki govore v njegovem imenu, naposled pa tudi to, da se bo vsakdo zavedal svojih dolžnosti in ne le pravic.
Boris Čerin
ISKRA, Industrija sistemov
elektronike in zvez, n .sol .o.
61000 LJUBLJANA, Stegne 11
Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije
razpisujemo prosta dela in naloge:
1.	PREDSEDNIKA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA,
2.	ČLANA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZA PODROČJE INOVACIJ.
3.	ČLANA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZA PODROČJE KAKOVOSTI IN TEHNIČNIH PREDPISOV,
4.	ČLANA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZA PODROČJE GOSPODARJENJA,
5.	ČLANA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZA PODROČJE SAMOUPRAVLJANJA IN STIKOV Z JAVNOSTJO,
Poleg v zakonu določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje
pogoje:
—	da imajo moralno politične vrline in aktiven odnos do samoupravljanja,
—	da imajo sposobnosti za vodenje poslovanja, organiziranja in vsklajevanja delovnega procesa,
—	da izpolnjujejo pogoje, predvidene za delovne zmožnosti v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin,
—	da imajo 5 let uspešnih delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih
Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: ad 2.
da imajo visoko izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri, ad 2 do 5
da imajo visoko izobrazbo tehnične, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri, ki ustreza področju dela.
6. VODJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
Za kandidata se zahtevajo splošni pogoji kot zgoraj od 1—5 ter posebni pogoji, da ima visoko izobrazbo ekonomske, organizacijske ali pravne smeri. Mandat traja štiri leta. ■
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite priporočeno v zaprti ovojnici v petnajstih dneh po objavi v časopisu „Delo" na naslov:
ISKRA — Elektrozveze, Stegne 11, Ljubljana, kadrovska služba, z oznako „za razpis KPO".
Kandidate bomo obvestili o izbiri v petnajstih dneh od dneva sklepa delavskega sveta delovne organizacije.
nalogah in opravilih ter dosežene uspešne rezultate dela, da znajo tuj jezik.
„ISKRA — Industrija sistemov, elektronike in zvez LJUBLJANA, Stegne 11
vabi k sodelovanju
za opravljanje del in nalog v okviru novo organizirane DO namenske proizvodnje in to v TOZD oziroma DSSS na lokacijah Stegne, Tržaška c. 2, Trg revolucije 3 in Horjul, nove sodelavce za nedoločen čas:
1.	DIPLOMIRANE INŽENIRJE IN INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE
Za opravljanje del na področju razvoja, tehnologije, priprave proizvodnje, proizvodnje, projektive in inženiringa ter kontrole kvalitete.
Od kandidatov zahtevamo primerno delovno usposobljenost, eventualno pa so lahko tudi začetniki.
(lokacija Stegne, Tržaška c. 2, Trg rev. 3, Horjul)
2.	ELEKTROTEHNIKE - ŠIBKI TOK
Za opravljanje del na področju razvoja, tehnologije, priprave proizvodnje, proizvodnje, komerciale ter kontrole kvalitete.
Od kandidatov zahtevamo primerno delovno usposobljenost, eventuelno pa so lahko tudi začetniki.
(Lokacija Stegne, Tržaška c. 2, Trg. revolucije 3, Horjul)
3.	DIPLOMIRANE EKONOMISTE IN EKONOMISTE
—	za vodenje gospodarske priprave proizvodnje;
—	za opravljanje del in nalog referenta za nagrajevanje ter delitev osebnih dohodkov;
—	za uravnavanje ekonomike TOZD;
—	za opravljanje del in nalog referenta za družbeni standard.
Od kandidatov pričakujemo 2-letno prakso pri podobnih opravilih.
(Lokacija Stegne)
4.	EKONOMSKE TEHNIKE
Za dela na področju plana oziroma priprave proizvodnje.
Od kandidatov zahtevamo vsaj 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih opravilih. (Lokacija Horjul)
5.	KV GALVANIZERJA (Lokacija Stegne)
6.	KV KLEPARJE (STROJNE KLJUČAVNIČARJE)
(Lokacija Stegne, Tržaška c. 2)
7.	KV LIČARJA (Lokacija Stegne)
8.	DELAVCE BREZ POKLICA
Za delo v mehanskih delavnicah, oziroma galvaniki.
(Lokacija Stegne)	x
Delavcem nudimo primerne osebne dohodke, kakor tudi možnost nadaljnjega izpopolnjevanja, v doglednem času pa tudi rešitev stanovanjskih problemov.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA — Industrija sistemov elektronike in zvez. Kadrovska služba, Ljubljana, Stegne 11."
SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 80
opustil običajen aparat znanstvenega dela. Vsi citati so dosledno prevedeni v sodobno m	a	a knjižno slovenščino, navedba virov pa je
Založba Lipa: Primorska m morje skrD::u^^^rls,ovarčektistihmani
■	* znanih izrazov, ki niso pojasnjeni že med
Ko smo se pogovarjali z direktorjem založbe Lipa Slavkom Sušnikom o njihovem letošnjem programu, nam je najprej povedal nekaj splošnih misli in ugotovitev o namenih ih pomenu založbe Lipa za primorsko območje. Tako je poudaril, da se dobro zavedajo, čemu je bila založba ustanovljena prav v Kopru in da je njena dolžnost biti usmerjena v primorsko problematiko tako preteklosti kot sedanjosti in seveda tudi v propagiranju morja, saj je treba Slovencem pregnati kontinentalno miselnost, zlasti ob dejstvu, da imamo zdaj prvič tudi svoj košček morja. Seveda pa je naloga založbe tudi v povezovanju z italijansko, sosedno kulturo, ki jo je treba posredovati slovenskim bralcem ob najbolj odprti meji Evrope.
Ko je Slavko Sušnik govoril na splošno o založbi Lipa in njeni dosedanji programski usmeritvi, je poudaril, da so zadnja leta v svojih knjižnih programih dosegali razmerje 50:50 med izvirno in prevedeno literaturo, kar je vsekakor vse pohvale vredno. Dalje so začeli dosledno izpolnjevati svoj dolg do Primorske tako, da so vsako leto vključili v svoj program izbrano delo kakega pomembnejšega primorskega politika, znanstvenika, gospodarstvenika ali pisatelja in tako začeli v nekem smislu izdajati panoramo portretov najpomembnejših primorskih Slovencev. To zbirko so začeli z izborom iz del politika in borca Jože Vilfana, nadaljujejo pa jo z Beblerjem in Babičem.
Če že ne bodo mogli izdati vsako leto takšnega primorskega portreta, potem si želijo, da bi izšel vsaj vsako drugo leto. Tako bi radi v to zbirko v bližnji in daljnji prihodnosti zajeli vse pomembne primorske Slovence, ki naj bi bili tako predstavljeni bodisi z izborom svojih člankov, razprav, literarnih del ali pa s spomini.
Slavko Sušnik je tudi poudaril naravnanost založbe k problemom morja, ker jim pač čisto fizična lega ob slovenskem morju nalaga tudi to dolžnost, ki o misli založba prav tako načrtno izpolnjevati. In ne navsezadnje je omenil tudi pomembno sozalož-niško dejavnost z Založništvom tržaškega tiska v Trstu, ki prav tako povezuje slovenske ljudi in njihovo ustvarjanje na tej in oni strani meje.
Omenili smo že, da namerava založba Lipa letos v svoji zbirki Primorski portreti predstaviti dr. Aleša Beblerja z njegovimi ..Spomini". ..Spomini" Aleša Beblerja bodo kar zajetna knjiga kakih 360 strani in ne bo v njih prikazano samo avtorjevo delo temveč se v njih zrcali tudi usoda Primor-
ske in njenega boja za osvoboditev.
OBVESTILO
Obveščamo vse likovnike ISKRE, da bomo tudi letos organizirali razstavo v avli PPG v Ljubljani. Ob tej priliki bomo izdali katalog — zato prosimo, da oddaste dela, opremljena za razstavo, in svoje podatke za katalog do konca aprila na sindikatu Elektromehanike v Kranju ali v šolskem centru Iskra pri Jožetu Volariču. Dela bodo žirirana, zato morate oddati vsaj tri. S temi deli bomo obiskali nekatere kraje in delovne organizacije.
Pričakujemo vaše sodelovanje!
Za odbor predsednik Jože Volarič
RAZPIS
ZAVODNIKE ČOLNOV
Področje za rekreacijo, ISKRA IN VEST SERVIS, Ilirska 27, Ljubljana, organizira tečaj za vodnike čolnov —gliserjev.
Tečaja se lahko udeležijo vsi tisti, ki so že dopolnili 18 let. Teoretični del tečaja bo v Ljubljani (kraj in čas kasneje določen) in predvideva približno 30 ur predavanj. Praktični del bo v Kopru. Zaželjeno je, da imajo tečajniki šoferski izpit, zaradi že položenega izpita iz prve pomoči.
CENA tečaja:
teoretični del:	350,00 din
praktični del:	350,00 din
V ceni je že vračunan strokovni material, ki je potreben za nemoten potek tečaja.
Stroške tečaja lahko poravnate na blagajni Iskra Invest Servis, Ilirska 27, Ljubljana.
Rok za prijave je do 10. aprila 1980.
V kolikor ne bo zadostnega števila prijavljenih tečaj odpade.
Vse ostale informacije dobite po telefonu: 325-587 (Vili Tekavec).
ni pomen in tisti vidiki njegovega delovanja, ki so istočasno vplivali na temeljne premike pri oblikovanju slovenske nacije.
Jožko Humar se je v svojem delu spoprijel prav s temi vprašanji in je osvetlil Primoža Trubarja predvsem s tega vidika. Po večletnem poglobljenem preučevanju te problematike je po letu 1976 objavil o njej vrsto tematsko zaokroženih prikazov v Srečanjih, Obzorniku, Primorskem dnevniku, Primorskih novicah in Primorskih srečanjih.
Delo, ki je pred nami, natančno opisuje Trubarjevo življenjsko pot in njegovo delo. Pri tem obravnava avtor v številnih ekskur-zih vse pomembne družbene in kulturne pojave v tedanji Evropi, kar omogoča razumevanje njegovega dela v bistveno drugačni luči, kot smo ga poznali doslej. Pred nami nastaja podoba Trubarja, pomembnega družbenega reformatorja, ki je z izredno občutljivostjo zaznaval premike in silnice v tedanji družbi.
Analiza vrste dokumentov kaže, kako odločilno je pisec prve slovenske knjige vplival na oblikovanje političnih odločitev kranjskih stanov. Pri tem so še posebej skrbno, analizirani tisti njegovi pogledi, ki razkrivajo, kako je njegov program enotne cerkvene organizacije južnih Slovanov vodil v nastajanje politične enotnosti današnjih jugoslovanskih narodov, čeprav je ostal tedaj nerealiziran. Pomembno je poudariti, da' avtor pri ocenjevanju Trubarjeve družbene osveščenosti nikakor ne pretirava in mu ne pripisuje spoznanj, ki bi presegala njegovo družbeno in razredno determiniranost.
S tega stališča ostaja problematična le interpretacija Trubarjevega odnosa do kmečkih puntov, ki je tudi sicer zbujala pri večini raziskovalcev največ nedorečenosti.
Takšno kritično in objektivno ocenjevanje Trubarjevega dela je bilo mogoče predvsem zato, ker se avtor dosledno opira na marksistično teorijo ter svoje spoznanje izvaja iz izredno poglobljenega poznavanja problematike. Težko bi namreč navedli pomembnejši vir, ki ga avtor ne bi upošteval.
Pri pisanju svojega dela je Humar zasledoval en sam cilj. Hotel je napisati strokovno neoporečno monografijo o prvem slovenskem protestantu, vendar je svoja spoznanja hote podal kar se da nazorno, preprosto in razumljivo, tako da je delo dostopno tudi povprečnemu bralcu. To je dosegel s tem, da je predvsem pri ricitiranju
besedilom.
Jezikovna plat dela je skrbno realizirana. Avtor se izogiba težko razumljivim terminom, vsak manj znan izraz pa je pojasnjen, ponekod celo preveč dosledno. V besedilu srečamo tudi vrsto stiliziranih stavkov, ki odražajo avtorjevo skrb za jezik.
Slovenski prostor bo s to knjigo, ki bo obsegala kakih 550 strani, obogaten z bistveno novo osvetlitvijo Primoža Trubarja, saj ga je pokazala predvsem v sklopu tedanjih družbenih trenj iri ga ocenila kot družbenega delavca. Prav gotovo pa to delo predstavlja danes redek primer strokovno neoporečnega in studioznega dela, ki utemeljeno vnaša precej novosti v naše
vedenje.
Naslednje izvirno delo letošnjega programa pa so spomini naše ameriške rojakinje Ane Praček-Krasne pod naslovom ..Moja ameriška leta". Pisateljica in družbenopolitična delavka med ameriškimi Slovenci po prvi svetovni vojni in vse do danes Ana Praček-Krasna je kot izseljenka med našimi rojaki v Ameriki organizirala njihovo družbeno, kulturno in politično delovanje, ustanavljala in urejala njihove časopise, predvsem pa pisala o življenju svojih rojakov v Ameriki in doma, jim prikazovala pravo podobo družbenih sprememb v Jugoslaviji in podpirala novo Jugoslavijo. Pri tem se je povezovala z naprednimi ljudmi, našimi pisatelji in politiki, kot je bil na primer Louis Adamič. Pisala je pesmi, reportaže, novele in drugo krajšo prozo - vse o življenju ameriških Slovencev, ki se iščejo v novi domovini in v njej kdaj tudi uspejo. Govori o njihovem boju za obstanek v velemestih in rudarsko-industrijskih naseljih, o njihovem domotožju in izginjanju v tujem morju. Njeno takšno delo je trajalo nad petdeset let in traja še danes, ko že več kot pet let živi in dela v Ajdovščini.
Letos praznuje 80-letnico življenja in ob tem jubileju bo založba Lipa izdala izbor njenih spominov in umetniško-publicisth čnih prikazov Amerike med vojnama in po drugi svetovni vojni in predvsem seveda prikazov življenja ameriških Slovencev.
Dragocenejši del tega izbora se skriva v avtoričinem osebnem pričevanju, pisanem v obliki spominov na delo v društvih, časopisih, političnem življenju naših rojakov, prav tako pa ne gre prezreti umetniških črtic in novel, ki so vgrajena med spominske zapise.	^ ^
Druga pomembna knjiga letošnjega programa je vsekakor izdaja izbora iz del Cirila Kosmača z esejem ob pisateljevi 70-letnici, ki pa je, žal ni dočakal. Delo bo založba Lipa izdala skupaj z založbo Mladinska knjiga, uvodni esej pa bo prispevala Helga Glušič. Ob tej priložnosti namerava založba izdati v posebni knjigi tudi doktorsko disertacijo hrvaškega znanstvenika Emila Cesarja o Grilu Kosmaču.
Zelo pomembno in zanimivo originalno delo letošnjega programa je tudi delo Jožka Humra ..Primož Trubar rodoljub ilirski". Primož Trubar je prav gotovo tista eminentna osebnost naše kultumo-politične zgodovine, ki bo vedno pritegovala raziskovalce naše preteklosti pa tudi zanimanje naših bralcev. Čeprav je Trubarjevo delo doživelo vrsto analiz, nam ponuja njegova vsestranska ustvarjalnost še danes množico odprtih vprašanj. Predvsem se poznavalcu te problematike vsiljuje spoznanje, da so tudi naši najvidnejši. strokovnjaki osvetljevali Trubarjev opus kar preveč ozko strokovno. Tako je nastala množica temeljitih literarnozgodovinskih analiz, ostajajo pa nezadovoljivo pojasnjeni Trubarjev družbe-
Prebrali smo za vas
Verjetno bi si znani partizanski in tudi kasnejši profesionalni fotoreporter Edi Selhaus ne mogel izbrati boljšega naslova za svojo knjigo, kajti stotinka sekunde pomeni tako v fotografovi kot človeški karieri lahko mnogokrat zelo veliko, celo največjo srečo.
V uvodnih besedah k svoji knjigi „stotinka sreče" pravi Šelhaus, da ga je k temeljitejši raziskavi usod angloameriških letalcev, ki so se s padali med vojno spustili na naša tla pravzaprav vzpodbudil slučaj, ko je po novinarski dolžnosti zbiral podatke na Notranjskem pa je ob tem zvedel za dogodek iz minule vojne, ki se mu je zdel zanimiv in vreden raziskave. Slo je za neko zavezniško letalo-letečo trdnjavo - ki je strmoglavilo na tem območju.	, -
Vaščam so mu omenili, da se je nekaj članov posadke ubilo, ostali pa so se rešili. Kako so se rešili, kakšna je bila nadaljnja njihova usoda? Ko je torej naš avtor zvedel za to zgodbo, jo je napisal in tudi objavil kot fotoreportažo. Odmev nanjo je bil velik in tako je začela prihajati na uredništvo vrsta poročil, podatkov in pričevanj o še bolj zanimivih dogodkih iz minule vojne.
Edija Šelhausa pa je pri vseh teh raziskavah vedno zanimal tisti prvi stik - pogostokrat odrešilna stotinka časa - ki sta ga navezala rešitelj in rešenec. V mnogih primerih je ta delček sekunde pomenil srečo za človeka v stiski. Na žalost pa ni bilo vedno tako, rešitelji so bili za stotinko prekasni.
Tako je torej začel naš avtor z obsežno in dolgotrajno raziskavo, ki se je začela sicer dokaj pozno, vendar še vedno ne prepozno, kajti številne priče in rešitelji kot rešenci so medtem pomrli, pri tem pa je moral Selhaus seveda v lovu za podatki in pričami večkrat prekrižariti našo ožjo domovino po dolgem in počez pa tudi v zamejstvo gaje vodila pot.
Na.ta način smo z njegovo knjigo dobili zanimivo, pestro in tudi napeto pričevanje o neki specifični podobi našega narodnoosvobodilnega boja, ki doslej še rti bila tako sistematično in novinarsko zagnano obdelana, čeprav so o tem obstajali dokumenti in tudi ustrezna pričevanja. Dejstvo je namreč, da so samo na območju, na katerem delovale slovenske partizanske enote, borci in aktivisti rešili na stotine angleških, francoskih, kanadskih in poljskih vojnih ujetnikov, poleg njih pa še nekaj sto zavezniških letalcev, ki bi sicer prišli v roke sovražniku, njihova usoda pa bi bila negotova.
V delovna taborišča po Italiji, Avstriji in pri nas v Sloveniji so nacisti pripeljali tudi na tisoče ujetnikov, pripadnikov raznih narodov Sovjetske zveze. Mnogi med njimi so izkoristili prvo priložnost, ki se jim je ponudila, da so se povezah s slovenskimi partizani in se pridružiti boju proti nacizmu. Tudi o takšnih primerih konkretno in zvesto pripoveduje Selhaus v drugem, manj obsežnem delu svoje knjige pod vojno spustili na naša tla pravzaprav vzpodbudil slučaj, ko je po novinarski dolžnosti in zato nosi tudi naslov Letalci. Prvi del knjige vsebuje petindvajset zgodb — reportaž, ki pa so vsaka zase dokumentirane, opremljene z ustreznimi fotografijami in nam nazorno ter plastično oživljajo to svojevrstno poglavje iz minule vojne, ko se ima marsikateri zavezniški letalec zahvaliti našim, slovenskim ljudem, da je danes še živ, pa čeprav je pristal na naših tleh tudi s hudimi poškodbami.
Knjigo je izdala založba Borec v Ljubljani v opremi Matjaža Vipotnika.
D. Ž.

ŠKOCJANSKE JAME - SLAVNIK - SOCERB
Planinska sekcija Iskre Elektromehanike bo priredila v nedeljo, 13. aprila 1980 zelo zanimiv izlet v podzemni svet Škocjanskih jam, na Slavnik in Socerb.
Odhod avtobusa izpred kranjskega hotela Grelna bo ob 6. uri zjutraj, po potrebi pa bo imel postanek tudi v Ljubljani.
Najprej si bomo ogledali Škocjanske jame (2 uri) in nato nadaljevali pot z avtobusom do vasi Markovščina, ki je izhodišče ture na Slavnik (1018 m- 3 ure). Sestopili bomo v Podgorje, kjer bo čakal avtobus in nas popeljal na ogled znamenitega Socerba. Če nam bo dovoljeval čas, si bomo ogledali še bližnje Svete jame. V Kranj se bomo vrnili med 20. in 21. urd. Ne zamudite izredne priložnosti za ogled lepot kraškega sveta pod strokovnim vodstvom jamarja — prof. Planine.
Prijave in vplačila za vožnjo (50 din) sprejema Volga Pajkova, tajništvo TOZD ERO, tel.: 2822—do srede, 7. aprila
ČASOPISNE NOVICE
V sobotni prilogi Dela je bil natisnjen aktualen pogovor s predsednikom KPO SOZD Iskra Antonom Stipani čem. Pogovor je zajemal letošnjo izvozno strategijo Iskre po eni plati in po drugi, omejene možnosti za naš uvoz surovin in reprodukcijskega materiala.
Okvaro na novi avtomatski telefonski centrali v Konjarniku, ki je povzročila precej glavobola novim telefonskim naročnikom iz tega predela Beograda, so naposled odkrili in popravili naši strokovnjaki skupaj s strokovnjaki beograjskega PTT. Okvara je tičala tam, kjer so jo najmanj pričakovali - v markerju, piše beograjska Politika—ekspres.
Tudi beograjske Večernje novosti pišejo, da bo Iskrina tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani v drugem polletju prenehala s proizvodnjo običajnih radijskih sprejemnikov in izdelovala poslej samo eno vrsto in sicer Hi-Fi sprejemnike. Iskra se je odločila za ukinitev proizvodnje zaradi izgub pri sprejemnikih, višjih cen pa ji niso odobrili.
Decembra 1896. teta so v Mariboru še v takratni Avstro- Ogrski že uvedli javni telefonski promet. Leta 1929 so v Mariboru že vključili v promet novo avtomatsko telefonsko centralo, celih 40 let kasneje, to je leta 1969 je bila glavna avtomatska telefonska centrala v Mariboru priključena na ljubljansko tranzitno centralo. Četrti mejnik v zgodovini razvoja mariborskega telefonskega prometa pa bo konec 1982. leta, ko bo pričela delovati nova Iskrina telefonska centrala vrste metaconta 10 C, s katero se bo število telefonskih priključkov povečalo skoraj na 70 tisoč, oz. za 83 % — piše mariborski Večer.
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je naša država v februarju izvozila izdelkov v vrednosti 12.826 milijonov dinarjev, oz. v januarju in februarju skupaj 26.753 milijonov.^ primerjavi z istim obdobjem minulega leta je to povečanje za 47 odstotkov. Od republik je največji porast, to je 87 % dosegla Slovenija, najmanj pa Črna gora. Največji uvoz je imela v februarju' Vojvodina v primerjavi, z lanskoletnim februarjem kar za 92 % večji. Od panog je največji izvoz* zabeležila industrija skupaj z rudarstvom, pretežni uvoznik pa je bilo kmetijstvo.
Delo je izvedlo anketo glede humane proizvodnje. Sodelovali so številni predstavniki slovenske industrije, med njimi Marjan Šifkovič, vodja tehnološko analitskega oddelka v Elektromehaniki. Njegove besede je Delo objavilo na prvem mestu:
„Vnaši delovni organizaciji smo bili med prvimi, ki so uvedli delo na tekočem traku. Zaradi tega pa smo tudi med prvimi občutili negativne posledice takega dela in ga zaradi tega, kjer le moremo, opuščamo. Tako lahko rečem, da intenzivno uvajamo tako imenovana individualna integrirana delovna mesta. To pomeni, da delavci ne opravljajo le ene delovne operacije, ampak več zaporednih procesov in imajo tako boljši pregled nad tem, kaj delajo. Končno pa tudi niso v neposredni odvisnosti od drugih delavcev. Menim torej, da v našem kolektivu skrbimo za bolj humano proizvodnjo, vendar pa humanizacija proizvodnje ni enkratno dejanje, je proces, ki zahteva nemajhne napore posameznih delovnih organizacij pa tudi družbe v celoti."
Novinar Peter Čolnar je napisal v ljubljanskem Dnevniku obširen članek z naslovom ..Stabilizacija je boj, ne beseda", v katerem odkriva Iskrine izkušnje z zunanjetrgovinsko dejavnostjo. Članek temelji na besedah predsednika KPO SOZD Antona Stipaniča in predsednika poslovodnega organa Iskre Commerce ||je Mediča, ki sta jih izrekla ob nedavnem obisku sekretarja predsedstva CK ZKS Franca Šetinca v Iskri.
V članku je poudarjena naslednja izjava:
,V Iskri ocenjujejo, da so v Jugoslaviji tolikšne razprave o zunanjetrgovinskem sistemu predvsem zaradi interesov uvoznikov. Izvoznikov se malo sliši. Uvozniki se borijo za svoje pravice in zaslužek. Veliko problemov je zaradi nerealnega tečaja dinarja z ozirom na tujo valuto. To izkoriščajo uvozniki, ki lahko ustvarijo približno 30 % dohodka brez dela. Da to drži, potrjuje ..divji devizni trg", na katerem je dinar približno 30 % manj vreden . . ."
Niške Narodne novine poročajo, da je povsem nerazumljiv odlok, po katerem bo naša država uvozila letos 20 tisoč televizorjev v barvah. Pri tem citirajo, da bodo samo v El izdelali letos 70 tisoč televizorjev in da bo še domačih preveč.
Mariborski Večer poroča, da bi v krajevni skupnosti Kog, ki deluje v okviru ormoške občine, radi pridobili telefonsko napeljavo. Številnim interesentom pa je precej popustila volja, ko so izvedeli, da bi prispevek za telefonski priključek veljal 50 tisoč dinarjev.
Ob kulturnem prazniku je bila v Telekomunikacijah na Laborah razstava likovnikov. Dela za razstavo je izbral dr. Cene Avguštin, ki je ob kratki oceni del posameznega razstavijalca povedal, da je to ena od najbolj obetavnih in uspešnih skupin pri nas. Poudaril je, da kakovost in pestrost del kaže na delovno zavzetost članov društva likovnikov Iskre.
Gospodarstvo niške regije v Srbiji je ustvarilo lani za 157 milijonov dinarjev nepokritih izgub. Izgubo 32 milijonov dinarjev je prikazala tudi široka potrošnja Elektronske industrije, vendar je pokrita.
Čeprav so se cene posameznih gospodinjskih aparatov še pred nedavnim povečale, se spet govori o novi podražitvi. To pot naj bi se gospodinjski aparati podražili za 30 %. Vest so posredovale prodajalne specializirane za belo tehniko, objavila pa jo je splitska Slobodna Dalmacija.
..Obilica vsakodnevnih preglavic je marsikateremu proizvajalcu izgovor za to, da ne razmišlja o svoji dolgoročni usmerjenosti na tuja tržišča. Mnogi še ne vedo, kaj bodo svojim partnerjem ponudili čez nekaj mesecev, še manj pa o tem, kaj bodo prodajali na tuje v naslednjih letih. Redke so delovne organizacije z izdelano dolgoročno izvozno strategijo, med katerimi vtem pogledu prednjačijo veliki sistemi, kot so Iskra, Gorenje in Slovenijales", piše ljubljanski Dnevnik.
Teleks je objavil obširen poljudno znanstveni članek o halografiji z naslovom ..Predmeti iz svetlobe." O halografiji kramljata z novinarjem Teleksa inž. Jože Petkovšek in inž. Karel Ranker iz Iskre — Centra za elektrooptiko.
Delegati sežanske občinske skupščine so sprejeli resolucijo o izvajanju družbenega plana za letošnje leto. Tako naj bi v sežanski občini družbeni proizvod letos porastel do 6% kar je nad predvidenim republiškim poprečjem, hkrati pa naj bi zaposlovanje v občini letos porastlo le za 1,7 %. Med naložbami v gospodarstvu so delegati dali prednost v resoluciji le Iskri in Čimosu, pišejo Primorske novice.
Zbral in uredil Marjan Kralj
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega ata
JAKOBA FRELIHA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcev TOZD TEA — linija telefonskih vložkov za izrečena sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč
žalujoča hčerka Marija z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
FRANCA FLORJANČIČA
se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem TOZD ATC, MN in ERO za izraženo sožalje, podarjene vence, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti
vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta
IVANA VEHARJA
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sindikatu Iskre Elektromehanike za podarjeni venec.
sin Janez, hčerki Berta in Slavka z družinami
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
—	V.d. glavni urednik Otmar Zorn*
odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik:	Janko
Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik.
—	Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittricb (Avtomatika), Lado Drobež (IslAa Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. - Tisk: - Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
gl
*
t
1
"i
go
vil
P1;
ka
Sp
to
Ise,
ek
Pt
Pr
iri
1-1
Pc
»Sl
(a
**
kli
kv
K
tu
Pc
de
Ob smrti naše drage mame
Nhrije LAVTAR
se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, dary vano cvetje in spremstvo na njeni zadnj1 poti sodelavcem TOZD Orodjarna Kranj in TOZD ATC Labore GPP	sjn peter
in hčerka Olg8 z družinam8