N ednja št e vi l as ust 2 019 50 ccm do 500 ccm gumenjaki motorji MC PROMOTOR Petrovče / 041 73 44 40 / TRGOVINA in SERVIS Utripajte z nami ... izšla cena 1,46 EUR bo številka 6 a Leto XXI lka Utrip vg 28.a 28. junij 2019 Iz vsebine »Otroci se ne vedejo neprimerno, se samo učijo. In učijo se od odraslih.«................ 8 Na svojem vrtu gradi večnamensko plovilo............................................................... 24 zkst.utrip@siol.net 03 712 12 80 Start 3. etape dirke po Sloveniji v Žalcu foto: B. P. Minuli petek so Žalec preplavili kolesarji svetovnega formata. Prejšnji petek so v Žalcu plapolale zastave kot že dolgo ne, 21. junija je namreč izpred fontane krenila na 3. etapo 26. Kolesarska dirka po Sloveniji in čudili smo se, koliko ljudi je bilo na petkovo dopoldne ob trasi, da je pozdravilo karava- no kolesarjev. Utripova novinarka se je po­ govarjala tudi z našim junakom Luko Mezgecem. Veličasten pa je bil tudi pogled na napis Žalec iz zraka, ki so ga s svojimi dežniki v Športnem parku Žalec obli­ kovali žalski osnovnošolci, Prav tako pa tudi srce, ki so ga ustva­ rili šempetrski osnovnošolci ob svoji šoli. Iz ptičje perspektive so napis, srce in okolico Žalca po­ sneli s helikopterjem in Žalec je bil v minulih dneh spet prisoten v mnogih televizijskih poročilih. Več o dirki pa na str. 7. L. K. Na pohod za dan državnosti Medtem ko so drugod po dolini dan državnosti počastili že v prejšnjih dneh, so ga v Občini Tabor točno na dan praznika, 25. junija. V spomin na dan, ko je slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, so se tradicionalno odpravili tudi na pohod. Zbrali so se na Grabnarjevi domačiji v Miklavžu pri Tabo­ ru, kamor so udeleženci prišli iz Gomilskega, Grajske vasi in od drugod. Pozdravil jih je taborski župan Marko Sempri­ možnik. Kulturni program so pripravili člani KD Ivan Can­ kar Tabor s Savinjskimi rogisti in otroško plesno skupno in Nastop otroške plesne skupine KD Ivan Cankar Tabor pevka Gaja Topovšek. Na proslavi, 21. junija na Gradu Komenda je bil slav­ nostni govornik poslanec Dr­ žavnega zbora RS Aleksander Reberšek. Program so oboga­ tili društva, praporščaki, člani KUD Polzela in pevka Elda Viler, ki je s slovensko popev­ ko popeljala »Tja, kjer smo doma«. D. N. foto: T. T. Otroci se učijo od odraslih V dneh, ki so za nami, smo ponovno obešali slovenske zastave, če smo jih. Najprej smo gostili dirko po Sloveniji in smo z njimi plapolali tudi v naši dolini, najbolj pa v Žalcu, ki je množično pozdravil start tretje etape. Po domoljubju in trobojnicah v kombinaciji z zelenim I FEEL SLOVENIA je dogodek gotovo prehitel dan državnosti. Vsaj če sklepamo po izobešenih zastavah, ki so jih na svoje domove obešali občani v naši dolini. Več tistih, ki so jim obešanje tega dokaza nacionalne pripadnosti privzgojili starši, nas je opozorilo, da je tega vsako leto manj. V skladu z državno uredbo morajo imeti ves čas obešene zastave tudi vsi vzgojnoizobraževalni zavodi. Pa jih imajo? Dan državnosti je po teži in usodnosti dogajanja in vsega, kar se je zgodilo v 28 letih, za Slovence nadvse pomemben! Ampak tega nas naučijo doma in v šoli, v šoli in doma, z roko v roki. In rezultati tega učenja so danes obešeni ali pa ne. So se pa v iztekajočem se tednu za čas počitnic zaprla vrata v šole. No, maturanti so še v pričakovanju rezultatov, študenti si še grizejo nohte pred izpiti, za srednješolce in osnovnošolce pa so se začele počitnice. Po tem, ko sem sama ta del zgodbe zaključila, sem se ob pogledu nazaj velikokrat vprašala, kje se je z leti izgubilo tisto vznemirjeno veselje, ki smo ga starši spremljali ob odhodu v prvi razred. In potem sem razmišljala, kolikokrat sem v druščini vrstnikov teh generacij poslušala izraze in stavke, kot so »dolgočasno«, »monotono«, »brez zveze«, »saj nas itak ne posluša«, »polovica jih med poukom drema«, »nas ne razume«, » res je za cajtom«, »sama protekcija«, »ko bi znala vsaj razlagati snov«, »samo na tablo piše, mi pa prepisujemo«, »se mormo napiflat dobesedno, sicer ti takoj pol točke odbije«, »te delovne zvezke imamo čisto brez zveze« … Na mnogih roditeljskih sestankih so nam vsakič povedali, da so te generacije zelo zahtevne, otroci preveč živahni in slabše vzgojeni, ker so padli standardi v družinah. Zato so kot vzgojni ukrep nekaj let zapored premešali razrede, da bi dobili »bolj optimalno kombinacijo«. Kot samokritična mama sem se spraševala, kaj še lahko naredim. Po drugi strani pa, hvala bogu, da so bile moje še kar pridne. S premalo pedagoškega znanja, z veliko več starševskimi izkušnjami in predvsem z več zdrave kmečke logike pa sem si po vseh teh letih rekla, da če so tako zahtevni, da se ne da nič kaj več narediti na bolje, zakaj pa potem sploh imamo šole. A veste, imaš podjetje, pa različno »razvajene« in muhaste stranke, ampak če želiš, da nekaj prodaš ali izboljšaš, moraš najti pot do njih. No, tudi mnogi učitelji jo. Hvaležna sem, da sem imela z nekaj zelo dobrimi na tej poti izkušnje. Toda žal so v senci drugih ali pa se morajo skrivati, da ne postavijo preveč zgovornega zrcala tistim, ki svojega poslanstva niso vzeli tako kot oni. Samo starševske izkušnje niso dovolj, zato sem se odzvala moji stroki primerno. K pogovoru za naš časopis sem povabila človeka z izkušnjami starša in učitelja, ki je zaradi tistega, kar je opazil v prvih letih svojega pedagoškega dela z otroki in drugimi mladostniki, danes postal mediator, terapevt in svetovalec. »Ko se za nekaj odločiš, moraš delati to kot poslanstvo, zasebno ali v javnih zavodih, stoodstotno,« je povedal Jani Prgić v pogovoru za naš časopis in še: »Učitelj, ki dela v razredu, mora upoštevati neke zakonitosti možganov. Ni torej pomembna le vsebina, ki jo podaja, ampak tudi, kako jo podaja, da bodo možgani učencev to posrkali z radovednostjo. Kdor misli, da bodo otroci sami po sebi motivirani za šolsko delo, je pedagoški fosil.« Upam, da bo čim več učiteljev ob branju ugotovilo, da so na pravi poti, drugi se bodo, upam, zamislili. Zaradi sebe najprej in svojega zadovoljstva, ki je osnova, da bodo zadovoljni tudi otroci. In seveda, zelo rada bi, da tisto, kar sem tudi tolikokrat slišala predvsem od ravnateljev, da moramo iti šola, učitelji in starši z roko v roki, začne bolj celovito delovati tudi v resnici. Brez obrambnih reakcij in s konstruktivno izmenjavo mnenj, izkušenj in nasvetov, da bo šola boljša in prijaznejša, otroci pa bodo na koncu vanjo čedalje raje zahajali. Počitnice so kot nalašč za razmislek, naj bodo navdihujoče in pravi polnilec energije! Lucija Kolar VSAKA HÖRMANN VRATA GOVORIJO SVOJO ZGODBO Kakšno zgodbo bodo govorila vaša? Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si TZ-Anz-4c-Garage-Haus-91x60mm-A-2019-SLO-Matjaz.indd 1 GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: VSAK ČETRTEK ob 15. uri 18/03/19 15:38 Na vodeni turi okusite zeleno zlato Slovenije ob slastnih grižljajih, ki so najboljša družba pivu. Informacije in prijave: TIC Žalec, 03 710 04 34 Število mest je omejeno! 2 OBČINA ŽALEC Junij 2019 Ni res, da so se uresničile tisočletne sanje »Ali želimo vsi skupaj, po svojih močeh, skupaj ustvariti družbo, ki bo cenila, spodbujala, nagrajevala delavnost, znanje, poštenost, enakopravnost, solidarnost in pravičnost, tudi socialno, ter gojila spoštljiv odnos in sočutje do sočloveka in narave, medtem ko za sebični pohlep, primitivizem, nestrpnost, sovraštvo, nasilje v njej ne bo posluha in prostora? Z drugimi besedami: ali je naša domovina tista dežela, v kateri bi lahko zadovoljno živeli tudi naši otroci in vnuki? Vse dokler bo odgovor pritrdilen in iskren, potem prizadevanja osamosvojitvene generacije in tudi tistih pred njo niso bila zaman, pa tudi praznovanja, kot je današnje, bodo ohranjala svoj smisel,« je 19. junija v Domu II. slovenskega tabora Žalec na osrednji občinski proslavi Občine Žalec ob dnevu državnosti povedal slavnostni govornik dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. Proslavo so v sodelovanju z ZKŠT Žalec pripravili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Veteransko društvo Sever – odbor Žalec. Zbrane v dvorani je najprej pozdravil župan Občine Žalec Janko Kos, nato pa je »štafeto« podal slavnostnemu govorniku dr. Tončku Kregarju. Ta je kot izhodišče svojega nagovora, po­ svečenega zgodovinskemu ra­ zvoju na poti do samostojne dr­ žave, izpostavil drugi slovenski tabor, katerega ime nosi dvo­ rana, v kateri je bila tudi slove­ snost. Taborsko gibanje je ozna­ čil kot izhodišče tega, čemur danes pravimo identiteta. »Na taborih, kot je bil tukaj v Žalcu, so naši predniki jasno izraža­ Sprejem za odlične učence Župan Janko Kos podeljuje nagrade in priznanja odličnim učencem. V Domu II. slovenskega tabora Žalec je župan Občine Žalec Janko Kos 4. junija pripravil sprejem za odlične učenke in učence ter dobitnike državnih priznanj v šolskem letu 2017/18 iz Občine Žalec. Preden jim je podelil priznanja in nagrade, je vsem čestital za doseženo, jim zaželel, da bi bili v življenju uspešni, ter ob čestitkah ni pozabil na njihove starše in učitelje. Letos je bilo skupaj 55 odlič­ njakov (lani 49) iz 4 osnovnih šol v Občini Žalec (učni uspeh 4,50 ali več v vsakem razredu od 3. do vključno 9. razreda): I. OŠ Žalec 20 odličnjakov, OŠ Petrovče 17 odličnjakov, OŠ Šempeter 11 odličnjakov in OŠ Griže 7 odličnjakov. Tako je 38 odličnih učenk prejelo knjigo Babette – dnevniki Barbare Širca, 1849, 1850, 1851 (avtori­ ca Barbara Širca), 17 odličnih učencev pa knjigo Generalma­ jor Friderik Širca – vojaška bi­ ografija (avtor Peter Zimmer­ mann). 90 učencev je prejelo srebr­ na ali zlata priznanja iz znanja na regijskih, državnih in med­ narodnih tekmovanjih: Can­ karjevo priznanje (slovenski jezik), Vegovo priznanje (ma­ tematika), Dominkovo prizna­ nje (astronomija), Stefanovo priznanje (fizika), Proteusovo priznanje (biologija), priznanje iz znanja geografije, priznanje iz znanja zgodovine, priznanje iz znanja angleščine, nemščine, iz znanja o sladkorni bolezni, priznanje iz logike, Vesele šole, iz znanja o čebelarstvu, prizna­ nje iz znanja razvedrilne mate­ matike … Za dosežene uspehe v šolskem letu 2018/19 so pre­ jeli darila župana. Skupaj jih je bilo 90. Iz I. OŠ Žalec 21 učencev, iz OŠ Petrov­ če 31 učencev, iz OŠ Griže 21 učencev in iz OŠ Šempeter 17 učencev. Mentorji, razredniki za­ ključnih razredov, pomočnice ravnateljic oziroma ravnatelja ter ravnateljice in ravnatelj so prejeli pohvale Občine Žalec za dosežene uspehe učenk in učencev v šolskem letu 2018/19 (skupaj 60 pohval): Iz I. OŠ Ža­ lec 20 pohval, iz OŠ Petrovče 17 pohval, iz OŠ Griže 11 pohval in iz OŠ Šempeter 12 pohval. Za kulturni program so po­ skrbeli učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec z opereto »Življenje ni pita« skladatelja Oscarja Weila. Za adaptacijo libreta s slovenskim besedilom, scenografijo in režijo je poskr­ bela profesorica Biljana Ann Novak. T. Tavčar Sprejem za učence in mentorje V ponedeljek, 3. junija, je ravnatelj Glasbene šole Risto Savin Žalec mag. Gorazd Kozmus priredil tradicionalni sprejem za učence, mentorje in korepetitorje, ki so v iztekajočem se šol­ skem letu zastopali barve glasbene šole na državnih in medna­ rodnih tekmovanjih. V tem šolskem letu so se udeležili kar 22 mednarodnih tekmo­ vanj v petih različnih državah, kjer je sodelovalo 88 tekmoval­ cev, 19 mentorjev in 4 korepetitorke. Tekmovali so v solistič­ nih, instrumentalnih, pevskih, komornih, orkestrskih in tudi plesnih disciplinah. Osvojili pa so 11 zlatih, 14 srebrnih in 13 bronastih priznanj. Prejeli so tudi 12 prvih, 12 drugih in 7 tre­ tjih nagrad ter 5 prvih, 7 drugih, 5 tretjih mest in 22 posebnih nagrad oziroma priznanj. Vsi dosežki so zagotovo tudi odraz kakovostnega in strokovnega dela celotnega kolektiva Glasbene šole Risto Savin Žalec, je povedal župan Janko Kos ter vsem v nadaljevanju skupaj z ravnateljem podelil posebne zahvale in priložnostna darila. V kulturnem programu so nastopili učenci šole Martin Mutec, Matic Omladič, Klemen Kodrun in Rok Teržan, ki so se zdru­ žili v pevski kvartet Štangarji ter zapeli venček slovenskih ljud­ skih napitnic. T. Tavčar li zlasti zahteve po uveljavitvi slovenskega jezika v javnem ži­ vljenju, tako v cerkvah in šolah kot v uradih. Zedinjena Slove­ nija se je kot politični program oblikovala med tako imenova­ no pomladjo narodov oziroma marčno revolucijo leta 1848. Slovenstvo kot sodobna kate­ gorija je takrat naredila prve samostojne korake, pri čemer je bila pot do odraslosti in zrelosti še dolga in vijugasta, polna spo­ tikanj in padcev, prask in ran. Ne da bi kakorkoli zmanjševali pomen utemeljiteljev sloven­ skega jezika in kulture, začenši s Primožem Trubarjem, a na­ rodna zavest in identiteta, kot si jo predstavljamo danes, sta med tukajšnje slovansko, v ve­ liki meri kmečko prebivalstvo, prodirala počasi, postopoma in vse prej kot enoznačno. Ljudje so se v prvi vrsti čutili kot del svojega vaškega, lokalnega, re­ gionalnega okolja in stari Ce­ ljan, Žalčan ali drugi Savinjčan je bil ne glede na svojo govorico v prvi vrsti štajerski meščan in tržan. Tako šele nekje na prelo­ mu iz 19. v 20. stoletje materni jezik dokončno preneha biti zgolj sredstvo sporazumevanja in postane tudi glavno nacio­ nalno znamenje, pri čemer ne izključuje niti omenjenega ori­ ginalnega in tradicionalnega historičnega avstrijskega patri­ otizma, v imenu katerega slo­ venski fantje in možje še med letoma 1914 in 1918 prelivajo kri na ravnicah Galicije in v So­ škem pogorju. Kmalu zatem se znajdejo v jugoslovanski drža­ vi in komaj dobro nagovorjeni od slovenske prevzemajo novo jugoslovansko identiteto, ki je prav tako potencirana in spod­ bujana od zgoraj, se pravi s stra­ ni kulturnih in političnih elit. Šele takrat, se pravi pred manj kot sto leti, so v novi državi vzpostavili nujen institucional­ ni okvir, zlasti šolstvo na vseh stopnjah na čelu z gimnazijami in univerzo. Medtem pa poli­ tično pravo ostane neuresniče­ no, tako zaradi unitarističnega ustroja jugoslovanske kralje­ vine kot tudi dejstva, da skoraj tretjina etičnega ozemlja po prvi svetovni vojni ostane zunaj njenih meja. Pravzaprav je šele protiokupacijski narodnoosvo­ bodilni boj med letoma 1941 in 1945 v samoobrambi pred kulturocidom in etnocidom, se pravi izbrisom in uničenjem komaj dobro oblikovanega na­ dr. Tonček Kregar roda in njegove kulture, utrdil in na novo utemeljil slovensko narodno zavest in identiteto ter s priborjenim moralnim kapi­ talom pripomogel k vztrajnemu prizadevanju za čim večjo avto­ nomnost in suverenost znotraj druge Jugoslavije. Vse dokler se nam ni ob koncu 20. stoletja, ko je življenje v jugoslovanskem političnem kotlu postajalo vse bolj nevzdržno, obenem pa je veter sprememb prepihal Evro­ po, ponudila do takrat skoraj nepredstavljiva in s historične­ ga vidika edinstvena priložnost, ki smo jo znali izkoristiti. Spoštovani, spoštovane! Na­ ša generacija bo verjetno za vselej pomnila dogajanje v 80. letih 20. stoletja, ki je končno privedlo do parlamentarne de­ mokracije in politične neodvi­ snosti. S tem se niso uresničile tisočletne sanje o lastni državi, kot se sicer rado govori in lepo sliši, a resnici na ljubo ne drži. Ne gre namreč pozabiti, da smo bili Slovenci dokaj zvesti in lo­ jalni državljani tako avstrijske kot jugoslovanske države in večnacionalne skupnosti ter, dokler je bilo to mogoče in smotrno, smo svoj prostor iska­ li pod tem soncem,« je povedal dr. Kregar. »Kljub svoji majhnosti, ran­ ljivosti in nebogljenosti smo bili dovolj spretni, modri in odločni, da nas nepredvidljivi tok zgodovine ni posrkal vase,« je še dejal dr. Tonček Kregar in dodal, da te zgodovinske izku­ šnje ponujajo dobro popotnico in podporo tudi v časih, ki jih živimo danes. Poudaril je tudi, da se nam naša država, čeprav je stara manj kot 30 let, zdi sa­ moumevna in večna in že 15 let sestavni del Evropske unije, se pravi »tiste družine sodobnih in svobodnih evropskih nacij, za katere mizo smo si vedno že­ leli sedeti. Ta resda ni in nikoli ne bo primarna, a v danih raz­ merah so vse druge alternative slabše, morda celo usodne,« je še dejal in poudaril pomen našega sodelovanja in življenja v Evropski uniji. Čeprav nas še vedno nekatere velike na­ cije gledajo zviška, si vendarle pridobivamo samozavest in »širimo svetove«, kar je še zla­ sti pomembno za mlajše gene­ racije. »Konec koncev, če kdo, potem Slovenci vemo, kako je živeti v večnacionalni skupno­ sti in znotraj nje ohranjati svo­ jo avtonomijo in pragmatično podpirati skupne, pa tudi lastne interese.« Da v skupnosti naro­ dov ne smemo molčati, sploh kadar gre za zavarovanje demo­ kratičnih vrednot, in poudaril: »Vsako navduševanje nad tako imenovanim suverinizmom, populizmom, nacionalizmom ali celo fašizmom, tujim in domačim in nad njegovimi starimi, čeravno zloščenimi okovanimi škornji, tudi to uči zgodovina, hitro vrne kot brca v lastno koleno in glavo …« Svoj vzneseni nagovor pa je sklenil z vprašanjema in odgovorom, ki smo ga postavili v uvod tega zapisa, ter čestital vsem za pra­ znik. V kulturnem programu je obiskovalce in goste v dvora­ ni v svet slovenske popevke in številnih že skoraj ponarodelih popevk popeljal Oto Pestner s pianistom Denisom Horvatom, ob koncu pa tudi s projektnim pevskim zborom Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini z zborovodkinjo Katjo Florjan­ čič, ki so odprli slovesnost v dvorani tudi s slovensko himno. Program, ki mu je uvodne takte že pred vhodom v Dom II. slo­ venskega tabora dajala Godba Liboje, je povezovala Jolanda Železnik, sceno je oblikovala Breda Bračko. L. K., foto D. N. Izjemen glasbeni in domoljubni navdih, ki se mu je ob koncu pridružil tudi projektni zborček OŠ Šempeter z dirigentko Katjo Florjančič, je ponudil žlahtni glas Ota Pestnerja. OBČINA ŽALEC Junij 2019 3 Žalska občina dobila novo strategijo razvoja turizma FESTIVAL ZELENO ZLATO JULIJ Četrtek, 4. 7. 19.00 Odprtje razstave likovnih del Eve Šuster, Savinov likovni salon Petek, 5. 7. 21.00 Koncert Zgodbe strasti (vokalno-klavirski duo, Neva M. Hafner in Robert Humar), Šlandrov trg Sobota, 6. 7. 9.00 - 11.00 otroške ustvarjalne delavnice pri Ribniku Vrbje 18.00 »Novi« na odru – Ela Roš, fontana piv AVGUST Četrtek, 1. 8. 20.00 Kukčevi večeri – večer akustične glasbe: Adi Smolar, Gastro pub Kolodvor Žalec Petek, 2. 8. 21.00 Koncert: The Star Time Playboys,Šlandrov trg Sobota, 3. 8. Svetovni dan piva 16.00 Kuhna pri fontani in Beer garden – pivski vrt, nastop Ane Golavšek, park pri fontani piv Četrtek, 8. 8. 19.00 Odprtje razstave likovnih del likovnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Četrtek, 11. 7. 21.00 Savinov dan: koncert Žalec,Savinov likovni salon ob Savinovem rojstnem dnevu, nastopajo flavtistki Petek, 9. 8. Alenka Bogataj in Nina 21.00 Koncert: Fajfar Baša ter pianistka Andrej Šifrer, Nataša Lazić, avla Doma II. Šlandrov trg slov. tabora Sobota, 10. 8. Petek, 12. 7. 9.00 - 11.00 otroške 21.00 Koncert: ustvarjalne delavnice pri Vudlenderji, Ribniku Vrbje Šlandrov trg 18.00–20.00 Nastop dua La vivo, Sobota, 13. 7. fontana piv 20.00 Kukčevi večeri – večer šansona in Sobota, 17. 8. drugih napevov: 20.00 Kukčevi večeri – Šansonet, večer popularne glasbe: Gastro pub Kolodvor Sakstet, Gastro pub Žalec Kolodvor Žalec Petek, 19. 7. 21.00 »Stresi oder« – natečaj mladih glasbenih skupin za nastop na Žalski noči mladih, Šlandrov trg Sobota, 20. 7. 18.00–20.00 Nastop Georgea Krajnca, fontana piv Petek, 26. 7. 21.00 Koncert: Flora & Paris, Šlandrov trg Četrtek, 22. 8. – sobota, 24. 8. Likovna kolonija Zeleno zlato, Dvorec Novo Celje Sobota, 24. 8. 18.00 Odprtje zaključne razstave Likovne kolonije Zeleno zlato, avla Doma II. slov. tabora Žalec 19.00 Prikaz obiranja hmelja na star način, park pri fontani 20.00 Stand up Gašperja Berganta, fontana piv Sobota, 31. 8. 8.00 »Pohod po hmeljski poti«, nastopajo iZvirni muzikanti, start – ekomuzej, cilj – fontana piv 31. 8. 2019 POHOD PO HMELJSKI POTI Kar nekaj kadrovskih odločitev so sprejeli žalski svetniki in svetnice na junijski seji (19. 6.) občinskega sveta. Med drugim so potrdili novega direktorja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, pred tem pa tudi letošnje prejemnike občinskih priznanj. Prav tako so sprejeli novo strategijo razvoja turizma v Občini Žalec za obdobje do leta 2027. Po soglasni odločitvi žalskih svetnikov bodo na slavnostni seji v začetku septembra grb občine prejeli Jožef Čeh iz Dre­ šinje vasi, Cveto Jančič iz Mi­ gojnic, Moški pevski zbor Go­ tovlje in Prostovoljno gasilsko društvo Griže, plakete pa Janez Drugovič iz Migojnic, Krajev­ na organizacija Rdečega križa Šempeter ter mladinska in pi­ onirska ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Drešinja vas. Imenovanja Sledilo je odločanje o novem direktorju Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Matjažu Juteršku se z 31. julijem izteče drugi petletni mandat, ponov­ ne kandidature pa ni oddal, tudi zaradi nesoglasij z obči­ no kot ustanoviteljico zavoda. Razpis in izbirni postopek je vodila Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, ki ji predseduje Viktor Mitov. Svetniki so od­ ločali samo o enem predlogu in s 17 glasovi za ter brez glasu proti za novo petletno obdobje za direktorja ZKŠT imenovali Boštjana Štrajharja, ki je bil do zdaj razredni učitelj in ravnatelj Waldorfske šole in Vrtca Savi­ nja v Žalcu. V razpisnem roku je sicer prispelo pet vlog za di­ rektorja. Tudi druga imenovanja so bila potrjena brez glasu proti, pred glasovanji pa je Viktor Mi­ tov izrecno navedel, pri katerem glasovanju kateri izmed svetni­ kov oziroma svetnic zaradi nav­ zkrižja interesov ne sme glaso­ vati. Protikorupcijska komisija je namreč pred kratkim na svoji spletni strani objavila ugotovitve o določenih nepravilnostih. Občinski svet je za predstav­ nike ustanovitelja v svet javnega zavoda Žalske lekarne imenoval Stanka Jermana, Anko Krčmar, Jasmino Pepel in Marka Poži­ na, za predstavnico pacientov v svetu Žalskih lekarn pa Vero­ niko Kajič iz Petrovč. Kot pred­ stavnica ustanovitelja je bila v svet JZ Zdravstveni dom dr. Jože Potrata Žalec imenovana svetnica Zdenka Jan, v nadzor­ ni svet Javnega komunalnega podjetja Žalec Toni Cvetkovski iz Galicije, v Skupščino JKP pa svetnik Jože Krulec. Občinski svet je za članico Komisije za vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja imenoval Marjeto Rukav iz Žalca, za člana odbora za gospodarske javne službe pa svetnika Karla Borovnika. Nova strategija Občina Žalec je skupaj s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Lju­ bljani pripravila predlog nove strategije razvoja turizma v Občini Žalec do leta 2027. Na seji je predlog predstavila vodja projekta prof. dr. Ljubica Kne­ žević Cvelbar. Kot je povedala, so pred izdelavo strategije iz­ vedli 18 intervjujev in dve de­ lavnici, da so v analizo stanja in strategijo vključili čim več mnenj in predlogov. Navedli so kar nekaj zdajšnjih pomanj­ kljivosti na področju turizma in ugotovili, da med zasebniki še ni pretiranega zanimanja za razvoj turističnih nastanitev in produktov, trenutno je ponud­ ba skoncentrirana predvsem v Žalcu. Tudi ljubljanski razisko­ valci se strinjajo, da je osrednja turistična privlačnost fontana piv, ki spada med najzanimivej­ ših deset destinacij v Sloveniji, sledita hmeljarstvo in pivovar­ stvo. Akcijskega načrta še niso pripravili, prav tako ne trženj­ skega in promocijskega načrta. Svetnica Nada Jelen je opo­ zorila na posebno vrednoto Po­ nikovskega krasa, ki je že zašči­ ten, in ni vključen v strategijo. To bodo vključili, je povedala prof. dr. Cvelbar, pri čemer pa se morajo povezati z inštitutom za preučevanje krasa, če želijo pridobiti pozneje tudi vsa po­ trebna dovoljenja za turizem na tem območju. Jože Krulec je opozoril na planinske poti in tudi evropsko Jakobovo pot, ki vodi čez žalsko občino in je lahko promocijsko pomembna za povečanje števila turistov. Ključni trendi, ki so navede­ ni na strani turisitčne ponudbe in jim sledi tudi nova strategija, so varnost za turiste, digitaliza­ cija ponudbe, trajnostni razvoj, delitvena ekonomija ter prido­ bivanje in zadrževanje usposo­ bljenega kadra. Kot ugotavlja strategija, je Občina Žalec v zgo­ dnji fazi razvoja turizma, kar se odraža v nizkem številu turistov (0,31 na prebivalca) in povpreč­ ni dobi bivanja (1,7 dneva na turista v letu 2017 po stari meto­ dologiji oziroma 2,1 v letu 2018 po novi metodologiji). Vizija turističnega razvoja Žalca oziroma občine je zajeta v izrazu »zelena hmeljarska in pivovarska prestolnica Sloveni­ je«. Do leta 2027 naj bi povečali število turističnih nastanitev kategorije tri zvezdice in več na 500, povečali število obiskoval­ cev na 300 tisoč na leto, število turistov pa na 30 tisoč, povečali povprečno dobo bivanja na 2,5 dneva, poraba turistov pa naj bi se povečala na 90 evrov na dan in obiskovalcev na 45 evrov na dan. Hkrati naj bi to območje postalo prepoznavna turistična destinacija na ravni Slovenije in Evropske unije ter prepoznav­ no raziskovalno-izobraževalno središče hmelja in hmeljarstva, povečalo naj bi gastronomsko ponudbo v pivovarnah, zgra­ dilo sprotitveni center Hop­ slandija, oživilo mestno jedro ter s trajnostno naravnanostjo blažilo negativne vplive rasti turizma na okolje. Kot »top pet doživetij« so iz­ postavljeni: hmeljarski in pivo­ varski, glasbeni, gastronomsko obarvani in izobraževalni »zero waste« dogodek v Žalcu, doži­ vetje lokalne in avtohtone ku­ linarike, Hops na kolo in kole­ sarjenje med hmeljišči, kulturni potep in sproščujoče doživetje v naravi v krajinskem parku Vr­ bje in na obrežju Savinje. Da za Hopslandijo V drugi obravnavi so žalski svetniki potrdili Odlok o jav­ no-zasebnem partnerstvu za projekt Hopslandija. Velikega zanimanja s strani investitor­ jev sicer ni, bo pa po sprejetju odloka občina pripravila razpis. Odlok je predstavil dr. Boštjan Perko, direktor zasebnega Inšti­ tuta za javno-zasebno partner­ stvo, pred tem pa je direktorica občinske uprave Tanja Razbor­ šek Rehar navedla nekaj številk v zvezi s tem projektom. Skupna vrednost projekta je ocenjena na 6,8 milijona evrov. 3,2 milijona naj bi vložil javni sektor oziroma občina, ki bi s tem uresničevala javni interes na področju športa in turizma. Občina bi tako vložila zemljišče (približno 35 tisoč kvadratnih metrov po 30 evrov za kvadra­ tni meter), zgrajeno parkirišče za avtodome v vredosti 200 ti­ soč evrov, parkirišče za pribli­ žno sto osebnih vozil ter bazen, katerega gradnja je že vključena v proračun in načrt razvojnih programov občine do leta 2021 in katerega ocenjena vrednost z začasnim vhodnim objektom je 1,75 milijona evrov. Zasebnik naj bi zgradil vho­ dni objekt v kompleks (1,3 mi­ lijona evrov ocenjena vrednost) ter 24 hišk v dveh fazah ter verjetno še prej šotorišče. Raz­ merje med partnerjema naj bi bilo 49 (javni) : 51 (zasebni par­ tner). Koncesija bo podeljena za 30 let, predviden donos pa je najmanj 4,5 %, kar pomeni okoli 500 tisoč evrov prihod­ ka na leto od dejavnosti v tako imenovanem vhodnem objektu ter 300 tisoč od prodaje vsto­ pnic. Računali so na 120 dni obratovanja na leto. Po izteku koncesije ostanejo v lasti zaseb­ nika hiške in šotorišče, ki jih bo izgradil. Kot je večkrat pouda­ rila Tanja Razboršek Rehar, je odgovornost vseh, da najdejo zasebnega investitorja, ki bi vstopil v ta projekt. Predlog od­ loka je bil potrjen soglasno. Več poročil V nadaljevanju seje so sve­ tniki v prvi obravnavi potrdili predlog odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje OPPN – Spremem­ be in dopolnitve zazidalnega načrta Levec, potrdili pa so tudi spremembe in dopolnitve Pra­ vilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav. Seznanili so se z informacijo o rezultatih poslovanja gospo­ darstva Občine Žalec v prete­ klem letu ter letnimi poročili Razvojne agencije Savinja, Jav­ nega komunalnega podjetja Žalec in Sipra, z informacijo o varnostni problematiki, o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva, o izvajanju zaščite in reševanja, o delu prostovolj­ nih gasilskih društev in o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v preteklem letu s programom dela za leto 2019. Svetnikom so o lanskem delu poročali tudi predstavni­ ki zvez turističnih, kulturnih in športnih društev, Mladinski svet Občine Žalec in Karierni kotiček Žalec. Potrdili so tudi dokončno poročilo nazdornega odbora, se seznanili z aktualnimi in­ formacijami ter sejo sklenili z vprašanji in pobudami članov občinskega sveta ter odgovori na njihova vprašanja. K. R. Brezplačno energetsko svetovanje Na Občini Žalec je že petnajst let na voljo energetska pisarna, v kateri dobijo občani brezplačen nasvet glede energetske sanacije nepremičnin in v povezavi s tem o možnostih subvencij, ki jih razpisuje Eko sklad. Ravno v začetku junija je sklad objavil nekaj novih javnih razpisov za nepovratna finančna sredstva, s katerimi želi dodatno povečati rabo obnovljivih virov in zagotoviti večjo energetsko učinkovitost. V veljavi je tudi razpis za po­ moč socialno šibkim občanom je v veljavi tudi poseben razpis, ki omogoča stoodstotno subvenci­ oniranje pri zamenjavi starih ku­ rilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso. Strokovno usposobljen ener­ getski svetovalec lahko občane pravilno usmeri glede prijave na razpis in jim ponudi tudi pomoč pri oddaji vloge za dodelitev ne­ povratnih sredstev. Občanom Občine Žalec je brezplačno energetsko svetova­ nje v prostorih Občine Žalec na voljo vsako sredo od 16. do 18. ure. Za svetovanje se je treba predhodno najaviti v taj­ ništvu Občine Žalec na telefonsko številko 03/713 64 40. L. K. 4 OBČINE Junij 2019 Sodišče ni ugotovilo nepravilnosti Ustavno sodišče RS je 25. aprila letos sprejelo, objavilo pa v začetku junija, odločbo v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, ki ga je začelo na pobudo občin Braslovče in Polzela. Odločilo je, da uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug ni v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče v razla­ gi odločbe navaja argumente predlagateljev ustavne presoje in odgovore vlade nanje. Med drugim je v odločbi zapisalo: »Ustavno sodišče je seznanje­ no z javnimi stališči o predno­ stih in slabostih predlaganih variant, o njihovih posegih v okolje in naravo (izguba kme­ tijskih zemljišč) ter zasebna življenja (rušitev domov), o nevarnostih za vodne vire in o finančnih posledicah. Ven­ dar stališča o primernosti po­ sameznih variant na presojo Ustavnega sodišča ne morejo vplivati. Ko Ustavno sodišče v okviru svojih pristojnosti odloča o skladnosti podza­ konskih predpisov z Ustavo in zakoni (160. člen Ustave), ne ocenjuje primernosti uredi­ tve in ne odloča o strokovnih vprašanjih. Ustavno sodišče zato ne more presojati, ali je izbrana trasa cestnega odseka najustreznejša med predlaga­ nimi, niti ne tega, ali varianta F2-2 pomeni zgolj optimizaci­ jo variante F2 ali pa gre za sa­ mostojno traso. Načrtovanje in optimizacija variant je proces interdisciplinarnega strokov­ nega dela, katerega rezultat je izbira najustreznejše variante prostorske ureditve. Ocene o primernosti temeljijo na stro­ kovni podlagi – podrobneje obdelanih idejnih rešitvah, ki se vrednotijo s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Gre torej za strokovno vprašanje par excellence. To velja tudi za presojo, ali premik trase po­ meni zgolj njeno optimizacijo v smislu odmika od obstoječe rešitve ali gre za novo traso, ki terja ponovno vrednotenje in primerjavo variant. Zato je zmotno stališče predlagateljev, da je to, ali konkreten premik trase že pomeni drugačno, novo traso ali pa gre za optimi­ zacijo obstoječe trase, pravno vprašanje. Pri vprašanju, ali je bilo ob tem javnosti ustrezno omogočeno sodelovanje v po­ stopku in so ji bile zagotovljene vse procesne pravice, pa ne gre za optimizacijo trase, temveč za presojo zakonitosti postop­ ka priprave prostorskega akta.« Župana občin Braslovče in Polzela sta povedala, da spreje­ mata odločitev Ustavnega sodi­ šča, postopke pa zdaj nadaljuje tudi Dars. K. R. Veliki mojster na obisku Veliki mojster Suverenega malteškega viteškega reda Fra' Giacomo Dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil od 14. do 17. junija 2019 na uradnem obisku v Sloveniji. Srečal se je z državnim vrhom in obiskal nekaj najpomembnejših krajev v državi, eden izmed teh je bila 16. junija tudi Polzela z njeno malteško Goro Oljko in gradom Komenda. Delegacija je najprej obiskala Občino Polzela in Goro Oljko, zatem pa jih je na gradu Ko­ menda, na eni izmed najstarej­ ših posesti v lasti reda v Slove­ niji gostil župan Občine Polzela Jože Kužnik. Po uradnem poz­ dravu in krajšem kulturnem programu, ki so ga sooblikovali učenci glasbene šole Cecilija in Na Gradu Komenda sta si župan in veliki mojster malteškega reda izmenjala protokolarni darili. učenci OŠ Polzela, je sledil vo­ den ogled gradu, nato pa dru­ žabno srečanje in protokolarno kosilo v Malteškem hramu. V ponedeljek, 17. junija, sta velikega mojstra sprejel predse­ dnik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik slovenske vlade Marjan Šarec. Položil pa je tudi venec pri »Spomeniku vsem žrtvam vojn« v Ljubljani. T. Tavčar Občina Prebold praznovala Prejemniki priznanj in grbov občine Prebold s Francem Škrabetom in županom Vinkom Debelakom V Športni dvorani OŠ Prebold je v petek, 14. junija, potekala slavnostna seja ob dnevu državnosti in občinskem prazniku, ki ga vsako leto zaznamuje tudi podelitev občinskih priznanj. Pred tem dogodkom in tudi po njem pa se je zvrstila v občini vrsta najrazličnejših kulturnih, športnih in drugih prireditev. Potekalo je tradicionalno tek­ movanje s starimi brizgalnami, pa nogometni turnir generacij, upokojenci so pripravili med­ društveno športno tekmovanje, čebelarji dan odprtih vrat, izpe­ ljani sta bili gasilski tekmovanji mladine in drugih starostnih generacij, pestro je bilo tudi v Mariji Reki v sklopu 23. tradi­ cionalne prireditve Pod Reško planino veselo živimo, pa vese­ lo in zanimivo v preboldskem Gaju, kjer je v organizaciji DPM Prebold potekal Trening dru­ žin. Na praznik državnosti, 25. junija, je bil v sklopu prazno­ vanja izpeljan še 13. kolesarski vzpon na Golavo in 2. pohod in gorski tek na Blažev bivak na Golavi. Praznovanje pa bodo sklenili jutri, v soboto, 29. ju­ V Domu krajanov Tabor je na svetovni dan družine, na povabilo župana Občine Tabor Marka Semprimožnika, potekal tradicionalni sprejem novorojenčkov in bodočih prvošolcev, ki bodo sedli v šolske klopi v novem šolskem letu. Sprejema se je skupaj s starši udeležilo 18 novorojenčkov, od tega devet deklic in devet dečk­ aktivno delo na gasilskem po­ dročju, Matej Križnik – za ak­ tivno delovanje na športnem področju, Rok Kodrun – za aktivno delovanje na športnem področju, Vinko Jager – za delovanje na področju zboro­ vskega petja, Branko Valenčak – za aktivno delovanje na če­ belarskem področju, Jamarski klub Črni galeb Prebold ob 50-letnici delovanja, OZ VVS Spodnje Savinjske doline ob 20-letnici delovanja in za ohra­ njanje in krepitev domoljubja ter spomina na prelomne čase slovenske zgodovine ter Gasil­ ska zveza Prebold ob 20-letnici delovanja. Bronaste grbe so prejeli: Da­ nica Uplaznik – za vsesplošno društveno in družbeno aktiv­ nost v občini, Anton Vedenik – za aktivno 50-letno delovanje v jamarskem klubu in Jožef Ku­ pec – za delovanje na gasilskem in drugih področjih. Srebrni grb občine pa je prejel Zdenko Terpin, in sicer za opravljanje pomembnih nalog ob formi­ ranju države in pri veteranskih funkcijah. D. Naraglav Čestitke odličnjakom Novorojenčki in prvošolčki pri županu Novorojenčki in prvošolčki z županom Markom Semprimožnikom nija, ko bo vrsta športnih do­ godkov: Zmorem preplavati sto metrov, Teniški turnir in Turnir v odbojki na mivki ter še kaj. Na slavnostni seji, ki jo je vodila Simona Žvikart Repnik, so za bogat kulturni program poskrbeli Pihalni orkester Pre­ bold, Moški pevski zbor in Mla­ dinski pevski zbor OŠ Prebold. Slovesnost se je začela s korač­ nico in prihodom praporov in praporščakov občinskih dru­ štev in veteranskih organizacij. Župan Občine Preboljd Vinko Debelak je v svojem govoru spregovoril o pomenu naše osa­ mosvojitve in dneva državnosti ter o praznovanju občinskega praznika, ko se lahko ozremo nazaj, kaj je bilo postorjeno, in naprej, kaj je treba še narediti, izboljšati za lepo in prijetno ži­ vljenje občanov v občini. V nadaljevanju slovesnosti je župan Vinko Debelak skupaj s predsednikom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Francem Škrabe­ tom podelil najprej priznanja, nato pa še grbe Občine Prebold za leto 2019. Priznanja občine so prejeli: Franc Herman – za ov, rojenih od 1. aprila 2018 do 15. aprila 2019, ter 18 bodočih prvošolcev, od tega prav tako devet deklic in devet dečkov, ki bodo septembra prvič pre­ stopili prag devetletne Podru­ žnične osnovne šole Tabor. Na sprejemu so za lep kulturni program in prijetno vzdušje poskrbeli otroci Vrtca Tabor in POŠ Tabor, pod taktirko mentoric Nine Mak Lopan in Simone Jan. Pozdravno besedo in voščila je zbranim nato na­ menil še župan ter otrokom in njihovim staršem iskreno če­ stital in jim v spomin na sreča­ nje podaril simbolično darilo. Vsakemu novorojenčku obči­ na skladno z določili Odloka o enkratnem denarnem prispev­ ku za novorojenca v Občini Ta­ bor namenja 150 evrov, za kar pa mora upravičenec na obči­ no posredovati ustrezno vlogo. D. N. Preboldski odličnjaki pri županu V petek, 14. junija, je župan Občine Prebold Vinko Debelak pripravil sprejem za najboljše učence Osnovne šole Prebold, ki so vsa leta šolanja bili odlični in uspešni tudi na tekmovanjih v znanju in raznih drugih področjih. Sprejema se je udeležilo deset najboljših učenk in učencev, ki so vsa leta imeli odličen uspeh in bili uspešni še na raznih drugih področjih. Župan Vinko Debelak jim je čestital za uspeh in izrazil željo, da ostanejo čim bolj povezani z domačim krajem, tako med šolanjem na srednji šoli kot tudi pozneje na fakulteti. Čestitke sta učencem, večina jih gre na nadaljnje šolanje v gimnazijo, predala tudi ravna­ telj Peter Žuraj in dr. Jure Vr­ hovec. Ob zaključku jim je žu­ pan podelil spominsko plaketo (županovo petico) in knjigo ter jim zaželel uspešno pot pri na­ daljnjem šolanju. D. N. OBČINE Z odličnjaki za dan državnosti Učenci in učenke, ki so bili odlični vsa leta osnovne šole, z županom Tomažem Žoharjem ob prejemu županove petice. V dvorani Doma kulture Braslovče je v četrtek, 20. junija, potekala osrednja prireditev, s katero so v Občini Braslovče zaznamovali dan državnosti in konec šolskega leta. Kot vsako leto je dogodek tudi letos dobil še posebno noto, saj je župan Občine Braslovče Tomaž Žohar ob tej priložnosti povabil 48 devetošolcev, ki so končali šolanje, in 18 tistih, ki so bili odlični vseh devet let – tem je podelil tudi županovo petico. V osrednjem govoru, ki je bil posvečen dnevu držav­ nosti in koncu šolskega leta, je župan Tomaž Žohar med drugim poudaril: »Biti dober je biti obziren, videti druge in ne izhajati iz nevoščljivo­ sti, predvsem upoštevati in ceniti medsebojne različnosti ter medsebojne odnose. Do­ brota pa rojeva trajno vese­ lje, ki je človekovo naravno stanje. Človek je protislovno bitje, zato hoče vedeti tudi za nasprotja veselja. Na začet­ ku sem povedal, da nikoli ne izgubiš; ali zmagaš ali pa se naučiš. To podpira spoznanje, da človek pridobiva tudi, ko izgublja. Uči se. S pozitivnim pogledom in pristopom lahko vsako oviro vzamemo kot pri­ ložnost za osebnostno rast, ra­ zvoj in uspeh. Naše veselje in naša sreča sta odvisna od na­ šega zavedanja in pozornosti do daru, da smo. Izhaja iz pre­ bujanja vrednot, medsebojnih odnosov, spoštovanja, miru in prijateljstev. To je celovitost človeka z vsem, kar pa ni sa­ moumevno.« Ob koncu prireditve je sledil še slavnostni del, ko je župan Tomaž Žohar s praktičnim da­ rilom obdaril vse devetošolce, še posebej pa je z županovo petico nagradil 18 učenk in učencev, ki so se v vseh deve­ tih letih šolanja še prav pose­ bej izkazali z učnim uspehom, saj je povprečje njihovih ocen vseh devet razredov znaša­ lo 4,5 in več. Pred podelitvi­ jo je zbrane nagovorila tudi ravnateljica šole mag. Marija Arh in nekaj besed namenila koncu šolskega leta, učenem pa zaželela veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju ter lepe počitnice. Pester program, v katerem so se zvrstile številne glasbene in plesne točke, je bil preple­ ten z rdečo nitjo popotova­ nja po Sloveniji, nastopali so učenci Osnovne šole Braslov­ če pod vodstvom Aleksandra Peklarja in Simone Zbičajnik ter kulturna društva v kraju. Prireditev je povezovala Irena Kumer. T. Tavčar Junij 2019 5 Med drugim potrdili cene za bazen Na sedmi seji občinskega sveta Občine Prebold so svetniki med drugim obravnavali Predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja MA42 – Žohar, ki je bil na mizi že na prejšnji seji, tokrat pa so ga tudi sprejeli. Predlog so predstavili župan Vinko Debelak, predsednik odbora za prostorsko načrto­ vanje in gospodarjenje z ne­ premičninami Branko Verk ter predstavnica AR Projekta, d. o. o., Andreja Preložnik. Sledilo je poročilo o nadzoru Zaključnega računa Občine Prebold za leto 2018, ki ga je predstavila predsednica nad­ zornega odbora občine Petra Kobal Šorli. Med drugim so pri nadzoru izbrali dve podro­ čji, kmetijstvo in gospodarstvo ter nekaj javnih naročil. V po­ ročilu nadzornega odbora je zapisanih nekaj manjših po­ manjkljivosti in priporočil, ki jih bo občinska uprava odpra­ vila oziroma upoštevala pri na­ daljnjem delu. V nadaljevanju seje se je občinski svet seznanil še s poročilom o opravljeni redni notranji reviziji poslo­ vanja Občine Prebold v letu 2018. Poročilo je podal župan Vinko Debelak in ob tem po­ vedal, da so v sklopu tokratne revizije presojali pravilnost določitve plač javnih usluž­ bencev, pravilnost poslovanja na področju izvajanja gasilske dejavnosti ter ustreznost in za­ konitost procesa podeljevanja transferjev na področju športa. Iz poročila izhaja, da je imela Občina Prebold v letu 2018 na revidiranih področjih vzpo­ stavljen ustrezen in učinkovit sistem notranjih nadzorov, ki pa na posameznih področjih še ni v celoti zanesljiv. Glede na ugotovitve je bilo podanih enajst priporočil, z upošteva­ njem katerih se bodo tveganja za napake na revidiranem po­ dročju občutno znižala. Za to točko dnevnega reda so svetni­ ki obravnavali in sprejeli pre­ dlog ukinitve javnega dobra na dveh parcelah. Potrdili pa so tudi nove cene storitve pomoči družini na domu za leto 2019. Občina iz proračuna storitev sofinancira v višini 60 odstot­ kov. Uporabniki bodo po no­ vem plačali 6,60 evra na uro na delovni dan, ob nedeljah in praznikih pa 8,30 oziroma 8,62 evra na uro. V drugem delu seje so sve­ tniki obravnavali Predlog cenika na bazenu Prebold v letošnji kopalni sezoni. Pre­ dlog je predstavil Matija Ja­ ger, predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Povedal je, da bo letos po­ novno odprt gostinski lokal, kopalcem pa bodo na voljo ležalniki in senčniki. Cene dnevnih vstopnic se bodo gi­ bale med 3 in 5 evrov, celole­ tnih (sezonskih) pa od 15 do 50 evrov. Še naprej pa bodo imeli otroci iz Občine Prebold brezplačen vstop na podlagi prevzete letne vstopnice. Po potrditvi cenika je župan sve­ tnike seznanil s poročilom o volilnih kampanjah strank in list ter poročilom o volilnih kampanjah za župana Obči­ ne Prebold. Ob koncu seje so svetniki obravnavali predloge za priznanja Občine Prebold v letu 2019. Predlog je predsta­ vil Franc Škrabe, predsednik komisije za mandatna vpra­ šanja, volitve in imenovanja, svetniki pa so predlagano tudi potrdili. Seja pa se je sklenila še z nekaj vprašanji in pobu­ dami članov občinskega sveta, ki so bili predhodno podani v pisni obliki. D. Naraglav Sprejem novorojenčkov in staršev Prihodnje leto nova avtocisterna 2020 Na šesti redni seji občinskega sveta 19. junija je braslovške svetnike župan Tomaž Žohar najprej seznanil z odstopom svetnika Uroša Zupanca, pa tudi, da je s 1. junijem nova direktorica občinske uprave postala Natja Šketa Miser, ki je bila pred tem 15 let zaposlena na Občini Žalec. V nadaljevanju so se svetni­ ki strinjali s predlaganim skle­ pom glede stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2018. Sprejeli so tudi predlog Odloka o občinskem podrob­ nem prostorskem načrtu za del območja vikend naselja ob Savinji v Malih Braslovčah ter o spremembah in dopolnitvah OPN, št. 2 – LPC Gomilsko. Dalj časa pa so se svetniki zadržali pri predlogu pravil­ nika o nabavi gasilskih vozil, ki se financirajo iz proračuna Občine Braslovče. Po razpravi je bil soglasno sprejet predla­ gan Pravilnik za nabavo gasil­ skih vozil, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Braslov­ če, in sicer za: gasilske kom­ bije za prevoz moštva v višini 75 %, za druga gasilska vozi­ la v višini 85 %, pri čemer se pridobljena sredstva z naslova prijave na razpis Uprave za zaščito in reševanje Republi­ ke Slovenije v celoti povrnejo v proračun Občine Braslovče. Sprejet je bil tudi sklep o nabavi avtocisterne za PGD Braslovče AC 24/70, pri čemer bo občina zagotovila sofinan­ ciranje v višini okoli 85 % ozi­ roma 187.000 evrov. Ob tem se PGD Braslovče zaveže, da pridobljena sredstva (okoli 15 %) z naslova prijave na razpis Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije v celoti povrnejo v proračun Občine Braslovče. Sprejet je bil tudi sklep o sofinanciranju rablje­ nega gasilskega vozila GVV1 za PGD Dobrovlje iz prora­ čuna občine v višini 30.000 evrov. Predlagan stanovanjski program Občine Braslovče za obdobje 2019–2020, predlog cene socialnovarstvene stori­ tve na domu in predlog višine enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Bra­ slovče v letu 2019 – 150 evrov Starši s svojimi novorojenčki in organizatorji srečanja Nova direktorica občinske uprave Občine Braslovče Natja Šketa Miser so svetniki prav tako potrdili brez razprave. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel še tri sklepe. Razrešil je dozdaj­ šnjega predstavnika Občine Braslovče Milana Šoštariča v skupščini JKP Žalec, d. o. o., za novo predstavnico pa je imenoval Natjo Šketa Miser. Za skupnega predstavnika ob­ čin Braslovče, Polzela, Tabor in Vransko v nadzorni svet JKP pa so potrdili Mihaela Centriha iz Občine Tabor. T. Tavčar V večnamenski dvorani Vrtca Prebold je prvo junijsko sredo na povabilo župana Vinka Debelaka potekal že 21. sprejem novorojenčkov in njihovih staršev. Na tokratni sprejem so bili povabljeni novorojenčki, ki so se rodili med 1. novembrom 2018 in 1. majem 2019. V tem času se je rodilo 27 otrok, od tega 16 deklic in 11 fantkov. Koliko se jih bo še do 1. novembra, pa bo znano na decembrskem srečanju. Lani se je skupno rodilo 58 otrok, kar je primerljiva številka z večino prejšnjih let. Izjemi sta leti 2011, ko se je rodilo 74 otrok, in 2013, ko se je rodilo 67 otrok. Malčke in starše so nagovorili župan Vinko Debelak, ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej ter nje­ gova namestnica in vodja Vrtca Prebold Ljudmila Podgoršek. Predstavnica Občinske uprave Tjaša Skočaj Klančnik pa je ob zaključku skupaj z županom staršem podelila priložnostno darilo in vrednostni bon v viši­ ni 150 evrov. D. N. OBČINA BRASLOVČE Braslovče 22, 3314 Braslovče, Slovenija Tel.: 03 703 84 00, faks: 03 703 84 10, e-pošta: obcina@braslovce.si, www.braslovce.si Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Braslovče skladno z Odlokom o priznanjih Občine Braslovče (Ur.list RS št. 47/2014) razpisuje POGOJE IN ROK ZA ODDAJO POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2019 Celoten razpis je objavljen na spletni strani Občine Braslovče www.braslovce.si. 6 PO DOLINI Junij 2019 Šempetrani praznujejo V teh junijskih dneh praznujejo svoj krajevni praznik tudi v KS Šempeter. Na slavnostni seji ob prazniku v dvorani KZ Šempeter v petek, 18. junija, so podelili tudi vsakoletna priznanja KS. V kulturnem programu so sodelovali pevka Tajda Randl in učenci OŠ Šempeter z mentori­ cama Katjo Florjančič in Polo­ no Ramšak. Ob glasbi kitare pa sta zapeli še Brina Mohorko in Tea Černak iz Velenja. Predsednica KS Šempeter Zdenka Jan je v svojem nago­ voru izrazila zadovoljstvo nad uspešnim delovanjem društev in organizacij, nad delom, ki so ga opravili v KS, izpostavila pa je tudi nove pridobitve, že­ lje in potrebe. Svoje misli je z občinstvom podelil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je Dan gasilca in 110 let PGD Levec Dobitniki priznanj s predsednico KS Zdenko Jan in županom Jankom Kosom Šempetranom čestital za priza­ devnost in vztrajnost ter jih po­ zval, naj kljub težavam ostanejo še naprej kleni in prizadevni. S predsednico Zdenko Jan sta nato družno podelila letošnja priznanja KS Šempeter. Grb KS Šempeter sta prejeli Mate­ ja Zvonar Kandare in Danica Godler. Priznanje KS so prejeli Andrej Štrucl, Rosvita Ačkun in Marta Rojnik. Priznanje mla­ dim za izjemne uspehe je preje­ la Andreja Randl. Izredno pri­ znanje KS Šempeter pa Andrej Udrih. D. N . Z gasilske parade ob obletnici v Levcu V Levcu so preteklo soboto, 22. junija, letošnji dan gasilca Gasilske zveze Žalec združili s praznovanjem 110-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Levec. Prireditev so pripravili na letališču v Levcu, udeležilo pa se je je nekaj Župan Tomaž Žohar s podmladkom Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je s svetovalko za družbene dejavnosti Renato Marovt v sredo, 19. junija, pripravil sprejem za najmlajše občane Občine Braslovče, rojene od 11. novembra 2018 do 30. aprila 2019, ter njihove starše. V Občini Braslovče pripra­ vijo letno dva taka sprejema. Tokratnega, prvega letos, ki je potekal v avli Doma kulture v Braslovčah, se je udeležilo 18 novorojencev s starši. Skupno pa je bilo lani obdarjenih 45 otrok. Župan Tomaž Žohar je malčkom in njihovim staršem zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, brezskrbno otroštvo, veliko zdravja ter da bi postali odgovorni in pono­ sni občani Občine Braslovče. Starši ob rojstvu otroka prejmejo enkratno denarno Novorojenci, starši in župan Tomaž Žohar pomoč, ki je za leto 2019 višja in znaša 150 evrov. Otroci pa so prejeli slikanico Izgubljeni pingvinček, igračko in držav­ no zastavo kot simbol sloven­ stva. T. Tavčar Brglez, d. o. o. Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in slaščičarna-proizvodnja Vransko: 703 30 38. Slaščičarne: Petrovče in Šempeter Poletje je naš čas! Vabljeni, da okusite odlične sladolede in ostale osvežilne sladice v naših lokalih na Vranskem, v Šempetru in Petrovčah. Ni poletja brez Brglezovega sladoleda! Kolektiv prijaznih ljudi Brglez! sto gasilcev iz vseh 32 društev GZ Žalec, sosednjih gasilskih zvez, predstavnikov GZ Slovenije, predstavnikov občin in drugih. Jubilej je bogatila tudi prilo­ žnostna razstava najnovejših gasilskih vozil in starih roč­ nih brizgaln, pa tudi motornih brizgaln znamke Rosenbauer, od najstarejše do najnovejše. Udeleženci pa so si lahko ogle­ dali prikaz gašenja z letalom Slovenske vojske Pilatus. Prire­ ditev, ki jo je povezovala Laura Divjak, se je začela s parado ob igranju koračnice Godbe Li­ boje. Uradni del dogodka, po njem pa druženje in zabava z ansamblom Akordi in skupino Skuter, je potekal v letališkem hangarju. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik se je v spremstvu poveljnika parade in podpoveljnika GZ Žalec Jan­ ka Lupšeta, predsednika GZ Ža­ lec Edvarda Kuglerja in name­ stnika predsednika PGD Levec Roka Gučka poklonil praporu GZŽ ter sprejel predajo rapor­ ta. Zbrane je nagovoril župan Janko Kos, poudaril uspešno delovanje GZ Žalec in čestital PGD Levec za njihov jubilej. V nadaljevanju je gasilce, goste in druge pozdravil predsednik GZ Žalec Edvard Kugler. Osrednji govornik na slovesnosti je bil predsednik GZ Slovenije Jan­ ko Cerkvenik, ki je skupaj nato s predsednikom komisije za odlikovanja GZ Žalec Ivanom Kotnikom tudi podelil najvišja odlikovanja GZ Slovenije. Ob 110-letnem jubileju je bronasto plaketo z vgravirano letnico prejel PGD Levec. Ga­ silsko odlikovanje za posebne zasluge pa je prejel gasilski ča­ stnik druge stopnje Milan Pu­ stoslemšek iz PGD Kapla - Pon­ dor, ki v tem mandatu opravlja tudi funkcijo namestnika pred­ sednika GZ Žalec. Poleg teh dveh priznanj je bila podeljena še plaketa civilne zaščite, ki jo je PGD Levec ob 110-letnici de­ lovanja podelil vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševa­ nje Celje Janez Melanšek. D. Naraglav Gotovlje pod stoletnimi lipami V petek, 21. junija, je bilo v zavetju stoletnih lip v Gotovljah spet slovesno, saj so praznovali kar dva praznika: praznik KS Gotovlje in dan državnosti. Gotovljani ob krajevnem prazniku pripravijo sicer še več prireditev, na katerih sodelujejo vsa društva in organizacije v kraju s svojimi dejavnostmi. Lovska družina Žalec, Špor­ tno društvo Borut, Društvo upokojencev Gotovlje in PGD Gotovlje so izvedli vsak svoj turnir za pokal KS Gotovlje. Pred osrednjo prireditvijo pod stoletnimi lipami je domači žu­ pnik Branko Zemljak daroval mašo za domovino. V prostorih KS Gotovlje pa je bila odprta razstava ob 125-letnici Moške­ ga pevskega zbora Gotovlje. Slavnostni govornik na osre­ dnji prireditvi je bil predsednik KS Gotovlje Janez Trobiš, ki je med drugim dejal: »Praznik nas spominja na enkraten, veliča­ sten, zgodovinski trenutek, ko je bila razglašena samostojnost in neodvisnost naše Slovenije. Zato je lepo in prav, da nas ob takšnem prazniku prevzame malo slovesnega navdušenja. To ne pomeni, da zaslepljeno hvalimo vse, kar smo dosegli. Bolj kot na običajne dni pa vsaj enkrat na leto na glas povejmo, da smo srečni, ker imamo svojo Slovenijo. Ta Slovenija smo nje­ ni ljudje. Zato je dan državnosti za vse nas nedvomno pomem­ ben dan ter bi moral biti tudi dan veselja in ponosa. Pa člo­ vek včasih dobi občutek, kot da si tega nekateri sploh ne želijo. Kar mene navdaja z velikim ve­ seljem in ponosom, je dejstvo, da tukaj, pri nas, v naši krajevni skupnosti, v Gotovljah, ni tako. Upam si trditi, da smo lahko marsikomu dober zgled delo­ vanja, sodelovanja, preseganja političnih in ideoloških delitev. Ker znamo to, lahko premosti­ mo še tako velike težave …« Ob koncu govora pa je dejal: »Zavedam se, da je v krajevni skupnosti še kar precej stvari, ki jih je treba urediti. Predvsem nekatere ceste, ki jih bo treba obnoviti, saj so že precej dotra­ jane. Želimo urediti tudi prizi­ dek stavbe krajevne skupnosti, s katerim bi pridobili dodatni prostor, ki ga društva nujno po­ trebujejo za svoje delovanje. V nekaterih zaselkih že kar nekaj Dobitniki bronastih, srebrnih in zlatih plaket KS Gotovlje, predsednik sveta KS Gotovlje Janez Trobiš in podžupan Občine Žalec Roman Virant časa čakamo na ureditev javne razsvetljave. Skupaj z občinski­ mi službami delamo pospešeno za ta projekt, zato upam, da ga v kratkem uresničimo.« V imenu Občine Žalec je številne, ki so se zbrali pod stoletnimi lipami, nagovoril podžupan Roman Virant. Posameznikom, ki so bili pre­ dlagani s strani društev in KS Gotovlje ter so k doseganju ci­ ljev v krajevni skupnosti največ prispevali, so podelili bronaste, srebrne in zlate plakete. Bronasto plaketo so preje­ li Bojan Pevec, veterani PGD Gotovlje, mladinska komisija PGD Gotovlje, Marjeta Melan­ šek, Anton Žohar, Ksenija Ro­ tovnik, Anja Kranjc Zakonjšek; srebrno plaketo sta prejela Mo­ ški pevski zbor Gotovlje in Fri­ da Marinčič Lednik; zlato pla­ keto pa Franc Trobiš in Branko Franc Zemljak, ki se je v imenu vseh dobitnikov plaket zahvalil. V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Gotovlje z zborovodkinjo Anjo Krajnc Zakonjšek, ŽePZ Savinjski cvet KD Gotovlje, MoPZ KD Goto­ vlje pod vodstvom zborovodki­ nje Eve Delmu, dramska skupi­ na KD Gotovlje, prireditev pa je povezovala Ksenija Bauer. Po končani prireditvi je sledilo družabno srečanje. T. Tavčar PO DOLINI Junij 2019 Start tretje etape dirke po Sloveniji v Žalcu Od 19. do 23. junija 2019 je potekala 26. Kolesarska dirka po Sloveniji, s sloganom »Fight for green«. Start tretje etape je bil prvič v zgodovini dirke v Žalcu. Na enem izmed največjih športnih dogodkov v Sloveniji je sodelovalo 19 ekip, od tega pet iz najvišjega profesional­ nega ranga UCI World Tour. V karavani dirke je bilo prisotnih kar nekaj vrhunskih kolesarjev, med njimi tudi najboljši sprin­ ter nedavno končanega Gira di Italia, Pascal Ackermann. Pred startom tretje etape so bili kolesarji in člani ekip na­ stanjeni na parkirišču za Do­ mom II. slovenskega tabora. Tam smo srečali tudi našega vrhunskega kolesarja Luko Mezgeca, ki je bil dan pred tem zmagovalec druge etape. Na vprašanje, kako je pripravljen na tretjo etapo, je odgovoril: kotička z navijači od blizu in daleč. Začetek tretje etape so si ogledale vse generacije, od najmlajših do najstarejših. Na žalskem stadionu so otroci pri­ pravili živi napis »Žalec«, ki ga je televizijska ekipa posnela iz helikopterja. Dirko so v nepo­ srednem prenosu in posnetkih predvajali na televizijskih pro­ gramih Eurosport in Televizija Slovenija 2. Veliko navijačev je z navdušenjem čakalo začetek dirke. Darinka Pograjenšek, Podlog: »Rada pogledam kolesarje in tudi sama rada kolesarim. Ker sem doma v bližini in imam čas, sem prišla pogledat to evforično stanje. Spremljam popolnoma vse kolesarske tek­ me na televiziji, vendar za ni­ kogar posebej ne navijam.« Posebna atrakcija na Šlan­ drovem trgu so bili starodobni kolesarji, oblečeni v oblačila, stara skoraj sto let, približno toliko so stara tudi njihova ko­ lesa. Za trenutek so pričarali duh preteklosti. Župan Janko Kos je navdušeno vodil ogrevalni krog. Jožef Repas, Pongrac Luka Mezgec »Danes sem pripravljen isto kot včeraj. Ni velike razlike. Iz dneva v dan ponavljamo isto, se enako prehranjujemo, do­ bro smo pripravljeni, mogoče le zvečer malce težje zaspimo, ker smo pod adrenalinom od prejšnje tekme, ampak to je del posla. Lepo se bo v majici vodilnega peljati skozi Gorenj­ sko. Vem, da me bo ob cesti pozdravilo veliko znancev in prijateljev, s katerimi se ne vi­ dimo veliko skozi leto, in tega se res veselim.« Kolesarji so se iz parkirišča odpravili na podpis startne li­ ste na Šlandrov trg. Od tam so začeli dirko z ogrevalnim kro­ gom, ki je potekal po Šlandro­ vem trgu, Savinjski cesti, Cesti na Vrbje in Celjski cesti do Fontane piv Zeleno zlato, kjer so startali proti Idriji. Žalec je bil ob cesti skozi center napolnjen do zadnjega Jožef Repas, Pongrac: »Sem zelo velik navijač kolesarjev in tudi sam kolesarim. Že večkrat sem se udeležil startov kolesar­ skih tekem. Najbolj pa navijam za Luko Mezgeca in Primoža Rogliča, vendar menim, da bo letos Luka glavni. Že zbiramo lokacijo za navijanje, da bomo glasno navijali in spodbujali kolesarje. Zelo vesel sem, da poteka dirka po Sloveniji in da prireditev snema Eurosport, saj je to najboljša reklama za Slovenijo. Že dolgo časa spre­ mljam kolesarjenje in sem ve­ sel, da je ta šport tako zelo za­ slovel v zadnjih letih.« Ženske prav nič ne zaosta­ jajo v spremljanju kolesarskih dirk. Darinka Ograjenšek, Podlog Policisti in drugi spremljevalci so poskrbeli za varnost vseh udeležencev dirke. Jernej Vošnjak, Polzela Jernej Vošnjak, Polzela: »Zelo me privlačijo te nove dirke zaradi vztrajnosti ko­ lesarjev. Tudi sam sem tek­ movalno-rekreativni kolesar. Danes smo s prijatelji prikole­ sarili s starodobnimi kolesi, ki tudi gredo odlično. Tale moj starodobnik je bil že mnogo­ krat v Logarski dolini.« Kolesarje je s starta na ogre­ valni krog pospremil tudi žu­ pan Občine Žalec Janko Kos, ki ni skrival navdušenja, ko je z zastavami mahal obiskoval­ cem iz spremljevalnega vozila. Tako so Žalčani in obiskovalci zares evforično in goreče po­ spremili tekmovalce na njiho­ vo naporno progo tretje etape do Idrije in se izkazali za prave podpornike čedalje bolj pri­ ljubljenega športa Slovencev. Žalčani so junijski četrti ko­ nec tedna načrtovali preživeti v znamenju kolesarjenja. Ven­ dar jim je načrte tokrat pre­ križalo vreme. Zaradi dežja je odpadla prireditev Začetek festivala Zeleno zlato z Ines Erbus in DJ Neyjem, v sklopu katerega je odpadlo tudi za nedeljo načrtovano tradicio­ nalno kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Bina Plaznik Ekipi Adria Mobila se je ob predstavitvi pridružil najbolj znani slovenski navijač Aleksander Žavski. Štart dirke takšnega formata je bil prvič organiziran v Žalcu. Na parkirišču za Domom II. slovenskega tabora so bile ekipe nastanjene pred tekmo. Na odru na Šlandrovem trgu so podpisovali štartne liste in majice ekip. 7 8 OSREDNJE TEME Junij 2019 »Otroci se ne vedejo neprimerno, se samo učijo. In učijo se od odraslih.« Zaradi želje po boljšem delu v šoli in ker je spoznal, da je v času rednega študija slovenskega jezika in književnosti pridobil premalo veščin za delo z učenci za reševanje konfliktov in težav, je mag. Jani Prgić študij nadaljeval še na Fakulteti za socialno delo, smer socialno delo z mladimi, obe formalni univerzitetni izobrazbi pa je nadgradil s podiplomskim študijem socialne pedagogike, kjer je magistriral iz šolske in vrstniške mediacije. Mag. Jani Prgić vodi zasebni Center MI iz Zabukovice, je mediator in certificirani terapevt nevrolingvističnega programiranja. Že več kot 15 let se ukvarja s praktičnimi strategijami za izboljšanje učenja, vodenja skupine, upravljanja težav v procesu učenja in poučevanja. Pravi, da se je največ naučil pri praktičnem delu z marginalnimi skupinami. To ga je tudi spodbudilo za iskanje veščin naprej in za to, da je svoja znanja s študijem v tujini nadgradil z različnimi metodologijami za delo z ljudmi. Ni naključje, da smo ga kot izkušenega, kritičnega in pronicljivega človeka, pedagoga in predavatelja, ki svoje slušatelje hkrati navduši in šokira, izbrali za sogovornika ob koncu tega šolskega leta. Kako to, da ste kot učitelj izobrazbo nadgrajevali in postali predavatelj, mediator? »Kot učitelja za slovenščino so me učili, da bom specialist za slo­ venščino, ki bo otroke poučeval o samostalniku, pridevniku, knji­ ževnosti itd., ampak te vsebine bi lahko poučeval tudi z manj štu­ dija slovenščine. Tisto, kar mi je manjkalo, je razumevanje otrok, odzivov na neprimerno vedenje, kako se s tem spopadati in kako to uravnavati, da nisi na koncu samo človek, ki razmišlja, kako bo težave uravnaval samo z opo­ mini in ukori. To sem spoznal že v drugem letu poučevanja. Zato sem šel študirat delo z mladimi, začel delati na centru za pomoč mladim in tam se mi je odprl nov svet razumevanja, kako je tre­ ba delati z mladostniki. Z njimi se ne izplača iti vojne. Nerealno je tudi težiti staršem, kakšni naj bodo. Starši imajo izjemno velik vpliv na to, kakšen otrok je, am­ pak če nimajo resursov, ne znajo, potem je nerealno pričakovati, da bodo kaj naredili z otrokom, ko jim reče svetovalec, če jim tega ni uspelo v desetih ali več letih. To me je spodbudilo, da sem šel študirat še socialno pedagogiko, ker sem želel pridobiti čim več orodij, s katerimi bi se znašel z otroki v razredu. Najprej, da jih povežem kot skupino, in drugič, da bodo otroci radi prišli k meni, da bodo imeli z mano dober od­ nos. Ker če imajo otroci dober stik, nimajo toliko potreb po ne­ primernem vedenju.« Ali bi kaj rešil sprejemni izpit za bodoče vzgojitelje, učitelje? »Hitre rešitve v tem smislu ne bodo pripeljale do uspeha. Prvo, kar je treba razčistiti, je, da če kot profesor dam študentom neke konkretne vsebine za delo z otro­ ki v razredu, jih oni v času študija nimajo s čim praktičnim pove­ zati. Po drugi strani je vprašljiv njihov interes. Tretjič, študentje niti razvojno niso tako daleč, da bi od kod kaj novega pobrali. Če gremo s temi vsebinami z vsem zagonom na fakultete, morda ne bo takšnega izkupička, kot bi bil pri nekom, ki je že na terenu in ima teorijo s čim povezati … Zato, če že kaj, bi vpeljal za vse študente v času študija daljše prostovoljno delo z ogroženimi skupinami mladostnikov. Ti so zelo drugačni, znajo zelo izzivati naše življenjske vzorce in tam vi­ diš, da se lahko da z vsemi meto­ dami, ki so za njih učinkovite, še kako dobro delati z drugimi. To lahko povem iz lastnih izkušenj, ko sem delal na centru za pomoč mladim.« Če bi torej med prakso kdo ugotovil, da mu tako delo ne leži, bi lahko kaj spremenil? »Drži. Delo z mladostniki ni delo od moje prve do zadnje pol­ ne ure in ni polnjenje 'stebrov'. Razred se ne vodi v razredu, ampak zunaj razreda. Učiteljem se izplača vložiti v to tudi veliko svojega prostega časa. Ne zgolj v pisanje listov in priprav, ki se jih tako ali tako da relativno hitro zapisati, ampak v spodbujanje, vodenje kakih projektov s svojim razredom, kjer sodelujejo vsi, pa naj bodo to prireditve za starše, ki bi jih lahko bilo bistveno več, ali prostovoljni projekti, kjer na­ redi razred nekaj lepega, denimo za dom starostnikov ipd. Vse raz­ iskave namreč kažejo, da če ljudje naredijo nekaj konstruktivnega, lepega, pozitivnega za drugega, bolj razvijajo svojo čustveno inte­ ligenco, in to je nekaj, kar koristi njim in tudi skupnosti, razredu.« Kako pa je z avtoriteto učiteljev, ali je res slabša kot nekdaj? »Ne, ampak tu sta dva vidika. Prvi je, da se vse družbe, ki se razvijejo iz totalitarnih režimov v demokratične, spoprijemajo s popolnoma enakimi težavami na področju vzgoje in odnosov. To je zgodovinsko in sociološko utemeljeno. V totalitarnem re­ žimu imajo ljudje občutek, da imajo avtoriteto, v bistvu pa ne gre za avtoriteto, ampak za od­ nos na podlagi strahu. In potem ko pridemo v neki demokratičen sistem, v katerem si ljudje želijo enakovredno razpravljati, imamo težavo s tem, da nas na to niso pripravili. Se pravi: zdravnik naj bi kar naenkrat razpravljal s paci­ entko, ki je pogledala na Googlu, kaj nekaj pomeni, in se pač čuti, da ima pravico, da vpraša zdrav­ nika, ker jo skrbi za njeno zdravje. Prvi zdravnik zna o tem komuni­ cirati, drugi pa je zato nervozen. Ravno tako pridejo starši v šolo in bi radi z učiteljem razpravljali o določenih stvareh. Nerealno je dva milijona ljudi prepričati, da ne bi o ničemer razpravljali. Pač pa je pomembno, da se naučimo stvari, ki so realne. To pa je, da se naučimo komunicirati, razpra­ vljati z različnimi tipi ljudi. Sam si želim, da mi kdaj kdo ne bi za­ težil, pa mi vseeno. Moja naloga je, da se opremim s čim več ve­ ščinami, da poskušam čim ustre­ zneje komunicirati. Tipično za današnjo družbo pa je, da se ve­ liko ljudi ne želi opremljati z raz­ ličnimi mehanizmi odzivanja na sodobne pritiske, vplive ipd. Zato imamo popoln porast uporabe antidepresivov, antianksiolitikov zaradi strahov, anksioznosti, saj konstantno iščemo zunanje kriv­ ce. Okolice torej ne moremo iz­ ključiti, a na nas je, da postajamo čedalje bolj trpežni. To pa nam lahko uspe, če pridobimo dolo­ čena znanja. Starejši ljudje dobro vedo: težki časi rojevajo odporne, močne ljudi, medtem ko dobri časi rojevajo veliko šibkih ljudi, deviacij.« Ali lahko v tem smislu govorimo tudi o krizi šolskega sistema? Učiteljem nalaga kup obveznosti tudi administrativne narave, zato imajo manj časa za pedagoško delo. »Če ste pozorni, v Sloveniji konstantno govorimo o krizi na kar vseh področjih. Smo družba, ki zelo rada razpravlja o krizi, in potem ni čudno, da duševno in psihološko nismo najbolj zdrava družba. Realno je, da je pri nas manj ljudi, kot pa jih je v nekem velemestu čez mejo. Imamo toli­ ko šol, kot jih ima samo Dunaj. Imamo bistveno manj priseljen­ cev, kot jih imajo denimo na Nizozemskem, Danskem, Norve­ škem, Švedskem. Tako malo šol bi moralo biti bistveno lažje upra­ vljati, kakor upravljati večje siste­ me. In če nismo imeli izkušnje delati v večjih sistemih, se nam zdi naš sistem toliko hujši in smo v toliko večji stiski. Delal sem na šoli v ameriškem Seattlu, kjer je bilo 43 različnih jezikovnih sku­ pin, in tam je bilo res naporno in težko delati. Zato resnično potre­ bujejo čim več orodij, s katerimi se spopadajo s tem … Na splošno zato menim, in to ne velja le za šole, da je v Sloveniji preveč lju­ di, ki se aktivirajo šele, ko je zares hudo. In če se aktiviramo takrat, ko je zelo hudo, nam običajno ni uspelo razviti orodij, s katerimi bi se lotili reševanja svoje teža­ ve. Zato se je z določeno težavo toliko težje spopadati. Če čaka­ mo pri vzgoji, da je zelo hudo, če smo do takrat utrjevali vzorce, ki niso najboljši, pa naj gre za delo v razredu, doma, pa naj smo starši ali učitelji, velja enako. Ko pri­ demo do velike težave, nimamo veščin, se ne znajdemo in takrat bi otroka najraje porinili nekomu drugemu. Otrok pa, tudi če gre k nekomu drugemu, ne more spre­ meniti kaj bistvenega, saj se po navadi vrne v isto okolje.« Kakšna motnja pa so pametni telefoni, internet? »Razbijmo že mit okoli elek­ tronskih naprav. Starši imamo danes kar veliko težav, ker živi­ mo v nekakšni hudi shizofreni situaciji. Po eni strani živimo v sistemu, v katerem nas ves čas prepričujejo, da moramo vzgaja­ ti otroke, da bodo samostojni, a spet manjka orodij, da bi jih nau­ čili te samostojnosti. Ob tem nas sistem, ki na veliko sili k pridobi­ vanju točk, tekmovalnosti in pre­ izkusom znanja, sili k umeščanju otrok v neke Gaussove krivu­ lje ipd. Imamo standardizirane mednarodne preizkuse, ki ne merijo vseh potencialov otroka, temveč merijo posamezne stvari, ki so se jih pač naučili za konkre­ tne preizkuse … In otrokom ve­ likokrat zmanjka znanja. Takrat pridejo starši na govorilne ure in potem učitelj sliši, da mora več delati z otrokom. Tako ima shi­ zofreno situacijo. Ta sistem je na­ redil napako, da je začel ločevati odrasle na učitelje in starše. Tudi učitelji so starši. V tem trenutku, ko se pogovarjam z vami, so moji otroci v šoli, z nekimi odraslimi po osem ur. In to velja tudi za internet. V Sloveniji se moramo naučiti, kaj je čas, ki ga preživimo za zaslo­ nom. Ne gre le za vsebino, ki jo delamo, ampak tudi, kako jo de­ lamo in kje. Raba povzroča kup težav, od ortopedskih do atrofi­ je očesnih mišic. Ob tem, da ne razvija nevronov. Na primer, ko s klikanjem označujem osebek, povedek, sem naredil manj, kot bi jih vse podčrtal z roko … Kaj torej pomeni seštevanje časa za zaslonom? Že v šoli so otroci za zaslonom pri računalništvu, pri ogromno predmetih delajo vaje za zaslonom: za zaslonom delajo kolesarski izpit in so za zaslonom tudi, ko gledajo interaktivno tablo. Delo za zaslonom je rav­ no tako, kot tisto, ko gledajo v powerpointovo predstavitev. Ko enkrat to prištejemo še k tistemu, kar počnejo doma, ugotovimo, da imamo družbo, ki je sedeča in strmi v zaslone. Zaslon sam po sebi ne razvija nevronov. Učenje, pri katerem se mora učenec giba­ ti, se premakniti, igrati igre vlog, pa jih razvija. Zato se srečujemo s tem, da otroci v osnovni šoli podčrtujejo samostalnike, pri­ devnike, glagole, v srednji šoli pa to že pozabijo in spet delajo isto.« Pa starši sploh vedo, koliko preživijo za zaslonom v šoli? »Zato pa pravim, da ne ob­ stajajo starši in učitelji, ampak preprosto zreli odrasli ljudje, ki se skupaj usedejo in sešteje­ jo. Potem pa, ko kdo komu kaj pove, predlaga, drugi ne pade v obrambno pozicijo, ampak išče­ ta skupne rešitve. Učitelj gotovo ni nekdo, ki hoče nalašč škoditi kakšnemu učencu. Pa tudi star­ ši, razen če so psihopatološkega vedenja, želijo dobro za otroka. Če tega ne znajo in počno be­ darije v veri, da delajo dobro za otroka, bi bilo ravno tako dobro, da ne padejo v obrambno pozi­ cijo, ko jim učitelj nekaj svetuje. Govorim o odraslih na splošno. Danes imamo vsi odrasli veliko pomanjkanje znanja in razume­ vanja. Še posebno o teh sodobnih napravah. Mene bistveno več na­ jemajo podjetja za IT-tehnologijo za razvijanje računalniških apli­ kacij, igric za področje nevrozna­ nosti in poučevanja. Ker bolje ko razumejo, kako delujejo človeški možgani, boljše aplikacije lah­ ko razvijejo, da polovijo opičje možgane. In te vsebine bi morali poznati učitelji v šoli, da bi zna­ li poloviti pozornost možganov. Tako pa imamo danes igrice, ki so narejene predvsem za fanto­ vske možgane, socialna omrežja pa so narejena predvsem za de­ kleta. Menim, da zato otrokom ne bi smeli dati v roke pametnih telefonov v smislu, da so njihovi in da lahko z njimi v celoti roku­ jejo, vsaj do 14. leta. Tu pa imamo spet težave starši.« Kaj je potem prava mera? »Prava mera pride sama po sebi, če delamo z otroki kot s skupnostjo. To delamo pri pozi­ tivni disciplini, skozi delavnice, ki jih delamo v razredu. Primer: ko sem poučeval slovenščino od šestega razreda dalje, smo potem v osmem razredu s snovjo za­ ključevali že marca, aprila. In to mag. Jani Prgić zato, ker so se tako ali tako že v prejšnjih letih vsega naučili in so imeli na zunanjem preverjanju (NPZ) dobre rezultate. Ampak, smo pa ves čas pri razrednih urah delali delavnice na temo pozitiv­ ne discipline, pri katerih so se otroci učili življenjskih, komuni­ kacijskih veščin, čustvene inteli­ gence. Sami so reševali težave in tega bo sodobna generacija po­ trebovala še toliko več. Kajti ob telefonu ali računalniku tega pač ne razvija. V kolektive podjetij že dobivamo ljudi, ki so na neki način lahko socialni invalidi, če si izposodim ta izraz, saj prepro­ sto ne znajo komunicirati in ne znajo tvoriti skupnosti, v kateri bi lahko skupaj reševali težave. In ko govorimo o skupnosti, ko govorimo o socialnem pritisku do sošolcev v smislu 'moram imeti tudi jaz, saj imajo že vsi', imajo lahko osamljeni starši, ki se odločijo vztrajati pri tem, 'da otroku telefona ne kupijo', težave. Kam pa smo prišli, da se dvajset staršev v razredu ne more do­ govoriti v prvem razredu, kdaj bodo vsi skupaj dovolili otrokom telefone, da otroci ne bodo imeli stisk?! To pa ni več samo naloga posameznih staršev v razredu, saj lahko sproži precej obrambnih odzivov drugih staršev. Gre pre­ prosto za družbeno ozaveščanje. Tukaj imata šola in vrtec veliko moč, da na prvem roditeljskem sestanku staršem svetujeta, naj gredo nekam skupaj na kavo in se o tem dogovorijo. Tega, ali starši to zares storijo, ne vemo, ampak ne bomo mogli reči, da jim v šoli, vrtcu niso svetovali.« Omenili ste pozitivno disciplino. Ali je tudi negativna? »Pojem disciplina je zlora­ bljen. Če pri nas vprašam, kaj je to, dobim odgovor, da je to upoštevanje reda, dogovorov. V resnici pa je disciplina razvijanje življenjskih veščin za spopadanje z vsakodnevnimi težavami. Na primer: če se odločim, da grem delat doktorat, ob tem pa nisem študiral že pet ali šest let, bom moral razvijati nove veščine, da se bom sposoben spopadati z novim izzivom. Pozitivna pa po­ meni, da se odmikamo od stan­ dardnih, hitrih in navideznih rešitev. Na primer: če mi kot uči­ telju v šoli neki otrok poškoduje mizo, mi napiše nekaj neprimer­ nega na tablo, izreče žaljivko, potem se namesto, da se jezim in kaznujem, kličem starše, vpra­ šam, zakaj mi je to naredil. Če bi bila v fantastičnem stiku, tega ne bi imel potrebe delati. Se pravi, vprašati se moram, kaj bom sam razvijal v odnosu do njega, da do takih okoliščin v prihodnje ne bo prišlo. Pozitivna disciplina je tisto, kar delam, da bodo otroci razvili življenjske veščine, zaradi katerih bodo imeli čim manj po­ treb po neprimernem vedenju. Če jim tega starši ne dajo, jim jih lahko damo vsi, ki dnevno dela­ mo z njimi. Vsaj trudimo se jim to dati.« Kako pa je z odgovornostjo? Tudi z njo imamo nekaj težav … »Težave imamo zato, ker je od­ govornost napačno definirana. Mešamo odgovornost z integri­ teto. Mislimo, da je odgovornost prav in narobe, pa ni res. To je integriteta. Odgovornost je, da odgovorim na težavo. Da se ne vdam, ampak da nekaj naredim. Na primer: če sem brez denarja in odprem podjetje, pečem ke­ kse in jih prodajam na tržnici v Žalcu, sem odgovoril na težavo. Če sem brez denarja in oropam pošto v Žalcu, sem prav tako od­ govoril na težavo. Odgovornost je odgovoriti na težavo. Vendar: v drugem primeru sem prekršil integriteto, saj sem naredil nekaj, kar ni v skladu z zakonom, pra­ vili, etiko in normami. Sicer me je malo strah, da bi me ustavila policija. Da bi se znebil strahu, lahko grem na policijo, povem, da sem oropal pošto, in vrnem denar nazaj. Tega večina ljudi ne naredi, ampak se zateče k sa­ moopravičevalnim vzorcem, češ, saj nihče ne ve, saj je pošta mo­ nopolist, saj je samo dva tisoč evrov … In na koncu ima človek občutek, da ni naredil ničesar na­ robe. Imamo polne zapore ljudi, ki mislijo, da niso naredili ničesar narobe, ker so šli pri sebi skozi proces samoopravičevanja neke­ ga vedenja, s katerim so prekršili integriteto. Odgovornost in integriteta sta torej dva zelo različna pojma. Skratka, mi imamo problem s tem, kako odgovarjamo na teža­ ve, torej z vrsto odgovornosti. Na vseh treningih, ki jih izvajam, se OSREDNJE TEME trudimo iskati rešitve, s katerimi bomo bolj konstruktivno odgo­ vorili na težave. Za otroka, ki mu rečem, naj si pospravi torbo, pa si je ni pospra­ vil, ker ni razvil ustrezne navade, ne pomeni, da je neodgovoren. Ko je zaznal težavo, da mora pospraviti torbo, je pač odgovo­ ril tako, da se je šel igrat in je na torbo pozabil. Drugi otrok pa bo težavo rešil tako, da bo torbo ta­ koj pospravil in te težave ne bo več imel. Oba sta odgovorila, am­ pak bolje drugi. In da ne bo kdo narobe razumel! Ne gre za to, kaj je prav in kaj narobe. Gre za to, da sta se oba odzvala na stisko. Tistega, ki se je odzval na stisko neustrezno, pa moramo učiti ži­ vljenjskih veščin, da bo razvil na­ vade, da se bo kdaj pozneje lahko ustrezno odzval. Tega pa ne na­ redimo s tem, da mu napišemo ukor ali da ga pošljemo stati v kot. Na nekoga, ki ima že razvite življenjske veščine, bo to namreč delovalo, za tistega, ki jih nima, pa bo to samo papir ...« Težava je torej v razumevanju. »Problematično je, da ljudje, takoj ko imajo težavo, začnejo is­ kati krivca zunaj sebe. Ko enkrat razumem, kaj je odgovornost, ne­ ham iskat krivce zunaj sebe. Tudi če mi je res nekdo nekaj naredil, je to že storil. Moja naloga je, da se na to odzovem tako, da bo čim bolje zame in za druge. Kajti ko iščemo krivce in opravičila zunaj, izgubljamo čas za reševanje teža­ ve. In potem se te težave kopičijo, naenkrat jih je preveč, na koncu jih ljudje čutijo kot življenjski stres.« Zakaj je danes potrebna mediacija, včasih pa smo konflikte preprosto reševali med seboj? »Najprej razbijva mit. Ljudje zelo radi poveličujejo preteklost. Zato, ker so jo že predelali, ker je za njimi. Ampak pri 'včasih smo vse zmenili' je predpostavka, da smo se znali pogovarjati. Če je to res, potem mi povejte, zakaj je danes vsak tretji odrasli par v Sloveniji ločen? Zakaj je toliko stisk v partnerskih zvezah? Zakaj v podjetjih povedo, da so neza­ dovoljni s klimo, da so odnosi slabi? Torej, da, pogovarjali smo se več. Vprašanje pa je, kako smo se pogovarjali. Menim, da je šol­ ska vrstniška mediacija, tista, ki so jo uvajali v šole pravniki, pov­ sem zgrešena, in sicer zato, ker so usposabljali učitelja, ki bo po­ magal reševati stiske, spore med dvema ali pa tremi. Šolska vrstni­ ška mediacija, ki pa jo uvajam sam, je izkustveni trening za vse otroke v šoli; takšna, pri kateri se učijo osnovnih komunikacijskih veščin, ki jim bodo prišle prav ta­ krat in tudi pozneje v partnerskih zvezah, v službi in vsepovsod. To pa je nekaj, s čimer nas v prete­ klosti niso toliko opremljali in posledice lahko pogledamo da­ nes. Nimamo razvitih osnovnih komunikacijskih veščin, gledamo konstantne spore, konflikte.« So otroci zdaj res zahtevnejši? »Mene izjemno moti, ko kdo danes reče, kakšni so danes otro­ ci. Otroci se nikoli ne vedejo ne­ primerno, otroci se samo učijo. In učijo se od odraslih. Gledajo doma, gledajo v šoli. Gledajo, kako učitelji ali starši rešujejo ali ne rešujejo problema z nekom. Ves čas gledajo nekoga. In če ni­ smo zadovoljni s tem, kako da­ nes otroci pri določenih stvareh komunicirajo, ni stvar v tem, da jih kaznujemo, ampak jim mo­ ramo razvijati določene veščine. Toda najprej jih moramo odra­ sli razviti pri sebi. Pošteno vam bom povedal: v življenju nikoli nisem imel toliko težav z otroki, kot jih imam z odraslimi. Otroci ne morejo biti toliko otročji kot odrasli, nikoli ne morejo biti to­ liko trmasti kot odrasli. Otroci so samo polni energije in za tiste, ki delajo z njimi, jih učijo v šoli slo­ venščino, matematiko in drugo, in to delajo vrsto let, je to lahko naporno. Ker vsako leto dobi­ jo nove otroke, na novo polne energije. Učiteljem pa z leti malo pojenja energija in je samo stvar, kako to energijo kanalizirati, da učitelja ne bo »požrlo«, učenci pa se bodo vseeno nekaj naučili. Obstaja cel kup tehnik, denimo možganski premori na 15 minut. Drugič, kje piše, da morajo otroci celo uro pri pouku sedeti? Lahko tudi stojijo. Že prej sem omenil, da je otroke treba pustiti, da do neke mere sami razrešujejo stva­ ri. Če komunikacijskih veščin nimajo, jim pomagamo s šolsko mediacijo. Takrat, ko sporov ni­ majo, pa je treba z njimi opra­ viti delavnice komunikacijskih veščin, da ko pride do sporov, jih čim lažje razrešijo. Skratka, veliko je poti. Delo v šoli ni pre­ dajanje konkretnega znanja slo­ venščine, biologije, zgodovine, ampak je delo s skupino in raz­ vijanje skupinskih veščin. Sam doma ne morem narediti nečesa z otrokom, kar on lahko razvije samo v svoji skupini vrstnikov. Boljše nam bo, ko bomo nehali ločevati na starše in učitelje, am­ pak se bomo začeli zavedati, da smo v isti zgodbi in da delamo skupaj.« Primer: učenec dobi pri preizkusu petico, k učitelju pa se odpravi s svojim in sošolčevim preizkusom, kajti za skoraj identični odgovor sošolec ni dobil nobene točke, sam pa eno točko. Točka je odločala o tem, da bi lahko dobil petico še sošolec. Učitelj se odzove tako, da »borcu« vzame točko, mu zniža oceno in ne »nagradi« njegovega prizadevanja za sošolčevo točko. Kaj menite o tem? »Ne poznam vseh okoliščin in ne morem komentirati, ampak niti ni pomembno. Menim, da nikoli ni tista točka toliko po­ membna kot stik, ki ga z nekom imam. Če sam razumem odgo­ vornost, ko mi pride kot učitelju nekdo povedat, da misli, da sem storil nekaj narobe, potem se za­ vedam, da bom odgovoril tako, da se ne bom postavil v obrambno pozicijo in opravil neke stihijske rešitve. Prvenstveno bom hva­ ležen, da mi je prišel povedat. In tega sem se naučil pri svojem delu v šoli. Torej, karkoli bi naredil, bi vedno naredil tako, da bi negoval dober, konstruktiven odnos. Ve­ ste, premalo se zavedamo, da vsa dejanja vplivajo na odnos v priho­ dnje, da ko nekaj naredimo, nekaj sporočamo. Ne želim si, da imam v razredu vedno vzdušje vojne, tudi ne, da ga imam v službi, zato moram prej konstruktivno reše­ vati problem in vzpostaviti dober odnos. To je tudi eno izmed pra­ vil delovanja v timu. Ne moremo imeti predanosti in usmerjenosti k rezultatom, kar je četrta in peta stopnja v razvoju tima, če nimamo na začetku urejene varnosti, zau­ pnosti in ustreznega razreševanja konfliktov. Lahko dosegamo re­ zultate, ampak imamo kolektiv, ki je poln razprtij, katerega člani so Junij 2019 9 jezni drug na drugega. Posledično odhajajo dobri delavci itd. Skrat­ ka, preveč smo obsedeni s točka­ mi, številkami, številčnimi rezul­ tati, v šoli ali podjetju ali kjerkoli, zanemarjamo človeško plat.« Ali je morda težava, da želijo učitelji preveč delovati popolni? »Ne. Gre preprosto za to, da otroke odrasli povsem nezave­ dno vidimo po hierarhiji malo nižje od sebe. Zato si do njih pri­ voščimo bistveno več komunika­ cije, ki zajema nesramno agresiv­ nost. Pri pozitivni disciplini se pogovarjamo, da moramo biti do otrok spoštljivi kot do odraslih, a hkrati trdni, to pomeni, da smo prijazni do sebe. Kaj to pomeni? Če je igrača na tleh in me to moti, jo poberem in pospravim ter v tistem trenutku pozabim, kam sem jo dal. Mene je motilo, bil sem prijazen do sebe in sem jo pobral. Otroci pač te igrače ni­ majo. Igrača je bila tam, je očitno niso potrebovali, igrač imajo tako ali tako preveč. Če pa si igračo želijo imeti, bodo naslednjič bolj razmišljali, kje jo bodo pustili. Ne ukvarjam se s tem, da se bom na otroka jezil, ga poniževal, morda mu govoril, da je neodgovoren. Kaj je tu prijaznega, če mama v nedeljo dvajsetkrat kriči po hiši, da je kosilo na mizi? In potem se razjezi, češ, zdaj imam pa dosti, za koga jaz kuham. Ko je že po­ polnoma iz sebe, otroci le pridejo za mizo, zato da je mir, potem pa gredo in spet sama počisti. Mama ni bila niti malo prijazna do sebe. Če bi bila, bi jim rekla v soboto, da bo v nedeljo kosilo od pol dveh do dveh, in ko je ura dve, pač ko­ sila ni več na mizi. Starše je vča­ sih težko prepričati, ker tega niso bili navajeni, da bi začeli delovati tako. Potem pa pridete v družine, ni pomembno, kaj so po poklicu starši, ko si iz hladilnika jemlje vsak zase, kakor in kadar se mu zazdi. Narobe. Družina ima svo­ je bonitete in obveznosti. Pri nas doma ne boste videli česa takega. Otroci se po kosilu, večerji zahva­ lijo mami ali meni, ker sva nekaj skuhala. Tudi če jim tisti trenutek ni najbolj všeč. Torej, ker vidimo otroke nižje od sebe, ker se odzo­ vemo, kakor pač se, po možnosti še kaj prinesemo iz službe in po­ tem nad otroki še bolj izbruhne­ mo, povemo na način, ki se ga do sodelavca ne bi poslužili. Otroci pa na podlagi teh vzorcev potem nezavedno razvijajo 'veščine', ki jih potem uporabljajo pozneje, v družbi, službi.« Kako je s postavljanjem mej? »Najprej rešiva tole: ne obstaja­ jo starši in strokovnjaki za vzgo­ jo. Vsi smo odrasli, ki se trudimo nekaj delati z otroki in imamo tudi težave s postavljanjem mej. To je povezano z že omenjeno spremembo sistema iz totali­ tarnega v demokratičnega, kar povzroča tudi težave na področju vzgoje. Ko sem bil sam v osnovni šoli, mi je učitelj, ker smo govorili med poukom, vrgel v glavo klju­ če. Večina nas je utihnila, saj nas je bilo strah. Predmeta in učitelja zaradi tega nisem imel rad, tudi kakega spoštovanja nisem čutil. V razredu pa so bili tudi otroci, ki so imeli doma tako nasilne starše in toliko stisk, da tudi tisti ključ ni veliko pomagal. Marsikdo take trde pristope vidi kot postavljanje mej. Pa ne gre zato, ne moremo postavljati meja otrokom, če jih še odraslim ne znamo. Primer: mož pride domov in pusti no­ gavice na kavču pred televizijo Jani Prgić (v ozadju stoji desno) ima številne izkušnje na delavnicah z vsemi generacijami. in potem žena mene sprašuje, kaj naj stori doma, da mož ne bo puščal nogavic, ker jo to moti oz. kako mu naj postavi mejo. In potem jo pri terapiji sprašujem kot otroka: Kje mož dobi noga­ vice? V omari. V redu. Kako pa potem pridejo nogavice s kavča nazaj do omare? In mi odgovori, da jih opere in sama pospravi v omaro. In kaj bi bilo, če jih ne bi pospravila? Mož jih ne bi imel in šele takrat bi začutil, kaj je meja. Če pa se ona z njim nepretrgo­ ma prepira, bo on to začutil kot teženje, jezo na dolgi rok, sploh pa ne bo začutil kake trdne meje. Enako je v odnosu do otrok. Šele takrat bodo začutili trdno mejo, ko se bodo morali sami spoprijeti s posledicami svojih dejanj. Am­ pak to lahko kot starši sporočimo tako, da smo še vedno spoštljivi do njih.« V vaših programih se pojavlja zanimiv izraz: možgani na dlani. »To je samo košček nevrozna­ nosti in poučevanja. Učitelj, ki dela v razredu, mora upoštevati določene zakonitosti možganov. Ni torej pomembna le vsebina, ki jo podaja, ampak tudi, kako jo podaja, da bodo možgani učen­ cev to posrkali z radovednostjo. Kdor misli, da bodo otroci sami po sebi motivirani za šolsko delo, je pedagoški fosil. Eden je morda motiviran za matematiko malo bolj, drugi za kaj drugega, am­ pak nikogar ni, ki bi bil enako motiviran kar za vse predmete, še posebno, če se vsebine nenehno ponavljajo. Če to upoštevam, ko imam otroke v šoli pred sabo, se zavedam, da se v njih venomer pretakajo hormoni in nevrotran­ smitorji. Če sem nekdo, ki lahko upravlja njihova notranja stanja, lahko imam bistveno boljšo di­ sciplino pri pouku, zanimivejši pouk, otrokom je lažje in raje pridejo. Če tega ne storim, lah­ ko sprožam pri njih vedno iste transmitorje, recimo adrenalin in kortizol, in ko je tega veliko, otroci z leti začnejo razvijati od­ bojnost do šole. Temu se reče odbojno nevtronsko stanje. Do­ bimo mladostnike, ki jim šola smrdi. Mi pa smo se rodili kot radovedna bitja in naloga šole je, da vzbuja pri otroku željo po vseživljenjskemu učenju. Če nam bo uspelo v otroštvu spodbuditi željo po vseživljenjskemu uče­ nju, potem bomo dobili družbo, ki bo dejansko učeča se. Zdaj pa imamo družbo, kjer imamo na papirju ogromno napisanega o vseživljenjskem učenju in za te projekte porabimo ogromno denarja. A ko pridemo nekam predavat odraslim, pri marsikom zaznamo velik odpor do učenja v smislu, kaj nam je spet tega treba. Največja težava torej je, če uči­ telj pri pouku ne upravlja notra­ njega stanja otrok tako, da bodo začutili čim več želje po učenju. Tako imamo lahko že v srednji šoli otroke, ki so na avtopilotu in čakajo, da pač mine in to je vse. Stranski učinek tega pa je učna bulimija. Naučim se za preizkus, potem pa bruhnem ven in nasle­ dnji dan pozabim.« Omenili ste širšo temo, nevroznanost in poučevanje … »Da, seveda obstaja več orodij za učenje, da uresničimo tisto, kar sva omenila. Recimo uvaja­ nje kinezioloških elementov v učne procese. Recimo, da otroci pri pouku stojijo. Imamo primer učiteljice v OŠ Rečica ob Savinji, ki to že tretje leto zapored prak­ ticira, otroci dve šolski uri dela­ jo vse samo stoje. Tako so že pri pouku na teden povečali obseg gibanja na pet do šest šolskih ur. Nihče ni silil drugih učiteljev, ona razume te koncepte in pri njej so se zvišale ocene učencev, ki so imeli prej nižje ocene, ker se jim je dremalo pri pouku. V stanju oz. spremembi položaja je veliko gibalnih vzorcev, ki na dolgi rok otroku koristijo, tudi v ortopedskem smislu, ker imamo zaradi sedenja ogromno težav. Pomembno je tudi, kako upora­ bljamo besede, da ulovimo mož­ gane. Temu se reče vodenje skozi zgodbo. Pomembno je, kako do­ stopati do tega, da se otroci bolj razgovorijo, da odpremo neza­ vedno, kjer uporabimo določene terapevtske karte. Skratka, cel kup metod obstaja, če le učitelje zanima. Imamo celo šole, kjer so se sistemsko lotili uvajanja takšnih metod, so pa še v manjšini. Na našem območju je precej stvari uvedla OŠ Vransko. Ogromno pa je tistih učiteljev, ki pridejo na predavanja, pa hitro zamahnejo, rekoč: 'Ah, to ne pomaga'. Res je, ampak nobena stvar ne po­ maga, če je ne delaš in če pri tem nisi vztrajen. To je tako, kot če ti nekdo pove vaje za fitnes: veš, da obstajajo in da ti lahko koristijo, ampak to le ob pogoju, če jih de­ laš, sicer ne.« Pa to spada v prenatrpane učne načrte? »Ko pridejo otroci k meni k po­ uku, prej so bili dve uri pri nekom drugem, je naprej moja naloga, da sprostim kortizol, ki se je nabral. To lahko naredim s preprostimi vajami na začetku. Ko so mož­ gani sproščeni, delamo 10 do 15 minut sede ali stoje po skupinah. Na intervale 15 do 17 minut, to je zakonitost, je treba narediti mož­ ganski predah. Dovolj je že to, da spremenim skupine, ko eni delajo sede, drugi stoje. Potem mi ostane še okrog 25 minut pouka in lah­ ko imamo 10 do 15 minut teorije, potem pa za konec naredim vsake toliko časa nekaj takega, kar bo dvignilo endorfine, da se bodo zaljubili v podano vsebino, v to učilnico. In veste, kaj naredimo na koncu? Imamo razredčilo, po­ gledamo mize, pogledamo, če je kdo kaj umazal, popisal, počisti­ mo. Zato, ker jih učimo, da je ta učilnica od vseh nas. In če učitelj gleda tako in to sporoča svojim učencem, bo imel bistveno manj disciplinskih težav. Tudi če je kdo drugi kaj naredil. Mi ne iščemo krivcev, ampak v vsakdanjih situ­ acijah rešujemo težave. In še, časa je dovolj za vse to.« Je kaj zanimanja po uvedbi vaših metod s strani ministrstva? »Ministrstvo prepušča zadeve prostemu trgu, da naredi svoje. Vendar to ni težava. Bistvena te­ žava je, da bi moral biti vsak člo­ vek, tudi učitelj, ne glede na sis­ tem stoodstotno predan svojemu poklicnemu področju. Če želim biti stoodstotno predan, potem moram zelo razmisliti, ali lahko še kaj delam popoldne, ker prej ali slej se bo zgodilo, da bom dal popoldanskemu delu prednost. Skratka, ko se za nekaj odločiš, moraš delati to kot poslanstvo, zasebno ali v javnih zavodih, sto­ odstotno.« Ali ste se v teh letih kdaj srečali s problemom, ki vam je vzel sapo? »Seveda. Ampak prvi korak je, da ne zapadem v paniko, potem pa tudi, da se ne vpletam čustve­ no in da morebitnega neuspeha ne jemljem osebno. Včasih je pač uspeh stvar razvoja in večletnega dozorevanja ljudi in morda na prvo žogo ni uspeha. Zelo za­ skrbljujoča je ugotovitev, da ob tem, ko kričimo, kako izobražena družba smo, splošno razgledani in imamo po popisih vrhunske rezultate, merimo zadovoljstvo otrok v šoli, ki pa je nižje od dru­ gih. To velja tudi za funkcionalno pismenost odraslih, kjer smo na dnu lestvice. V tej družbi imamo kup shizofenih situacij. Imamo več vedeževalk kot v srednjem veku, po televiziji nam lovci za dobiček prodajajo različne čudne stvari. Skratka, smo v času, ko bi se bilo treba bolj truditi. Ob tem pa zelo jasno, direktno povedati informacije in vpeljati neko ob­ dobje razsvetljenstva.« Lucija Kolar 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Junij 2019 Prizidek k domu upokojencev Lepši nasmeh s Katko V ponedeljek, 10 julija, je bil v Domu upokojencev (DU) na Polzeli slavnostni podpis pogodbe z izbranim izvajalcem Remont iz Celja za izgradnjo prizidka. Vrednost naložbe znaša 2.520.620,80 evra, financiranje pa je predvideno s strani DU Polzela, od tega delno z lastnimi sredstvi, delno pa s kreditom v višini milijona evrov. Kot je povedala direktorica doma Eva Lenko, so aktivnosti začeli že konec leta 2016, gra­ dnja pa bo predvidoma trajala 13 mesecev. Obstoječe kapa­ citete DU Polzela niso v celoti skladne z zahtevami standardov oziroma pravilnikov, ki urejajo tovrstno področje. Več kot 20 odstotkov sob ima namreč tri ali več postelj, kar pomeni manj ustrezno namestitev za 87 sta­ novalcev od skupno 224, zato bodo s prizidkom zagotovili ustrezno namestitev. V novem objektu bodo pri­ dobili 35 pretežno dvopostelj­ Na zadnji majski dan je Prebold postal bogatejši za lepotilni salon Beauty by Katka, ki je v prostorih na Trgu 12 pri nekdanji Zanierjevi hiši (pri podhodu) ob cesti za Trbovlje. Odprla ga je vizažistka Katja Škoflek Kumer, ki je prej delovala v Žalcu. Kot nam je povedala, je za­ njo odprtje salona v Preboldu začetek nove zgodbe na njeni poklicni poti. Z njo je ob od­ prtju, ki je imelo tudi dobro­ delno noto, sodelovalo tudi lepo vreme. Zbirali so namreč prispevke za leto in pol sta­ rega Tiana, ki se bori z redko gensko boleznijo. Na dogodku so poskrbeli tudi za najmlajše, saj jim je nasmeške s poslika­ vo na obraz pričarala Marija. Katja Škoflek Kumer je make up artistka, stilistka za podalj­ ševanje trepalnic in stilistka za nohte. Njena poslovna pot se je začela leta 2016, ko je odpr­ la svoje podjetje. »Na Professi­ onal Makeup School Glamour Visage šoli ličenja sem prido­ bila znanja s področja ličenja za vse priložnosti (dnevni, Pogodbo sta podpisala Matjaž Pavčič, direktor podjetja Remont in Eva Lenko, direktorica Doma upokojencev Polzela. nih sob ter spremljevalne pro­ store v dveh negovalnih enotah v nadstropju, v dveh bivalnih enotah v pritličju, apartma za izvajanje paliativne oskrbe ter ordinacijske prostore, fiziote­ rapijo, delovno terapijo, frizer­ ski in pedikerski studio. Novo pridobljeni prostori se bodo razprostirali na okoli dva tisoč kvadratnih metrih in bodo so­ dobno opremljeni. Investicijo je potrdil Svet zavoda, katere­ ga predsednik je mag. Marjan Močnik. T. Tavčer Ola vas fa rb a Katja poskrbi za nego obraza tudi za tako občutljive trenutke, kot je poroka. večerni, poročni make up). Svoje znanje sem nadgradi­ la pri Barbari Hren, make up artistki za poslikave obrazov in specialnih efektov. V začet­ ku marca 2018 sem sklenila sodelovanje z Barbaro Husu, lastnico Lepa.si in zastopni­ co za profesionalno naravno kozmetiko, ki jo najdete tudi v mojem salonu, in z njo po­ skrbim za edinstvene, obstoj­ ne in brezčasne make upe. Za nasvete in izmenjavo mnenj mi je v pomoč velikokrat tudi make up artistka Martina Plankelj Švab,« pove Katja. Dodajmo še, da je ob vseh izobraževanjih za nego obra­ za, poslikavo obraza, podalj­ ševanje trepalnic, nego noh­ tov na rokah letos februarja dokončala in dobila tudi ura­ dni naziv in poklic vizažistka ter s tem tudi uresničila svo­ je mladostniške sanje. Poleg svojih storitev pa bo še naprej pripravljala tudi delavnice in tečaje ličenja. D. N. Po znanje na UPI Žalec. SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN POKLIC TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), EKONOMSKA GIMNAZIJA, MATURITETNI TEČAJ, EKONOMSKI TEHNIK (ssi), ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR, GASTRONOMSKO TURISTIČNI TEHNIK (ssi), TRGOVEC JUHU, POČITNICE SO TU Hvala bogovom, je rekla naša mladež, saj si jih zaslužimo, počitnice seveda, ko ji je padlo veliko breme z ramen. In hvala bogovom, so rekli starši tistih malčkov, ki se jim je, malčkom seveda, dobesedno, z ramen odvalil kot velik kamen težak nahrbtnik. In zdaj brezskrbne počitnice! Za dobra dva meseca je konec mrcvarjenja s potrebnim in nepotrebnim balastom, ki ga je večina kar dobro in uspešno prestala. Žal pa se nekaterim ni izšlo vse, kot so želeli in pričakovali, ter je bilo zato kar malo stresno. Tako pač je, vsako leto znova. Ampak eni so vedeli, niso samo upali, da se jim ne more nič zalomiti, saj pri njih preprosto ne sme biti nič narobe. In tako je menil in bil prepričan tudi, na primer, Karl. Točno je vedel, da pač ne more in ne sme iti nič narobe! Malo slabše sta se odrezali naši »špicenkandidatki«, ena pred leti, če se še spomnite, pri angleščini, druga pa na letošnjem izpitu iz spoznavanja ali bolje kar nepoznavanja odgovora na zastavljeno vprašanje. In ta je svoje neznanje pred evropsko izpitno komisijo podkrepila še z bebavo obrazno mimiko. Kaj hočemo, poklicna deformacija. Igralci pač. Je pa žalostno, še bolj pa zaskrbljujoče, ker kot vidimo, še zdaleč ni edina. Pavlihe! Pa pustimo … Težko pričakovane valete in mature so se vrstile in zvrstile. Mladež je na polno uživala. Seveda je pritekla tudi kakšna solzica, solzica sreče pa tudi žalosti. Takšno je pač življenje. Nenehno srečevanje in žal tudi poslavljanje. Ostajajo pa prijateljstva in spomini … Lep, nepozaben spomin bo ostal tudi na letošnji prvi poletni dan, ko smo bili Žalčani in okoličani priča spektakularnemu kolesarskemu dogodku, ki se je zgodil v našem kraju. Bilo je veličastno, enkratno, doživeto … Naj bo lepo in nepozabno tudi poletje, ki je pred nami, pa kjerkoli že boste. Ola Mar BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE RAČUNALNIŠKI TEČAJI JEZIKOVNI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS IZJEMNO UGODEN PREDČASNI VPIS DO 31. JULIJA 03 713 35 50 www.upi.si lu-zalec@upi.si AKTUALNE INFORMACIJE – JULIJ, AVGUST 2019 JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad Slovenski podjetniški sklad uvaja v letu 2019 nov program spodbud malih vrednosti za mikro, mala in srednje velika podjetja – t. i. VAVČERJE. MSP-jem bo omogočil bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih bodo podjetja krepila svojo konkurenčnost in kompetence. Na spletni strani SPS https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi so objavljeni naslednji vavčerski pozivi: 1. Vavčer za certifikate kakovosti 2. Vavčer za zaščito intelektualne lastnine 3. Vavčer za tržne raziskave tujih trgov 4. Vavčer za udeležbe na mednarodnih forumih 5. Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino 6. Vavčer za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini 7. Vavčer za kibernetsko varnost 8. Vavčer za digitalni marketing 9. Vavčer za dvig digitalnih kompetenc 10. Vavčer za pripravo digitalne strategije 11. Vavčer za statusno preoblikovanje družb Naročnik: UPI Žalec Dodatne informacije v zvezi s pripravo vlog in pojasnila k pozivni dokumentaciji so prijavitelju dosegljivi na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov vavcer@podjetniskisklad. si. DRUGE INFORMACIJE Storitve SPOT svetovanje Savinjska in SPOT registracije Razvojna agencija Savinja in Zbornica zasebnega gospodarstva vam v sklopu izvajanja celovitih podpornih storitev za bodoče in potencialne podjetnike v času uradnih ur ponujata brezplačne storitve. Več informacij na spletnih straneh www.ra-savinja.si in www.ooz-zalec.si. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 11 Junij 2019 Največ inovacij do zdaj Organizator razpisa Inovator leta Spodnje Savinjske doline 2018, Območno razvojno partnerstvo SSD, se lahko letos pohvali z največjim številom prijavljenih inovacij v zadnjih letih. Kar 16 inovacij (od tega devet skupinskih) s 3z inovatorji se je prijavilo na razpis, objavljen konec februarja. Odločitev o petih najboljših je bila zato težka, so povedali na podelitvi priznanj in nagrad, ki so jo letos pripravili v podjetju Kronoterm s Trnave. To podjetje se ponaša tudi z zmagovalno in najbolje ocenjeno inovacijo, hibridno toplotno črpalko Krono Multi S, avtorja Franca Marovta. Zbrane sta na prireditvi, ki jo je vodil direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Pra­ protnik, pozdravila tudi župan gostiteljice, Občine Braslovče, Tomaž Žohar in župan Občine Žalec Janko Kos, ki predseduje Območnemu razvojnemu par­ tnerstvu, v katero je vključenih vseh šest spodnjesavinjskih občin, katerih župani in drugi predstavniki so bili navzoči na dogodku. Direktor podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek je ob do­ brodošlici dejal, da z veseljem gostijo prireditev, saj v njiho­ vem podjetju že 28 let razvijajo napredne tehnologije: »Veseli pa smo še bolj, ker smo pri tem projektu sodelovali kot nomi­ niranec in na koncu celo dobili prvo nagrado.« Minister za gospodarski ra­ zvoj in tehnologijo Republike Slovenije Zdravko Počivavšek je med drugim povedal, da je vesel tega, da znajo občine so­ delovati pri tako pomembnem projektu, kot so inovacije. Predsednik sedemčlanske komisije za izbor inovacij leta Prvonagrajenemu Francu Horvatu je čestital direktor ZZG Danilo Basle; v sredini minister Zdravko Počivavšek. 2018 in direktor Zbornice za­ sebnega gospodarstva Danilo Basle je govoril o »sladkih te­ žavah« tokratnega izbora, ki je prinesel rekordno število inovacij, in sicer kar šestnajst. Dodal je, da te inovacije zago­ tavljajo rešitve z najrazličnejših področij človeškega delovanja, od osnovnih pripomočkov za gospodinjsko rabo do raznih kmetijsko-obdelovalnih in in­ dustrijskih strojev, elektron­ skih naprav, inovativnih rešitev družbeno-socialnega okolja ter celo specializiranih naprav za medicinsko diagnostiko, in še: »Upam, da nam je uspelo tudi tokratne inovacije oceniti tako kot v prejšnjih letih, ko smo denimo inovacijo ocenili kot drugo najboljšo, potem pa je zmagala med inovacijami na ravni Slovenije, tisto pa, ki smo jo ocenili kot prvo, je zmagala na evropski ravni.« »To gotovo pove o kakovosti dela komisije za izbor in še, da so bile razlike med nagrajenimi inovacijami zelo majhne,« je sklenil Danilo Basle. Razpis že šesto leto zapored poteka na medobčinski ravni, sodelujoče občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vran­ sko in Žalec pa že pred objavo razpisa namenijo sredstva za izvedbo, ki se v 90 % namenijo za denarne nagrade nagrajenim petim najbolje ocenjenim ino­ vacijam. Letos je bila posame­ zna nagrada vredna nekaj več kot 2500 evrov, skupaj so ob­ čine za nagrade namenile okoli 13 tisoč evrov. Omeniti je treba, da je razpis v tem smislu dokaj edinstven, saj se na podobnih tekmovanjih tudi na višjih rav­ neh inovatorjem podeljujejo le priznanja. Prvo nagrado na tokratnem razpisu je prejel Franc Marovt iz Braslovč za Krono Multi S – hibridno toplotno črpalko, ki je bila razvita v podjetju Krono­ term, d. o. o.; drugo nagrado so prejeli Simon Tominšek, Bojan Končina, Jože Sevčnikar in To­ maž Podgornik za Drobilnik SD45, ki je bil razvit v podjetju Sico, d. o. o.; tretjo nagrado so prejeli Kamila Marta Novak, Jože Novak in Julijana Novak za inovacijo Človeški hand ma­ nager; četrto nagrado so prejeli Sebastjan Bogataj, Andrej Jelen, Jošt Jure, Andrej Rakun in Žiga Volk za Pobiralni zgrabljalnik vlečene izvedbe – AIR 500 T, ki je bil razvit v podjetju Sip, d. d.; peto nagrado pa je za inovacijo Nadzor odsesovalnega sistema v varilnici, ki je bila razvita za podjetje Sip, d. d., prejel Verner Perin. Priznanja in nagrade so pe­ tim najboljšim podelili minister Zdravko Počivavšek, predse­ dnik komisije Danilo Basle in predsednik območnega razvoj­ nega partnerstva Janko Kos. Franc Horvat, avtor prvona­ grajene inovacije, hibridne to­ plotne črpalke, je na podelitvi dejal: »Njena prednost je, da lahko izkoriščamo toploto iz več virov, sploh iz tistih najbolj optimalnih, zraka in zemlje. Ko je denimo hladno, izkoriščamo toploto zemlje. Ko je zunaj to­ pleje, izkoriščamo toploto zra­ ka. Zares ogromno truda pa smo vložili v to, da je črpalka tudi tiha, da ne moti ter vpliva na udobje investitorja in sose­ dov.« L. K., foto: T. T. Predstavili najtišjo toplotno črpalko V braslovškem podjetju Kronoterm so sredi junija prvič predstavili najnovejšo in najtišjo toplotno črpalko tipa zrak–voda na tržišču. Potem ko so prvo toplotno črpalko v Sloveniji razvili pred več kot štiridesetimi leti in so med drugim razvili najmočnejšo toplotno črpalko v Sloveniji, ki, kot je povedal direktor podjetja Bogdan Kronovšek, »ogreva nasad najbolj znanega slovenskega paradižnika«, so predstavili tudi toplotno črpalko za dom, ki so ji dali visoke PRODAJALNA ocene v tujini. Redno proizvodnjo bodo začeli jeseni. »Vedeli smo, da zgolj evo­ lucija ne bo dovolj, zato smo znanje in zavedanje povezali z različnimi strokovnjaki, upo­ rabniki, monterji, prevozniki, projektanti, arhitekti in servi­ serji, da bi našli točno to, kar potrebujemo v vašem domu,« je povedal Bogdan Kronov­ šek, ki je bil letos nominiran za podjetnika leta, Krono­ Aku vrtna kosilnica term, ki ga vodi, pa se ponaša LC 347iVX s stalno rastjo, predvsem pa z 36 V, 750 W, širina reza 47 cm, vodilnim razvojnim oddelkom delovna višina 20–75 mm, samohodna, košara 55 l, na področju toplotnih črpalk. teža 26,0 kg Prislužilo si je tudi naziv več­ kratne regijske gazele. Podjetje Visokotlačni čistilec trenutno zaposluje 65 sodelav­ PW 360 cev, lani pa je ustvarilo nekaj Maks. tlak 160 bar, maks. delovni tlak 145 bar, pretok manj kot 10 milijonov evrov 410-500 l/h, maks. temperatura PAN TIM, d. o. o. prometa in 760 tisoč evrov do­ PAN TIM, d. o. o. vhodne vode 40 oC, nazivna Latkova vas 81d, 3312 Prebold Latkova vas 81d, 3312 Prebold bička. moč 2300 W, napajanje 230 V, T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 dolžina cevi 10 m, velikost T 03 / 777 14 23 M 051 665 566Pri snovanju nove toplo­ E prodajalna@uniforest.si posode 0,5 l, teža 20,8 kg E prodajalna@uniforest.si tne črpalke Adapt so v Kro­ DELOVNI ČAS DELOVNI ČAS notermu posebno pozornost ponedeljek–petek: 7.00–17.00 ponedeljek–petek: 7.00–17.00 namenili skrbi za okolje, zato ww.uniforest.si sobota: 7.00–12.00 www.uniforest.si sobota: 7.00–12.00 so uporabili okolju prijazne PAN TIM, d. o. o. Latkova vas 81d, 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si Organizatorji, podeljevalci, gostitelji in minister z nagrajenci elemente, ki se dobro zlijejo z okolico, in novo hladivo, ki je lažje razgradljivo in posledič­ no zmanjša vpliv na toplogre­ dne izpuste. »Uporabili smo popolnoma novo hladivo, ki ne škoduje ozonu in ima kar 67 odstotkov nižji ogljični od­ tis od obstoječih hladiv. Nova generacija okolju prijaznih to­ plotnih črpalk je tako edina, ki ob varčni rabi zagotavlja tudi učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije,« je pojasnil direktor Kronoter­ ma. Zvočno izolirano ohišje v vseh pogojih in prostorih za­ gotavlja skoraj neslišno delo­ vanje, petkrat tišje od drugih toplotnih črpalk na tržišču. Črpalka se lahko upravlja na daljavo, saj jo lahko z mobilno aplikacijo Cloud.Kronoterm spremljate in z njo upravljate vedno in povsod. Celo servi­ serji lahko večino napak od­ pravijo na daljavo. Umetna inteligenca lahko delovanje črpalke prilagaja glede na vre­ menske napovedi. Nova toplotna črpalka je na seznamu nemškega zvezne­ ga urada za gospodarstvo in nadzor izvoza med skoraj 1200 črpalkami zasedla prvo mesto, na kar so v podjetju še posebno ponosni. »To je fenomenalen uspeh naše razvojne ekipe in celotnega Kronoterma. S tem smo Slovenci postali eni izmed vodilnih pri razvoju toplotnih črpalk v Evropski uniji,« je na uspeh ponosen Bogdan Kro­ novšek. Cene črpalke za stanovanj­ foto: T. T. Vodstvu Kronoterma sta za revolucionarni dosežek čestitala minister Zdravko Počivavšek in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. sko hišo velikosti 150 kva­ dratov se gibljejo do 10 tisoč evrov. Z uporabo nove črpalke, tako zatrjujejo v Kronotermu, pa boste v 15 letih privarčevali 26 tisoč evrov, če zdaj upora­ bljate kurilno olje, do 15 tisoč evrov, če zdaj uporabljate plin, do 13 tisoč evrov, če uporablja­ te pelete, do 32 tisoč ob zame­ njavi infra panelov. Prodaja toplotnih črpalk tipa zrak–voda predstavlja približno 70 odstotkov vseh prodanih črpalk, zato upravi­ čeno pričakujejo, da bo imela njena prodaja močan vpliv na poslovanje podjetja v drugi polovici leta, predvsem pa v prihodnjem letu, meni Bogdan Kronovšek. L. K. Ali veste? SONCE ŠKODI OČEM(?) Prekomerna izpostavljenost oči ultravijolični (UV) svetlobi spodbuja razvoj sive mrene, poškodb mrežnice in drugih težav z zdravjem oči, kot so makularna degeneracija, pterigij in fotokeratitis. Več informacij: www.optikairman.si OPTIKA IRMAN ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA Časopisni oglas Zanimivosti o vidu 9.1 x7 cm utrip.indd 1 5.6.2019 12:51:32 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Junij 2019 Kulinarična tura Pivo in pajs Dobre turistične zgodbe ni brez dobre kulinarike. ZKŠT Žalec ob podpori Občine Žalec sistematično razvija kulinarično ponudbo in povezuje ponudnike pod skupno znamko Okusi Zeleno zlato. Iz nabora tipičnih jedi Spodnje Savinjske doline je znani slovenski kulinarični bloger Jernej Zver, ki je sodeloval že s številnimi kuharskimi mojstri, med drugim tudi z Ano Roš, razvil oziroma posodobil šest receptov jedi Zelenega zlata. Mešan nabor jedi, od tra­ dicionalnih (obirovska juži­ na) do sodobnih (hmeljarski hamburger), so pripravili tako, da je bil zanimiv za go­ stince. Na poziv ZKŠT se je tako do zdaj odzvalo šest ponudnikov. Vsi so prejeli znamko Zeleno zlato, ki so jo umestili na jedilnike in ozna­ čili vhode v svoje gostinske lokale. Ponudniki so ob lan­ skem občinskem prazniku prejeli tudi plaketo Nosilec Okusov Zelenega zlata. Za promocijske namene je nastal Kulinarični zemljevid Žalca v slovenskem in angleškem je­ ziku. Z namenom promocije ponudnikov in jedi Zelenega zlata je bil organiziran tudi Teden Okusov Zelenega zlata. Pivo in pajs Del razvoja kulinarične­ ga turističnega produkta v Občini Žalec je tako postala tudi kulinarična tura Pivo in pajs, ki združuje hmeljarsko in pivovarsko zgodbo Žalca in okolice. Kulinarična tura združuje ponudbo Fontane piv Zeleno zlato, certificirane gostinske ponudnike blagov­ ne znamke Zeleno zlato in ponudbo lokalnih pivovarn. Kulinarična tura je vodena tura, namenjena omejenemu številu udeležencev (največ sedem, najmanj dve osebi). Kulinarični vodnik v sklopu ture pripoveduje zgodbe hme­ ljarske in pivovarske tradicije Žalca in Spodnje Savinjske doline, udeleženci ture pa jih doživljajo ob hrani in pivu. Kot je povedala vodja pro­ grama turizma na ZKŠT Žalec Sabina Palir, kulinarična tura vključuje obisk gostinskih ponudnikov, ki ponujajo jedi iz nabora Zelenega zlata, lo­ kalne kulinarične izdelke, po­ nudbo turističnih atrakcij in lokalnih pivovarn. Vsak obi­ skovalec dobi degustacijsko porcijo posamične jedi, pijačo – pivo in manjše promocijsko darilo. Vodenje poteka pod vodstvom turistično-kulina­ ričnega vodnika, ki skupino popelje po različnih točkah in gostinskih ponudnikih ter jim predstavi zgodbo posamičnih jedi skozi prizmo tradicije in sodobne inovativne kulina­ rike. Kulinarično vodenje je mogoče skozi vse leto v dveh različicah: poletni, ko delu­ je Fontana piv Zeleno zlato, Obvezno na zdravico k fontani piv osrednja atrakcija kulinarič­ nega vodenja, in zimski, ko obisk fontane nadomestijo z obiskom Ekomuzeja hmeljar­ stva in pivovarstva Slovenije. Kulinarične ture so za zdaj mogoče ob četrtkih, med 15. in 19. uro. Udeležence ture po sprehodu po Žalcu in žalskih gostinskih lokalih ter po obi­ sku Fontane piv Zeleno zlato z organiziranim prevozom zapeljejo v Šempeter do Go­ stilne Privošnik in nato še do lokalne pivovarne v Spodnjih Grušovljah ter nazaj v Žalec. Na testni kulinarični turi po Žalcu Pred začetkom vključitve kulinarične ture v redno turi­ stično ponudbo so v začetku junija pripravili testno turo, ki se je pod vodstvom lokal­ nega kulinaričnega vodnika Gregorja Avdiča začela izpred žalskega TIC-a oz. Savinove hiše. Nedaleč stran smo zavi­ li v gostišče Mestni vrt Žalec, kjer smo pokusili tamkajšnjo ponudbo piva in kanapejev z mesninami. Nato smo se sprehodili do gostišča Ekspe­ riment S v kleti nekdanje Kuk­ čeve hiše, kjer smo si lakoto potešili z mini hmeljskim bur­ gerjem in ga zalili s pivom Ku­ kec. Ob tem smo prisluhnili pripovedovanju o bogati zgo­ dovini družine Kukec in nji­ hovi pivovarski tradiciji, ki je od leta 1889 vključevala ne le žalsko pivovarsko preteklost, ampak pomeni tudi začetek Pivovarne Laško v Laškem. Po prijetnem okrepčilu smo se sprehodili do Fontane piv Ze­ leno zlato, kjer smo degusti­ rali tri različna piva trenutne ponudbe, se malo »posončili« na »plaži« in se čudili tej uni­ katni turistični točki, fontani piv, ki je dala svojstven zagon razvoju turizma v Žalcu in na­ sploh Savinjski dolini. Po do­ bre pol ure smo pot nadaljeva­ li do žalskega hotela. Tu nas je čakal kombi, s katerim smo se odpeljali do najstarejše gostil­ ne v dolini, Gostilne Privošnik v Šempetru, kjer so pripravili glavni obrok kulinarične ture. Postregli so nas z obirovsko južino, ki bo v času hmeljske sezone največkrat vsebovala toplo jed iz kumar in stročjega fižola z ocvirki in še kaj za po­ slastico. Ker pa sezona kumar in stročjega fižola še čaka, smo svojo lakoto potešilo z odlično domačo telečjo obaro in ajdo­ vimi žganci z ocvirki, za posla­ stico pa s slivovimi cmoki. Ob dobri hrani seveda prija dobra pijača in pri Privošnikovih ne moreš, da ne bi pokusil piva. Postregli so nas s hišnim pi­ vom Franci, katerega ime za­ radi tradicije imena hišnih go­ spodarjev ni presenečenje, saj prehaja iz roda v rod. Mladi gospodar Franci Privošnik ml. je že četrta generacija te go­ stilne, ki je vseskozi poznana po nadvse dobrem točenem pivu. Skrivnost je njegova hramba v kleti s hladilnim sis­ temom in njegov transport do pipe na točilnem pultu. Fran­ ci Privošnik je o kulinarični turi povedal: »Meni se zdi to zelo dobra pogruntavščina. Nekaj takšnega smo potrebo­ vali za razvoj turizma in nje­ govo ponudbo, sploh zdaj, ko se vse vrti okrog fontane in je to nekakšna nadgradnja njene ponudbe. Vesel sem, da lahko nadaljujem hišno tradicijo in da smo po poznanem pivu in kulinariki zdaj v našo ponud­ bo vnesli tudi to obirovsko južino in lastno hišno pivo Franci, ki ima ime po meni in očetu. Nekako smo združili moči, najstarejša gostilniška in najstarejša hmeljarska dru­ žina, in nastal je ta skupni pi­ vski izdelek, ki ga bomo z ve­ seljem ponudili udeležencem kulinarične ture v vseh letnih časih.« Pivo namreč nastaja v pivovarni Green Gold Brewig v Spodnjih Grušovljah, ki je bila tudi zadnja postojanka naše kulinarične ture. Pivovarna s stoletno hmeljsko tradicijo Od Privošnikovih smo se odpeljali do kmetije Rojni­ kovih, kjer se s hmeljarstvom ukvarjajo že več kot sto let. Na 62 hektarjev veliki kmeti­ ji pridelujejo hmelj na kar 42 hektarjih in so ena izmed naj­ večjih hmeljarskih družin pri nas in tudi v Evropi. Na leto ga pridelajo približno 70 ton. Leta 2016 je sin Luka Rojnik na domačiji odprl prvo kraft pivovarno v Savinjski doli­ ni. Sam pravi, da je ključno spodbudo za pivovarno dobil V pričakovanju kulinaričnih užitkov pri Privošnikovih Tradicija Francijev v Šempetru na izletu v Ameriko, kjer so ga kolegi začudeno spraševa­ li, zakaj ob tolikšni količini lastnega hmelja nimajo svoje pivovarne. Že od začetka je Luka Rojnik, lastnik pivovar­ ne, stremel k temu, da pivo ni le pijača, ki te odžeja, temveč izpopolnjen presežek. V nji­ hovih pivih se tako prepleta slovenska tradicija z leti pivo­ varskih izkušenj, ki jih Luka na različnih izobraževanjih nabira povsod po svetu. Gle­ de tega kulinaričnega projekta pa nam je povedal: »Vsekakor je dobra stvar, da se pripelje še več turistov v našo dolino. Izkušnje kažejo, da je turizem v naši dolini do zdaj bil le bolj obrobnega pomena, s fontano piv in drugimi turističnimi destinacijami, ki jih premore naša dolina in bližnja okolica, pa se stvar počasi izboljšu­ je. Nedvomno lahko k temu svoj delež doda tudi tovrstna kulinarična tura. Ob dejstvu, da hmelja ne prideluje veliko držav sveta, da imamo dol­ go hmeljarsko in pivovarsko tradicijo, je to zgodba, ki se lahko uspešno trži, in mislim, da smo na pravi poti. Stopiti moramo skupaj in rezultat ne more izostati,« je še poudaril Luka Rojnik ter nas povabil na ogled pivovarne in poku­ šino različnih piv, ki jih pol­ nijo predvsem v pločevinke z izvirnim designom ter seveda tudi v posebne sode za točenje odprtega piva. Kulinarična testna tura se je tako iztekla. Še vožnja nazaj v Žalec in kratka analiza vi­ denega in doživetega. Skupna ugotovitev je bila, da je to re­ snično zanimiv turistični pro­ dukt, ki pa se ga lahko z manj­ šimi korekcijami še izboljša in z njim smelo zakoraka po poti nove turistične ponudbe. Va­ bljeni, da poizkusite. D. Naraglav K slastnim hamburgerjem paše pivo Kukec, so povedali v Eksperimentu. Telečja obara z žganci, v času obiranja hmelja pa obirovska pojedina... Za tiste, ki jim pade sladkor, pripravijo slastne slivove cmoke. Pivovarna Rojnik ima stoletno tradicijo. Junij 2019 IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI Šestič od Petra do Pekla 13 Trening družin s pestro vsebino Ekipa družine Stergar na začetku teka Del udeležencev kmalu po startu med hojo med hmeljiščema Vsako leto, drugo nedeljo v mesecu juniju, v sklopu praznovanja praznika KS Šempeter poteka prireditev Od Petra do Pekla. Začetek petkilometrske poti se začne v centru Šempetra pri kipu svetega Petra, nato pa vodi med hmeljišči, njivami, naselji in skozi gozd do jame Pekel, kjer je cilj. Med potjo je poskrbljeno za osvežitev, na cilju pred jamo pa za prijetno druženje. Pestro je bilo že na prvi po­ stojanki, na domačiji predse­ dnice KS Šempeter Zdenke Jan, kjer je bilo poskrbljeno za prvo osvežitev, aktivistke Rdečega križa pa so merile krvni tlak in sladkor, za prijeten kultur­ ni pridih pa so poskrbeli pevci Savinjskega zvona. V nadalje­ vanju so z domačimi dobrota­ mi postregle članice Društva podeželskih žena Občine Žalec. Gasilci PGD Šempeter so pred­ stavili svoj gasilski avto in gasil­ sko opremo. Svoje so dodali še člani Planinskega društva K2. Pred jamo so ob glasbeni spre­ mljavi svoje delo in razne igrice predstavili šempetrski taborni­ ki. Otroci so lahko sodelovali v razvedrilnih športnih igrah, ki so potekale tudi pod okriljem Društva upokojencev. S svojim delom so se predstavili tudi člani Čebelarskega društva, članice in člani KUD Grifon ter članice Etnološkega društva Hmeljarska vas. Za jedi z žara so skrbeli gasil­ ci PGD Šempeter, za pijačo in ogled jame Pekel pa turistično društvo. K vsemu temu je svoje dodalo še čudovito vreme, ki je tako dalo še piko na letošnji že šesti pohod. D.N. Športno društvo kuhalo vampe TVD Partizan Prebold je ob svojih športnih dejavnostih tudi letos pripravil zanimivo kulinarično prireditev, tekmovanje v kuhanju vampov, ki jo je prvič pripravil lani. Letos so prireditev še nad­ gradili, prav posebne pa so bile že stojnice, na katerih so imeli »kuharski mojstri« pripravlje­ ne potrebne sestavine in za­ čimbe. Prireditev je povezoval Niko Vihar, ki je hkrati skrbel tudi za glasbo. V kuhanju vampov se je to­ krat pomerilo šest ekip, ki so štele po dva ali tri tekmovalce. Komisija, v kateri sta bila glav­ na predsednik ŠD Latkova vas Aleš Golič in kuharski mojster Jernej Fonda, je ves čas spre­ mljala priprave in tudi kuhanje, na koncu pa tudi ocenila nji­ hovo kulinarično mojstrovino. Po ocenitvi in seštevku točk je zmagala ekipa Šeška poba, kjer sta bila glavna akterja sin Rok in oče Marjan Sitar, ki je bil tudi najstarejši tekmovalec. Na dru­ go mesto se je tudi letos uvrstila ekipa Ribiške družine Šempe­ ter, ki so jo sestavljali oče Aljaž Zupanc, mama Anita in sin Maj. Tretje mesto pa sta si pri­ služila člana ekipe FDLV team Miha Fonda in Sašo Reberšek. Vse tekmovalne ekipe so prejele praktične nagrade, zmagovalne tri pa tudi pokale, najboljša še prehodni pokal, saj so se odlo­ čili, da bo ta prireditev tradici­ onalno vsako leto. D. N. Društvo prijateljev mladine Prebold je v nedeljo, 16. junija, pripravilo nadvse zanimivo športno-družabno prireditev, ki so jo poimenovali Trening družin. Dogodek je v preboldski Gaj pri bazenu, kjer je bilo središče dogajanja, privabil veliko družin. Kot nam je povedala pred­ sednica društva Mojca Štruc, je ta dogodek njihov prvi v ta­ kšnem obsegu. »Z njim želimo doseči dva osnovna cilja. Prvi je ta, da se družine skupaj raz­ gibajo, drugi in še pomemb­ nejši razlog pa je, da se družine družijo med sabo. To nam je, kot lahko zdaj že rečem, zelo dobro uspelo in prizadevali si bomo, da to postane še večji, predvsem pa tradicionalni do­ godek v Občini Prebold, ki ima z Gajem in drugimi površina­ mi resnično dobre pogoje za pripravo takšnih in podobnih dogodkov.« Odprtje prireditve so zazna­ movali godbeniki Pihalnega orkestra Prebold, potem pa so se najprej pomerili v Lumpi teku najmlajši otroci, temu je sledil tek družin, ki je vseboval manjše ovire. Večina udeležencev se je nato podala še na pohod do tako imenovane »lojtre«, ki je Udeleženci so lahko spoznavali delo in opremo policije in gasilcev. Z najmlajšim otrokom v naročju se je na poligon z ovirami odpravila tekaška družina Praprotnik. ob gozdni cesti na Žvajgo, tisti najbolj kondicijsko pripravlje­ ni pa so se udeležili teka do Šmiglove zidanice nad Grajsko vasjo. Ob vrnitvi je bila podeli­ tev priznanj in nagrad, udele­ ženci pa so se ves čas dogodka lahko predajali tudi ustvar­ janju v raznih delavnicah, se spoznavali z delom in opremo policije in gasilcev. Na priredi­ tvenem prostoru sta dogajanje s svojimi aktivnostmi pope­ strila tudi Center za krepitev zdravja Žalec in Rdeči križ. D. Naraglav Troboj ob prazniku Drugo uvrščena družinska ekipa Zupanc, ki je zastopala Ribiško družino Šempeter, se je zelo potrudila že med pripravo sestavin. Z enako vnemo sta se priprave lotila tudi oče in sin družine Sitar, končna zmagovalca. Vsako leto ob občinskem prazniku v Športnem parku ŠD Marija Reka poteka športno srečanje treh ekip. Tradicionalno se pomerijo med sabo ekipa ŠD Marija Reka, ekipa svetnikov in delavcev občinske uprave Občine Prebold ter eno izmed društev, ki praznuje svoj okrogli jubilej. Letos je bil na troboj pova­ bljen Jamarski klub Črni galeb Prebold, ki praznuje petdeset let svojega delovanja. Glavna disciplina je vedno nogomet, nadvse zanimive pa so tudi družabne igre. Letos so se eki­ pe pomerile v precej zahtevni disciplini, kjer so morali pre­ magati določeno razdaljo na posebni napravi iz debel. Eden iz ekipe je stal na napravi, ne­ kakšni hodulji, preostali so z vrvema na vsaki strani ohra­ njali njegovo ravnotežje in mu pomagali prestavljati napravo, Vse tri nogometne ekipe in drugi udeleženci tokratnega druženja ob zanimivi kulisi kmečkih kolin najprej v eno in nato še v dru­ go smer. Druga igra je bila po­ vezana z domačimi kolinami. Ekipa je morala opraviti vse postopke, ki sledijo po zako­ lu prašiča, nato pa obesiti vse uporabljeno orodje (nož, seki­ ro in žago) in imitirane suho­ mesnate izdelke na stojalo. Pri tem je tekmovalec lahko po­ bral s kupa samo eno stvar na­ enkrat in nato tekel do stojala. V nogometu so zmagali do­ mačini, drugi so bili jamarji in tretji svetniki. Zadnji so dose­ gli najboljši čas pri domačih kolinah, drugi so bili domačini in tretji jamarji. V igri hoje z nenavadno hoduljo so zmagali svetniki, drugi so bili jamarji in tretji domačini. Največ točk in prvo mesto so osvojili sve­ tniki s sedmimi točkami, drugi so s točko manj bili domačini, tretji pa jamarji s petimi točka­ mi. Povezovalec dogodka je bil Viki Stergar, za prijetno druže­ nje pa je poleg kulinaričnih in pivskih dobrot skrbel domači ansambel Reški trio. D. N. 14 PO DOLINI Junij 2019 Drugačna bralna značka Velika želja se jim je izpolnila V sklopu medobčinskega društva Sožitje, društva za pomoč osebam v duševnem razvoju, mesečno potekajo razna srečanja, v poletnem času pa razni seminarji in tabori, kjer prostovoljci skrbijo za podporo in pomoč. Nekaj posebnega pa je v tem društvu sodelovanje s knjižnico in bralna značka. Začelo se je pred dvema le­ toma, ko je Jožica Steblovnik, ki je v društvu aktivna s svo­ jim sinom Davorjem, prišla v Medobčinsko splošno knjižni­ co Žalec z željo, da bi varovanci društva na neki način opravili bralno značko. V knjižnici so pobudo sprejeli in v sezoni 2018/19 so varovanci že drugo sezono enkrat mesečno priha­ jali v žalsko knjižnico na dru­ ženje z zgodbami. Vodja pro­ jekta Irena Štusej jim je vsakič povedala po eno ljudsko in avtorsko pravljico. Pri tem se je prilagodila njihovemu načinu doživljanja s tem, da je upo­ rabila lutke in druge izdelke, s Za člane PGD Parižlje - Topovlje je bilo petkovo popoldne, 14. junija, praznično. V njihov gasilski dom so namreč prvič pripeljali težko pričakovano večje gasilsko vozilo z vodo GVV-2, v katerem je vsa potrebna oprema za zaščito in reševanje ter cisterna s 1300 litri vode, namenjena prvemu hitremu posredovanju v primeru požara. Investicija gasilskega vozi­ la z opremo znaša 130 tisoč evrov in jo bodo člani v celoti poravnali s pomočjo botrov, donatorjev in sponzorjev, kra­ janov in občanov ter lastnimi aktivnostmi. Vsem, ki so in še bodo kakorkoli pripomogli k Varovanci so uživali v bralnih uricah. katerimi je ilustrirala pripoved. Varovanci so na naslednje dru­ ženje prinesli risbe ali kakšne druge izdelke, ki so nastali po podoživljanju pravljic doma. Na zadnje druženje te se­ zone, ki je bilo v ponedeljek, 27. maja, je v žalsko knjižnico prišlo že petnajst varovancev (prvo sezono jih je bilo osem). Varovance in njihove starše oz. skrbnike je pozdravila direk­ torica knjižnice Jolanda Žele­ znik, v nadaljevanju pa sta z Ireno Štusej varovancem pode­ lili priznanja za skrbno poslu­ šanje in obnavljanje zgodbic. Druženje je obogatil Matevž Čadej, član ansambla Akordi in Griškega kvinteta, trenutno pa sodelavec knjižnice; prišel je s svojo harmoniko in zai­ gral. Štusejeva je povedala, da se nova sezona druženj z zgod­ bami začne v začetku oktobra 2019. D. Naraglav Preboldska ekipa druga V organizaciji Občine Dobrna, celjske uprave za zaščito in reševanje ter celjskega območnega združenja Rdečega križa je bilo v soboto, 1. junija, na Dobrni 25. preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. Med devetimi ekipami je spodnjesavinjska ekipa PP RKS – OZ Žalec, Občina Prebold, osvojila drugo mesto. Največ točk in prvo mesto je zasedla ekipa RKS – OZ Šen­ tjur GZ Šentjur in CZ Občine Šentjur I, ki se bo udeležila dr­ žavnega preverjanja 5. oktobra na Ptuju. Ekipa PP RKS – OZ Žalec, Občina Prebold, je osvojila drugo mesto. Ekipe so morale nuditi laič­ no prvo pomoč v namišljenih poškodbah v požaru v gar­ derobi šolske telovadnice, pri 62 krvodajalcev v Preboldu piku čebele varovanca CUDV Dobrna, srčnem zastoju nose­ če vzgojiteljice, poplavi in ne­ urju v termah, kjer so reševali utopljenca in mimoidoče, ter oskrbi odprte rane na trebuhu. D.N. Novo avtocisterno GVV-2 so v Parižljah s curkometom pričakali številni člani domačega društva in sosednjih društev. nakupu novega vozila, se iskre­ no zahvaljujejo. Uradni prevzem vozila bo 14. septembra na veliki gasilski veselici z ansamblom Modrija­ ni. T. T. V spomin talcem pod Gozdnikom Zadnja majska nedelja je bila tudi letos v znamenju tradicionalnega pohoda od Starega piskra v Celju do spomenika talcev pod Gozdnikom, kjer je po prihodu več kot 150 pohodnikov potekala tudi spominska slovesnost, ki so se je med drugimi, tako kot pohoda, udeležili tudi številni člani veteranskih organizacij (ZB, ZVVS in Sever). Triurna pot izpred Starega piskra v Celju, ob Savinji, je pohodnike vodila preko Ka­ saz in Porenc pod Gozdnik, kjer so prisostvovali spominski slovesnosti. S prihodom pra­ porščakov ob zvokih koračni­ ce je slovesnost začela Godba Zabukovica. Glavni organiza­ tor pohoda in proslave je bilo, ob sodelovanju Občine Žalec, KS Griže, Društva pohodni­ kov Stari pisker in Planinskega društva Zabukovica, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec s krajevno organizacijo NOB Griže. Slovesnost so ob spome­ niku tudi tokrat počastili častna straža garde Slovenske vojske in praporščaki s prapori. Venec Častna straža garde Slovenske vojske ob spomeniku talcev na spomenik talcem je položila delegacija KO ZB za vrednote NOB Griže. V kulturnem pro­ gramu so nastopili MePZ Griže pod vodstvom Zdenke Marko­ vič in ob spremljavi harmoni­ karja Jožeta Škorjanca, učenca OŠ Griže, Anej Vodončnik na violončelu in Glorija Pečnik z recitacijo, pod mentorstvom Karmen Hrastnik, ter Ubra­ ne strune in Olga Markovič z recitacijo. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Ob tem je izpostavil veli­ čino in pogum 99-letnega Ivana Grobelnika, edinega še živečega partizana od šestih, ki so pre­ oblečeni v nemške uniforme v noči s 14. na 15. december 1944 po nemških podatkih osvobo­ dili iz Starega piskra 129 zapor­ nikov. Slavnostni govornik je bil to­ krat član Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije Zvone Dragan, ki je med drugim dejal, da brez tega zgodovinskega dejstva ne bi bilo tudi današnje samostoj­ ne slovenske države. D. N. Gasilska liga s starimi brizgalnami Marija Špitaler iz Prebolda se redno udeležuje preboldskih krvodajalskih akcij, kri je darovala že 55-krat. Letošnjo peto krvodajalsko akcijo sta žalsko območno združenje Rdečega križa in Transfuzijski center Celje pripravila v Gasilskem domu Prebold 10. junija. Na akcijo so še posebej vabili krvodajalce krvne skupine 0+, ki so jo trenutno najbolj po­ trebovali v celjski bolnišnici. Krvodajalci s to krvno skupi­ no in drugimi skupinami so se odzvali vabilu, saj se je akcije udeležilo 62 krvodajalcev. Na­ slednja krvodajalska akcija bo v Kulturnem domu Vransko 25. julija, od 7. do 10. ure. T. T. Prvo junijsko soboto popoldne so v Kaplji vasi pri Preboldu ponovno oživele stare motorne in ročne gasilske brizgalne. Med njimi tudi najstarejša z Vranskega, ki je bila izdelana 1886. leta. S tem tekmovanjem pa se je začelo tudi letošnje ligaško tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi gasilskimi brizgalnami za pokal Savinjsko-Šaleške regije, ki letos praznuje tudi deseti jubilej ligaških tekem. Poleg gasilcev iz Kaplje vasi so iz naše doline v ligi še gasilci z Vranskega, Kaple - Pondorja, Braslovč, Letuša in Gotovelj, od drugod pa gasilci iz Topol­ šice, Šoštanja, Paške vasi, Gor­ njega Grada in Markovcev iz Prekmurja. Liga vključuje šest tekem. Prvo vsako leto organizira PGD Kaplja vas, tej pa sledijo še tekme v organizaciji PGD Gotovlje (24. 6), PGD Topol­ šica (6. 7.), PGD Paška vas (12. 7.), PGD Braslovče (3. 8.) in zadnja, v organizaciji PGD Vransko (18. 8.). Na prvem tekmovanju so z motorno brizgalno iz leta 1932 zmagali gasilci iz PGD Topol­ šica, drugi so bili gasilci Paške vasi s tri leta starejšo brizgalno, na tretje mesto pa so se uvrstili gasilski veterani iz PGD Ka­ pla - Pondor z brizgalno iz leta 1927. Med ženskimi desetina­ mi so prav tako bile najboljše gasilke iz Topolšice, drugo mesto je zasedla ekipa iz Gasil­ skega društva Kapla - Pondor, tretje pa so bile domačinke iz Ena izmed ekip med tekmovanjem z ročno brizgalno Kaplje vasi. Pri tekmovanju z ročni­ mi brizgalnami je prvo me­ sto zasedla Požarna bramba Vransko, ki je tudi tekmovala z najstarejšo ročno brizgal­ no, narejeno leta 1886. Drugo mesto je zasedla ekipa PGD Braslovče z ročno brizgalno iz leta 1903, tretje pa PGD Letuš, ki tekmuje z ročno brizgalno iz leta 1907. D. Naraglav PO DOLINI Junij 2019 Znanje kot edini človeški zaklad Prvi glasbeni festival V naslovu je zapisana misel prof. dr. Ane Krajnc, predstojnice Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je bila v četrtek, 6. junija, gostja Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Srečanja z njo so se udeležili predstavniki Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, UPI Ljudske univerze Žalec, predstavniki občine in drugi. Gostja je v pogovoru, ki ga je usmerjala direktorica knjižnice Jolanda Železnik, razgrinjala teze, katerih vsebino gradi na svojih doživetjih, raziskavah in izkušnjah. Izjemno zanimi­ vo jo je bilo poslušati, zakaj in kako v samoti človek propada, postaja čustveno in vedenjsko moten ter na koncu tudi du­ ševno bolan. Danes potrebuje človek za preživetje znanje in razvito osebnost (možgane, in ne več mišic). Sodobno delo pa potrebuje dušo. Povedala je, kako pridobivamo znanje in katero znanje izumira, ter skle­ nila z dejstvom, da je biti več kot imeti. V imenu Univerze za tretje življenjsko obdobje je gostjo pozdravila Marija Ma­ snec, v imenu UPI-ja direkto­ rica Franja Centrih, v imenu župana in občine pa podžupan Marjan Vodeb. Občina Polzela je 24. maja pripravila prvi glasbeni festival, katerega namen je podpora lokalnim glasbenikom in glasbenim skupinam. V prvem delu večera so se v živo prestavili glasbeniki s kompilacije »Polzela ima svojo muziko«, v drugem delu pa je potekal koncert treh glasbenih skupin, v katerih je vsaj en član zasedbe Polzelan. Projekt so začeli snovati že lani. Glasbenikom so ponudili priložnost, da se predstavijo tudi na domačem odru, pred domačo publiko, saj Polze­ la premore precejšnje število kakovostnih glasbenikov, ki nastopajo tudi v glasbenih skupinah, poznanih v širšem slovenskem prostoru. Prav zato so letos k sodelo­ vanju povabili Društvo Dobra ideja, ki je domačim glasbeni­ kom lani prvo ponudilo pri­ Prof. dr. Ana Krajnc med obiskom in pogovornim večerom v žalski knjižnici Dr. Ana Krajnc je na Uni­ verzi v Ljubljani diplomirala iz psihologije in pedagogike ter doktorirala iz andragogi­ ke. Podoktorsko specializa­ cijo je opravila na Univerzi v Torontu. Izpopolnjevala se je v Genevi in Oxfordu. Na Fi­ lozofski fakulteti v Ljubljani je uvedla nov študij andrago­ gike. Ustanovila in urejala je znanstveno-strokovno revijo Andragoška spoznanja. Bila je raziskovalka pri Unescu za sisteme izobraževanja od­ raslih v Evropi, predstavnica Mednarodnega sveta za izo­ braževanje odraslih pri Zdru­ ženih narodih. Soustanovi­ teljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, ki jo še vedno vodi. Je avtorica 10 knjig in več kot 400 član­ kov doma in v tujini. Dr. Ana Krajnc je s svojim delom zaznamovala področje izobraževanja in učenja odra­ slih v Sloveniji, pri tem je vne­ sla številne inovacije in kon­ cepte iz tujine z namenom, da bi ljudem izobraževanje omo­ gočilo kakovostnejše življenje, razvijalo njihovo zavzetost za demokratične odnose in trajnostni razvoj v skupnosti. Ponovno bo gostja v Žalcu 1. oktobra, ko bo slavnostna go­ vorka na slovesni akademiji ob 20-letnici UTŽO Žalec. D. Naraglav 15 Nastop skupine Dead Crew ložnost s kompilacijo »Polzela ima svojo muziko 2018«. Pri njihovem projektu, katerega idejni vodja je Jurij Žohar, je sodelovalo kar 65 občanov Ob­ čine Polzela, glasba pa se uspe­ šno vrti tako na nacionalnem radiu kot na manjših radijskih postajah. V petek, 24. maja, so tudi v živo lahko poslušali Bojana Bahča, Andraža Bahča in Živo Zorko s pesmijo To je naša Polzela, Noaha Mačka z Ilegalci in pesmijo Kje si ti ter Jana Potrča z bendom in njego­ vim zadnjim hitom Le spomin. V koncertnem delu so nastopi­ le glasbene skupine, v katerih je vsaj en Polzelan. Večer je sklenila v sloven­ skem prostoru dobro poznana skupina Victory, ki nepreki­ njeno deluje že od leta 1987. T. T. Peli otroški pevski zbori dekanije Dan za trajnost Na UPI Ljudski univerzi Žalec so med 30. majem in 5. junijem ponovno organizirali Teden izobraževanja za trajnostni razvoj. Pripravili so različne delavnice in predavanja, s katerimi v skupnosti spodbujajo, ozaveščajo in motivirajo za delovanje po načelih trajnosti. V torek, 4. junija, so s pomo­ čjo Razvojne agencije Savinja, TIC Polzela in Občine Polzela pripravili Dan za trajnost, že tretji po vrsti, namenjen raz­ ličnim akterjem na področju trajnosti v Spodnji Savinjski dolini. Tokratno srečanje je potekalo v Občini Polzela in je bilo posvečeno ugotavljanju in izmenjavi dobrih praks, izo­ braževalnih oblik in projektov s področja trajnostnega ra­ zvoja, hkrati pa tudi snovanju morebitnih skupnih načrtov na tem področju. Udeležen­ ci srečanja so si ogledali grad Komenda, tamkajšnje ekspo­ nate Suverenega malteškega viteškega reda ter sobico Neže Maurer, Cajhnov kozolec z eksponati starega kmečkega orodja in največjo zbirko starih traktorjev v Sloveniji. V Parku Šenek so spoznali vitalno ener­ getsko danost Polzele in zdrav­ je prostora ter srečanje sklenili na znanem kmečkem turizmu. Strinjali so se, da v občini ob­ staja veliko bogastva in mo­ žnosti za nadaljnji trajnostni razvoj, zato upajo, da jih bosta tako občina kot širša Spodnja Savinjska dolina znali ustrezno Vsi trije zbori z dirigentko Matejo Stražar. Iz parka Šenek na Polzeli vključiti v prihodnost doline in njenih prebivalcev – za kar pa je pogoj nadaljnje povezovanje ter sodelovanje. »Danes je dan, ki ga dal je Gospod, radujmo se ga, veselimo se ga.« S temi mislimi, zbranimi v melodijo, so svoje srečanje začeli cerkveni otro- ški pevski zbori v nedeljo, 16. junija, na njihovem že tradicionalnem srečanju. Srečanje je potekalo že 17. leto v Župniji sv. Marjete na Polzeli. Deveti Magričev memorial Na ribniku Preserje je Policijsko veteransko društvo Sever Celje – odbor Žalec organiziralo ribiško tekmovanje in druženje v spomin na svojega nekdanjega sodelavca Marka Magriča, ki je umrl pred 14 leti. Marko Magrič je bil eden izmed prvih rezervnih milič­ nikov na Postaji milice v Žal­ cu. Aktivno je sodeloval v osa­ mosvojitveni vojni, si pridobil status vojnega veterana in bil eden izmed najaktivnejših čla­ nov Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko ob­ močje, odbora Žalec. Letos so se poleg članov odbora Žalec tekmovanja, predvsem pa dru­ ženja, udeležili tudi nekateri šek, tretji je bil Iztok Štefančič. Največjo ribo je tokrat ujel Mir­ ko Kolenc iz celjskega odbora, najmanjšo pa Matija Veber. Poleg ribičije so v družabnem delu izvedli še tekmovanje za najmlajše družinske člane v metanju balinčkov. Prvo mesto je osvojil Žan Novak, drugi je bil Nejc Tratnik, tretji pa Matija Veber. D. Naraglav Trije najboljši s pokali in z vodjem tekmovanja Petrom Solarjem člani odborov Celje, Mozirje, Šentjur, Laško in PP Žalec. Med gosti pa sta tokrat bila tudi predsednik DZ RS Dejan Židan in evropski poslanec dr. Milan Brglez. Zmagovalec ribiškega tek­ movanja, kjer se je tehtala teža ulovljenih rib, je tokrat postal sam predsednik Odbora Sever Žalec Rado Gašperič, na drugo mesto se je uvrstil Franc Turn­ Po skupni pesmi se je pred­ stavil in nastopil zbor Zvončki iz Župnije Šempeter v Savinjski dolini, ki ga je na klavirju spre­ mljala njihova zborovodkinja Andreja Randl, nato je zapel zbor Liokorn iz Župnije Žalec, pod vodstvom Tomaža Kozi­ vinca, ki je zbor spremljal na ki­ tari, poleg patra Viktorja Arha na orglah. Cerkveni otroški zbor Cekinčki iz domače župni­ je pod vodstvom Mateje Stražar pa so spremljali Jan Mogu (na kitari) in bratje Mazij (Dominik na kitari, Matija na bobnih in Tomaž na klaviaturah). Pred skupnimi pesmimi, ki so jih zapeli vsi zbori skupaj, je domači župnik Jože Kovačec spregovoril nekaj besed zahva­ le. T. Tavčar 16 PO DOLINI Junij 2019 25. igre Specialne olimpijade Slovenije 25. regijske igre Specialne olimpijade Slovenije je v soboto, 25. maja, organizirala II. osnovna šola Žalec. Namenjene so osebam z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ki so vključene v posebni program vzgoje in izobraževanja, varstveno-delovne centre in domove za upokojence. Regijskih iger se je udeležilo 16 ekip celjsko-koroške regije, 170 tekmovalcev in 30 trenerjev ter spremljevalcev. Potekale so na atletskem stadionu v Žalcu in v telovadnici I. in II. OŠ Žalec. Pred začetkom tekmovanja sta tekmovalce spodbudila ravnateljica II. OŠ Žalec Petra Petrovič Pražnikar in podžu­ pan Občine Žalec Matjaž Krk. Tekmovalci so se pomerili v različnih disciplinah: košarka – elementi, met žogice, tek na 50, 100, 200, 400, 800 metrov in štafeta štirikrat 100 metrov. Tekmovali so v različnih sku­ pinah, razdeljenih glede na starost in njihove sposobnosti. S pomočjo vrhunskih špor­ tnic, judoistke Lucije Polavder in nekdanje atletinje Jolande Čeplak, so podelili več kom­ pletov kolajn in priznanj za udeležbo. Tudi športniki II. OŠ Žalec so dosegli vrhunske rezultate: Urška Dolar 1. mesto (tek na 50 metrov), Denis Dernovšek 2. mesto (tek na 100 metrov), Žiga Vangoš 2. mesto (tek na 100 metrov), Klemen Krulec 2. mesto (tek na 100 metrov), Laura Janićijević 4. mesto (tek na 50 metrov), Žiga Potočnik 4. mesto (tek na 100 metrov), Lovro Fužir 4. mesto (posa­ mične košarkarske veščine), Bojan Turnšek 4. mesto (posa­ mične košarkarske veščine) in Andraž Kunc 5. mesto (posa­ mične košarkarske veščine). Med odmori so se tekmoval­ ci lahko preizkusili v spretno­ stnem nogometnem poligonu, dekleta so bila za svoje spretno­ sti tudi nagrajena, saj specialna olimpijada skrbi za promocijo ženskega nogometa. Ob kon­ cu je ravnateljica II. OŠ Žalec Že četrtič tekli in pili pivo Pred začetkom in še vmes je bilo treba spiti malo steklenico piva. Spodbudo športnikom specialne olimpijade je dajala tudi Lucija Polavder. Drugo junijsko soboto je v organizaciji Tekaškega društva Savinjčan na cestnem poligonu v Ločici ob Savinji potekalo že četrto državno prvenstvo v Pivo milji. Prireditev, ki je organizirana kot poklon pivu, so podprli mali kraft pivovarji iz celotne Slovenije. Največ udeležencev se je prijavilo na disciplino Pivo milja dvojice, kjer sta si lahko dva tekmovalca v konkurenci moških, ženskih in mešanih dvojic štafetno razdelila na­ pore pitja in teka, na način, da je vsak izmed njiju pretekel dvakrat 400-metrski krog in pred vsakim krogom spil malo pivo. Najhitrejšo žensko dvo­ jico sta letos zastopali Barbara Holcer in Tina Ramšak Mar­ kon iz TD Savinjčan, najhi­ trejšo moško dvojico pa Blaž Kovačič in Janez Matej iz ŠD Gamsi Žahenberc, medtem ko sta v mešanih dvojicah slavila Petra Lotrič in Edo Gajgar iz ŠD Kamikaze. Po končani disciplini v dvojicah je sledil finale med posamezniki, kjer je moral vsak posameznik preteči štiri kroge po 400 metrov in pred vsakim krogom spiti po eno malo pivo. V razburljivem obračunu se je med ženska­ mi najbolje odrezala Fani Al­ pner iz Kamnika, medtem ko je v moški konkurenci naslov letošnjega državnega prvaka osvojil Klemen Stropnik iz domačega kluba TD Savinjčan in se močno približal držav­ nemu rekordu Igorja Alpnerja iz Kamnika, ki je letos osvojil drugo mesto. Še pred glavno disciplino četrtega državnega prvenstva je potekal krožni tek na eno uro. Zmagovalec je postal tisti, ki je v eni uri pretekel največ 400-metrskih krogov. Na svoj račun pa so prišli tudi otroci, ki so tekli polovično čokomi­ ljo ter so pred tekom in nato še pred drugim 400-metrskim krogom morali spiti kozarec čokoladnega mleka. Dogajanje je po končanem tekmovanju popestrila še glas­ bena rock skupina Fajercajg iz Štor. Ob vsem je prireditev imela tudi svoje sporočilo: »Ne vozi pijan!« D. Naraglav Ponovno tekli v barvah S pozitivno energijo se doseže marsikaj Petra Petrovič Pražnikar pove­ dala: »Preživeli smo lep sobo­ tni dan, napolnjen z izjemnimi športnimi dosežki, pozitivno energijo in novimi poznanstvi. Hvala vsem, ki ste pripomogli k uspešni izvedbi 25. regijskih iger Specialne olimpijade Slo­ venije.« T. Tavčar Ponirkova zabava V nedeljo, 16. junija, je pri Ponirkovi postojanki pri Ribniku Vrbje potekala Ponirkova zabava. Otroci so si lahko ogledali štiri predstave v obliki kami­ šibaja. Kamišibaj je edinstveno pripovedovanje zgodb ob sli­ kah. Slike oziroma ilustracije v velikosti A3-formata so vlo­ žene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec Boštjan Oder je ob pripovedovanju menjal slike, ki prikazujejo do­ gajanje v zgodbi. Otroci so ob poslušanju zgodb z veseljem pozabili na računalnike, televi­ zijo in mobilne telefone. Otroci so na Ponirkovi za­ Z Mavričnega teka Boštjan Oder med pripovedovanjem zgodb bavi ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah, si poslikali obraz, potekalo je jezdenje ponijev in ogledovanje ptic. T. Tavčar Tudi letos je v sklopu Petrovčevanja v soboto, 1. junija, potekal že tradicionalen peti Mavrični tek. Organizatorju, Športnemu društvu Petrovče, je uspelo v kraj privabiti več kot 300 tekačev. Značilnost te prireditve so seveda barve v obliki prahu, ki ustvarijo pravo mavrično razpoloženje. Po podatkih organizatorja so letos med tekače raztrosili kar 60 kilogramov prahu oziroma barve Holi. Kot je že v navadi, so se udeleženci teka najprej ogreli pod vodstvom Davida in ob taktih tolkalcev Glasbene šole Risto Savin Žalec. Sledili so še kratki nagovori predsednice Krajevne skupnosti Petrovče magistrice Jasne Sraka, nek­ danjega predsednika Marjana Volpeta, ki je aktivno sodeloval pri pripravi prvega teka, ter žal­ skega župana Janka Kosa, ki je izvedel tudi odštevanje do star­ ta že petega Mavričnega teka. V barvni kulisi so se najprej odpravili proti centru Petrovč in se po dveh kilometrih vrnili mimo prireditvenega prostora in nato po petrovških ulicah te­ kli do Dvorca Novo Celje. Tam je organizator pripravil tradici­ onalni pozdrav z barvami in ve­ dno atraktivno vodno drčo. Na poti do cilja so domači gasilci pripravili še eno oviro v obliki gasilske vaje. Tik pred ciljem so tekače pričakali domači gasilci in jim ponudili osvežilno prho, s po­ močjo katere so mavrične bar­ ve vsaj za eno leto izprali. T. T. NAPOVEDNIK Četrtek, 15. avgust 7.00 Kremžarjev vrh, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica OBČINA ŽALEC Sreda, 3. julij 18.00 Dan slovenskih rudarjev, Letno gledališče Limberk, Etnološko društvo Srečno 19.00 Predavanje Društva Plemenitosti, Bergmanova vila Četrtek, 4. julij 19.00 (do 3. 8.) Spomin reke in njeni obrazi, odprtje razstave likovnih del Eve Šuster, Savinov salon Petek, 5. julij 21.00 Zgodbe strasti, koncert Neve M. Hafner in Roberta Humarja, Šlandrov trg Sobota, 6. julij 6.00 Lepenatka, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 9.00–11.00 Otroške ustvarjalne delavnice, Ponirkova postojanka Nedelja, 7. julij 7.00 Seniorji v Robanov kot, izpred pisarne PD Žalec 9.00 Strelsko tekmovanje LD Gozdnik za pokal KS Griže 14.00–17.00 Druženje za odrasle in otroke z Društvom Plemenitosti, park pri fontani piv Četrtek, 11. julij 21.00 Savinov dan: koncert ob Savinovem rojstnem dnevu, nastopajo flavtistki Alenka Bogataj in Nina Fajfar Baša ter pianistka Nataša Lazić, avla Doma II. slovenskega tabora Petek, 12. julij 21.00 Koncert skupine Vudlender, Šlandrov trg Sobota, 13. julij 6.00 Višarje–Kamniti love–Italija, izpred Mercatorja, PD Šempeter 6.00 Kamniško sedlo, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 20.00 Kukčevi večeri: večer s skupino Šansonet, Gastro pub Kolodvor Torek, 16. julij 22.00 Opazovanje delnega luninega mrka, na observatoriju Srečka Lavbiča v Galiciji, Astronomsko društvo Saturn Četrtek, 18. julij, 7.00 Križana gora, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica Petek, 19. julij 21.00 Stresi oder – natečaj mladih glasbenih skupin za nastop na Žalski noči mladih, Šlandrov trg Sobota, 20. julij 8.30 Pohod na Igriše, odhod od spomenika talcev Zabukovica, PD Zabukovica 18.00–21.00 »Novi« na odru – Ela Roš, pri fontani piv Nedelja, 21. julij 6.00 Stenar, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica, J. Gorešek (031 255 979) Petek, 26. julij 21.00 Koncert skupine Flora & Paris, Šlandrov trg Sobota, 27. julij 4.00 (vrnitev v nedeljo) Zadnjica–Dolič–Kanjevec–Mišel. vrh–Prehodavci– Zadnjica, izpred Mercatorja, PD Šempeter 5.00 Brano, izpred Kil Liboje, PD Liboje 5.00 Vrhovi prijateljstva, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica … (do 3. 8.) Tabor mladih planincev v Čezsoči, PD Žalec Sreda, 31. julij 7.00 Seniorji na obisk v Čezsočo, izpred pisarne PD Žalec Četrtek, 1. avgust 4.00 Visoki Kanin, izpred Kil Liboje, PD Liboje 20.00 Kukčevi večeri: večer z Adijem Smolarjem, Gastro pub Kolodvor Petek, 2. avgust 21.00 Koncert skupine The Star Time Playboys, Šlandrov trg Sobota, 3. avgust 6.00 Krožna pot po Golteh, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 16.00 Svetovni dan piva: Kuhna pri fontani in Beer garden – pivski vrt s koncertom Ane Golavšek, pri fontani piv Nedelja, 4. avgust 14.00–17.00 Druženje za odrasle in otroke z Društvom Plemenitosti, park pri fontani piv Sreda, 7. avgust 19.00 Predavanje Društva Plemenitosti, Bergmanova vila Četrtek, 8. avgust 19.00 (do 31. 8.) Odprtje razstave likovnih del likovnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Savinov salon Petek, 9. avgust 21.00 Koncert Andreja Šifrerja, Šlandrov trg Sobota, 10. avgust 5.00 Kanin, izpred Mercatorja Šempeter, PD Šempeter 5.00 Kanin, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 9.00 –11.00 Otroške ustvarjalne delavnice, Ponirkova postojanka 14.00 15. tradicionalna golažijada za pokal KS Griže, Letno gledališče Limberk 18.00–20.00 Koncert dua La Vivo, pri fontani piv Petek, 16. avgust 9.00 Tekmovanje DU Občine Žalec za pokal KS Griže, Letno gledališče Limberk 16.00 (prijave do 16.00) Teniški turnir za pokal KS Griže, igrišče Dolinar 19.00 Odprtje razstave ob 100-letnici PGD Griže, Dom kulture Svoboda Griže Sobota, 17. avgust 9.00 Po spominskih obeležjih NOB KS Griže, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 15.00 Hitrostno tekmovanje za pokal PGD Zabukovica in gasilsko tekmovanje »Löschangriff« za pokal KS Griže z zabavo od 20. ure dalje, dvorišče gasilskega doma Zabukovica in Dom kulture Svoboda Griže 16.00 (prijave do 16.00) Teniški turnir za pokal KS Griže, igrišče Dolinar 20.00 Kukčevi večeri: večer s pihalnim kvintetom Sakstet, Gastro pub Kolodvor Nedelja, 18. avgust 16.00 (prijave do 16.00) Teniški turnir za pokal KS Griže, igrišče Dolinar Sreda, 21. avgust 19.30 16. Dobrodelni zahvalni koncert (Euro kvintet, Griški kvintet, Navihani muzikanti, MJAV; Marjan Zgonc), pri sv. Neži v Libojah Četrtek, 22. avgust … (do 24. 8.) Likovna kolonija Zeleno zlato, Dvorec Novo Celje 19.30 Zabavni glasbeni večer s Štajersko mornarico, pri sv. Neži v Libojah Petek, 23. avgust 19.00 Osrednja proslava ob prazniku KS Griže s kulturnim programom in podelitvijo priznanj, Letno gledališče Limberk (v slabem vremenu Dom kulture Svoboda Griže) Sobota, 24. avgust 5.00 Grintovec, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 10.00 in 13.00 Hitropotezni šahovski turnir (posamično/dvojice) Gostilna »Pri vaški lipi« 16.00 Rokometni turnir generacij, igrišče OŠ Griže Sobota, 24. avgust 18.00 Odprtje zaključne razstave Likovne kolonije Zeleno zlato, avla Doma II. slovenskega tabora 19.00 Prikaz obiranja hmelja na star način, park pri fontani piv 20.00 Stan up večer z Gašperjem Bergantom, pri fontani piv Nedelja, 25. avgust 6.00 Logarska dolina, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 8.00 Pohod po obronkih Ponikve, izpred Gasilskega doma Ponikva PD Žalec 10.00 24. praznik župnije Griže, cerkev sv. Neže Liboje 15.00 24. praznik župnije Griže, družabno srečanje, pri sv. Neži Liboje Sobota, 31. avgust 5.00 Vrhovi prijateljstva, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 5.30 Sveta gora nad Solkanom, izpred Mercatorja, PD Šempeter 8.00 Pohod po hmeljski poti, start izpred ekomuzeja, cilj pri fontani piv 16.00 Slovesna akademija ob 100-letnici PGD Griže s prevzemom obnovljenega gasilskega doma ter druženje s krajani, dvorišče in Gasilski dom Griže 9.00–18.00 (še 1. 9., od 8. do 18. ure) Odprtje razstave ročnih del, dvorana DU Griže OBČINA BRASLOVČE Petek, 28. junij 20.00 Prikaz postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja, gasilski dom Grajska vas Nedelja, 14. julij 7.00 Srečanje planincev in pevcev na Menini planini , PD Braslovče Sobota, 20. julij 5.00 Pohod na Kosutnikov turn, izpred OŠ, PD Braslovče Sobota, 3. avgust 16.00 1. SUP druženje na Žovneškem jezeru, zbor na obali jezera (za mladoletne osebe obvezno spremstvo staršev oz. skrbnika), ŠD Žovnek 17.00 8. gasilsko tekmovanje starih brizgaln, gasilski dom Braslovče Nedelja, 4. avgust 7.00 Športni ribolov za pokal Hmeljske kobule, Braslovško jezero, Ribiška družina Šempeter Sobota, 10. avgust, ob 10. uri 10.00 Turnir dvojic v odbojki na mivki za pokal Hmeljske kobule, igrišče DTV Partizan ŠD Braslovče 10.00 3. mladinski šahovski turnir Hmeljko, Skupn' plac, ŠK in TD Braslovče Nedelja, 11. avgust, ob 9.30. uri 9.30 6. šahovski turnir za pokal Hmeljske kobule, brunarica TD Braslovče , ŠK in TD Braslovče 15.00 Osrednja prireditev ob 57. Dnevu hmeljarjev, TD Braslovče Junij 2019 17 Sobota, 31. avgust … (do 1. 9.) SSP ob 35. obletnici PD Braslovče 3. del, izpred OŠ, PD Braslovče 16.00 25. gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Hmeljske kobule ter memorial Žiga Rožiča in Danijela Ribiča, gasilski dom Braslovče OBČINA PREBOLD Ponedeljek, 1. julij … (do 5. 7.) Jezikovni kamp angleščina za otroke, Anin dom, DPM Prebold 17.00–20.00 (vsak pon., tudi v avgust) Vrtnarjenje, vrt Bojana Dolenja vas, Medgeneracijski center 18.00–20.00 (do 5. 7.) Različne aktivnosti po programu, Medgeneracijski center Torek, 2. julij 9.00–11.00 (do 5. 7., tudi v avgustu) Ustvarjanje, Medgeneracijski center 18.00–20.00 (vsak torek, tudi v avgustu) Klepet ob kavi – kaj dogaja, Medgeneracijski center Sobota, 6. julij 8.00–10.30 (vsako soboto) Kmečka tržnica, PC Dolenja vas, Občina in TD Prebold 8.00 Dan TD Prebold, izlet po Preboldu, zbor pri TIC Prebold … Kolesarjenje do morja, ŠD Latkova vas Ponedeljek, 8. julij … (do 13. 7.) Plavalni tabor, bazen Prebold, ŠD Partizan Prebold Sobota, 13. julij … Pohod na Stegovnik, izpred OŠ, PD Prebold Sreda, 17. julij 18.00–20.00 Čebelarsko druženje, pri Aninem domu, Medgeneracijski center Sobota, 20. julij … Obletnica tragedije na Hribarjevi domačiji – Igriše, izpred OŠ, KO ZB Prebold 16.00 Hitrostno gasilsko tekmovanje za memorial Boruta Lebra in Gasilska noč na vasi, Športni center Matke Nedelja, 21. julij 8.00 Lovsko tekmovanje, Lovski dom Golava, LD Prebold Petek, 26. julij 16.00–20.00 Priprava in peka kruha pri Stanku Krašovec, izpred Medgeneracijskega centra Nedelja, 28. julij 6.00 Pohod in obisk v planinskem taboru, izpred OŠ, PD Prebold Sobota, 3. avgust 8.00–10.30 (vsako soboto) Kmečka tržnica, PC Dolenja vas, Občina in TD Prebold Nedelja, 4. avgust 8.00 Šipek na Blagovico, obletnica ustanovitve Šlandrove brigade, izpred OŠ, KO ZB NOB Prebold 15.00 Tekma koscev, grabljic in štangarjev, Sveti Lovrenc, PGD Sv. Lovrenc Sobota, 10. avgust 10.00 Srečanje članov DU Prebold, Gaj Prebold … Gasilsko tekmovanje starejših (M; Ž) za prehodni pokal in XXI. memorial Draga Gajška, športni park Latkova vas, PGD Latkova vas … (še 11. 8.) Festival klekljane čipke v Preboldu, Hotel Prebold, KPD Šešče Četrtek, 15. avgust 7.45 Romanje iz Prebolda v Marija Reko, župnija Marija Reka … Kolesarjenje v Logarsko dolino, iz igrišča Latkova vas, ŠD Latkova vas … Turnir v odbojki, ŠD Marija Reka Sobota, 17. avgust 6.00 (do 18. 8.) Dvodnevni pohod na Krn, izpred OŠ, PD Prebold 7.00 Graška gora – 75. obletnica XIV. Divizije, izpred OŠ, KO ZB NOB Prebold Ponedeljek, 19. avgust 9.00 Tekmovanje v Avto modelarstvu za pokal Občine Prebold, steza ob Strugi, Društvo Modelar Sobota, 24. avgust … 15. gasilsko tekmovanje za prehodni pokal, športni park Latkova vas, PGD Groblja 20.00 Žur pod Žvajgo – Vudu, Kobra Rockshow, Alya, Gaj Prebold, TD in Občina Prebold Ponedeljek, 26. avgust 8.00–14.00 (do 30. 8.) Poletni košarkarski kamp, Športna dvorana OŠ, KK Prebold 2014 Petek, 31. avgust 8.00 Šport pod Žvajgo, igrišča pri bazenu, ŠD Partizan Prebold OBČINA TABOR Sobota, 6. julij 13.00 Zajčevi dnevi, Zajčeva koča, Društvo žena in deklet OT, PD in LD Tabor 16.00 Košnja trave pri Šnep, Šnepov travnik, Društvo žena in deklet OT, PD in LD Tabor Četrtek, 15. avgust 5.00 (do 18. 8.) Savinjske Alpe ob 35. letnici PD Braslovče 2. del, izpred OŠ, PD Braslovče Nedelja, 7. julij 9.00 Zajčevi dnevi, Zajčeva koča, Društvo žena in deklet OT, PD in LD Tabor Sobota, 24. avgust 5.00 Pohod na Begunjščico, izpred OŠ, PD Braslovče Sobota, 13. julij 8.00–13.00 Sejem starodobnikov, delov in opreme, Kapla 16, Steyr klub Savinjske doline Ponedeljek, 26. avgust 15.00 Zadnji dan počitnic: za otroke 4–7 let, Dom krajanov Gomilsko, ŠD Ris Sobota, 10. avgust 8.00–13.00 Sejem starodobnikov, delov in opreme, Kapla 16, Steyr klub Savinjske doline 18 KULTURA Junij 2019 Gotoveljski zbor ima 125 let Med nastopom zbora ob njegovi 25-letnici Med nagovorom predsednika DS RS Alojzija Kovšce Letos Moški pevski zbor Gotovlje praznuje 125 let delovanja in organiziranega zborovskega petja v Gotovljah in Žalcu. Ta visoki jubilej so zaznamovali že z vrsto prireditev, še kakšno bodo imeli do konca leta. Najprej je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potekal Utrip domoznanstva, temu je sledil dvodnevni Maraton pevskih zborov, nato pa še slavnostni jubilejni koncert ob 125-letnici njihovega zbora. Na Utripu domoznanstva, ki sta ga vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih, so zgodovino in delovanje društva predstavili predsednik Moškega pevskega zbora Gotovlje Bojan Pevec, nosilec projekta za podro­ čje razstave in biltena Henrik Krajnc ter predsednica Žen­ skega pevskega zbora Savinjski cvet Gotovlje Ksenija Bauer. Na večeru so predstavniki dru­ štva predstavili bilten Pesem v krošnjah stoletnih lip, 125-le­ tnica Moškega pevskega zbora Gotovlje, ki so ga izdali ob tej priložnosti. Na dvodnevnem pevskem maratonu, ki je potekal v dvo­ rani Gasilskega doma Žalec, se je prvi dan predstavilo pet pev­ skih zborov: KD Mešani pev­ ski zbor Gostincev Celje, Mo­ ški pevski zbor KD Petrovče, KD Mešani planinski pevski zbor Žalec. Ženski pevski zbor KD Svoboda Griže in Mešani pevski zbor A Cappella KD Petrovče. Ob koncu pevske­ ga programa teh zborov pa so udeleženci lahko prisluhnili še koncertu pevskega zbora Los Cantates de Manila, ki ga sesta­ vljajo študentje, mladi poklicni glasbeniki in predani ljubitelji glasbe iz filipinske prestolnice Manile. Drugi dan so se občin­ stvu predstavili Mešani pevski zbor Medobčinskega društva invalidov Žalec, Ženski pevski zbor KD Gotovlje in Mešani pevski zbor Popseslish KUD Žalec. Po kulturnem maratonu se je pevsko dogajanje iz Gasilskega doma preselilo v Dvorano II. slovenskega tabora. Slavnostni koncert so odprli pevci OPZ Vandrovček iz POŠ Gotovlje pod vodstvom Anje Krajnc Zakonjšek. Občinstvo je nato nagovoril predsednik MoPZ Gotovlje Bojan Pevec, ki je po­ vedal, da se njihov zbor uvršča med najstarejše v Sloveniji in da je to sočasno tudi obletnica organizirane zborovskega pe­ tja v Gotovljah ter s tem tudi v Občini Žalec. Predstavil je S pesmijo po svetu zgodovino zbora in organizi­ ranega petja ter ob tem izpo­ stavil Antona Gorška – Toneta Gotoveljskega, ki je leta 1893 tudi napisal pesem Cvetlici, partitura pa je bila napisana za žalski ženski kvartet Strunica. V drugem delu je Bojan Pevec dal poudarek obdobju zadnjih petnajstih let, ko je zbor dobil nov zagon z Zdenko Markovič, ki je zbor vodila do leta 2018, zdaj pa zbor deluje pod vod­ stvom mlade zborovodkinje Eve Deban, s katero so imeli že vrsto nadvse uspešnih na­ stopov in tudi tokratnega, ju­ bilejnega. V zboru je trenutno 20 pev­ cev, kar sedem med njimi je ta­ kšnih, ki v zboru pojejo že več kot 30 let, za kar so prejeli ča­ stne Gallusove značke. Podeli­ la sta jih vodja JSKD OI Žalec Neža Zagoričnik in župan Ob­ čine Žalec Janko Kos. Občin­ stvo je lahko poleg moškega zbora prisluhnilo salonskemu orkestru Lucky and The Pipes iz Celja in sopranistki Nataši Zupan. Slavnostni govornik pa je bil predsednik Državne­ ga sveta RS Alojzij Kovšca, ki je spregovoril o ljubiteljski kul­ turi in pomenu zborovskega petja. D. Naraglav Pod tem naslovom so v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče nekaj ur pred začetkom meteorološkega poletja pripravili slovesen koncert ob 25-letnici MePZ A Cappella KD Petrovče. Poleg zbora pod vodstvom dirigenta Gašperja Kundiha so kot gostje nastopili še Nataša Ermakova s harmoniko, Aleksej Ermakov z balalajko in Živa Skrbiš s flavto. Jubilejni in hkrati zaključni koncert sezone 2018/19 je po­ vezoval Jan Podbrežnik. Kot že ime pove, so se s petjem spre­ hodili po svetu, začenši v Reziji oziroma z ljudsko pesmijo iz Rezije. Ermakova sta zaigrala venec ruskih ljudskih pesmi, Skrbiševa s flavto in Gašper Kundih na klavirju pa ma­ džarski čardaš. V tretjem delu večera je na sceno znova prišel MePZ A Cappela in svoj nastop nadaljeval z izraelsko ljudsko pesmijo Shalom chaverim ter z norveško ljudsko, dalmatinsko in tudi z dvema slovenskima ljudskima. Vodja JSKD – OE Žalec Neža Zagoričnik je na koncertu po­ delila Gallusova priznanja, med njimi zlata Nevenki Cukjati, Andreju Ževartu in Tonetu Lovrencu, bronasto mlademu zborovodji Gašperju Kunduhu, srebrna priznanja pa Andreji Jezernik, Duški Krajšek, Samu Kralju in Vilmi Krk. Posebni častni Gallusovi priznanji za več kot 30-letno petje pa sta prejela Cvetka Ramšak in Mar­ ko Ramšak. V imenu Občine Žalec je zboru za četrt stoletja prepevanja čestital podžupan Marjan Vodeb, v imenu KS Pe­ trovče pa Violeta Šket. Mešani pevski zbor A Ca­ ppella se lahko pohvali z vrsto nastopov doma in v tujini. Ne­ pozabna so gostovanja v Švici, Madžarski, Srbiji, Češki, Italiji, Hrvaški in Slovaški ter še kje, kjer so tekmovali z različnimi zbori iz vsega sveta. Velik izziv so bili nastopi v Slovenski fil­ harmoniji in na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Z veseljem pa so se odzvali vsakemu vabilu in gostovanju po Sloveniji. Vedno radi pojejo v domači dvorani v Petrovčah. D. Naraglav Muzicirali tudi harmonikarji Med glasbenimi zaključki tega šolskega leta se je 23. maja v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec predstavil tudi harmonikarski orkester glasbene šole pod vodstvom profesorice Nataliie Ermakove. Harmonikarski orkester glas­ bene šole ima za sabo bogato tradicijo, saj obstaja že praktič­ no od samih začetkov glasbene šole, to je 60 let, ko ga je usta­ novil takratni pedagog harmo­ nike Marjan Kozmus, danes pa bogato tradicijo njegovega dela uspešno nadgrajuje profesorica Nataliia Ermakova. Obiskoval­ ce tokratnega koncerta so po­ novno navdihnili s skladbami različnih skladateljev, ki so jih iz harmonik izvabljali mladi glasbeniki. T. Tavčar Večer španskega flamenka Avlo Doma II. slovenskega tabora je zadnji majski ponedeljek zapolnil glasbeni in plesni navdih flamenka, ki izvira iz znamenite španske pokrajine Andaluzija. Te glasbe in plesa pa občinstvu niso pričarali španski plesalci in glasbeniki, ampak plesalke, ki plešejo flamenko v sklopu UPI Ljudske univerze Žalec pod mentorstvom Maše Kolšek, in plesalke flamenka iz Velenja. Španski pridih pa so z glasbo pridali še učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec ter dijakinja Gimnazije Celje, ki je recitirala in pela v španščini. Prireditev je bila organizi­ rana v sklopu Tedna vseži­ vljenjskega učenja, soorgani­ zatorki pa sta bili UPI Ljudska univerza Žalec in Medobčin­ ska splošna knjižnica Žalec. Pobudnice večera so bile plesalke, ki flamenko plešejo v sklopu ljudske univerze na čelu z mentorico Mašo Kol­ šek. Na tem večeru so skupaj s plesalkami iz Velenja, s ko­ reografijami in lepimi, ročno sešitimi flamenko oblekami pričarale večer, poln španske­ ga temperamenta in strasti, ki ga ponujata glasba in ples flamenka. Uvodni pozdrav je občin­ stvu in plesalkam namenila Biserka Neuholt Hlastec z UPI Ljudske univerze Žalec. D. Naraglav Nastop harmonikarskega orkestra pod vodstvom profesorice Nataliie Ermakove že 26 let Pregledi vida v torek 9. in 16. 7. 2019. Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure! Velika izbira sončnih očal! Od 26 do 50 % popusta na gotovino! Solo nastop Maše Kolšek, mentorice in koreografinje Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si KULTURA Jubilejnih 30 let MePZ Tabor Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. Svoj jubilej so zaznamovali z izdajo spominske brošure in s slovesnim koncertom v Domu krajanov Tabor, ki so ga obogatili vsi pevski sestavi njihovega društva. Poleg njih pa še gostje MePZ Slovenec –Slavec iz Kulturnega društva Boršt Zabrežec iz Italije, s katerimi sodelujejo že vse od ustanovitve. Za klavirsko spremljavo je skrbel Tilen Slakan, povezovalka programa pa je bila Barbara Černec. Kjer pesem odmeva, tam smo doma, je bil slogan tokra­ tnega jubilejnega koncerta, ki je postregel z zares bogatim pev­ skim programom. Koncert je odprl Mešani pevski zbor Pev­ skega društva Tabor. Nato se je predstavil njihov ženski zbor s priredbo Matija Tomca Šopek narodnih pesmi, za njimi pa še moški zbor. Dvorano je nato napolnilo petje ženske vokalne skupine OK!tete. Vsi trije sesta­ vi – ženski zbor, moški zbor in OK!tete – so sestavni del MePZ Pevskega društva Tabor in de­ lujejo pod vodstvom zborovod­ Člani zbora, ki v njem pojejo že od vsega začetka, z Nežo Zagoričnik po prejemu Gallusovih priznanj. je Karla Leskovca, ki je vodenje zbora prevzel v sezoni 2015/16 od Špele Kasesnik, ta pa pred leti od svojega očeta Milana Ka­ sesnika, ki je zbor vodil skoraj 20 let. V drugem delu koncerta so se najprej predstavili gostje iz zamejstva pod vodstvom zbo­ rovodje Danijela Grbca. Za uvod so zapeli Prešernovo pe­ sem Zdravica v priredbi Frana Venturinia ter še štiri druge, vključno s pesmijo Pevec. Za njimi so oder znova zavzeli pevke in pevci MePZ Tabor, ki so koncert zaokrožili po treh pesmih z Avsenikovo Sloveni­ ja, od kod lepote tvoje. Na koncertu so slavnostno podelili bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke za okroglo obdobje delovanja. Posebno priznanje pa so pre­ jeli članice in člani zbora, ki v njem delujejo že od vsega začetka, od leta 1989. To so: Magda Semprimožnik, Ana Šoštar, Marta Topovšek, Jan­ ko Lukman, Drago Šmit, Ivan Topovšek, Lojze Topovšek in Tone Zupančič. Njim in dru­ gim dobitnikom je Gallusova priznanja podelila vodja JSKD OI Žalec Neža Zagoričnik. D. Naraglav Junij 2019 Akademski zbor v dvorcu Med nastopom APZ Risto Savin v dvorani Dvorca Novo Celje z dirigentom Petrom Novakom Smoličem Preddverje in dvorana Dvorca Novo Celje sta s svojo akustiko in pogledom v preteklost privabila v svoj objem že najrazličnejše pevske zbore in druge glasbeno-pevske skupine. Zadnjega maja so v objemu dvorca bili tudi pevke in pevci Akademskega pevskega zbora Risto Savin s svojimi pevskimi gosti ter občinstvom. Drugi dan pa so peli še v cerkvi na Pobrežju v Mariboru. Zbor, ki deluje šesto leto, od januarja 2015 vodi dirigent Pe­ ter Novak Smolič. Svoj koncert so začeli z Gallusovo (1950– 1591) božično skladbo Regem natum angelus, annuncavit, v duhu tekmovalnega programa, ki so ga pripravili za tekmova­ nje v Tuzli, prvi del pa končali z ljudsko iz Gornjih Petrovcev, Šurka je Tisa. Drugi del večera so s svojim petjem, ob klavirski spremlja­ vi Petra Novaka Smoliča, ki je tudi njihov umetniški vodja, bogatile pevke Terz Quarteta iz Konservatorija za balet in glas­ bo Maribor, kjer je Smolič tudi profesor glasbeno-teoretičnih predmetov. Občinstvu so se predstavile s petimi pesmimi. Najprej z dvema ljudskima, nato pa z dvema iz nabora zi­ mzelenih melodij, Na vrhu nebotičnika in Poletna noč, za konec pa še z zabavno skladbo Koko nut. V tretjem delu večera je po­ novno nastopil Akademski pevski zbor Risto Savin in svoj program najprej oplemenitil še z eno Gallusovo skladbo, nato pa nadaljeval s skladbo Johan­ na Michaela Bacha ter prek­ mursko in tržaško ljudsko ter končal z ljudsko iz Rezije. D. N. Moje slikanje Letos uspešni žalski šolski zbori V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 29. junija odprta razstava umetniških del Antona Holobarja - Zvoneta, doma iz Vrbja, pod naslovom Moje slikanje. Ob odprtju je avtorja in nje­ govo delo predstavil mag. Uroš Potočnik in poudaril, da se av­ tor Anton Holobar - Zvone na samostojni razstavi predstavlja z zelo širokim in razgibanim naborom slikarskih motivov. Na ogled je postavil portrete, urbano, ruralno in naravno kra­ jino ter motive interjerja, živali in tihožitij. Avtor v svojih delih zagovarja verno upodabljanje motiva in se neizbežno identifi­ cira s slikarstvom realizma. Čut in predanost za podrobnosti ter natančno opazovanje motiva so na prvem mestu. Fotografski »To leto bo v zgodovino otroških in mladinskih pevskih zborov žalske občine zagotovo zapisano z zlatimi črkami,« meni vodja območne izpostave JSKD Žalec Neža Zagoričnik. Dve matični osnovni šoli in ena podružnična, natančneje I. OŠ Žalec in njena podružnična šola v Gotovljah ter OŠ Šempeter, so s svojimi zbori osvojile vrhunske rezultate. Sredi maja se je na regij­ skem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov za območje Štajerske in Pomurja na Ptuju odlično odrezal OPZ Vandrovčki s POŠ Gotovlje z zborovodkinjo Anjo Krajnc Zakonjšek. Prejeli so kar šest priznanj z osvojene 94,3 točke, zlato priznanje z odliko, naziv Jože Holobar med svojimi portreti aparat je njegov nepogrešljivi spremljevalec in pripomoček pri ustvarjanju likovnih del. Deluje v sklopu Likovne sekcije KUD Žalec in skupinsko ali sa­ mostojno razstavlja po Savinj­ sko-Šaleški in Ljubljanski regiji. V kulturnem programu sta nastopili flavtistka Špela Ho­ lobar in članica Amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja Jožica Potrč. T. Tavčar MoPZ Prebold na pragu stoletnice Zadnji večer v maju je v večnamenski dvorani Vrtca Prebold sklenil svojo pevsko sezono 2018/19 Moški pevski zbor KD Antona Schwaba, ki bo prihodnje leto praznoval sto let svojega delovanja. V tej pevski sezoni, ki se je s tem koncertom iztekla, zbor vodi zborovodkinja Bojana Hro­ vat, ki je bila njihova umetniška vodja že vrsto let, zdaj pa nado­ mešča njihovo zborovodkinjo Ano Rudnik Pavlica, ki je po­ stala mama. Večer je bil vinsko obarvan, saj so izvajali le pesmi o vinski trti, vinu, napitnice ...., ki 19 najboljši pevski zbor regijske­ ga srečanja, posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi otroškega zbora (Katja Gruber: Doli v kraju), priznanje za najboljšo sestavo sporeda in priznanje za odli­ čen nastop zbora, ki je prvič na tekmovanju. Zborovodkinja Anja Krajnc Zakonjšek pa je prejela priznanje za najboljšo zborovodkinjo debitantko. Konec maja pa so prav tako vrhunske rezultate poželi pev­ ci in pevke, ki so nastopili na regijskem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov »Od Celja do Koroške«. Tam so nastopili štirje zbori Občine Žalec, OPZ Kobulka I. OŠ Ža­ lec, MPZ I. OŠ Žalec, oba pod vodstvom Tine Strahovnik, ter OPZ OŠ Šempeter in MPZ OŠ Šempeter pod vodstvom Katje Florjančič. Ob tem je največ točk (87,0) dosegel MPZ OŠ Šempeter, ki je bil razglašen za najboljši mladinski pevski zbor regijskega tekmovanja, prejel pa je tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo sodobne zborovske skladbe (mladin­ ski zbori) za pesem Ljubezen. Šempetrska dirigentka Katja Florjančič je prejela posebno priznanje za najboljšo sestavo programa za otroški pevski zbor, žalska Tina Strahovnik pa je postala najboljša zboro­ vodkinja debitantka pri otro­ ških pevskih zborih. Šempetrski otroški zbor pa se je sredi maja okitil tudi z zlatim priznanjem na medna­ rodnem tekmovanju 7. Con­ corso Musicale Internacionale Citta di Palmanova v Italiji. Za­ sedli so prvo mesto v kategoriji otroških pevskih zborov, raz­ glašeni so bili tudi za najboljši pevski zbor v vseh kategorijah. Osvojili so namreč največ točk na tekmovanju (96,5 od 100). Dirigentka Katja Florjančič pa je prejela priznanje za najbolj­ šo zborovodjo. L. K. Zbora odlična v Tuzli MoPZ KD Antona Schwaba Prebold med nastopom, v katerem so se tudi malo našemili v stilu vinskih prijateljev. jih naš narod premore kar nekaj. V goste so povabili pihalni kvin­ tet Sakstet s Polzele, ki ga vodi umetniški vodja Gašper Smisl. S svojim nastopom so občinstvo objeli z večnimi slovenskimi evergrini, kot je Ne čakaj na maj ... Koncert je povezovala Katja Petač. D.N. Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor in Akademski pevski zbor Risto Savin iz Žalca sta zastopala našo dolino na četrtem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov »Lege Artis«, ki je v Tuzli potekalo med 7. in 9. junijem. V močni mednarodni kon­ kurenci enajstih vokalnih sestavov iz Bosne in Herce­ govine, Srbije, Madžarske, Hr­ vaške, Slovenije in Kolumbije si je taborski zbor pod vod­ stvom Karla Leskovca priboril srebrno priznanje in polega tega še posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe iz obdobja renesanse (Jacobus Gallus: Stetit lesus in medio). APZ Risto Savin z dirigentom Petrom Novakom Smoličem pa so prav tako osvojili srebr­ no priznanje. L. K. 20 ŠPORT Junij 2019 Deseti festival športa mladih V sredo, 5. junija, je v Športnem centru Žalec potekal deseti Festival športa mladih, ki predstavlja športno-družabno srečanje osnovnošolcev iz vse Slovenije. V sklopu festivala je potekalo tudi državno prvenstvo osnovnih šol v atletiki in šolsko državno prvenstvo v ulični košarki. Skupno je bilo ta dan v Žalcu več kot 2000 mladih, ki so se lahko preizkusili v najrazličnejših športnih panogah in družabnih igrah. Od tega se je več kot 700 mladih atletinj in atletov potegovalo za najboljše atletske dosežke med osnovnošolci v državi, najboljše osnovnošolske ekipe s področnih tekmovanj pa za zmago v ulični košarki. Žalec je bil že tretje leto za­ pored gostitelj tega festivala, ki ga organizira Zavod za šport RS Planica v sodelovanju s par­ tnerji, kot so: Ministrstvo za iz­ obraževanje, znanost in šport, Fundacija za šport, Zavod za kulturo, šport in turizem Ža­ lec, Atletski klub Žalec, Atlet­ ska zveza Slovenije, Agencija G-rega in Košarkarska zveza Slovenije. Najprej so začeli z držav­ nim prvenstvom v atletiki, ko je udeležence pozdravil župan Janko Kos. Uvodno slovesnost in pozneje tudi tekmovanje je skupaj s kolegom Robertom Hergom povezoval športni ko­ mentator Peter Kavčič. Odpr­ tje atletskega tekmovanja pa je s pokom iz pištole naznanil di­ rektor Zavoda za šport Planica Jelko Gros. Na napravah, ki so jih lahko preizkušali udeleženci festivala športa, je bila tudi skakalnica, ki jo je trikrat preizkusil tudi minister dr. Jernej Pikalo (na fotografiji). Mladi atleti in atletinje so se pomerili v teku na več razdalj in tudi v štafeti 4 x 100 m. Udeležence celotne priredi­ tve pa je pozneje nagovoril tudi minister za izobraževanje, zna­ nost in šport dr. Jernej Pika­ lo, ki je med drugim poudaril pomen ferpleja, ki mora biti v ospredju vsakega tekmovanja. Na finale državnega prven­ stva v atletiki se je uvrstilo 24 najboljših tekmovalcev iz vseh področnih prvenstev Slovenije v teku na 60 m in 300 m, 20 naj­ boljših v teku na 600 m in 1000 m, v skoku v daljino, skoku v višino, metu krogle in vorteksu ter 16 najboljših šol v štafeti štirikrat 100 m. Tekmovali so v dveh starostnih kategorijah: za učence in učenke, ki so rojeni v letu 2004 in 2005, ter za mlajše učence in učenke, ki so rojeni med letoma 2006 in 2008. V skoku v daljino in teku na 60 m pa so posebej tekmovali še paraatleti obeh spolov. Med tekmovalci iz savinjskih osnovnih šol je bila ekipno naj­ uspešnejša štafeta na štirikrat 100 metrov iz OŠ Šempeter, ki je osvojila tretje mesto. Če ne bi imela malo smole pri tretji predaji, bi bila celo prva, saj je tudi sicer veljala za favorita z najboljšim časom s področ­ nih tekmovanj. Kolajno so si priborili Jan Satler, Julijan Zakonjšek, Jan Vidovič in Jan Zobec. S kolajnami med posa­ mezniki so se okitili še Nastja Kovač iz OŠ Prebold pri sta­ rejših dekletih v teku na 300 m (41,46 sekunde). Prav tako je v tem teku, a med mlajšimi de­ kleti, bila srebrna Liza Kramar iz OŠ Prebold, za njo pa sta bili zelo uspešni še Teja Tičič iz OŠ Polzela, ki je osvojila bronasto kolajno, in Ema Štefan iz OŠ Petrovče, ki je dosegla četrti rezultat tega teka. OŠ Prebold pa je s Svitom Zagoričnikom med mlajšimi učenci na 300 m osvojila še eno srebrno kolajno in tako med savinjskimi OŠ med posamezniki osvojila tudi največ kolajn. Poleg dobitnikov kolajn pa so precej dobrih rezultatov do­ segli še nekateri spodnjesavinj­ ski atleti in atletinje. Med njimi tudi štafeta deklet I. OŠ Žalec, ki je osvojila sedmo mesto. D. Naraglav Tri najboljše štafete, med katerimi je bila bronasta tudi ekipa OŠ Šempeter. V Preboldu nov rod nogometašev Memorial in nočni miting Tekaško društvo Savinjčan je maja pripravilo že 11. Alešev memorial, po končanem tekmovanju za najmlajše pa še 2. nočni miting na stezi, tako imenovani Lov na državni rekord, ki poteka v nočnem času. Mitinga za najmlajše se je udeležilo 71 udeležencev iz klubov in osnovnih šol cele Slovenije. Pomerili so se v te­ kih, metu žogice, vorteksa in skoku v daljino. Kot zanimi­ vost na Aleševem memorialu naj omenimo, da na tekaških disciplinah ni bilo meritev ča­ sov, temveč so tekači na podla­ gi kvalifikacij tekli v izločilnih bojih, kjer so na koncu ostali samo trije, ki so se pomerili med seboj. V izjemno močni konkurenci so se dobro odre­ zali tudi atleti iz obeh domačih klubov, ki so osvojili lepo bero kolajn. Pokal mesta Žalec, ki ga vsako leto prejmeta najhitrejši in najhitrejša v teku na 60 m ter ga prispeva Mestna sku­ pnost Žalec, je šel letos v roke Teji Tičič iz AK Žalec in Nejcu Kristanu iz Celja. Oba najbolj­ ša sta prejela pokal iz rok star­ šev pokojnega Aleša. Skupinska slika mladih nogometašev obeh ekip s trenerjema Skok v daljino za pionirke Na 2. nočnem mitingu so se člani iz AD Kladivar Celje v sestavi Tim Seničar, Vid Kra­ mar, Lucijan Zalokar in Anej Zupanc odločili, da bodo me­ njaje tekli na deset kilome­ trov, kar pomeni, da so trije pretekli vsak po šest krogov, eden izmed njih pa sedem krogov, prav tako pa so tekli v štafetnem teku, kjer so dali vse od sebe in dosegli čas 26:28:91, kar je zadostovalo za evropski rekord posame­ znika na deset tisoč metrov, ne pa tudi za svetovni rekord. Med posamezniki je najhi­ treje tekel Dejan Babič iz do­ mačega kluba TD Savinjčan, med posameznicami pa Lana Kotar iz Medvod. T. T. Na nogometnem igrišču ob preboldskem bazenu in teniških igriščih ŠD Partizan Prebold, ki mu pravijo Žabjek, nogometno znanje na treningih in tekmovanjih pridobiva 38 otrok, ki so nadvse uspešno nastopali v sezoni 2018/19 v medobčinski MNZ ligi Celje (2. SML liga vzhod) in sezono končali na prvem mestu z obema ekipama. Mladi nogometaši tekmujejo namreč v dveh ekipah, in sicer jih 20 tekmuje v kategoriji U11 in 18 v kategoriji U13. Večina otrok je iz Občine Prebold, se­ dem jih je iz sosednjih občin. Veščine nogometa in kolektiv­ ni duh ter tovarištvo jim zelo prizadevno pomagata graditi trenerja Marjan Kozmelj in Tomi Druškovič z Vranskega, ki sta na področju nogometa dejavna že vse svoje življenje. Njuni mladi varovanci so pr­ vič tekmovali v ligi in nadvse presenetili. Ekipa U13 je v tek­ movalnem delu nanizala 15 zmag in dva poraza ter tako že prvo leto dosegla prvo mesto na lestvici, ekipa U11 pa je do­ segla 15 zmag in neodločen re­ zultat. Poleg tekmovanja v ligi sta ekipi bili uspešni tudi na zimskih turnirjih v Preboldu in Mozirju. Ekipa U11 je osvo­ jila prvo mesto v Mozirju in drugo mesto v Preboldu, ekipa U13 pa je bila tretja v Mozirju. Kot smo slišali na podelitvi pokala ekipi U 13 in kolajn vsem nogometašem, vse žene velik entuziazem in ekipni duh, saj tudi otroci skupaj s starši in trenerji urejajo igrišča ter posodabljajo infrastruktu­ ro ob igriščih. Trenutno v času tekem uporabljajo garderobe v OŠ Prebold in upajo, da dru­ štvu ŠD Partizan Prebold uspe še do poletja urediti tudi gar­ derobe ob igrišču, prostore za rekvizite ter ograjo ob potoku. Da otroci lahko tekmujejo v MNZ ligi in da je zadoščeno prijavnim pogojem, se je Špor­ tno društvo Partizan Prebold povezalo s ŠD Šmartno ob Paki, ki neguje nogomet tudi v višjih selekcijah in v članski ligi. Vsem skupaj je cilj tudi v prihodnje zagotoviti še boljše pogoje za vadbo, da bodo lah­ ko otroci trenirali nogomet še naprej v domačem okolju in na treninge prihajali s kolesi ali peš. D. N. ŠPORT Junij 2019 Šempetranke v evropskem pokalu Naslova ekipnih državnih prvakov V mesecu maju se je z zaključnimi boji v mlajših selekcijah končala še ena uspešna sezona tako za moški kot ženski odbojkarski klub Sip Šempeter. V sezoni 2018/19 so se Šem­ petrani in Šempetranke uvr­ stili na pet zaključnih turnir­ jev, kjer sta se na koncu ekipi kadetinj in mladink veselili končnega četrtega mesta v dr­ žavi ter v mini odbojki v ekipi deklic končnega drugega me­ sta v državi. Pri fantih pa so se mladinci v kategoriji male odbojke uvrstili na končno tretje mesto v državi. Za piko na i pa so ponovno poskrbele članice, ki so se veselile konč­ nega četrtega mesta v državi in s tem uvrstitve v Evropski pokal Challenge. Rezultati ka­ žejo, da se v obeh klubih dela pravilno in daje obvezo tudi za v prihodnje. T. Tavčar V nedeljo, 9. junija, je v Ljutomeru potekalo ekipno državno prvenstvo za vse starostne kategorije. Na tekmi je nastopilo 132 ekip iz 36 klubov. Žalski karateisti so nastopili s sedmimi ekipami in kar šest jih je osvojilo kolajne. Najbolje so se odrezali dečki (Jaka Prkič, Vito Tomc, Anže Marinkovič) in mlajši člani (Stefan Joksimović, Jurij Pla­ skan, Martin Kokotec, Luka Kvas), ki so postali državni pr­ vaki v svojih kategorijah. Druga mesta pri kadetinjah so osvojile Alenka Ugovšek, Kaja Topolovec, Taja Hrašča­ nec, pri kadetih Maks Medved, Robi Mohenski, Žan Luka Le­ snika, pri mlajših članih Stefan Joksimović, Jurij Plaskan, Mar­ tin Kokotec, Luka Kvas, Rem Ekipa mini odbojke, deklice, 2. mesto Marič, tretja mesta pri članicah Lina Pušnik, Patricija Čačulo­ vič, Anja Godnič ter peta me­ 21 sta pri kadetih Žiga Suša, Maj Kolšek in Nejc Skotnik. T. Tavčar Pasovi za karateiste Ekipa mini odbojke, fantje, 3. mesto Šest medalj braslovški odbojki V petek, 14. junija, so bili žalski karateisti na končni preizkušnji v letošnjem šol­ skem letu. V vseh skupinah so opravljali izpite za višje pasove. Več kot 60 vadečih je ob koncu sezone prikazalo veliko novih znanj in si pri­ služilo višje pasove. T. T. Jaka Prkič, Vito Tomc in Anže Marinkovič s pokalom in zlatimi kolajnami Tudi v Preboldu odbojka Ekipa fantov- državni prvaki v mini odbojki. Za braslovškimi odbojkaricami in odbojkarji je še ena uspešna sezona, saj se lahko pohvalijo s kar šestimi osvojenimi medaljami v mlajših kategorijah. Dekleta so osvojila štiri me­ dalje. V kategoriji mini in male odbojke so Braslovčanke osvo­ jile bronasti medalji. V katego­ riji starejših deklic in kadetinj pa so osvojile naslove državnih podprvakinj in srebrni meda­ lji. Pri fantih se lahko pri mini odbojki pohvali z osvojenim naslovom državnih prvakov na turnirju na Ravnah na Ko­ roškem. Kadeti pa so temu uspehu dodali še bron. Obe braslovški članski ekipi, tako pri fantih kot pri dekletih, pa bosta prihodnjo sezono nada­ ljevali s tekmovanjem v drugi ligi. T. T. Za Odbojkarski klub Prebold je v sezoni 2018/19 igralo 25 deklet. Najbolje so se odrezala dekleta v članski kategoriji, ki so pod vodstvom trenerja Igorja Uranjeka z mlado ekipo Uniforest Prebold v tretji ligi vzhod med devetimi ekipami osvojile peto mesto. Pod okriljem kluba in pod vodstvom Igorja Uranjeka so trenirale tudi starejše deklice, kadetinje in mladinke, v pokalu in v članski tretji ligi, male odbojkarice pa pod vodstvom trenerja Gorana Cestnika. Članice so peto mesto v tretji ligi osvojile s sedmimi zmagami in devetimi porazi. Rezultat skupno prinaša 49. mesto od 61 ekip v celotnem državnem prvenstvu. »V mladinskih selekcijah se nam ni uspelo uvrstiti v ligo A, kar je sicer naša tiha želja, ni pa še pravi cilj, saj bo za ta prestop potrebnega še nekaj dela in okrepitev ekip. Ven­ dar pa dekleta vseh starosti pridno vadijo, nabirajo zna­ nje in izkušnje, da se morda enkrat to le zgodi,« je o tem povedal predsednik kluba Rok Kodrun. 18. maja so se starej­ še deklice udeležile sedmega mednarodnega Rudolfove­ ga turnirja v Novem mestu, kjer so med devetimi ekipami osvojile odlično drugo mesto. »V poletnih mesecih nada­ ljujemo delo na mivki, kjer pod vodstvom Gorana Ce­ stnika in v sklopu šole odboj­ ke na mivki kar nekaj deklet pridno trenira in se udeležuje Članska ekipa s trenerjem Igorjem Uranjekom tudi kvalifikacijskih turnirjev za državno prvenstvo v kate­ gorijah U14 in U16.« Julija in avgusta pa bodo organizirali CESTNIK volley tudi počitniške šole odbojke na mivki za fante in dekleta od sedmega leta naprej. L. K. in vabita POČITNIŠKA ŠOLA ODBOJKE NA MIVKI ZA MLADOSTNIKE KDAJ: od 1. 7. do 31. 8. 2019, po 2 uri, ob ponedeljkih in sredah KJE: na igriščih za odbojko na mivki ob bazenu v Preboldu VADNINA: 25 € na mesec (za dva otroka v družini 15 €/ osebo) Udeleženci dobijo tudi spominsko majico. Več informacij: 070 814-129 (Goran Cestnik); prijave: odbojka.cestnik@gmail.com, Šola bo izvedena ob minimalno 10 prijavah. 22 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV / MLADI Junij 2019 Naj pesem pove 2019 Aktiv slovenistk na OŠ Prebold je tudi letos pripravil natečaj za osnovnošolske pesnike z naslovom Naj pesem pove 2019. Prvi junijski petek je potekala zaključna prireditev, na kateri so učenke in učenci brali svoje pesmi. Letošnjega že 24. natečaja so se udeležili mladi pesniški ustvarjalci iz 14 osnovnih šol Savinjske doline in širšega območja. Na sklepni prireditvi, ki je potekala v športni dvorni OŠ Prebold, je zbrane pozdra­ vil ravnatelj preboldske šole Peter Žurej, ki se je zahvalil kolektivu za pripravo nateča­ ja in zaključne prireditve ter čestital mladim pesnikom, ki so prispevali svoje literarne izdelke. Tokratna tema pesni­ škega natečaja je bila šola, saj so v tem šolskem letu prazno­ vali 200-letnico šolstva v Pre­ boldu. Organizatorji so za za­ ključek natečaja v goste letos povabili pevca in glasbenika Žana Ferčiča, ki ga poznamo iz televizijske oddaje Sloveni­ ja ima talent, zdaj pa pouču­ je kitaro, ustvarja glasbo in je producent številnim mladim glasbenikom. Po njegovem nastopu sta se z gostom po­ govarjala voditelja prireditve Nikita Peternelj in Jakob Je­ ram. Po prijetnem in zanimi­ vem intervjuju je Žan Serčič še podelil nagrade sedmim najboljšim avtorjem po izboru ZAKOMPLICIRAN SVET PREOBRAT »Kako bi to bilo lepo, če v šolo mi treba ne bi bilo,« reče vsak, ki je že kdaj prestopil šolski prag. Ležal sem v postelji globoko zamišljen, premleval dogodke počez in navzkrižem. Le kako to, da šlo je narobe, obljube pozabljene s hitrostjo svetlobe? Brez fizike, jezikov, brez geometrijskih likov, brez geografije, zgodovine in kemije svet res bil bi lep.« Kolikokrat mi bo še spodletelo, sanje mi zrušilo, z meglo preklelo? Hotel sem biti kot grški Ahil, izpadel pa kot oksidiran metil. Na žalost je treba malo potrpet – človek si je pač zakompliciral svet. Tokratni glasbeni gost je bil Žan Serčič, ob njem voditelja dogodka. O človeških spodrsljajih uči nas zgodovina, o spoznanjih kemija, fizika in biologija. A kljub vsemu svojemu znanju je človek z Zemljo čisto sprt. Ta ga vodi do spoznanja, da se mu hitro bliža smrt. Na žalost je treba malo potrpet – človek si je pač zakompliciral svet. Gradi si hiše, dela ceste, peče kruh si in pa preste, s skalpeli šari po životu, težka dela zaupa kar robotu. strokovne komisije. Nagrajeni so bili: Laura Jelačič in Zarja Sagadin (OŠ Prebold), Lara Krivec in Luka Sem (OŠ Ljub­ no ob Savinji), Lan Sonjak in Eva Jesenko (OŠ Polzela) in Tia Janjič (Waldorfska šola Savinja Žalec). V kulturnem programu je nastopil še otroški pevski zbor šole pod vodstvom zborovod­ kinje Bojane Hrovat in mladi harmonikar ter pevec Jakob Zagožen. Tako kot vsako leto so na šoli tudi letos izdali bil­ ten, v katerem so objavljene vse pesmi natečaja. D. N. Saj vendar tudi Ahil ima mesto, kamor puščica zarita z navadno je gesto. Vsak od nas torej dela napake, pride dan, ko pozabiš korake. A življenje je šola, iz napak se učimo, glave pokonci, učit' se želimo. Lan SONJAK, 9. r. OŠ Polzela Prosti čas je špas Eden človeška spremenil bi telesa, drugi bi sadil drevesa. Kdaj konča se ta norija, vsa človeška coprnija? Otroci so na prireditvi brali svoje pesmi. Naenkrat pa v temi se nekaj posveti, uspelo mi pot do spoznanja je utreti. Prosti čas je cel špas, ko s prijatelji se igraš ali s skirojem divjaš. Ko kitke si pleteš in poješ na ves glas. Kdaj, le kdaj naš človek bo spoznal, da težko ostal bo živ in zdrav, če svet razrije, ga zravna, saj denarja jesti se ne da? Ko skačeš po lužah in si moker do las. Na žalost je treba malo potrpet – človek si je pač zakompliciral svet. Ja, to je res cel špas. Laura JELAČIČ, 9. r. OŠ Prebold Nika Matjan, 3. c, POŠ Tabor UTRIPOV HOROSKOP ◆ OVEN Vaš vladar bo že prvi dan julija zamenjal znamenje in začel ◆ LEV Sonce vstopi 23. v mesecu v Leva in začenja vladavino vašega ◆ STRELEC Retrogradno gibanje vašega vladarja Jupitra ne daje po­ potovati po Levu, ki je vaš sorodni znak. Imeli boste ogromno ener­ znaka. Dobremu počutju se bo pridružila dobra volja, pritoževati pa se polnega vetra v vaša jadra, vendar boste imeli v planetih ogromno dru­ gije, vaše organizacijske lastnosti bodo odlične, prav po levje se boste tudi ne boste mogli nad pomanjkanjem energije, saj vstopi Mars v vaš gih pomočnikov. Prav zaradi tega bo julij vaš mesec, v katerem bo mo­ znak že prvi dan v mesecu! Merkur, ki bo od 8. dalje sicer retrograden, goče doseči ogromno. Merkur v prvi polovici meseca, Sonce v zadnji bo poskrbel za množico idej in vam pomagal uresničevati načrte. Med tretjini, Mars ves julij in Venera v zadnjih dneh bodo prispevali vsak 8. in 18. pa je čas idealen, da kaj popravite iz preteklosti! V ljubezni bo po svoje, da se bo kolesje sreče velikokrat obrnilo vam v prid! V juliju romantično, tisto pravo, čudovito poletje pa se za vas začenja po 28. boste še posebej žarčili pozitivno energijo, zato bo veselo! borili za svoje cilje in zato boste tudi uspešni. Do 18. vas odlično pod­ pira Merkur iz sorodnega znaka, ki bo tudi zaradi svoje retrogradnosti omogočil kaj spremeniti, popraviti, odpraviti, čas za to je idealen. V ljubezni bo romantično, mesec je kot naročen za dopust, če si le lahko vzamete proste dni. ◆ BIK Vaša vladarica bo v juliju hitro potovala, saj bo menjala kar tri znamenja. Do 3. julija bo še v Dvojčku, zato bo veselo in igrivo, nato vstopi v Raka, kjer bo vse do 28. v mesecu. Romantično boste raz­ položeni, čustva bodo močnejša od razuma, v ospredju bodo domače zadeve, dom, družina. Zadnje dneve meseca od 28. julija pa bo prestop ◆ DEVICA Vaš vladar Merkur bo retrograden med 7. julijem in 1. av­ gustom, zato bodite v tem času dvojno previdni pri svojem delovanju. Pretijo vam zapleti, zastoji, mogoče so tudi težave v komunikaciji. Ne uvajajte nobenih novosti, čas zanje nikakor ni primeren! Ostajajte pri Venere v ognjenega Leva, zato v delovanju ne bo primanjkovalo strasti. rutinskem delu. Odlično boste naredili, če boste v tem mesecu koristili V juliju se boste uspešno soočili s situacijo iz preteklosti! svoj letni dopust in odpotovali daleč stran od vsega in vseh! Prijatelj­ ◆ DVOJČKA Vaš vladar Merkur potuje po znamenju Leva, zato bodo sko in družabno življenje bo lepo cvetelo, kar vam bo všeč. miselni procesi prežeti s pozitivno energijo, ustvarjalnostjo in dobrimi ◆ TEHTNICA Večji del meseca bo vaša vladarica Venera potovala po idejami. Vendar, pozor! Med 7. julijem ter 1. avgustom, ko bo Merkur znaku Raka, zato bosta dom in družina v ospredju vaše pozornosti. potoval retrogradno, ne začenjajte z novostmi, ne sklepajte pomemb­ nih dogovorov in ne opravljajte pomembnejših nakupov. 19. julija se Merkur vrne celo v znak Raka, zato obstaja velika možnost, da se bo­ ste ukvarjali z družinskimi zadevami. Odličen mesec za letni dopust, odlično se boste imeli. ◆ RAK Sonce bo v prvih treh tednih potovalo po vašem znamenju in Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. juliju, ko vas bo začela razvajati Venera. poskrbelo za višjo stopnjo vitalne energije. Ob mlaju, ki bo tokrat v Največ časa boste posvetili domačim zadevam in svojim najdražjim. Velika previdnost velja v času obeh mrkov ob mlaju ter polni Luni 2. in 16. v mesecu, ko bodo povečane napetosti zahtevale svoj davek! Po nekoliko stresnem prvem delu meseca sledi bistveno bolj umirjeno obdobje, v katerem bo več harmonije¸ ki je vaš najvišji ideal. ◆ ŠKORPIJON Zanimiv in uspešen mesec je pred vami, v katerem se ◆ KOZOROG Vaš vladar Saturn bo tudi v juliju retrograden, zato bo­ ste večkrat imeli občutek, da napredujete vse prepočasi. Potrpljenje morate gojiti zavestno še zlasti zaradi zahtev okolice, ki bodo tokrat vsaj v prvih treh tednih meseca nekoliko povečane. Nasprotovanje ve­ čjega števila planetov lahko občutite občasno v slabšem počutju. Še zlasti previdni bodite okoli 16., ko bo polna Luna v vašem znaku is­ točasno z delnim luninim mrkom! Temne misli v ljubezni čim prej preženite, uživajte v poletju! ◆ VODNAR Stresen in nemiren mesec je pred vami, v katerem bo vaše potrpljenje velikokrat na preizkušnji. Retrogradni Merkur vam jo lah­ ko zagode, zato velja splošna previdnost v prometu, pri nakupih in prodaji, v komunikaciji in pri financah. Ne uvajajte nič na novo med 7. julijem in 1. avgustom, saj je čas za spremembe popolnoma nepri­ meren. Tudi na partnerskem področju pretijo stres in nesporazumi. Zavestno se morate potruditi, da ohranjate harmonijo. boste lahko dokazovali na več področjih. Z novostmi sicer počakajte, ◆ RIBI Na delovnem področju je modro, da se držite ustaljene prakse boste pa ugotavljali, da napori preteklega obdobja rojevajo odlične sa­ in pravil, saj vas bo rutina tudi pomirjala. Mogoče bodo odnosi z lju­ dove. Zadovoljni boste in naj vas ne zanese, da bi postali preveč ego­ dmi, s katerimi sodelujete, malce težavnejši, vendar boste našli pravi končali vsaj enega izmed večjih projektov. Venera bo že od 3. dalje v centrični, mogoče celo oblastni. Nadzorujte svoje strasti, saj bo vse po­ način in pravo pot iz morebitnih zagat. Na zasebnem področju se kaže vašem znaku, zato bo na čustvenem in ljubezenskem področju zelo tekalo po vaših pričakovanjih. Naj bodo vaši standardi na visoki ravni! veliko čustvenega zadovoljstva. Naklonjena Venera vam obeta veliko lepo. V ljubezni bosta vladali nežnost in romantika, lepo vam bo! veselja v družbi vaših najdražjih. Julij je odličen mesec za počitnice. vašem znaku 2. julija, bo nastopil tudi popoln sončev mrk. Previdnost prav na vseh ravneh je nujnost. 18. julija se Merkur vrne v vaš znak, zato boste lahko popravili morebitne napake iz preteklosti in uspešno Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). MLADI Peli žalski zbori Junij 2019 23 Na zaključnem koncertu tudi slovo OPZ POŠ Gotovlje Med nastopom otroškega in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Bojane Hrovat V športni dvorani OŠ Prebold so v petek, 24. maja, pripravili letni koncert šolskih zborov in inštrumentalnih skupin. Predstavili so se vsi trije šolski zbori: mlajši otroški pod vodstvom Bojane Cestnik ter otroški in mladinski pevski zbor z zborovodkinjo Bojano Hrovat. Skozi polno dvorano so za­ vele slovenske ljudske pesmi, umetne pesmi, popevke ... Zvonke glasove so s prijetnim muziciranjem prekinili le člani izbirnih predmetov ansambel­ Mladinski pevski zbor I. OŠ Žalec Dvorana II. slovenskega tabora Žalec je bila 29. in 30. maja prežeta s petjem in glasbo pevskih zborov, ki delujejo na I. OŠ Žalec ter POŠ Gotovlje in Ponikva. V sredo, 29. maja, sta se predstavila otroška pevska zbora iz obeh podružničnih osnovnih šol. Koncert je začel OPZ Deteljica iz POŠ Ponikva, ki ga vodi zborovodkinja An­ dreja Pišek. Zapeli so pet pesmi in končali s Kraljem Matjažem, pri čemer so na Orffove instru­ mente igrali tudi učenci četrte­ ga razreda pod mentorstvom Milene Pižorn. V drugem delu koncerta je nastopil OPZ Van­ drovček iz POŠ Gotovlje pod vodstvom zborovodkinje Ane Krajnc Zakonjšek. Solistke so bile Nika Jevševar, Nika Klo­ var, Kaja Gojzdnikar in Zala Jurak. Ob zaključku sta zbora zapela še skupno pesem Ma­ vrico mi ujemi, ob tem pa je na violino igrala Sara Jezernik Špec, na kitaro Julijan Zakonj­ šek, na tolkala pa Benjamin Kos. Program je povezovala Urška Jeršič, na klavirju pa je zbora spremljala profesorica iz GŠ Risto Savin Žalec Melita Estigarribia Villasanti . Sanje naj te vodijo pa je bil naslov koncerta pevskih zbo­ rov I. OŠ Žalec dan pozneje. Že dopoldne so koncert pripravili za vse učence in učitelje šole, in to je bila nekakšna general­ ka pred večernim koncertom. Pod vodstvom zborovodkinje Tine Strahovnik se je nabito polni dvorani najprej predsta­ vil OPZ Pedenjped. V nada­ ljevanju je muzicirala Orffova skupina Kraguljčki, za njimi pa OPZ Kobulka. V drugem delu je dvorano napolnilo petje mladinskega pevskega zbora. Kot solistka je s pesmijo Brez besed nastopila Tinkara Pfe­ ifer. Vsi trije zbori so nastopili pod vodstvom zborovodkinje Tine Strahovnik. Koncert sta pod mentor­ stvom Urške Javšovec Kolar povezovala učenca Nika Ai­ ken Urbančič in Martin Mu­ tec. Za klavirsko spremljavo je skrbela Melita Estigarribia Villasanti. Mentorica Orffove skupine pa je bila Ksenija Ma­ rolin Kuzma. D. Naraglav ske igre učencev sedmega ra­ zreda in glasbenih del devetega razreda ter Orffove skupine iz osmega razreda, ki so povsem polno dvorano občinstva po­ peljali od ruskega Kazačoka, kantrija Susanne do risano-pi­ sanega mozaika večno zelenih melodij risank iz našega otro­ štva. Klavirska spremljava je te­ kla izpod rok Nataše Lazić, vezni tekst s projekcijo je bil delo Vesne Kumer, sceno je prispevala Antonija Ocvirk, Mateja Krajnc pa je poskrbela za prijetna vabila in koncertne liste. Vsakoletni zaključni koncert pomeni tudi slovo nekaterih pevcev, ki končujejo osnovno šolo, letos jih je bilo 12. Z iz­ branimi besedami jih je v svet poslala Bojana Hrovat, vsem skupaj pa se je zahvalil tudi ravnatelj Peter Žurej. Ob kon­ cu je ponovno zazvenela pe­ sem Prebold pleše, s katero so pred meseci sklenili častitljivi, dvestoletni jubilej šolstva v Preboldu. D. N. Z glasbeno razglednico po Sloveniji Izviri giba in zvoka V soboto, 15. junija, je bila v braslovškem Domu kulture junijska produkcija tamkajšnjega otroškega plesnega gledališča, sekcije Prosvetnega društva Braslovče in dislociranega oddelka celjskega Harlekina. V »Izvirih giba in zvoka« so otroci iz Braslovč in Celja za­ plesali tako, da so sami ustvar­ jali zvočno podobo nastopov, pri tem pa sta jima pomagali vokalistki Nives Vertovšek Mi­ klav in Ana Logar iz GŠ Risto Savin Žalec. V nadaljevanju so štiri deklice pokazale svoje avtorske solo plese, zaključi­ li pa so s skupinskimi nastopi S prireditve plesnega gledališča braslovških plesalcev. Ves pro­ gram je koreografsko in men­ torsko pripravila Ana Vovk Pezdir. T. Tavčar V sredo, 5. junija, je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu potekal koncert vseh pevskih zborov OŠ Petrovče in POŠ Trje. Glavna tema koncerta je bila naša ljuba domovina, saj so pevci peli le slovenske pe­ smi. Opevali so posamezne pokrajine Slovenije, in sicer so nas popeljali na Koroško, Štajersko, Gorenjsko, Primor­ sko, Dolenjsko, Notranjsko in v Prekmurje. Pri posameznih pokrajinah je z narodno nošo in plesom svoje dodala tudi fol­ klorna skupina, določene pe­ smi pa so s plesom izrazile tudi plesalke. Seveda je navdušil tudi Šolski bend. Tudi najmlaj­ ši so nam prečudovito zapeli v skupni zasedbi OPZ Petrovče in OPZ Trje ter v Cici zboru Petrovče in Cici zboru Trje. Ob vsaki pesmi so jih spremlja­ li tudi inštrumentalisti, ki so igrali na različne inštrumente: od pihal in tolkal pa do godal. Čeprav je bila v ospredju glas­ ba, je svoj kamenček v mozaik dodala tudi dramska skupina. Za udaren zaključek pa so po­ skrbeli pevci MPZ OŠ Petrovče z Adrco, ki opeva življenje žen­ ske v slovenski ljudski pesmi – a ne le, da so jo zapeli, zraven so tudi zaplesali, kar je bila le še pika na i. Na koncu sta sledila ravna­ teljičin govor in zahvala vsem učiteljem, ki so pomagali pri izvedbi koncerta, zborovodjem vseh pevskih zborov, predvsem pa glavni snovalki, gospe Aniti Žolnir. Ker pa je bil ta koncert na neki način tudi slovo od pevcev, ki so peli vseh devet let, so ji ti pripravili pravo pre­ senečenje ter ji zapeli pesem, ki so jo sami priredili. Ob tem so pritekle tudi solze … Verjamem, da ta koncert še dolgo ne bo šel v pozabo, saj so zapete pesmi zaživele v pov­ sem drugi luči in nas popeljale na vse konce Slovenije. Alja Peček, 9. b OŠ Petrovče 24 SAVINJSKE ZGODBE Junij 2019 Na svojem vrtu gradi večnamensko plovilo Če si ob prečkanju naselja Breg pri Polzeli bežno ogledujete sosesko, na dvorišču ene izmed hiš prej ali slej opazite nenavadno veliko srebrno skulpturo, ki hitro vzbudi radovednost opazovalca in poraja precej vprašanj. Pozvonili smo pri vratih lastnika te hiše ter ga prosili za pogovor in pojasnila o tem nevsakdanjem velikanskem okrasu domačega dvorišča. Erik Krajnc je moški, ki šteje nekaj čez štirideset let. V pogovoru pove, da je tekom življenja opravljal službe na vseh možnih rokodelskih področjih, od zidarskih del, električnih napeljav, strojništva, vodovoda … Ravno smo ga ulovili pri delu, a nas je prijazno povabil na ogled svojega projekta. Bil je pripravljen odgovoriti na vsako vprašanje, ki se je porajalo, kot bi razlagal o receptu za domačo zelenjavno juho. Kaj gradite tukaj na vašem vrtu? »To je štirinamensko plovilo – hiša, barka, helikopter, avion.« Kako ste prišli do ideje za izgradnjo takšnega plovila? »Idejo in načrt nosim v gla­ vi že od rosne mladosti, od leta 1976. In ker me nihče ni sprejel s to idejo, sem gradnjo začel sam. Moji pokojni starši so me podpi­ rali, oče mi je celo svetoval mon­ tažo štirih rotorjev na streho.« Kje dobite materiale? »Vse kupim sam.« Ste si poiskali kakšne sponzorje za uresničitev vaše vizije? »Ne, nimam nobenih spon­ zorjev. Vesel bi bil kakšne mate­ rialne pomoči, ampak ne bi želel, da se potem 'usedejo' na projekt. To plovilo bova s sestro najprej uporabljala kot hišo, potem kot barko, helikopter … Vse skupaj gre zelo postopoma. Sam sem investitor in zato, da bom projekt lahko končal, bom moral prodati svojo hišo, da bom v plovilo vgra­ dil motorje. Če bom želel poleteti in ne bom mogel opravljati izpita za pilota, bom pilota najel. Zamislil sem si štiri rotorje na strehi, spodaj pa bodo turbine, ki bodo plovilo potiskale, in plovilo bo lahko šlo v zrak.« Od kod pa imate namen prvič poleteti, s svojega dvorišča? »Ne, plovilo je narejeno tako, da se celo razstavi in ga bom transportiral na mesto poleta.« Kaj pa mimoidoči, se kaj ustavljajo in vas sprašujejo, kaj počnete? »Včasih me kdo vpraša. Vsak po svoje si potem razlaga. Vsi mislijo, da je to vesoljska ladja. Ampak ni. V osnovi je to hiša. Večnamenska hiša in plovilo, šti­ ri v enem.« Torej nameravate v hiši bivati s sestro? »Tako je. Po sredini je površi­ na za bivalne prostore. Ob strani Erik Krajnc pa bodo na obeh straneh motorji. V tleh imam loputo, od koder bo mogoč prehod v vodo, skoznjo pa lahko tudi skočiš s padalom, v primeru nevarnosti, ko bomo v zraku. Imam prostor tudi za manj­ ši avto. Spredaj je prostor za pilota in šest sedežev. Plovilo bo v celoti samooskrbno. Na strehi bom imel sončne celice, zbiralnik vode, svo­ jo elektriko, kemijsko stranišče, ki bo proizvajalo plin, tega pa bi lah­ ko uporabil tudi kot gorivo.« Imate kakšen načrt oziroma časovnico, do kdaj bi dokončali ta vaš vizionarski projekt? »Moj načrt je, da bi do leta 2020 kupil parcelo na morju in transportiral plovilo tja. Kako mi bo to uspelo, bomo pa še videli.« Ste bili morda že v navezi s kakšnim pilotom? »Niti ne povsem konkretno. Le malo sem prek interneta komu­ niciral o tem.« In kje bi pluli z vašim večnamenskim plovilom? Samo po Sloveniji ali bi šli kam čez mejo? »Po Evropi bi potoval. Niko­ li še nisem bil na dopustu, zato sem si tudi naredil barko. Šel bi na morje in bi plul tam, kjer bi dobil dovoljenje. To je to.« Iz kakšnih materialov gradite? »Aluminij, stirodur …, lah­ ke materiale uporabljam. Ko bo hiša gotova, bo tehtala približno štiri tone.« Ste kdaj spoznali koga, ki bi delal kaj podobnega? »Ne, jaz imam ta načrt v gla­ vi od malih nog, zato delam vse sam. Tudi klasično hišo sem zgradil sam, ampak me moti, ker je ne morem prestaviti. Zato sem si rekel, da bom naredil nekaj zase in za sestro. Naredil bom hišo, ki jo lahko prestavim, kamor želim. Klasično hišo bom prodal in de­ nar porabil za motorje in opremo plovila, ki bo takšna, kot je v pri­ kolicah in ladjah.« Se vam zdi, da je v takšnih plovilih prihodnost? Da bomo nekoč vsi imeli takšna večnamenska plovila? »Seveda. Saj bi jih že imeli, če bi leta 1976 sprejeli tak program v klasičnih tovarnah avtomobilov. Vendar ga niso sprejeli. Ne vem, zakaj. Niso hoteli. Sam pa hočem, da gredo avtomobili po cesti, po vodi in po zraku – torej, da so tri­ namenski. No, moje vozilo je šti­ rinamensko. Z njim bi lahko šel v 'space' (vesolje, op. p.), ampak bi moral imeti še zaščitno sredstvo, da bi lahko prebil ozon.« Pogled v notranjost razkrije, da je Erik res mojster. Vam kdo v družbi kdaj reče, da je to, kar počnete, nemogoče? »Zelo malo se družim z ljudmi. Večinoma pazim na sestro, s po­ sebnimi potrebami, in se ukvar­ jam s svojim projektom, ki je moj hobi, nekoč pa bo tudi dom. To je moj življenjski načrt: ta štiri­ namenska hiša in še trinamenski avto bom izdelal. Imam pa željo izdelati tudi robota pomočnika.« Že imate načrte za robota? »Kje pa! Mislim, da mi ne bo uspelo, ker bi moral živeti dvesto let, da bi mi vse uspelo (smeh, op. p.)« Ste se povezali s kakšnim podjetjem ali uradno institucijo, ki bi sodelovala pri vašem projektu? Plovilo je precej veliko »Ne, za zdaj ne. Delam sam. Vsakdo lahko pride pogledat in pozneje preizkusit, potem pa naj si vsak izdela sam (smeh, op. p.). Bi sicer želel odpreti veliko pod­ jetje in ga zagnati, da bi izdelal serijsko sto plovil na dan, ampak to je predrago.« Bina Plaznik 60 let polzelskih planincev Polzelski planinci in številni gostje so se v soboto, 1. junija, zbrali v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo in proslavili 60 let delovanja Planinskega društva Polzela. Predsednik PD Polzela Mir­ ko Jegrišnik je na slovesnosti povedal, da so društvo 26. apri­ la 1959 ustanovili ljubitelji gora, med katerimi sta bila tudi še ži­ veča Jože Pur in Jože Kočevar. V nadaljevanju svojega govora pa je med drugim povedal, da so bili planinci zelo aktivni in da so že od začetka veliko delali za izobraževanje kadrov. Začeli so s planinsko šolo in pozneje šolali tudi planinske vodnike, ki so to postali med prvimi v Slo­ veniji. Bili so tudi inštruktorji na tečajih za vodnike, markaci­ ste in planinsko orientacijo. Or­ ganizirali so izlete po Jugoslaviji in po gorah Evrope ter Afrike. Kar 58 let so vodili društvo le štirje predsedniki, in sicer Mar­ jan Čehovin, Stane Štorman, Vili Vybihal in Zoran Štok. Leta 2018 je bilo v društvu 254 čla­ nov, od tega 142 mlajših od 18 let. V društvu imajo zato dobro organizirano delo z mladimi. »Poleg izletov z mladimi pla­ ninci vsako leto organiziramo zimovanje, poletni tabor skupaj s PD Zabukovica in tekmovanje v planinski orientaciji, ki jo or­ ganiziramo v sklopu savinjske lige. Prav v planinski orientaciji dosegamo odlične rezultate in vsako leto posegamo po prvih mestih na državnem prvenstvu in tudi na Balkanu.« Dobro so­ delujejo tudi z osnovno šolo in drugimi društvi, denimo pri organizaciji gorskega teka na Goro Oljko. V sklopu PD Pol­ zela deluje tudi planinska sekci­ ja pri društvu upokojencev, ki je leta 1998 prva v Sloveniji začela izvajati pohode ob polni luni, do danes jih je bilo 256. Planinci PD Polzela skrbijo tudi za planinski dom na Gori Oljki, ki jim je bil dodeljen v upravljanje leta 1961, ko so ga obnovili. Po požaru v zimi 1982/83 so dom ponovno ob­ novili z udarniškim delom in s pomočjo takrat uspešnih tovarn pohištva Garant in To­ varne nogavic Polzela. Takrat je bil dom odprt le ob koncih tedna, za postrežbo so skrbe­ li člani društva. Zdaj ga že več kot desetletje dajejo v najem gostincem, odprt pa je vse leto, vsak dan, razen ponedeljka. V zadnjem desetletju so obnovili kuhinjo, zamenjali okna in del pohištva, obnovili nekaj sob, sa­ O 60-letnici je govoril predsednik Mirko Jegrišnik. nitarije in kopalnice v nadstro­ pju … Veliko dela in vlaganja pa jih še čaka, pri čemer si tudi v prihodnje želijo pomoči Ob­ čine Polzela, ki jim je stala ob strani vse do zdaj. »Zahvaliti se moram tudi župniku Jožetu Ko­ vačcu, ker nam zaupa upravlja­ nje planinskega doma (lastnik doma je namreč v 25 odstotkih tudi cerkev), tako smo povezani v dobrem in slabem – prihod­ kih in odhodkih …« V nadaljevanju sta zbrane na­ govorila župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je predsedniku Mirku Jegrišniku izročil pri­ ložnostno darilo, in podpred­ sednik PZ Slovenije Roman Podnemšek, ki je predsedniku izročil slovesno listino ob vi­ sokem jubileju društva. V na­ daljevanju se je z ustanovnim članom Jožetom Purom in predsednikom Mirkom Jegri­ šnikom pogovarjala voditeljica prireditve Natalija Pilko in sku­ paj so odstirali spomine. Ob koncu so jubilej počasti­ li mladi planinci v spremstvu Tanje Sadnik in harmonikarja Luka Čoterja. Slovesnost so popestrili God­ ba KD Cecilija, ki jo vodi Ga­ šper Smisl, Moški pevski zbor Polzela pod vodstvom Mije No­ vak ter ob klavirski spremljavi Sofije Štih, učenke Glasbene šole Risto Savin Žalec, in har­ monikar Luka Čater. T. T. SAVINJSKE ZGODBE Junij 2019 25 Stoletnica Slavka pronicljivih misli in spomina S temi besedami bi lahko na kratko okarakterizirali najstarejšo krajanko Občine Tabor v Savinjski dolini v njenem stotem letu življenja, ki ga je praznovala v krogu svoje družine, sorodnikov, prijateljev in sosedov prav na svoj stoti rojstni dan v prijetnem ambientu ribnika v Miklavžu pri Taboru. Njeno praznovanje se je za­ čelo z zahvalno sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Jurija v Ta­ boru, ki jo je daroval domači župnik dr. Alojz Pirnat, obred pa je lepšalo petje Dobrovelj­ skih fantov. Svojevrstno prese­ nečenje je pripravilo Društvo upokojencev Tabor, katerega članica je, saj so po obredu v okolici cerkve poskrbeli za pogostitev z žlahtno kapljico in domačimi sladkimi dobro­ tami, slavljenka pa je prejela voščila predsednika taborske­ ga društva upokojencev Mi­ lana Blatnika, članov društva in drugih vaščanov. Čestitke in dobre želje so ji izrekli tudi člani Zveze borcev za vrednote NOB Tabor, v svojem imenu in Občine Tabor pa župan Mar­ ko Semprimožnik, ki je tudi njen sovaščan. Slavka je na­ mreč vsako leto kot najstarejša občanka ob svojem rojstnem dnevu bila deležna obiska žu­ pana in predsednika društva upokojencev. Tokrat mu je kot novemu županu prvič pripadla čast, da jo je lahko pozdravil in ji čestital kot župan ter ji tudi pripravil glasbeno preseneče­ nje. Domačinka Sonja Zupan je, ob spremljavi klavirske har­ monike moža Robija Zupana, z izjemnim občutkom zapela Slavka s predsednikom DU Tabor Milanom Blatnikom in županom Markom Semprimožnikom nekaj Avsenikovih skladb in tako obogatila Slavkino stole­ tnico, ki je v družbi ljudi, ki ji pomenijo največ, bila tako še toliko lepša. Krona vsega pra­ znovanja pa je bila nato še tor­ ta v obliki knjige, ki je na neki način tudi simbolizirala dolgo življenjsko pot slavljenke, ki ni bila lahka, vendar pa je bila tudi lepa in polna nepozabnih doživetij. Z možem krojila in šivala Slavka Leskovšek se je rodi­ la 12. junija 1919 na kmetiji v Kamenčah v zdajšnji Občini Braslovče. Njen oče Jakob je bil krovec, mama Lucija, sicer Taborčanka, pa je gospodinjila. Oba starša sta doživela za tisti čas zelo visoko starost, in sicer 90 oziroma 94 let. Pri Juhar­ tovih, po domače Vrbenovih, se je poleg predzadnje Slav­ ke rodilo še pet otrok: Anton, Vinko, Jakob, Marija in Ivan. Osemletno osnovno in triletno obrtno šolo je Slavka obiskova­ la v Braslovčah, vajeništvo pa je hodila peš opravljat v Ojstri­ ško vas. Pri Marjetki Žibret, v hiši, v kateri danes živijo Vir­ kovi, se je učila za šiviljsko po­ močnico, pozneje pa je postala izučena šivilja. Usoda ji je pri­ peljala naproti soseda Lojzeta Leskovška, ki je bil takrat kro­ jaški pomočnik, nato pa znani krojaški mojster. Ko sta si na robu Ojstriške vasi ustvarila dom, sta bila mentorja mladim šiviljam in krojačem, ki so pri njiju prejemali uporabna zna­ nja. Marsikateri starejši Tabor­ čan se še zdaj spominja, da sta prav Slavka ter Lojze krojila in zašila komu kakšen plašč, mor­ da prve hlače, obleko za birmo, krpala strgane kose, prekrojila staro, a še uporabno blago v novo oblačilo. Poleg tega sta priskočila na pomoč sosedom in prijateljem, ko so na kme­ tijah potrebovali dodaten par rok. Ker ni bilo denarja, se je rado dogodilo, da se je usluga vrnila z uslugo. Druga svetov­ na vojna, v kateri sta oba so­ delovala, je močno spremenila Pisan svet, v poezijo ujet Takšen je bil naslov nepozabnega glasbeno-literarnega večera v preboldski knjižnici, katerega glavni akterji so bili člani družine Drevenšek-Mohorko iz Griž. Mateja Mohorko je doslej v verze stkala številne izvir­ ne pesmi. Pod mentorstvom osnovnošolske učiteljice Vesne Družinec Pilko, ki se je veče­ ra tudi udeležila, se je Mateja že v najstniških letih na enem izmed natečajev uvrstila med štiri najboljše osnovnošolske poete v Sloveniji. Ganljive pe­ smi o svoji družini, presunljive ljubezenske pesmi, razmišlju­ joče pesmi o svetu, preprosta voščila, vse to so obiskovalci lahko slišali v izvrstni interpre­ taciji, ki jo je izvedla skupaj z mamo Alenko in očetom An­ drejem Drevenškom. Nekatere izmed teh pesmi je uglasbila Neja Jelen, ki je dogodek obo­ gatila s kitarskim programom. Večer so zaokrožile slike in fotografije, ki so jih na ogled postavile Katja Škorjanc, Lau­ ra Ličer, Lidija Tamše in vse­ stranska ter osrednja osebnost večera Mateja Mohorko, ki je Glavni akterji dogodka med recitalom kemijska inženirka po izobraz­ bi in umetnica po duši ter dela v družinskem podjetju. Ob tem se še vedno rada ukvarja z risanjem in pisanjem pesmic, vsako leto pa je odgovorna za pripravo novoletne voščilnice, ki je vedno nekaj posebnega. Sicer pa je že štiri leta tudi mama hčerke, kar je v njeno bogato in pestro življenje pri­ neslo veliko novega veselja in obveznosti hkrati. Posebnost razstave, ki bo odprta do 20. julija v času od­ prtosti knjižnice, je v tem, da vsako sliko ali fotografijo bo­ gati kakšna Matejina pesem, ki izžareva tako vsebino slike kot njeno tekočo pesniško rimo, ki dela njene verze še lepše. Njen prvi vzornik je bil Prešeren, v gimnaziji pa je odkrila Menar­ ta in vse Pesmi štirih, med ka­ terimi pa ji je Menart še vedno najljubši. Kot pravi, ji lepo te­ koči verzi in dobra rima največ pomenijo. Med njenimi trenu­ tnimi cilji pa je knjiga z njeno izbrano poezijo, ki naj bi izšla do konca leta. D. Naraglav S skupne slovesnosti ob stoletnici njuno življenje, Lojzeta pa je za vse življenje zaznamovala z boleznijo. Leta so ji tako mine­ vala ob možu, hčerki Marti in sinu Marjanu, v krojaški delav­ nici, na vrtu in polju. Slavka živa enciklopedija Tabora Slavka je pronicljivih mi­ sli in prava živa enciklopedija krajevnih prelomnic. Spomi­ nja se, kdo je v vasi prvi imel kolo, kdaj se je skozi vas pri­ peljal kakšen avtomobil, kako so bile videti naše ceste, ko so bile le prašen makadam, kje so prvi imeli televizijo, kjer se je za ogled programa zbralo skoraj pol vasi, vodovod je kar naenkrat bil v vsaki hiši. Pravi tehnološki vrhunec je pomeni­ la napeljava telefonskega pri­ ključka, še bolj zanimivi so bili vedno manjši fotoaparati, ki se danes skrivajo kar na mobil­ nem telefonu. Gospodinjenje so zelo olajšali pralni stroji, za udobje je poskrbela central­ na kurjava. Mnogo stvari se je spremenilo v zadnjih stotih letih, Slavka pa je vsemu temu bila priča. Kljub drugim časom sama še vedno prisega na pristnost in tople človeške odnose, zato ji veliko pomenita pozdrav in kakšen klepet. V hiši, ki si jo je nekoč z možem izbrala za svoj dom, danes živi s sinom in njegovo družino. Ob palici ali drugi opori se še vedno poda na kratek sprehod. Pozornost namenja tudi dnevnim infor­ macijam s področja politike, športa in kulture, možgane pa si bistri tudi s križankami in časopisjem. V veliko veselje so ji tri vnukinje ter pravnukinja in pravnuk, ki so tudi ob nje­ nem stoletnem jubileju z ve­ seljem bili ob njej in z njo tudi nazdravili. D. Naraglav Redke genetske bolezni Poseben dan so sredi junija v Medobčinski splošni knjižnici Žalec posvetili bolnikom z redkimi boleznimi v Sloveniji, ki so večinoma genetskega izvora. Vsako leto jih v Sloveniji obravnavajo okoli dva tisoč. Prepoznavanje redkih bolezni je dolgotrajno, zdravljenje pa pogosto težko dostopno. Po merilih Evropske unije velja za redko bolezen tista, pri kateri je na deset tisoč ljudi največ pet obolelih. Na svetu je od pet do osem tisoč vrst redkih bolezni, za katerimi boleha od šest do osem odstotkov vse populacije. Na predstavitvi v žalski knji­ žnici o dveh redkih bolezni so bili Nataša Privošnik in njena hči Liza iz Šempetra ter Ma­ teja Lobenwein z možem in hčerko Leo s Ptuja, hči Pia, ki ima redko bolezen, pa je osta­ la doma. Liza je bila rojena z zajčjo ustnico oziroma volčjim žrelom, Pia pa ima še redkejšo bolezen, in sicer Charcot Ma­ rie Tooth (CMT). Liza je pre­ stala petnajst maksilofacialnih operacij, da so ji uredili usta in nos. Pia pa sodeluje v raziska­ vi njene bolezni na eni izmed ameriških klinik. Za zdaj ji laj­ šajo težave pri hoji in gibanju rok s posebnimi terapijami. Na ganljivem večeru, ki sta ga vodili Irena Štusej iz knjižnice Članici družine Privošnik in Lobenwein z Nastijo Močnik in Ireno Štusej in vodja programa kultura Na­ stija Močnik iz ZKŠT Žalec, so obiskovalci spoznali njihovo soočanje z boleznijo in spre­ membe v družini, ki jih redka bolezen prinese. Obe mamici deklic sta ustanovili društvi za zbiranje sredstev, namenje­ nih zdravljenju: Lizin sklad je pomagal Lizi in še nekaterim drugim, društvo CMT pa po­ maga Pii. Lizino zdravljenje je končano, za Pio pa za zdaj še ni dokončne prognoze, a upajo na ozdravitev. Na veče­ ru so obiskovalci slišali, zakaj je prepoznavanje redkih bole­ zni tako dolgo, kje se zatakne, da zavarovalnica večinoma ne krije zdravljenja doma ali v tu­ jini, kakšen je odnos do redkih bolezni doma in v tujini. Gan­ ljiva je bila izpoved Lee, Piine sestre, ki je govorila o tem, kako se je soočala s sestrino boleznijo, z bolečino staršev ob spoznanju, da je v družini bolan otrok. Presenetila je tudi Liza, ko je povedala, da svoje življenje razvija v sodelovanju s tistimi, ki raziskujejo bolezni in nudijo pomoč. Ob zaključku je bila pred­ stavljena slikanica Neučakana jablana, ki jo je napisala Pia, ilustrirala pa Lea. Zgodba, ki je nastala kot domača naloga, je presenetljivo in nepričako­ vano tudi priročnik o sooča­ nju z drugačnostjo. Obisko­ valci so lahko slikanico kupili, izkupiček pa je namenjen po­ novnemu potovanju družine Lobenwein na ameriško kli­ niko. D. Naraglav 26 NAŠA DEDIŠČINA Junij 2019 Zgodilo se je tistega junija … Junijske številke Savinjskega občana, Savinjčana in Utripa Savinjske doline so bile vse prej kot počitniške, veliko so obetale, a čas je prinesel različno realizacijo v praksi. • Savinjski občan, junij 1979 • Prva stran junijske številke Savinjskega občana izpred 40 let je pričevalec dejstva, da je bil občinski praznik nekoč velike Občine Žalec 7. julij, kar je potrdila občinska skupščina leta 1959. Praznovanje je bilo vsako leto v drugem kraju in pred štirimi desetletji je bilo na Gomilskem. Na naslovnici je bila tudi novička o začetku zemeljskih del za žalsko obvoznico. Ob tem je predsednik takratne skupščine Občine Žalec Vlado Gorišek dejal, da je bilo v zvezi z obvoz­ nico nekaj hude krvi pa tudi podtikanj. V Šempetru pa so junija 1979, petnajsto leto od prve najdbe antičnih izkopanin, odprli vzhodni del Antičnega parka. Pred­ sednik TD Šempeter Ivo Kuhar je ob tem povedal, da so s tem pridobili veliko. Zanimiva pa je vzporednica podatkov o obi­ sku. V Jami Pekel so v letu 1978 zabeležili rekorden obisk an­ tičnega parka, ki si ga je ogledalo 27.000 turistov, jamo Pekel pa 16.000 obiskovalcev. Leta 2018 jih je Jamo Pekel obiskalo 15.300, antični park pa nekaj vek kot 8 tisoč. »Škoda le, da Šempeter še vedno nima že več let pričakovanega gostinskega objekta, takšnega, ki bi imel dovolj velike kapacitete, da bi v njem postregli vsem gostom, ki pri nas iščejo bodisi prenoči­ šča bodisi druge gostinske storitve,« so še zapisali na 6. strani junijskega Savinjskega občana iz leta 1979. No, tudi po 40 letih Rimska nekropola še marsičesa nima. Utripov spomin sega v marec pred petimi leti, ko je Občina Žalec v Šempetru pompo­ zno predstavila projekt ambiciozne prenove Rimske nekropole. Projekt je sicer izbrala na razpisu leta 2012, dve leti kaneje pa so predstavili projekt z ocenjeno vrednostjo 5,5 milijona evrov, pri čemer bi za prvo fazo potrebovali 2 milijona evrov, katerih večino nepovratnih sredstev si je takrat občina obetala iz jav­ nega razpisa za sofinanciranje projektov programa Norveškega finančnega mehanizma za obdobje 2009–2014. Projekt vklju­ čuje prenovo vzhodnega in zahodnega dela parka, ureditev po­ vezovalne poti med njima, ureditev vstopne točke s parkirišči, dostopi, trgovino s spominki, turistično pisarno, idr. Po petih letih od projekta ni kaj veliko. Savinjčan, junij 1994 • • • Na strani 2 je objavljen kratek pogovor z županom takrat velike Občine Žalec Milanom Dobnikom o majskem referendumu za ali proti ustanovitvi petih novih občin poleg žalske. Razen v Ta­ boru so bili udeleženci referenduma proti razdelitvi. Udeležba pa je bila zelo visoka. Od 52 % v Žalcu do 87 % na Gomilskem. Savinjčan je na str. 5 poročal, da je bila Mlekarna Hmezad Ce­ leia prodana kmetijskim zadrugam iz Celjske in Koroške re­ gije (23 zadrug). Mlekarno je kot del družbenega premoženja prodajal Sklad RS za razvoj, na razpis so prispele tri ponudbe, dva sklada sta ponudila višjo ceno, vendar so imele zadruge predkupno pravico. Danes lahko rečemo samo – zares pame­ tna odločitev! Ob tem je na strani 9 tudi predstavitev Štefana Freceta, muzi­ kanta in podjetnika iz Liboj, ki je uresničil svojo željo in kot »David proti Galjotu« uspel ter kot prvi v Sloveniji še po ju­ goslovanskem »Markovičevem zakonu« odprl svoj bencinski servis. Savinjčan, junij 1996 • Na strani 3 je predstavljen projekt, ki ga je imel še danes precej skrivnostni Andreas Savodnik (Celjan, ki je živel v tujini) z No­ vim Kloštrom, ki naj bi postal poslovni, rekreacijski in kulturni objekt. Ker kupnina ni bila nakazana, je Novi Klošter ostal v lasti Občine Žalec, po delitveni bilanci po letu 1999 pripadel Občini Polzela, ki ga je prodala zavodu Tromostovje. Vendarle je danes dobršen del notranjosti objekta lepo obnovljen. Savinjski občan, junij 1979, str. 1 • V Žalcu je bilo Srečanje športnikov pobratenih Občin Ža­ lec, Varaždin, Kruševac, Travnik, Kumanovo, Trogir, Bačka Palanka in Sežane, so zapisali na 2. strani. Nekatera pobra­ timstva neguje Občina Žalec, sicer v bolj turistični obliki, še danes. Udeležence srečanja je sprejel in pozdravil predsednik takratnega izvršnega sveta Občine Žalec Jože Jan, in sicer na razgledni terasi stolpnice Hmezada, torej na tisti razgledni terasi, ki jo zdaj skupaj z lastnikom že nekaj časa omenjajo kot potencial za novo turistično ponudbo, čeprav so menda ugotovili, da je tobogan iz na natečaju izbrane idejne rešitve prezahteven in tudi konstrukcijsko neizvedljiv projekt. Torej ne bo nič z našo vzporednico na športnem področju z do­ godkom izpred štiridesetih let. Smo pa o srečanju športnikov pisali tudi v Savinjskem občanu junija 1989. Savinjski občan, junij 1979, str. 6 Savinjski občan, junij 1984 • V glavi naslovnice takratne izdaje časopisa so vabili na takrat zelo obiskano in daleč okoli zaželeno obliko zabave, Žalsko noč, 30. maja, nanjo pa so vabila dekleta na fotografiji spodaj. Dekleta so sicer danes starejša za 35 let, a obrazi so znani. Savinjčan, junij 1996, str. 3 • • Na isti strani naslov: Končno zasebne lekarne. Občina Žalec je podpisala prve tri koncesijske pogodbe za lekarne v Prebol­ du, na Polzeli in na Vranskem. V anketi je Savinjčan spraševal občane: Stavke da ali ne? Bilo je namreč leto stavk. Ne poslednje. Na strani 10 pa je Savinj­ čan poročal oziroma organiziral okroglo mizo o gospodar­ stvu. Sogovorniki so med drugim ugotavljali, da ima lokalna skupnost zelo malo vpliva na razvoj gospodarstva. Savinjčan, junij 1998 • Savinjski občan, junij 1984, str. 1 • Savinjski občan, junij 1979, str. 2 • Zato pa je stalnica skozi leta bazen v Preboldu. Junijska osve­ žitev izpred desetletij je aktualna še danes, čeprav jo upravlja samostojna Občina Prebold. Zanimivo je, da so takrat v zapi­ su posebej izpostavili, da je voda čista in ima 24 stopinj, danes pa nas bolj zanima, ali je ob njej tudi kaj gostinske ponudbe. A veselje otrok ob vodnih radostih ostaja bolj ali manj enako. To pa je tudi ena izmed tistih redkih radosti, ki ne dopušča uporabe pametnih telefonov, vsaj ne pod vodo. • V Arji vasi pa je začela takrat poskusno obratovati nova re­ gijska mlekarna, danes znana kot Mlekarna Celeia. so takrat zapisali v Savinjskem občanu na naslovnici in podrobneje na 6. strani. Nova mlekarna je z opremo vred stala blizu 900 milijonov dinarjev. Čeprav je bila naložba domena združe­ nih sovlagateljev, je njen levji delež prispeval SOZD Hmezad Žalec. Nova mlekarna je začela predelovati konzumno mleko in razne vrste jogurtov, v perspektivi pa omenjajo možnosti proizvodnje še drugih, višje ovrednotenih mlečnih proizvo­ dov. Mlekarna se je v teh 35 letih še razširila in modernizirala, zabeležila še več kot tisto, kar so takrat napovedali. Na naslovnici pa je takrat Savinjski občan zabeležil še eno pozitivno gospodarsko novico. V podjetju Sip Šempeter so ob tridesetletnici položili temeljni kamen za novo tovarno mehanskega razreza. Takrat je bilo v tem podjetju 1300 za­ poslenih. Da bi ministri vsakokratnih vlad pogosto obiskovali Spodnjo Savinjsko dolino, ni mogoče reči. Zato je Savinjčan junija 1998 še toliko bolj poudarjeno na 1. strani poročal o obisku ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smer­ kola. Ena izmed osrednjih tem pogovorov je bil status Inšti­ tuta za hmeljarstvo in pivovarstvo in ministrov predlog, da se združi s Kmetijskim inštitutom Slovenije. Glede na to, da inštitut v Žalcu še vedno deluje kot ena izjemno redkih znan­ stvenoraziskovalnih institucij zunaj Ljubljane ali Maribora, je jasno, da minister ni bil uspešen s svojim predlogom. Je pa res, da se mora inštitut ves čas svoje samostojnosti hudo boriti za finančna sredstva. Savinjski občan, junij 1989 • • Savinjski občan, junij 1979, str. 3 Tudi pred tridesetimi leti so bili v dolini uspešni odbojkarji. Takrat so republiški prvaki postali braslovški starejši dečki in to prav na finalnem turnirju, ki so ga gostili v telovadnici OŠ Braslovče. Takratna Občinska čebelarska zveza Žalec je objavila vabilo za svoje člane na jubilejno proslavo 80-letnice, ki so jo pri­ pravili za 2. julija na Rinki nad Gotovljami. Letos so savinjski čebelarji že junija opravili s 110-letnico. Savinjčan, junij 1998, str. 1 • Občino pa je v istem obdobju obiskal tudi takratni minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop. Poleg stran­ karskih pogovorov (LDS) je obiskal tudi institucije s svojega delovnega področja in se srečal z gospodarstveniki, poroča Savinjčan na strani 3. Govoril je med drugim o ohranitvi de­ lovnih mest ... K. R. in L. K. 50 let paraplegikov in tetraplegikov Najboljši srednješolski pesnik leta S srečanja v Šporni dvorani Vransko Preboldčan Aljaž Primožič je v tem šolskem letu zaključil tretji letnik na Gimnaziji Celje – Center. Dozdajšnjim uspehom je dodal še enega – s svojo pesmijo Moje stanovanje je osvojil prvo nagrado oziroma Župančičevo frulico, ki je eno izmed najstarejših mladinskih literarnih tekmovanj v Sloveniji. Župančičeva frulica ima 29-letno tradicijo, vključuje pa mlade literarne ustvarjalce in umetnike govorjene bese­ de iz več kot sto slovenskih in zamejskih šol. Zaključno srečanje osnovnošolskih in srednješolskih pesnikov ter osnovnošolskih deklamatorjev poteka vsako leto sredi juni­ ja v Župančičevi Beli krajini. Letošnje je bilo 11. junija v Kulturnem domu Črnomelj in med petimi finalisti v kate­ goriji srednje šole sta bila tudi dva celjska srednješolca – Nika Gradišek s I. gimnazije v Celju in Aljaž Primožič z Gimnazi­ je Celje – Center (GCC), ki je tudi zamagal v kategoriji naj­ boljši slovenski srednješolski pesnik. Kot so ponosno zapisali v njegovi zdajšnji šoli – Gim­ naziji Celje – Center, se lah­ ko Aljaž Primožič pohvali z izjemnim pesniškim opusom ter objavami v uglednih lite­ rarnih revijah, na GCC pa je tudi eden izmed najaktivnejših dijakov na področju literature, Paraplegiki in tetraplegiki iz vseh devetih pokrajinskih društev Zveze paraplegikov Slovenije so se ob 50-letnici organizacije zbrali na vseslovenskem srečanju na Vranskem. Člani, svojci in sodelavci so se lahko v cerkvi svetega Mihaela najprej udeležili svete maše, ki jo je daroval ljubljanski škof msgr. dr. Franc Šuštar, nato pa so se družili v večnamenski dvorani Vrana. Predsednik zveze Dane Ka­ stelic je v pozdravnem nago­ voru med drugim poudaril: »Naša organizacija je ena iz­ med najustvarjalnejših in uspe­ šnih reprezentativnih invalid­ skih organizacij v Sloveniji in paraplegiki imamo v razvojni strategiji invalidskega varstva uspešno in zgledno prakso, ki jo skupaj z devetimi lokalnimi društvi uresničujemo na dr­ žavni in lokalni ravni.« Nanizal je še vrsto naložb in dosežkov, ki pa ne bi bili tako vidni brez Fundacije invalidskih in hu­ manitarnih organizacij. Zatem smo številni udeleženci sreča­ nja prisluhnili slavnostnemu govorniku, podpredsedniku Državnega sveta Matjažu Šva­ ganu, in županu Občine Vran­ sko Francu Sušniku, ki nam je ob tej priložnosti predstavil pomembnejše dejavnosti in znamenitosti občine – od sa­ kralnih objektov, muzeja moto­ ciklov, gasilske zbirke, gostin­ ske ponudbe do Centra varne vožnje. Petdeset let je jubilej, ko so se s priznanji zahvalili najzaslu­ žnejšim članom, sodelavcem in ustanovam. Vseslovensko srečanje sta s plesno točko popestrila ple­ salec na invalidskem vozičku Nino Batagelj in soplesalka Sara Štirn, obogatila pa plesna skupina Folklornega društva Vransko. Prijetno pa je prese­ netil tokratni moderator pri­ reditve, paraplegik in stand up komik Aleš Sečnik. T. T. Nagradna križanka »BEAUTY BY KATKA« 27 Junij 2019 NAGRADNA KRIŽANKA / PO DOLINI gledališča in kratkega filma. Je aktivni član skupine Sl(j) emerčine, ki pod mentorskim vodstvom Kristiana Koželja pripravlja različne literarne in ustvarjalne projekte ter so­ deluje pri pesniškem festivalu Izrekanja in vsakomesečnih pesniških večerih v Celju. Kot režiser se je v preteklih treh le­ tih podpisal pod tri produkcije – Zajčevo Jagababo, Wildo­ vo Salomo in Trpljenje mlade Hane Katje Gorečan. Zadnja je na državnih Vizijah prejela zlato priznanje. Je tudi pobu­ dnik dokumentarne gledališke skupine na GCC, ki prvo pre­ miero napoveduje za letošnjo jesen. Njegovo kratko dramsko besedilo na temo intime je bilo letos bralno uprizorjeno tudi v ljubljanski Drami (Mlada Dra­ ma – natečaj Najst). Aljaž je tudi odgovorni urednik literar­ ne revije GCC Podstrešje. K. R. foto: GCC Aljaž Primožič ob prejemu Župančičeve frulice Rešitev križanke, objavljene v majski številki Utripa Savinjske doline: SLADOLEDI-BRGLEZ-ZA-SLASTNE-DNI. Izžrebani nagrajenci: 1. Mirko Leskovšek, Galicija 22 a, Žalec; 2. Marija Mraz, Marija Reka 13 a, Prebold; 3. Amalija Rojc, Dolenja vas 168, Prebold. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Pokrovitelj križanke v tej številki pa je Nega obraza in svetovanje Katja Škoflek Kumer, s. p., Zalog pri Šempetru 20, Šempeter v Savinjski dolini. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15. 8. 2019. 28 ŽIVIMO Z ZEMLJO Junij 2019 Savinjski vinogradniki praznovali Visoka jubileja čebelarjev Ob Prazniku vina, ki so ga člani Društva savinjskih vinogradnikov pripravili v dvorani KUD Svoboda v Grižah 24. maja, so ob vodeni degustaciji specialistke za vinogradništvo in vinarstvo Tadeje Vodovnik Plevnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor ponudili v pokušino 15 odličnih vin. Udeležence je pozdravil podžupan Marjan Vodeb, ki je čestital članom društva za ves trud, ki prinaša tudi uspehe pri pridelavi vina in prepoznavno­ sti naših vinogradnikov. Pred­ sednik društva Silvo Marič pa je poudaril, da so kljub nena­ klonjeni letini pridelali odlična vina, ki dosegajo visoke ocene, in to ne samo na društvenem ocenjevanju, ampak tudi na ocenjevanju letnika vinorodne dežele Podravje v Mariboru. Zlate diplome na društvenem ocenjevanju so prejeli: Leopold V petek, 20. junija, so se v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu zbrali čebelarji iz Slovenije in zamejstva, da bi skupaj zaznamovali 50-letnico Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline (ČZSSD) in 110-letnico organiziranega čebelarjenja v Spodnji Savinjski dolini. Slovesni dogodek je potekal v soorganizaciji Občine Ža­ lec, ZKŠT Žalec in Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doli­ ne (ČZSSD). V uvodnem na­ govoru je predsednik ČZSSD Žiga Grm izpostavil pomen povezovanja med društvi, širjenja znanja o čebelarstvu in pomenu čebel za življenje ljudi. Podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb je opozoril na pomen medsebojnega sodelo­ vanja in zaželel vsem čebelar­ jem dobro letino. Slavnostni govornik, podpredsednik Če­ belarske zveze Slovenije (ČZS) Janez Vencelj, pa je čestital jubilantom in poudaril vlogo ČZS pri razglasitvi 20. maja kot svetovnega dneva čebel. Ob tej priložnosti je ČZS odli­ koval Čebelarsko zvezo Spo­ dnje Savinjske doline z redom za zasluge Antona Janše tretje stopnje. O zgodovini čebelar­ stva v Spodnji Savinjski dolini je na slovesnosti spregovori­ la vodja programa in tajnica ČZSSD dr. Nevenka Cukjati. Predsednik ČZSSD Žiga Grm in medena kraljica Slo­ venije Valentina Marinič sta na slovesnosti podelila zahva­ le posameznikom in organi­ zacijam za dolgoletno delova­ nje na področju čebelarstva. Zahvale so prejeli: Boltežar Vasle (ČD Šempeter), Pavel Rozman (ČD Šempeter), Ivan Turnšek (ČD Polzela), Jani Puckmeister (ČD Polzela), OŠ Griže, OŠ Šempeter, Čebelar­ ski muzej Antona Pepela (ČD Tabor), župnik Župnije Griže Jožef Planinc, župnik Župnije Prebold Damjan Ratajc. Slav­ nostni dogodek so popestrile oljne slike ljubiteljskih slikar­ jev z območja Savinjske doli­ ne, razstavljene v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Sledilo je druženje z izmenja­ vo izkušenj ob medenih do­ brotah. V programu so nastopili Sa­ vinjski rogisti, praporščaki z več kot dvajsetimi prapori iz čebelarskih društev in zvez iz Slovenije in tujine, Komorni moški pevski zbor ČZS pod vodstvom Aleša Sedušaka ob spremljavi citrarke Eve Med­ ved Grabljevec, otroci pev­ skega zbora OŠ Griže pod vodstvom Brigite Lesjak, ple­ sni krožek OŠ Griže pod vod­ S Praznika vina v Grižah. Drame za beli pinot, Blaž Hor­ vatič za belo zvrst, Ivan Zago­ žen za belo zvrst, Rudi Trobiš za beli pinot, Dani Pfeifer za rdečo zvrst, Dušan Mastnak za belo zvrst in kerner, Emil Med­ vešček za laški rizling in rumeni muškat, Vili Vengust za modro frankinjo letnik 2018 in modro frankinjo letnik 2017, Krašev­ čevi za šardone, renski rizling in rumeni muškat, Silvo Marič za šardone in penini letnik 2016 ter 2017 in Mirko Krašovec za modro frankinjo, šardone, ker­ ner in sovinjon. Prireditev je povezoval Jan Podbrežnik, vinske napitni­ ce pa so preigravali Andraški godci. Vsi skupaj so poskrbeli za nadvse prijeten večer. T. Tavčar Dan odprtih vrat čebelarjev Na letošnjem dnevu odprtih vrat so čebelarji Čebelarskega društva Prebold predstavili svoje delo, opremo za čebelarjenje, čebelje pridelke in vse, kar je povezano s čebelarjenjem in čebelami. Medse pa so povabili tudi zeliščarsko sekcijo Društva upokojencev Prebold, ki je predstavila svoje delo in zelišča ter njihovo uporabo. Dogodek, ki ga je povezo­ val Gašper Hriberšek, so za­ čeli s kulturnim programom v izvedbi otrok preboldskega vrtca. Zbrane je pred tem na­ govoril predsednik Čebelar­ skega društva Prebold Branko Valenčak in ob tem na kratko predstavil društveno delovanje Predsednik društva Branko Valenčak med razlago načina točenja medu in bližnjo se 120-letnico savinj­ skega čebelarstva. Tudi tokrat v ponudbi dneva ni manjkalo ra­ znih dobrot, ki so jih napekle žene čebelarjev, in raznih če­ belarskih napitkov, od mede­ nega vina do medenega žganja, likerja in še česa. D.N. Kmečka poslopja na natečaju V petek, 31. maja, sta v avli Doma II. slovenskega tabora potekala odprtje in podelitev priznanj mednarodnega likovnega natečaja »Kmečko poslopje«, ki ga je organizirala učiteljica I. OŠ Žalec, POŠ Ponikva pri Žalcu, Milena Pižorn. Mednarodni likovni natečaj je potekal od februarja pa vse do konca aprila letos. Ustvarja­ li so učenci osnovnih šol doma in po svetu. Na natečaj so pri­ spele slike iz skoraj petdesetih šol iz vse Slovenije, iz tujine pa so prispela likovna dela iz Švi­ ce, Grčije, Bolgarije, Indije in Indonezije. Nagrajence in njihove men­ torje so počastili s kratkim kulturnim programom, ki je potekal v avli Doma II. sloven­ skega tabora Žalec, izvedli pa so ga učenci POŠ Ponikva pri Žalcu. Podelitev priznanj je vo­ dila Urška Jeršič, priznanja pa sta podelili Metoda Blagotin­ šek Turk, podravnateljica I. OŠ Žalec, in Milena Pižorn. Priznanja so dobili tudi učenci iz POŠ Ponikva in POŠ Gotovlje. Razstava vseh nagra­ jenih del in tudi drugih, naj­ boljših, ki jih je določilo ostro oko strokovne komisije, je kra­ sila avlo Doma II. slovenskega tabora do 21. junija. T. Tavčar SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. S podelitve priznanj ob odprtju razstave Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Podpredsednik ČZS Janez Vencelj podeljuje red za zasluge Antona Janše tretje stopnje predsedniku ČZSSD Žigi Grmu. Nastop plesnega krožka OŠ Griže stvom Mateje Hleb in pevci otroškega pevskega zbora OŠ Šempeter pod vodstvom Ka­ tje Florjančič in ob klavirski spremljavi Fie Selič. T. Tavčar Ustanovni občni zbor Čebelarske podružnice za Savinjsko do­ lino je bil leta 1909 v prostorih OŠ Griže. Prvi predsednik je bil Ludvik Černej, odbornika pa sta bila Alojz Jurhar in Pankrac Poteko, oba kmeta in čebelarja iz Griž. Že takoj je bilo včlanje­ nih 36 čebelarjev, pozneje se je njihovo število še povečalo. 11. novembra 1969 je bila, na pobudo koordinacijskega odbora Ža­ lec, ustanovljena Zveza čebelarskih družin Občine Žalec. Leta 1971 je bil za predsednika Zveze čebelarskih družin Občine Ža­ lec imenovan Anton Rozman, ki je to organizacijo vodil skoraj trideset let. Po navodilih Zveze čebelarskih društev Slovenije so se čebelarske družine preimenovale v čebelarska društva in tudi Zveza čebelarskih družin se je preimenovala v Zvezo čebelarskih društev Občine Žalec. Ob reorganizaciji občinske samouprave, po kateri je iz Občine Žalec leta 1998 nastalo več občin, se je Zveza čebelarskih društev Občine Žalec na občnem zboru 13. marca 1999 preimenovala v Zvezo čebelarskih dru­ štev Spodnje Savinjske doline, ki šteje osem društev. Ta pa se je leta 1999 preimenovala v Čebelarsko zvezo Spodnje Savinjske doline. BEER GARDEN PIVSKI VRT sobota, 3. 8. 2019, od 16.00 dalje, pri fontani piv - mali pivovarji s pestro ponudbo piv - "Kuhna pri fontani" Akustični nastop: Ana in Jernej INFORMACIJE / PO DOLINI Pod Reško planino veselo živimo Prireditev z zgornjim naslovom v Mariji Reki pri planinskem domu PD Prebold je bila letos že 23. po vrsti. Letos je bila skrbno usmerjena na otroke v popoldanskem delu in starejše obiskovalce v večernem delu. Popoldne so se mlajši obi­ skovalci brezplačno zabavali na številnih igralih in delavnicah, se družili s čarodejem, poslu­ šali glasbene nastope in skupaj s starši tekmovali v zanimivih igrah. Med sabo se je pomerilo kar 12 ekip (ekipo sta sestavljala otrok in odrasla oseba), organi­ zator Kulturno društvo Marija Reka pa je poskrbel za odlične nagrade za prve tri uvrščene. Člana zmagovalne ekipe sta poskrbela, da bo celotna dru­ žina lahko preživela podaljšan konec tedna na Rogli, drugou­ vrščena družina v planinskem domu Pod reško planino, tretje­ uvrščeni pa so prejeli bogat pa­ ket ročnih izdelkov domačinke Janje Tratnik. 29 Migrantski film tudi v Žalcu Z glasbo so popoldansko dogajanje popestrili številni nastopi mladih glasbenikov V večernem času pa so na odru v Mariji Reki nastopile štiri pevske skupine, domačini Reški slavčki in Reški bend ter gostujoče skupine iz Kultur­ nega društva Antona Schwaba Prebold, moški pevski zbor Prebold in vokalna skupina Glas srca. Organizatorji so že lani povabili na oder stand up komike in na podlagi pretekle­ ga uspeha to letos tudi ponovi­ li. Kot osrednji gost je nastopil stand up komik Željko Čakare­ vić - Željkić, znan tudi kot Že­ ljudin z Radia Center, ki je po­ šteno nasmejal obiskovalce. Za konec večera pa je poskrbela domača glasbena skupina Reški trio. Spremenjena zasnova prire­ ditve je navdušila in v Marijo Reko privabila številne obisko­ valce. D. N. Že dvajseta hoja za življenje Po uvodnem delu prireditve je sledil prvi tek – hoja okrog stadiona. V petek, 14. junija, je popoldne na stadionu v Žalcu potekala jubilejna 20. prireditev Tek – hoja za življenje, za bolnike z rakom in zdrave. Organizator je Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s predsednico Viktorijo Rehar na čelu. Častna pokrovitelja sta tudi tokrat bila evropski poslanec Lojze Peterle, ki zaključuje svoj mandat, in župan Občine Žalec Janko Kos. Nepogrešljiv pri prireditvi pa je predsednik Zdravniškega društva Celje Igor Praznik, ki skrbi tudi za prvo pomoč. Tek – hoja za življenje je ce­ lodnevna prireditev, ki se je začela že z gibalno športnimi dejavnostmi I. OŠ Žalec, Vrt­ cev Žalec in vadbo športnikov. Jedro prireditve pa je popol­ danska slovesnost s kulturnim programom in tekom – hojo okrog stadiona, ki ga ponovijo tudi ob koncu prireditve. Na prireditvi, ki jo je pove­ zoval vsakoletni moderator Toni Rehar, so udeležence pozdravili župan Občine Ža­ Junij 2019 lec Janko Kos, predsednica društva organizatorja Vik­ torija Rehar, Igor Praznik in dolgoletna predsednica Dru­ štva onkoloških bolnikov Ma­ rija Pirc Vegel. Moderator pa je prebral poslanico Lojzeta Peterleta, ki se tokrat zaradi službenih obveznosti dogod­ ka ni mogel udeležiti. Slove­ snost so obogatili otroci Vrtca Žalec. Za njimi so se zvrstili še številni drugi nastopi učen­ cev: I. OŠ Žalec, mažoretk KD Liboje, učencev OŠ Griže, di­ jakov Srednje zdravstvene šole Celje, OŠ Petrovče. Ob skle­ pnem teku so spominsko priž­ gali svečke za tiste, ki so odšli. Udeleženci so si med pri­ reditvijo lahko izmerili krvni tlak, sladkor v krvi, indeks telesne mase in obseg pasu, ki so pomembni kazalci sta­ nja organizma za preprečeva­ nje srčno-žilnih, sladkorne in drugih bolezni ter raka. Na voljo jim je bilo tudi svetova­ nje o zdravem načinu življenja in krepitvi promocije zdravja, razvijanja in skupnega sodelo­ vanja. D. Naraglav Ibrahim Kasabi je pripravil sirijsko pogostitev V Hiši Sadeži družbe so sredi junija že tretje leto gostili Festival migrantskega filma, ki sicer v Sloveniji poteka desetič. To je eden izmed pomemb­ nejših programov Slovenske filantropije, je povedala dr. Bar­ bara Lužar, vodja Hiše Sadeži družbe Žalec. Za obiskovalce so pripravili projekcijo štirih filmov, in sicer: The European Dream – Serbia from the Edge of Sanity, Fatimah, 2nd class in Ali. Namen dogodka je, da ljudi seznanijo z begunsko tematiko, da se v družbi o tem pogovar­ jamo, si razširimo obzorja in postanemo strpni. Kot vsako leto je po projekciji filmov sle­ dila pogostitev, ki jo je pripravil Ibrahim Kasabi iz Sirije, ki ima migrantsko izkušnjo. V Mari­ boru živi že nekaj let, njegova družina ima restavracijo, zato so pripravili nekaj svojih tipič­ nih jedi, da bi tako približali svojo kulturo Slovencem. Ibrahim je živel v nekdaj ču­ dovitem mestu Alep, v Siriji. Po hudih nemirih je od mesta ostalo bore malo. Z družino ga je pred več kot štirimi leti bil primoran zapustiti. Pravi, da je zelo težko zapustiti svojo državo. V Sloveniji mu je všeč narava in to, da imamo tukaj stoodstotni kisik (smeh, op. p.). Pravi, da smo Slovenci zelo prijazni, odprti in tudi lepi. Slovenščina mu na začetku ni bila všeč, ker je zelo težek jezik. Danes govori tekoče slovensko. Če bo v Siriji konec vojne, se bo mogoče kdaj vrnil, vendar ne želi zapraviti svoje priho­ dnosti in življenja na ruševi­ nah vojne, zlasti zdaj, ko si je tukaj z družino ustvaril dobro življenje. Dogodek v Žalcu je obiskal Franci Zlatar, vodja programa migracije pri Slovenski filan­ tropiji, ki je odgovoren za vse programe, ki jih financira Slo­ venska filantropija v zvezi z migracijami. To so programi psihosocialne pomoči in po­ moči pri integraciji beguncev. Povedal je, da je namen Festi­ vala migrantskega filma, da prikazuje zgodbe beguncev, tistih, ki so tako ali drugače primorani zapustiti svoje do­ move. S temi zgodbami želijo pokazati, da migranti niso ti­ sti, ki izkoriščajo naše sisteme, da so to ljudje, takšni kot mi, ki si želijo normalnega življe­ nja. Večina jih prihaja iz držav, kjer so nemiri, vojne, kršitve človekovih pravic ali slabe ekonomske razmere. In to je sodobna realnost. Običajno so avtorji filmov ljudje, občutlji­ vi za zgodbe migrantov, ki so se znašli v težkih okoliščinah. Filmi, ki prihajajo na festival, so običajno neodvisni in ima­ jo zelo nizek proračun ali ga sploh nimajo. Poudaril je, da migracije niso izredna situaci­ ja, temveč stalnica našega ži­ vljenja, in to moramo pozitiv­ no sprejemati. Gre namreč za ljudi, ki potrebujejo podporo, in bolj ko jih bomo pripravlje­ ni vključiti medse, bolje bomo skupaj sobivali. Bina Plaznik V znamenju gasilskih tekmovanj Drugo junijsko soboto in nedeljo so bila v športnem centru v Latkovi tekmovanja mladine GZ Prebold in prva ligaška tekma mladine Savinjsko-Šaleške regije v letu 2019. V nedeljo pa je potekalo tekmovanje članskih enot GZ Prebold in veteranov. Prvi dan je nastopilo 50 de­ setin, od tega 10 iz GZ Prebold oz. 500 mladih gasilcev v kate­ goriji pionirjev in mladincev. V tekmovanju GZ Prebold je pri pionirjih bila najboljša ekipa PGD Latkova vas, druga PGD Prebold - Dolenja vas - Mari­ ja Reka in tretja PGD Sv. Lo­ vrenc. V kategoriji mladincev je zmagala ekipa PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka, druga je bila ekipa Sv. Lovren­ ca, tretja pa iz gasilskega dru­ štva Matke. Brez konkurence je pri mladinkah pokal osvojila še ekipa Kaplje vasi. V tekmovanju prve ligaške tekme mladine SŠR so se med ekipami iz doline najbolje uvr­ stili: pri pionirjih PGD Drešinja vas na drugo mesto, pri mladin­ cih ekipa Drešinja vas na tretje mesto, pri mladinkah pa ekipa Kaplje vasi na drugo mesto. V nedeljskem tekmovanju članskih enot in starejših gasil­ cev je pri članih A zmagala eki­ pa Latkove vasi, drugi so bili gasilci iz Matk, tretja pa ekipa Prebold - Dolenja vas - Mari­ ja Reka. Pri članicah A je bila boljša od ekipe Latkove vasi ekipa PGD Prebold - Dole­ nja vas - Marija Reka. Tudi pri članih B je zmagala ekipa pre­ boldskih gasilcev, drugo mesto je zasedla ekipa Kaplje vasi in tretje ekipa iz Matk. Pri člani­ cah B pa je zmagala ekipa PGD Šešče pred ekipo PGD Groblja. V tekmovanju starejših ga­ silcev (veteranov) je zmagala ekipa iz Matk, drugi so bili ve­ terani iz Šešč, tretji pa veterani iz Latkove vasi. Brez konku­ rence so pokal osvojile članice preboldskega društva. D. N. Mladinska ekipa PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka s predsednikom GZ Prebold Ena izmed ekip deklet ob predaji raporta pred začetkom tekmovanja 30 Junij 2019 KRONIKA Tako kot reka v daljavi se izgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni … GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. V SPOMIN Ob prvi obletnici, 14. junija, mnogo prezgodnje smrti dragega moža RUDIJA JAKOPA z Bevkove 9, Žalec Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žena Slavica V SPOMIN MARINKI MAROVT, roj. ROJNIK iz Pariželj pri Braslovčah V SPOMIN 11. junija je minilo 10 let, odkar je ni več med nami. Živi z nami in nas spremlja na vseh poteh življenja. Hvala vsem, ki v mislih in molitvah ohranjate spomin nanjo. Pogrešamo jo. 15. decembra je minilo deset let, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas dragi Vsi njeni MALI OGLASI TENIS KLUB TRŠCA, Brode –Vransko, obvešča svoje bodoče člane, da se je pričela sezona tenisa. Igrišče je urejeno in pripravljeno. Oddajamo tudi PIKNIK PROSTOR. Info.: 041 970 535 PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 Pedikura - medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 ANGLEŠČINA, strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Ammtrade d.o.o., Šempeter. Info.: machinesmmtrade@gmail.com, 059 959 383 (14. 3. 1934–19. 6. 2014) Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki je ostala, ne nadomestimo. V SPOMIN ANTON – TONČ ŽELEZNIK iz Matk 80 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. UGODNO PRODAM CVIČEK izredne kakovosti, rubinasto rdeče barve, nižjih kislin. Možna tudi dostava. Info.: 031 301 013 DANILU VRHOVNIKU PODIRANJE in OBŽAGOVANJE dreves, tudi večjih in na težje dostopnih mestih. Mogoč tudi odvoz. Info.: 031 786 975 LIKOVNE DELAVNICE v Žalcu, Odsev svetlobe, Šlandrov trg 33 m, za osnovnošolce in mlade med počitnicami. Tedenski dop. in pop. termini v juniju, juliju in avgustu. Info.: 031 486 482 (Erna) Pečemo DOMAČE PECIVO vseh vrst in okusov. Info.: 041 642 813 Vsi tvoji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil FRANC BRINOVEC V SPOMIN Prodam JABOLČNO VINO (JABOLČNIK), CENA 0,70 €/l Info.: 031 786 975 Mineva pet let od slovesa, a v naših srcih ostajaš za vedno. 27. junija mineva 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), anticelulitni tretmaji, pedikura, manikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) JULIJANA PUKLEK iz Prebolda (21. 7. 1952–29. 5. 2018) Minilo je leto dni, odkar si se za vedno poslovil od nas, dragi mož, ati, dedi, tast, brat in stric. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke ob njegovem grobu. Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 iz Podvrha 72 Iskreno se zahvaljujemo vaščanom Podvrha, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjene sveče, za svete maše, za denarno in drugo pomoč. Hvala tudi ZD Polzela, Splošni bolnišnici Celje, gospodu župniku Milanu Gosaku, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Morana. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; besedila ne lektoriramo v uredništvu; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Bese­ dila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti av­ torstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. KRONIKA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA ZDRAVKO NEMIVŠEK iz Pongraca (2. 7. 1954–13. 5. 2019) Ob prerani izgubi moža in očeta se iskreno zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki Ropotar za poslovilni govor ter pevcem. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu, Godbi Zabukovica ter iskrena hvala kolektivu podjetja Anton Blaj, krajanom in sosedom iz Pongraca, Zabukovice in Marije Reke. Hvala za darovano sveto mašo, sveče in izrečena sožalja. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, a še posebej Dušanu in Alenki Koprivnjak za iskreno pomoč. POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Tiho odšel si od nas kot lepa misel, ki mine, a nam za vedno si zapustil lepe spomine. Žalujoča: žena Ljubica in sin Tomaž ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Ob boleči izgubi našega moža, atija, ata, tasta, brata, strica, svaka in prijatelja ZAHVALA FRANCA ŠTAHLA z Brega pri Polzeli 12. maja je nenadoma odšla VLADIMIRA RODE, roj. WISSIAK učiteljica v pokoju Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala OŠ Žalec, POŠ Gotovlje, Medobčinskemu društvu Sožitje, patru Viktorju Arhu, pogrebni službi Ropotar in pevcem za lepo zapete pesmi. Jasna z družino in Tonči Veliki žalosti zaradi tvoje izgube bo sledil čas radostnih spominov na življenje s teboj. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za besede sožalja in ponujeno roko pomoči v trenutkih naše največje žalosti. Posebna zahvala zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, Infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Celje ter Zdravstvenega doma Polzela za nudenje medicinske oskrbe v času bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Kovačcu za darovanje svete maše ter lepo opravljen obred, pevkam skupine MJAV za čustveno odpete pesmi, gospe Ivanki Ropotar za ganljiv govor in pogrebni službi Ropotar za pomoč pri organizaciji ter izvedbi pogreba. Še enkrat iskrena hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče, cvetje, za svete maše in denarno pomoč. Franca bomo pogrešali vsi, ki smo ga imeli radi, hkrati pa smo hvaležni, da smo lahko bili del njegovega življenja. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Prenehalo je biti plemenito in ljubeče srce dragega, ljubega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in brata ALOJZA ŽGANKA Vsi njegovi Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman, zakaj te več ni. Le spomin še živi … Tega razdalja nikoli ne spremeni. V SPOMIN DARKU in MARIU BANFIČU ter ZORICI ŽGANK Kako hitro čas beži. Kmalu bo minilo 17 let, ko sva izgubila ljubljenega sina Darka, in tudi 4 leta je že, odkar ni več ljubljenega sina Maria. Minilo pa je tudi že leto dni, ko je za vedno zaspala draga mama Zorica. Zelo jih pogrešava in ne mine dan, da bi ne mislila nanje. ALOJZIJA JELEN iz Kal Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Pomlad je prišla, tokrat drugačna, prazna, ker tebe ni. Rožice drugače cveto, nam je v srcu hudo. Ni več tistih lepih časov, ko skupaj smo bili, zdaj te ni. Spomin nate večno bo ostal, vse naše žive dni. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga partnerica, mamica, hči in sestra URŠKA SUŠEC s Podkraja pri Žalcu (4. 10. 1986–28. 5. 2019) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, še posebej Lidiji z družino. Hvala podjetju HTZ Velenje, Sing Žalec ter Vrtcem Občine Žalec, enoti Ponikva. Iskrena hvala župniku za opravljen obred, govornici Magdi Stvarnik, pevkam skupine Cvetke, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje in pogrebni službi Usar za opravljen obred. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči: Branko in hči Brina, Sonja in Stane Dražnik, Matej Dražnik z družino, mama in ati, brat Gregor z družino in ostalo sorodstvo Iščem te v tratah, iščem te v morjih. Najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi VINKA FERJUCA iz Žalca (9. 7. 1933–22. 5. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalja. Hvala podjetju Juteks, pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec, MDI Žalec, DU Žalec in Združenju borcev za vrednote NOB. Iskrena zahvala. Vsi njegovi Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno me je ljubilo do poslednjega je dne. Spomin je kot pesem, ki v srcu odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. 23. junija je minilo 6 let, odkar je zame mnogo prezgodaj odšla v svoj tihi dom draga mama DOROTEJA BLATNIK iz Poljč Toplina tvojega srca, dobrota, spoštovanje in neizmerna ljubezen pa ostajajo vedno z menoj v uteho in kot tihi spremljevalci mojih žalostnih dni. Vsem, ki prižigate svečke, postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala. Matjaž ZAHVALA JOŽEF JAKOB iz Gotovelj 183 (15. 2. 1938–24. 5. 2019) V SPOMIN Mineva pet let, kar si odšla, spomin nate pa nikoli ne bo zbledel 31 V SPOMIN iz Žalca Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem za vse tople besede sožalja, sveče in prekrasno cvetje. Zahvala tudi godbenikom Godbe Liboje, pevcem in govorniku za izbrane besede slovesa. Zahvala osebju pogrebne službe Morana. Posebna zahvala tudi osebju Zdravstvenega doma Žalec, še posebej gospodu dr. Andreju Kravosu in patronažni sestri gospe Cvetki Grm. Hvala vsem. Neizmerno te pogrešamo. Junij 2019 Ko jim prižigava svečke na grobu, nama je v srcu topleje, saj veva, da so zdaj skupaj in da jim tam, nekje med zvezdami, ni hudega. Hvala vsem, ki ste skupaj z nama ohranili lep spomin nanje. Vsi domači, ki vas zelo pogrešamo Zahvale za avgustovsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka, 12. avgusta 2019, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga imeli radi, za izrečena sožalja in stiske rok. Neizmerno smo hvaležni dr. Alenki Kobal za vso skrb in podporo. Posebna zahvala tudi Jadranki Seles za prebrane besede slovesa. Neizmerno ga bomo pogrešali. Vsi njegovi 32 ZANIMIVOSTI Junij 2019 »Ko bom velik, bom …« Na dirki tudi s starodobniki Živahno, utripajoče in z navdihom v Petrovčah foto: B. P. V sklopu Petrovčevanja so se v soboto dopoldne, 1. junija, otroci, starši, babice in dedki zbrali na 4. otroškem Živžavu pri Osnovni šoli Petrovče. Prireditev je organiziralo Turistično društvo Petrovče. Tema prireditve je Najboljši gasilski golaž bila »Ko bom velik, bom …«, s katero so želeli najmlajšim približati določene poklice. Tako so se predstavili gasilci PGD Dobriša vas - Petrovče, reševalci ekipe Urgentnega centra Celje, policist žalske policijske postaje, fotografinja, dijakinji programa frizer in dijakinja programa ustvarjalec modnih oblačil Srednje šole za storitvene dejavnosti in logi­ stiko Šolskega centra Celje. V programu so sodelovali učenci Osnovne šole Petrovče in otro­ ci vrtcev Novo Celje, Petrovče in Trje. Kot gost je program popestril čarodej Jole Cole. Ob prijetnem druženju, sončnem vremenu in številnih novih spoznanjih je sobotno dopol­ dne prehitro minilo. Za dobro organizirano pri­ reditev, zanimivo dogajanje na odru in skrbno pripravljen am­ bient v naravi za šolo sta odlič­ no poskrbeli članici upravne­ ga odbora TD Petrovče Katja Strojin in Klavdija Pfeifer. T. T. Na sodobno dirko s staro opravo Poseben prispevek k s soncem obsijani dirki po Sloveniji oz. k njenemu slikovitemu štartu v Žalcu je prispevala sekcija starodobnikov pri Kolesarskemu društvu Žalec. Starodobni kolesarji so na Šlandrov trg prikolesarili oble­ čeni v oblačila, stara skoraj sto let, približno toliko pa so stara tudi njihova kolesa. Duh preteklosti v dirki sedanjosti, bi lahko rekli. Ob tem pa ugo­ tavljamo, da so se morda v tej starodobni opravi počutili še bolje kot v tesnih oblačilih vr­ hunski kolesarji, ki so jih posr­ pemili na pot 3. etape. L. K. Poletna muzejska noč v ekomuzeju V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu so 15. junija pripravili tradicionalno poletno muzejsko noč med 18. in 24. uro. Muzej se je v večernih urah povsem razživel, obiskali so ga številni obiskovalci vseh staro­ sti in mlade družine. Po konča­ nem poučnem ogledu muzeja so se obiskovalci lahko osvežili s hladnim hmeljevim čajem in savinjskim pivom Kukec. T. Tavčar Obiskovalci med ogledom ekomuzeja Rolalo sedemdeset otrok Arnovski gasilci so kmalu pojedli, kar so skuhali. V Žalcu pri Fontani piv Zeleno zlato, v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, je drugo junijsko soboto popoldne potekalo tekmovanje v kuhanju golaža. Na drugi zaporedni golažijadi je najboljši golaž skuhala ekipa PGD Arja Vas. Tokratne golažijade se je udeležilo pet ekip, ekipa Bar Lesi bar iz Liboj, ekipa PGD Arja vas, ekipa Zabukovica team, ekipa Grižani in ekipa Bar Dori s Polzele. Ekipe so pred začetkom tekmovanja prejele tri kilograme mesa in tri kilograme čebule, začimbe, ki so skrivnost vsake ekipe, pa so tekmovalci prinesli s seboj. V senci pod krošnjami velikih dreves blizu fontane so se eki­ pe zagnano podale v tekmo za najboljši golaž, poskrbele so tudi za čim lepši videz svojega kuharskega prostora in še za kakšne kulinarične in pivske priboljške, ki so jim krajšali čas ob kuhanju. Njihovo delo je spremljala strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik Jože Glinšek ter člana Dani­ lo Basle in Roman Ogrizek. Za spremljevalni program in dobro vzdušje pa sta skrbela ansambel Izvirni muzikanti in moderatorka Saša Pukl. Največ točk je prejel golaž ekipe PGD Drešinja vas. Dru­ go mesto je osvojila ekipa Bar Dori s Polzele, ki je bila dru­ ga tudi lani, tretje mesto pa je osvojila ekipa Bar Lesi iz Liboj. Pokale najboljšim je podelil župan Janko Kos. D. N. Udeleženci druge starostne skupine s svojimi vaditelji ob koncu tečaja Športna zveza Prebold je od 10. do 14. junija organizirala začetni in nadaljevalni tečaj rolanja za otroke od četrtega leta starosti do tretjega razreda osnovne šole. Izvedbo tečaja so zaupali Športnemu društvu Mat iz Šempetra. Tečaja se je udeležilo kar 70 otrok, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini, znotraj vsake skupine pa še v skupine glede na njihovo predznanje. Otro­ ci so se veščin rolanja učili na asfaltiranem športnem igrišču OŠ Prebold. Kot nam je ob za­ ključku povedala vodja tečaja Tjaša Turnšek, so se otroci na­ učili osnovnih znanj rolanja, tisti, ki so to že znali, pa so svo­ je znanje še nadgradili. Vsi pa so se imeli lepo in uživali. Vsi tečajniki so na koncu prejeli medaljo in diplomo za osvo­ jeno znanje iz rok predsednika Športne zveze Prebold Bojana Jereba in glavne voditeljice te­ čaja Tjaše Turnšek. Kaj znajo in zmorejo, so pokazali svojim staršem, z nekaterimi najbolj­ šimi pa so se podali tudi na ulice Prebolda. D. N.