Domovina AM€RICAN IN SPIRIT ?0R€1GN IN LANGUAG6 ONLY NO. 2 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 3, 1963 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LX — VOL. LX Vojvoda Windsors!!! je rtravijajo etruj alamoSf« mik«»Ir dsiovsi la sporazum i Rgdslso le^čip NEW DELHI, Ind.— Kitajska se resno in zelo skrbno pripravlja na prvi preskus , , , „ -atomskega orožja nekje v IziSinkiangu, svoji najzahodnejši pokrajini, ki meji na Pakistan, pr?] alastiski preskus tou nacistične Nemčije je razvidno, da je iskal an-gleški kralj Edvard Vil!, sporazum s Hiti si jem. PARIZ. Fr. Afganistan in Slovjetijo. List “Indian Express” poroča po vesti radia v Lazi, glav-Ameriško dr-jnem mestu Tibeta, da hoče žavno tajništvo in zunanji mi-1 Kitajska svojo lastno atomsko mstrstvi Anglije in Francije so lorožje, da bi vzpostavila rav-cfcjavili skupno zadnji zvezek n0vesje sil. Pot k temu je dokumentov.'ki so j h zaplenile zavezniške vojaške sile v Nem- vsekakor dolga in silno — draga. To so spoznali Angleži čiji tekom druge svetovne v-j- ;n s6(jaj spoznavajot tudi ne in po njej. Mrd terni doku- menti je tudi poročilo o razgovorih med angleškem prestolonaslednikom in kasnejšim kraljem Edvardom VIII. in njegovim bratrancem vojvodo Ko-burškim, ki ga je poslal v London Hitler. Dokumenti prikazujejo Edvarda kot človeka, ki je hotel igrati vodilno vlogo v Veliki Britaniji in osebno voditi raz- Francozi. Da bi Kitajska zmogla tako težko breme, skoraj ni verjetno. Poročilo vendar trdi, da do preskusa prvega kitajskega atomskega orožja ni več daleč. Vodja kurdskega upora umrl od v 'boju dobljenih ran Lonfeii posreduje rail ZN in Čombejem ! špekulanti ¥ Sofiji 'zapet pred soeliššsnt RAZGOVORE G KAŠMIRJU SODO KADAIJEVAL! ŠE TA MOSKVA, ZSSR, — V gla-J „ _ , . . vnem mestu Kazak-stana v Alma i V bondonu so prepričani da Ati ge je začela ra7.prava proti | ISISEC ¥ NEW DELHIJU uspešno rešiti S .silo. 's,ki;mi trofejami in ! zdravilnimi j NEW YORK, N.Y. Radi zelišči. Skupno je pred sodiščem ; zadnjih nemirov v Katangi, Hroh ducat oseb ki naj bi bile _Ameri.ško in angleško posredovanje je tešilo raz kjer so čete Z.N premagale povezane med seboi v tem po- gcvere, ki so se razvili V prepir, ko je bil objavljen “načelni sporazum” med Kino in Pakistanom. Nadaljevali jih bodo v New Delhiju 17. januarja. RAVALPIND1, Pak. — Razgovori med Indijo in Pa- čembejeve “orožnike” in ostan- slu. Med njimi je več oseb z j •ke vojaških čet iz glavnih mest judovskimi imeni. Obtožence in prometnih središč, je morala utegnejo obsoditi m smrt. znana Rudarska unija, ki pri- V Aima Ati je bi podoben dobiva največ bakra v Kongu, proces lans&o jesen, Med c-b-delcma ustaviti svoje obratova- toženci so bili največ ljudje, ki nje. Čombsjevi pristaši so nam- 50 se preseli,i v Sovjetijo iz rde-; „ . v . D mm- reč porušili vse električne vo- če Kitajske in . prinesli svoje ! ostanem so se začel tu v četrtek po Rožiču. Nihče ne pride^ ki dajejo potrebno pogon- 'premoženje seboj > ečinoma v ! čakoval naglega uspeha, pa tudi ne novega prepira, ki ga iko slo. ru dir kem in topi-lni-; zlatu -in raznih dr-gocenostih, j je sprožila objava "načelnega sporazuma” Kitajske in Pacam ter rafinerijam tega pod-- ki so jui skusali nat-., v Sovjeti-; kisiana o medsebojni meji. Indija je obdolžila Pakistan •ietia- !Ji nJ 1‘i/'ile uačine j j,-en j avali ^ “jZ(jaje” jn zahrbtnosti, Pakistan pa je izjavljal, da je In- Angle.-.ica vlada je radi tega j "*g'0'A".',z nFLli- diia sama zakrivila mejni spor z rdečo Kitajsko. Delega- takoj začela pritiskati na obe1 rosojemn na smrt, n,ugi na del- .. J f v > . °. . strani, naj se p~bctata. Combe-! 5s Mo ječo, cbej, pa na zfplem- «>’, k, sla se sestali, da b. reševal, pakistansko-,ndljSKl lupor o Kašmirju, sta se začeli medsebojno napadati. Vse ! je kazalo, da bo to odnose med obema državama preje po-1 slabšalo kot rešilo spore. BAGDAD, Irak.— Mustafa, govore s Hitlerjem o sporasu- al.Barazalli> vodjn kurdskeg;i spremervo amer skega, mu med obema državama. | je bil T boju z viad;ii. Edvard VIII. je zaradi svoje želje pcrcčšti dvakrat ločeno A m e r i kanko Wa ik-s S-mptson cdložil krono in dobil naslov vojvode Wind.sors.kega. Od svojega odstopa decembra 1936 pa doslej živi delno 'v Evropi, delno v Ameriki. Ko je zvedel za objavo nacističnih dekumen- mi četami težko ranjen in je ja je povabila, naj se vrne v | bo Vtfega imetja ElizabethviMe in mu je skupaj i ------o---o— z Belgijo jamčila za osebno var-j Ka j je (razkril Marinos t. Ponudba je Čombeju nei- IL -o "Veneri ! anole- i ' * Tedaj sta posegli vmes Ame- šivega in francoskega konzula v i ^ kllLADELrHIA. Pa. Po r ka in Anglija. I rit sn li sta Elizabeth vil,le. Čete ZN so pa prvem pregledu podatkov, ki j h na vodnike obeh držav, naj ven- Iz Clevelanda in okolice V Kalifornijo— Mrs. Jennie Medved, lastnica Medved Tavern na 6305 Glass Ave., odpotuje koncem tedna k svoji sestri m bratu v Orange, Calif., na počitnice. V njeni odsotnosti bo gostilno vodila njena hči. Iz bolnišnice— Mrs. Anna Tomšič s 15427 St. Ciair Ave. se je vrnila iz bolnišnice. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave. Mrs. Josephine Zernic s 194C2 Mohawk Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahva/juje za obiske, darila ho pozdrave. Obenem sporoča, da je darovala ona za sv. maše za pok. Mario Rijavec in ne v njen spomin za Dom ostarelih, kot je bilo objavljeno v zahvali za pokojno. Novo leto povod za novo draginjo WASHINGTON. D. C. — V bolnišnici— Anthony Hosla z zahodne strani mesta je v Presbyterian Sl. Z ■ Luke’s bolnišnici v Chicagu, tov, iki omenjajo njega in. nje-1 Kurue k upoiu, zadnjič pred g-ove razgovore z vojvodo Ko-juvern* v htaku proti vladi burskim, je izjavil, da se je resjhasema. ^ e-i se upora doslej Čete ZN kontrolirajo Lorcglacilc premirje na poti, ki jr P- ■' edovm Mariner II. s svo- dar premagajo svoja čustva in ‘:mrl v ,neki obmejni turški j ‘vodila " rombej a v njegovo bioga srečanja z Venero 14. de- ravnajo razsodno. Nastopilo je novim letom bomo debili nekaj j kJer Je bil operiran na očeh. Pri rasi, kamor se je umaknil.jpr;,3tolico 1 1-’---- j 1 -•— -- --------- Tako poročajo tukajšnji ]i.--,i pod velikimi naslovi. Barazani je znan levičar in je bil general v sovjetski rdeči armadi. Ponovno je dvignil ce.nbra, se Venera vrti okoli zatišje in delegaciji sta se dc- jpovj§anj v davkih in pristojbi- ■ ihem ie Negova žena Marie, mesti Rvoje oh kc-t kazalec na uri, men 11 po treh dneh razprav, jnah_ y star0£:tnem za„armra«n J N3egov naslov je Anth. Hostu, Eliisabethville in Kipushi in le- niccl te-m ko se Zemlja in ostali da se bosta ponovno sestau 17. tal-se e Kamina, toda njihova 'planeti razen Saturna vrte oko- januarja letos v New Delhiju, moč ne sega v oikolicoi kjer go-;h 0Sl v obratni smeri. Venera, Razšli sta se v kar prijatelj- bo prispevek za zaposlene zvi-Išan za . pel odstotka od 3.1 na avarcvanju | ° ‘. ! Presbyterian Luxe’s Hospital, j West Congress Parkway, Chicago, 111. zavzemal za sporazum med Veliko Britanijo in Hitlerjevo Nemčijo, da pa napravlja poročilo voj vede Kaburškega o njunih razgovorih popolnoma “napačen” vtis in da je v njih vrsta netočnosti in pravih “neumnosti”. Vojvoda Koburški naj bi poročal Hitlerju o razgovorih z Edvardom tako, da bi bil nemš.ki “Fuehrer” čim bolj zadovoljen neoziraje se na resnico. ni • posrečilo zatreti. Ni izključeno, da je vest izmišljena ali Pa namerno vržena v svet od samih kurdskih upornikov. O'alelsezse kandidat ia poslanika IM v Mnrnl WASHINGTON, D. C. — V diplomatskih krogih govorijo mnogo o tem, da utegne postati bivši clevelandski župan in se- fepedarijo čombejevi zaupniki, jma zz^° majhno magnetno po-jskem razpoloženju in izgledalo j3,8 ocRl0tka> Za zavarovance^ ki ^ ki so začeli predvsem trgati na j1 je ali pa je celo brez njega. da nek dogovor v obliki kom- jse sami zaposlujejo, pa od 4.7% la teden časopisov sc ne bo— ikes-r električno omrežje in iu-j Venera se vrti okoli svoje osi j pr’Cm-:sa, ki naj konča vsa vise-j na 5.4',. Zvišane bodo z 8. jan. Nov sestanek med predstavni-,siti. mostove na cestah in na že-ivc'kko počasneje f/pt Zomlja. %a sporna vprašanja, le ni izklju- j tudi poštne pristojbine za en ki listov Plain Dealer in C. Preše ležhičahl^l^cAfe^^hi ‘ roiilco',^ da • ; • ~~—a rsirL,. »ji * vri - u«iiii-j.iir. ..r..% -rnis-rth -nn*.. ^ *_ bi mogle preprečiti' Čiombeje- ^emeijekih dni. Ni rešeno vpra-V:im pristašem uničevanje pro- Jšanje Venerine površine in nje-metnih žil in industrije, ki se;116 toplote. Po mnenju nekate- danji federalni tajnik za soci-jalno politiko A. Celebrezze po-jtej naj bi- bili povezani Ma Razgovori naj rešijo spore Anglije :s Filipini MANILA, Filip.— Okoli 24. t.m. se bodo začeli v Londonu razgovori med Filipini in Veliki Britanijo o položaju v jugovzhodni Aziji in o ohranitvi miru v tem delu sveta. Filipini so v novembru na zasedanju glavne skupščine Združenih narodov stavili zahtevo po Sev. Borneu, angleški koloniji, ki naj bi skupaj s Sarawakom in sultanatom Brunei na Borneu postala del Malazijske federacije. V .slanik Združenih držav Pri italijanski vladi. Sedanji poslanik v Rimu Reinhardt je poklicni diplomat in se je čisto dobro | -obnesel. Ifiel pa je smolo, da je preveč očitno simpatiziral .z desnico v rimskem parlamentu, kar ga je spravilo v spor 3 predsednikom Fanfanijem vodi bolj levičarsko polit;,ko in sicer ne ravno brez uspeha. Reinhardt ni torej več mež, Iki bi lahko zagovarjal Kenne-dyevo liberalno politiko in zato mislijo v Beli hiši. da je v R:-mu potreben nov zastopnek. Pri tem mislijo na bivšega clevelandskega župana, ki je bil vse svoje življenje liberalen politik, torej po svetovnem nazoru, poreklu in politični usmerjenosti kalko-r nalašč ustvarjen za našega 1 poslanika v Rimu. laja, Singapur in omenjene tri pokrajine na Borneu. nahaja zunaj mest. rib. astronomov je Venerina po-,višina veliko prevroča, da bi bilo na njej možno kako življenje. Mariner doslej tega mnenja še ni potrdil. Proizvodnja jekla je ostala lani na -običajni (‘/išini WASHINGTON D.C. — Lan- . ska proizvodnja jekla je znaša- Kazporoke SO najbolj V la po zadnji cenitvi 98,500,000 ton, torej le pol milijona ton čen. Vodja indijske delegacije prometni minister Sardar Swa-ran Singh . je izjavil na letališču pred odletom v New Delhi, da odhaja kot “zadovoljen človek.” Pakistanski industrijski minister Z. A. Bhutto, ki je vodil pakistansko delegacijo pri razgovorih, je povedal, da je bil dosežen mal napredek, ni pa razkril v čem. 'cent pii posti prvega razreda, iei Zv&to časnikarjev je bil od-letalski pošti in dopisnicah ter | ložen do sobote popo.dne. Ča-razglednicah, zvišana ibo tudi' sopisov vsaj ta teden še ne bo, poštnina za pošto ostalih razre- pa tudi za prinodnjega ni nič kaj dov. gotovo, da bi bilo štrajka konec Najnovejše vesti modi v Kaliforniji SAN FRANCISCO, Calif. - Papež Janez XXIII. -manj kot 1. 1961. V obrh Istih’Dr. Merili, direktor državnega! mož leta 1962 nismo doživeli nobene po-.urada za - zdravstvo, je objavil j •memibne gospodarske krize. Za- !številke, ki povedo, da je bilo j to lahko smatramo, da letna jv preteklem letu sklenjenih v NEW YORK, N.Y.— Znani tednik “Time” je proglasil papeža Janeza XXIII. za proizvodnja jekla v višini 100,- 'njegovi državi okoli 114,000 za-000,000 top še ne pomeni nobe- konev. V istem času je bilo moza leA‘ 1^62 in objavi ne krize, akoravno dosega letna i5,700 porok razveljavljenih, do-jnJegovo s^ko vna P1'* sLani zmogljivost naših jeklarn nad čim je število razporek znašalo j P1 ve košnje številke, ki je 140 milijo-nev ton. Jeklarne so 48,000. Torej ena razporoka na |‘z^a včeraj, torej de'ale zadnji dve leti ko-'skoraj dve poroki. Prav poseb- Preteklo leto je ta čast do- maj z nekaj nad TOG svoje no se Kalifornija s tem ni od- letela predsednika ZDA Joh- zimog'.jivosti, Iškovala. na F. Kerinedya. Politična zapuščina sen. Kerra prekucnila prenekatere načite WASHINGTON, D.C. — Ne- paik tudi njen dejanski voditelj, j kmalu potem ga je zadela kap. jpiral ra-ziskavanje vesolja in bil -pričakovana smrt senatorja Branil jo je v Kongresu pred j Kot smo rekli, je bil Kerr- za i za obširnejša javna dela. Njego-xl Kerra zadela ga je kap, ko (obdavčenjem tako spretno, da |Johnsonom najvplivnejši član; vo stališče je mnogokrat zma-se je pogovarjal s svojim zdrav-j se je zameril dolgi vrsti libs-niikc-m — je postavila, mnogo j ralnih senatorjev, med Večinoma oblačno in toplejše. Naj višja temperatura 35. senatorjev pred nove zapletlja-je, včasih ugodne zanje, včasih pa neugodne. Senator Kerr ni bil samo naj- njimi tudi Lauschetu. Na te senatorje je zlival golide svoje nebrz- zveznega senata. Po svoji nara-jgalo v senatnih odborih, vi j:, bil konservativec in je gle-: Vkljub temu, da je bil pokoj- dal na svoje interese. Imel pa! ni senator zelo elastičen v svoje tudi doeti smisla za težave j ji politiki, so ga vsi liberalni dane jeze, kadar so njihovi federalne administracije in ji i r; natorji smatrali za enega med ______.. , .. . , rv 1 ... ..... ■ predlogi ali ideje nasprotovali bogatejši med svojimi tovariši | njegovim interesoma ' na'naftnih v senatu — njegovo premoženje cenijo na $35 milijonov — ampak tudi najvplivnejši, odkar je njegov glavni tekmec Johnson postal podpredsednik ZDA. Vedril in oblačil je v senatu, akoravno ni bil predsednik nobenega senatnega odbora. Kjer je bil član odbora, tam je njegova beseda zalegla več kot beseda predsednika odbora. Senator Kerr ni bil ravno tankovesten pri obravnavanju predmetov, ki so lahko vplivali na rast njegovega premoženja. Njegovo glavno podjetje se je pečalo s pridobivanjem nafte. Zato je postal ne samo predstavnik naftne industrije, am- vrelcih. Na drugi strani ni bil skop človek, znal si je pridobiti rad pomagal. Zato se admini-i glavnimi njihovimi na protni- stracija ni nikoli hotela prepirati z njim. Kerr je na primer vsaj deio- simipatije med senatorji ne sa-!ma zagovarjal ' načrt admini- mo z besedami, ampak tudi z dejanji. Z njim je moral računati tudi predsednik Kennedy. Ko je tilk pred senatorjevo smrtjo prišlo na dan, da obstoja načrt, da bo morala industrija nafte plačevati več davkov, je senator Kerr tako vzrojil, da je Kennedy poslal k njemu kar dva odlična svoja prijatelja: finanč- nega tajnika Diilcma in kongresnika Miksa, ki sta imela nalogo, da ga potolažita. Dillon in Mills sta nalogo dobro izvršila, Kerr se je potolažil, toda stracije o davčni reformi in se radi tega sprl s senatorjem Byr-dcm. Po Kerrovi smrti bo administracija težko zagovarjala svoj načrt o znižanju davkov brez temeljite davčne reforme. Na drugi strani ima sedaj administracija več upanja, da prodre s svojim načrtom o bolniškem zavarovanju, ki mu je Kerr odločno nasprotoval. Kerr je tudi zagovarjal podpiranje tujine, daisiravno mu je še pod E i s e n h owerj em nasprotoval. Administracija ga bo pogrešala na tem polju. Kerr je tudi pod- ki. Zanje pomeni njegeva smrt: politično olajšanje. Za senat pa' pomeni tudi praznino. Težko bo demokratskim senatorjem do-, biti naslednika za razna mesta, j ki jih je imel Kerr v senatu. S pelkojnim Kerr cm je tudi izginil njegov vpliv na senatorje. Voditelj demokratskega dela senata Mansfield bo sedaj prišel bplj do veljave. Na drugi strani se bo celo vrsta demokratskih senatorjev vlekla za mesta, ki jih je pokojni Kerr imel v senatu. Na Kerrova mesta bedo prišli novi senatorji, toda nihče med njimi ne bo še daleč imel toliko vpliva na senatno politiko, kot ga je imel pokojni Kerr. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Glavni tajnik ZN Tant je za vrnil predlog Čombeja iz Ka-tange za takojšnji sestanek med njim in predstavnikom ZN o položaju v Katangi. Tant je dejal, da sedaj ni čas izjav, ampak dejanj. Čete ZN nadaljujejo prodiranje od Eliza-bethville skozi Jadotville proti Kohveziju, kjer je trenutno glavno oporišče Čombeja. Zastopniki Rudarske družbe v Katangi so včeraj odpotovali v Leopoldville, da se z osrednjo vlado dogovore o delitvi davkov med Katango in osrednjo vlado. HAVANA, Kuba. — Castro jo včeraj ob i-ietnici svoje vlade poldrugo uro slavil svoje u-spehe in nauadal Združene države, potem ko je v veliki vo jasni paradi pokazal vsakovrstno rusko orožje, od protiletalskih raket, do tankov in jet letat. Zatrjeval je, da ne bo nikdar pristal na nadzira nje kubanskih tal od strani kogarkoli. SAIGON, J. Viet. — Rdeči gverilci so sestrelili 8 helikopterjev, ko so prenašali vladne čete v napad. Pet helikopterje\ je bilo uničenih. Pri tem so bili en ameriški kapetan in 2 vojaka mrtvi, nekaj pa ranjenih. Doslej je padlo v Južnem Vietnamu skupno 31 ameriških vojakov. TERRE HAUTE, Ind. — Včeraj je prišlo v tovarni Home Packing Co. do hude eksplozije, pri čemer je bilo najmanj 13 ljudi mrtvih, 55 pa ranjenih. V tovarni je bilo zaposlenih okoli 200 ljudi. RIVERSIDE, Calif. — V prosto- rih Aerojet General družbe, kjer izdelujejo gorivo za rakete, je prisl« do hude eksplozije, pri čemer je bilo 17 oseh ranjenih. Podrobnosti niso bile objavljene, ker dela tovarna za oborožene sile. PARIZ, Fr. — Včeraj je predal gen. Norstad vrhovno poveljstvo NATO čet gen. L. Lem-nitzerju, novemu poveljniku ameriških čet v Evropi. Gen. Norstad je stopil v pokoj. CARMICHAELS, Pa. — Rudarji se včeraj niso marali vrniti v premogovnik Robena US Steel Corp., kjer je prišlo 6. decembra do eksplozije, ki je zahte vala smrt 39 rudarjev. Zahte vajo najprej natančno preiskavo. WASHINGTON, D. C. — Juan Bosch, izvoljeni predsednik Dominikanske republike pride danes sem na neuradne razgo vore o Zvezi za napredek in s predstavniki državnega tajništva. Sodijo, da ga bo spre jel tudi predsednik Kennedy. HOLLYWOOD, Calif. — Sinoči je umrl na raku znani filmski in televizijski igralec Dick Powell, star komaj 58 let. MOSKVA, ZSSR. — Skupina 32 meških, žensk in otrok je prišla danes pred ameriško poslaništvo in prosila za politično zatočišče, češ, da jo preganja jo zaradi vere. Prišla je iz Gorska v Sibiriji, kakih d\;> tisoč milj od tod proti vzhodu. Osebje poslaništva je Ruse po vabilo v poslopje in jim po streglo s kavo in krofi. Nato ji obvestilo ruske oblasti, ki so poslale bus, naložile vseh 32 “beguncev'' in jih odpeljale v neki “hotel”. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i Za Zedinjene države: $14.00 na leto; §8.00 za pol leta; §4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: §16.00 na leto; §9,00 za pol leta; §5.00 za 3 mesece Petkova izdaja §4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: §14.00 per year; §8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; §16.00 per year; §9.00 for 6 months; §5.00 for 3 months. Friday edition §4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 2 Thurs., Jan. 3, 19G3 datke v Kongu, čeprav vedo, da zanje ni kritja. Včasih smo tako postopanje imenovali “neodgovorno”, danes ga pa smatramo za sodobno. Toda zadeva ni tak0 preprosta. Administracija ZN je že izčrpala vse vire, kjer bi lahko še najemala posojila. Vkljub vsem sklepom generalne skupščine in njenih odborov, komisij in odsekov ne bo denarja za vojaške akcije v Kongu in čete ZN bo treba poslati domov. To je tisti trenutek, ki se ga višji uradniki v administraciji ZN najbolj bojijo. Zgodi se namreč lahko, da bo takrat ameriška javnost tako malo pri volji, da prenese še nove dodatne prispevke vprid ZN, da jih Kennedyeva administracija ne bo ujpala več predlagati, druge države jih pa ne bodo hotele dajati. Takrat šele bo postalo očitno, kako malo premišljena je bila na dolgo roko vsa kongoška vojaška akcija. Dokler je živel Hammarskjoeld, jo je bilo še mogoče zagovarjati. Sedaj vlada Thant v ZN s svojo “nevtralistično miselnostjo.” Njemu bi pa težko kdo mogel zaupati kar na slepo vodstvo vojaške akcije v Kongu, saj bi jo vodil in jo vodi v smislu želja azijsko-afriškega bloka. Da bi Amerika za večne čase plačevala take politične kombinacije, tega od nje ne more nihče pričakovati. Zbornik 'Svobodne Slovenije 1963 Prav na sveti večer je prišel. £ Čete ZN v Kongu v krizi Ko je kmalu po rojstvu kongoške republike domača kongoška armada razpadla in se raztopila v posamezne vojaške tolpe, se je pokojni generalni tajnik ZN Hammarskjoeld ustrašil, da bodo komunisti porabili zmedo in ustvarili svoj režim. Na hitro roko in s precejšnjo spretnostjo je ustvaril kongoške čete ZN, ki naj bi imele le namen, da varujejo v Kongu red in mir, pri čemer bi se ne smele vtikati v notranjo kongoško politiko. Ker je red in mir navadno le težko ločiti od notranje politike, so čete ZN v Kongu prišle pogosto v zadrego in bile prisiljene, da se po-' Stavijo na stran centralne vlade v prepirih s poglavarji posameznih kongoških provinc, predvsem s Čombejem v Ka-tangi in Gizengom v Vzhodni provinci. ' čete ZN v Kongu je zmeraj preganjala zla usoda. Naj-prvo jih je bilo težko nabrati, kajti Hammarskjoeld jih je hotebimeti samo iz nevtralnih držav. Nabral jih je res iz nevtralnih držav, toda tam ni dobil ravno najboljšega vojaškega materijala. Zato se nabrane čete niso dale zvariti v redno in disciplinirano armado. So po svojih mislih bolj pripadale svojim domačim armadam kot pa mednarodni armadi ZN. To je bilo očitno takrat, kadar so morale poseči v boj. Le nekaj čet se je obneslo, ostale so bile za bojevanje nesposobne. Sedanje stanje čet ZN je sledeče; Jih je okoli 18,000. Ni v njih ravno najboljši materijal, kajti države, ki imaio dobre pete, so se iz posla umaknile in pustile v Kongu le 'tanke. Glavnino tvori okoO 0.0^ ir .Viških čet. Se-i bo Nehru najbrže odpi /avo rabi svo- ake na fronti proti rde - čete ZN v 3j bodo potem obstojale : 2,000 mož, kar je očitno premalo, saj so bili trenutki, ko ni zadostovalo niti 18,000. Toda, kje dobiti nadomestek za indijske čete? Vojaško dobro organizirane države pripadajo “blokom,” torej ne pridejo v poštev, med nevtralnimi državami pa ni takih, ki bi imele disdiplinirane čete in jih hotele poslati v Kongo. Administracija ZN se zaveda, pred kako težavno nalogo stojijo čete, zato jo hoče čim preje izvršiti, namreč prisiliti Čombeja, da pristane na federacijo s Kongom. Brez vojaškega pritiska to ne bo šlo, pritiska pa z 12,000 možmi ZN fie morejo izvajati. Četam ZN manjka tudi primernega orožja in pripravnih transportnih sredstev, posebno transportnih letal. Ker razen Združenih držav ni nobena večja država, zlasti ne v Evropi, voljna žrtvovati svojega orožja za Kongo, ker nobena ne odobrava vojaških akcij v kongoški notranji politiki, leži dejansko samo na Ameriki breme, da oskrbi kongoške čete ZN z orožjem in hrano. Naša federalna dministracija se zaveda, da postaja naše vmešavanje v kongoško politiko zmeraj manj privlačno za našo politično javnost, na drugi strani pa pritiskajo na njo vsi tisti politični krogi, ki mislijo, da samo čete ZN lahko rešijo Kongo pred komunističnim političnim vdorom. Zato se ne jnore odločiti za spremembo svoje smeri v kongoški politiki. Podpira sicer politiko ZN v Kongu, v glavnem pod vplivomo našega glavnega delegata pri ZN Ste-vensona, toda njeni koraki so pincavi in megleni. Sedaj je ina .primer poslala v Kongo vojaško misijo, ki naj ugotovi, kaj potrebujejo čete ZN v Kongu. Njen korak ni naletel ravno na dober odziv v naši javnosti. Kadar sliši Amerika-nec besede “vojaška misija”, mu postane neprijetno pri srcu. Spomni se namreč, da so bile vojaške misije že večkrat predhodnice naših čet, kot na primer sedaj v južnem Vietnamu, ali pa so klavrno izvršile svoje naloge, navadno brez iastne krivde, kot na primer v Laosu. Misija ne bo odkrila novih dejstev. Zato se mnogi že sedaj sprašujejo, čemu jo je bilo treba sploh pošiljati. Ali naj mimogrede pripravi tudi pot za naše čete? Zanimivo in značilno je pri vsem tem, da je misija šla na željo ZN in ne na željo kongoške vlade. Ali čete kongoške vlade sploh ne obstojajo več in ne potrebujejo ničesar? Dalje je že sedaj jasno vidna potreba, da naj bi čete ZN ukrotile čim preje Čombeja v Katangi. Kaj pa če, se jim taka naloga zopet ponesreči, kot se jim je že dvakrat? Pa tudi, ako bi se jim posrečilo, da ukrotijo Čombeja, komu naj pa potem izročijo sadove svoje zmage, ako je armada kongoške vlade preslaba, da bi vzdrževala red in mir v deželi. Čete ZN v Kongu se nahajajo še v drugi krizi, ki jo same naravnost ne čutijo, dočim njihovi poveljniki zanjo dobro vedo. Administracija ZN jih plačuje in vzdržuje s posojili, pri čemur pa nima nobenega resnega načrta, kako bo dolgove ob zapadlosti plačevala. Od julija 1960 do sedaj stanejo čete ZN nad $228,000,000, članice ZN so pa v ta namen plačale samo $152,000,000. Primanjkljaj znaša torej 76,000,000 in se bo povečal vsak meseci za $3-4 milijone, ako bodo namreč dosedanje države plačnice tudi naprej redno plačevale svoje prispevke. Generalna skupščina ZN in njeni organi vkljub temu pogumno glasujejo za vse iz- BESEDA IZ NARODA ležim spomini Chicago, HI mine, minili Vreme je bilo vse — Vse pride, vse so tudi božični prazniki, skozi lepo, na Božični dan pa je v veliko veselje otrok začelo snežiti. Bilo je kot vsako leto; i iz cerkvenih stolpov so donele božične pesmi, vse ulice in hiše ob njih so bile okrašene in električno razsvetljene. Bil je kar očarljiv pogled. To ni bilo samo v našem delu mesta, ampak povsod, med vsemi narodi in verami. Listi so s spoštovanjem priobčevali božične zgodbe in .pripravljali ljudi na praznik rojstva Gospodovega. Prav talko je bilo na radiu in televiziji. Ves krščanski svet se je veselil Božiča, le v komunističnih deželah ga javno ni nihče omenil. Božič je bil delovni dan kot vsak drugi. Ljudje so kljub teinu šli v cerkev in praznovali rojstvo Gospodovo, seveda šele petem, ko so opravili svoje delo. Spominjam se, kako smo včasih praznovali, ko sem bila še doma. Božičnega drevesa nismo imeli, dobili smo pa za Božič jabolka in orehe. V kot za mizo so postavili jaslice, na mizi pa je bil pcdprtniik. Ko smo šli k polnočnici, smo si svetili z baklami. Na Rakeku so imeli navado, da so žene' in dekleta devet dni pred Božičem nosile Marijin kip od hiše do hiše, vsak večer v drugo hišo. Frant-je in možje so jih spremljali. Pri tem so molili rožni venec in peli božične pesmi. Naši ljudje so bili tedaj polni vere in vdanosti cerkvi. Zadnja vojna je v tem pogledu napravila veliko škode. Ljudje so podivjali, posebno oni, 'ki so bili v gozdu pri partizanih, in njihove družine. Po vojni so na primer v naši vasi otroci teh podivjanih družin rušili kapelico. Dobri ljudje so komaj utegnili pravi čas odnesti iz nje svete podobe. Ko je neki fantin s kladivom razbijal zidove kapelice, je prišla mimo neka verna žena in mu zagrozila, da bo povedala njegovi materi, kaj, počenja. Odgovoril ji je: Saj ona že ve! Bil je eden 'zmed tistih, katerih matere so že’ preje zapustile vero in cerkev ter še pred smrtjo naročile, naj jih pokopljejo civilno. Večji del teh podivjanih ljudi je že pomrl, kar jih je ostalo, so delno spoznali svojo zmoto, drugi pa tišče dalje po poti navzdol. Upajo še vedno na dobrote, ki so jih jim obljubili v gozdu, čeprav jih od nikoder ni. Ljudje morajo plačevati vi-sclke davke in prenašati zaradi silne draginje pomanjkanje. Poleti sem poslala v -stari kraj paket ponošene obleke in nekaj hrane. Plačala sem 8 dolarjev poštnine. Bilo je 28 funtov. Ko so ta-m paket dobili, so morali plačati 13,000 dinarjev carine. Seveda sem jim morala poslati denar, da so to plačali. Tako lahko rečem, da so paket skoraj plačah, ga kupili cd njih. Tisti, ki so pri koritu, živijo dobro, njim ne manjka nič, reveži pa so vsi ostali. Za kmečkega človeka jim ni, stiskajo ga na vse načine, da bi ga čim preje spravili z njegove lastne zemlje in ga pognali v zadrugo. Vsem pri Ameriški Domovini, pa tudi vsem drugim rojakom in rojakinjam želim srečno novo leto! Agnes Bencan dar, prosimo, izročite pri prihodu v dvorano našim kuharicam. Bog Vam povrni! Odbor staršev Slov. šole pri 'Sv. Vidu --------o------- Tsfmradšii d@š §@lšMšia šeSsica prireditve Cleveland, O. — V soboto, 5. t. m., zvečer bo pri prireditvi svetovidske Slovenske šole v novi šolski dvorani sodelovala mladina Slovenske telovadne zveze s 4 točkami. Pod vod- Familia ga je dobila vsaj nekaj stvom sestre gospe Jožice Var-' izvodov. Upamo, da so ga do-šikove bodo najprej nastopile bili tudi drugi zastopniki. Vsa-najmlajše, t.j. deklice stare cd ko leto bolj se uredniki priza-4 do 6 let, po številu 6 do 8. Pri devajo, da bi bila ta knjiga v tej točki boste videli, kako je Severni Ameriki in Kanadi že treba vaditi z dekliško mladino pred božičnimi prazniki, pa nate starosti, da dobi pravo vese- stanejo nove, nepredvidljive in Ije .za telovadbo in šport: ljub- nepremagljive zapreke. Letos ko, naravno otroško igranje, je bil rokopis že v oktobru v ti-vmes pa nekaj primerne ghn- skarni gotov, pa je štrajk v Ar-nastike; pri vsem je prijetno gentini uničil vsa prizadevanja, združeno s koristnim. ; Če bi bila knjiga pred prazniki Pri 2. točki bo nastopila pod 'tu> da bi iih ^aj nekaj desetin vodstvom br. Ivota Kermavner- ^odov šlo med slovenske ljudi ja skupina, ženskih naraščajnic, za darila- Tako ostane spet le t. j. deklice stare od 7 do 11 let, P^snja zavednim: Skrbimo, po-po številu 20. Te nam bodo po- trudimo se> da bo Zbomik raz' kazale košček njihovega dela v Prodan- Sam0 taK0 bomo °m°' telovadnici: nekaj malega iz re- šclcLli P°d°bno knjigo v prihod-dovnih vaj, iz talne telovadbe niern let'u- in gimnastike. i PrePrican sem, da bo vsak, Ki bo knjigo bral, vesel in srečen, Kulturna kronika Mio iia igro “Uh ta dekleta!” Euclid, O. — Kulturno društvo Naša zvezda vprizori v nedeljo, 6. januarja, popoldne ob treh v Slov. društvenem domu na Recher Ave. šaloigro “Oh ta dekleta”. Godi se v slovenski vasi, kot smo jo nekdaj -poznati. Vstopnina je en dolar. Po nekaj letih dremanja je Nrša zvezda oživela in se lotila n<- 1' Glejmo, da ne bo z ak da bo ži- v .n se nam še ao-iigh at letno pred- stavila na naše., odru. Podprimo napore igralcev in igralk, z velikim obiskom jim dajmo poguma, da bodo delo nadaljevali z novo vnemo. Vabimo vse rojake in rojakinje, ki se zanimajo za slovenske odrske nastope, da pridejo v nedeljo pogledat Našo zvezdo, ko bo kazala “Oh ta dekleta”. Igra je polna zabavnih in smešnih prizorov, prav primerna za sedanji čas. Po nastopu na odru bo domača zabava. Kuharice bodo pripravile razne dobrote, natakarji bodo pa pripravljeni čakali, da poteše žejo. Grabnarjevi fantje bodo poskrbeli za dobro godbo. Na svidenje v nedeljo, 6. januarja, oib treh popoldne v SDD na Recher Ave.! Vinko Godina — ----o------ Vabita na letne seje Euclid O. — Klub društev J Slov. društvenega doma na Re-cher Ave. vabi na letno sejo v ponedeljek 7. januarja, ob osmih zvečer vse stare in nove zastopnike društev. Prosim vse, bodite točni, ker moramo izvoliti nov odbor in obravnavati še . vrsto drugih važnih točk dnevnega reda! Frank Segulin, preds. — ---o------- Pod vodstvom načelnika STZ da jo imamo. Zbomik je čudo- LJ„“rJSXoomsš r. 35* °—oZ rascaj, t. j. dečki stan od 7 do . J . v ,• L .. OA m splosno prosvetne publicisti- 11 let, po številu 20. Ti pa nam ^ ^ bedo pokazali njihovo telovad- V marsikafcem oziru je , . . Zbornik 1963 lep napredek na- no uro, vse od svojega prrhoda prejšnjim zvezkom, po« v telovadnico m ko jih sprejme ^ edinstvenih zanimivosti, ki jih ne najdeš nikjer drugje. Pa oceno bo že napisal kdo drugi, njihov vaditelj, pa do konca te- lovadne ure; vse seveda v kratkih izvlečkih. Videli jih boste vaditi tako imenovane redovne vaje; ki so za red in disciplino ter s tem za življenje neobhod-no potrebne; nadalje nekaj gimnastike, nekaj vadbe; vse skupno pa v popolnem skladu z zahtevami sodobne telovadne vzgoje. Pri zadnji telovadni točki pa bo nastopilo pod vodstvom br. Ivota Kermavnerja šest izbranih naraščajnic, ki so z rednim obiskovanjem t e l o v adnih ur, zlasti pa s svojo pridnostjo, že dosegle tako stopnjo telovadne izurjenosti, da jih je zares ve-1 selje in užitek gledati. Predstavile se nam bodo zlasti v talni telovadbi. Tako imate s tem in z onim, kar je bilo o pevskem delu objavljeno v včerajšnji AD, pred seboj, ves kulturni del programa sobotne šolske prireditve pri Sv. Vidu. Ogromno truda naše mladine in njihovih učiteljev in vzgojiteljev je v njem. lataram! Cleveland, O. — če bi bila katera izmed naših slovenskih mater voljna kaj speči za sobotno slovensko šolsko prireditev pri Sv. Vidu, ji bomo za to naklonjenost zelo hvaležni. Za izdatno, okusno domačo večerjo (roastibeef) smo namreč postavili skrajno nizko ceno: 1 dolar za odrasle, pol za otroke; vse to samo zato tako nizko, da bi se te naše večerje mogel udeležiti prav vsak naš človek, do kar nam je zelo veliko. Vaša pomoč s pecivom nam bo zategadelj izredno dragocena. Svoj ki je poklican in merodajen. Tale pregled naj samo omogoči, bomo vedeli kaj prinaša Zbornik 1963. Rad bi vzbudil ijc zanimanje) rad bi povzročil, da bi si Zbornik vsi zazeleh, da bi si ga vsak takoj nabavil. Zbornik je zopet knjiga 283 strani velikega formata. Uredili so ga Miloš Stare, Joško Krd-šeilj, Pavle Fajdiga in Slavimir Batagelj. Ovitek in umetniško opremo mu je dal Jure Vom-bergar. “Pogled v domovino” je naslov prvega poglavja, za katero j sta prispevala I. A. razpravo j “Komune v Jugoslaviji”, Lev 'Detela pa predavanje “Slovenska kulturna problematika od zadnjih let do 1962. “Tako temeljito in vsestransko kot tu, nista vprašanji obdelani nikjer drugje. “Razprave, dokumenti, pričevanja” je ime drugemu poglavju. Joško Krošelj je v zgodovinskem članku “Ob trideset- Ko s tem vnovič prisrčno va- kttnici slovenske Deklaracije” bim poleg staršev tudi vse dru- p,ap:-:sai politično zgodovino, ki g,e slovenske ljudi, naj se gotovo udeleže sobotne mladinske 'p^^ samo prireditve, prosim vse, da se narave) amfpak dajmo resno zavedati vsi, da je j-uck i£juj1 jn toplino vsakega je v zvezi z izjavo Slovenske Ljudske Stranke z dne 1. jan. 1933. Dve razpravi sta posvečeni Solunu v zvezi z mednarodnim stanjem, ki je privedlo do podpisa “Dunajskega Pakta”, do usodnega prevrata in napada nacističnih in fašističnih sil na Jugoslavijo v aprilu 1941. Politično vlogo Soluna popiše prejšnji predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v članku “Solun in Trojni Pakt”, prof. dr. J. B. Hoptner pa v razpravi “Solun v jugoslovanski politiki” daje zgodovino diplomatičnih pogajanj in dogodkov v zvezi s političnim, gospodarskim in vojaško strateškim pomenom Soluna in luke za Jugoslavijo. Karel Bonutti priobčuje pod naslovom “Delitev Slovenije leta 1941” nekaj izredno zanimivih dokumentov o tem, kako so Italijani delali s Slovenijo. Iz zapuščine Vladimira Vauhnika je članek “O politiki kneza Pavla” — posebna zanimivost neposrednega opazovalca. Martin Žekarjevo “Pričevanje” je živ popis trpljenja v komunističnih zaporih. Ljubo Sire pa daje po-polen pregled prizadevanj za u-stvaritev demokratske opozicije v zgodovinskem popisu “Poskus demokratske opozicije 1945-1947”. “Slovensko dekle in slovenska žena v svetu.” Gospa Anica Kralj je pod tem zaglavjem zbrala in objavila bogat in per in nasvetov o ženah in za žene ster zbir mnenj, mišljenj, sodb v sedanjih razmerah, ki v njih žive Slovenke. “Naša beseda in pesem se imenuje leposlovno zaglavje Zbornika. P. Bernard Ambrožič, Vojko Ar)ko_ Lev Detela, Karel Mauser, Lojze Novak, Marjan Jakopič, Milena Me~ lak-Detela, Milena šoukal Slavko Srebernič so prispeva da je ta del knjige abširen; b gat, izvrsten. Sledi “Izseljenski letopis”, poglavje, ki mu po mojem ne gre ta naslov. Sem je uvrščen Romana Rusa temeljiti “Pregled priprav za drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor”, Marijan Marolt slika “Petstoletno zgodovino ljubljanske škofije”, j dr. Tine Debeljak tu priobčuje svoja srečanja s pesnikom Balantičem v spomin za 20. letnico njegove smrti. J. K. se v članku “Ob 50-letnici prve slovenske mature” spomni in nam predeči, kako je škof Jeglič gradil svoj zavod in slovensko gimnazijo. J. M. v članku “V neprestanem, boju naprej” popisuje dogodke in nastopanja primorskih Slovencev v zadnjem času, Valentin Vodovnik pa v slovensko šolstvo ^organizacij- kraja; vsaikega mesteca ali vasi, sko bistveni del naše slovenske ^ vsake stvari ujete na fil- skupnosti. Janez Sever mu_ 2ato smo prepričani, da bo to nadvse zanimiv in prijeten ^radavanje s slikami © Sta¥@gii|f ¥ isfi ¥0?kii NEW YORK, N.Y. — smo že objavili, bo imelo Kot društvo SAVA poljudna mesečna | predavanja. Prvo predavanje je bilo 15. decembra o zanimivo- ’ večer. Vsi prijateji in znanci ste iskreno vabljeni da se z nami v duhu vrnete v svoj rodni kraj in uživate lepoto slovenskih mest ih vasi.. Naj obenem želimo vsem Slovencem širom Amerike srečno in uspeha polno leto 1983. stih ameriškega Zapada. Drugo | Na svidenje 12 januarja na predavanje bo v soboto, 12. nuarja, ob osmih zvečer v cer-j kveni dvorani na Osmi. Naredi-! _____q li bomo izlet proti vzhodu, v' kraje, ki so nam vsem pri srcu, saj smo se tam rodili mi ali pa . naši starši. S pomočjo gtacpM-'j° Za reSeV£' nih slik (slides) in razlago go- n;le kaklh 250 vrst Ptic in diviih spoda Cirila Grilca, ki j;e pred f]vab’ kl bl v kratkem izumrle-kratkim obiskal deželo ped Tri- kot vrsta’ ce J™ ne bi Poskočili glavom, se bomo vrnili v kraje, T11 P0incL Tako je na primer s sloni v SAVA - newyorski odsek Divjad izumira Svetovni sklad za zaščito div- kjer nam je tekla zibel, kjer ži-! vi narod, iz katerega izhajamo.' hriiikb kjer jih streljajo zaradi Mnogi, posebno še stari na- slonovine, ki gre dobro v denar seljenci, poznate' gospoda Gril- ^ z orb v Arabiji, kjer še ved-ca osebno, mnogi ste pa že sli-j n0 velja star običaj, po katerem šali o njem. Za tiste, ki ga pa mora odrasel Arabec ubiti vsaj ne poznate, naj omenimo samo miega orla, čigar pogum in moč to, da je gospod Grilc mojster : petem preideta nanj. Nekaj po-v fotografiranju, ki mu ni lah- dobnega je z golobi v Severni ko najti para.- Njegove slike ne Ameriki in z nosorogi v Afriki. predmeta ali nam prinesejo v F« ,. , clar.Ku Za narodne pravice ko- foških Slovencev” slika narodnostne boje in prizadevanja v Avstriji. Marko Naprošen daje celotno pcdcibo “O Slovencih v Avstraliji”. B. R. popiše izseljensko “Slovesnost v Rimu ob desetletnici Exul Familia”. Vita! Ašič poroča o prvem kongresu mednaredne krščansko demokratske mladine v Caracau, Marjan Marolt je napisal lep spominski članek Francu Finžgarju. Tine.Debeljak ml. slika Slovence v Venezueli v članku “Na obisku pri Slovencih v Venezueli”, A. Z. daje podobo o razmerah med kanadskimi Sio-Venci) nalkar sledita pismo iz Francije in pozdrav iz Anglije. O dolžnostih in ciljih naše ideološke emigracije povedo svoje Vinko Beličič, dr. Jože Velikonja in Karel Mauser. Zdravko Novak je zbral seznam književnih izdaj zamejskih Slovencev, Janko Hafner pa v “Rendezvous na vsemirskem vrtiljaku” pove kaj je res novega v tekmi za vsemirje. Mož je tako razgledan, da poljudno pove vse, kar človek mora vedeti o tem čudovitem napredku 'zadnjega časa. Knjigo zaključi Koledar. • Dr. Krek PAVEL HEYSE: Andreja Delfin Bile so hladne, a ne trde, tujeta, kaj bi bilo treba ukre-obraz brez duše in trpljenja, samo izraz močne volje se je košatil na čelu in obrvih. Privezal si je krinko in ogrnil črni plašč prek ramen, ki ga je bil ob prihodu odložil. Potem je, ne da bi čakal njenega slovesa, zapustil sobo. V istem trenutku je Andrea zaslišal spodaj iz dvorane glas deklice, ki ga je klicala. Poslušal je, poprej pa še poslednjič s pogledom ošinil lepo ženo, ki je še vedno nepremično stala sredi sobe in globoko zamišljena zrla za njim, ki je odšel. Kot bi ga pičila kača, je opotekajoč se stopil z odra in brez vsake najmanjše besede šel za hitečo deklico. V n eni sobi je spet gorela luč, e . no je bilo še zmerom na mizi'i pri oknu, kot da ne bi če oviral pretrgane igre. Toda na moževo čelo je legla grozljivo neprijetna senca, ki je oplašila celo lahkomiselno Smeraldino. “Taki ste,” je rekla, “kot bi bili vraga srečali. Pridite, spijte kozarec vina in mi povejte, kaj je bilo. Saj se je vendar izteklo mirneje, kot smo se bali.” “O, seveda,” je dejal s prisiljeno mehkostjo. “Tvoji gospe privoščijo vse najboljše in kot je videti, boš celo svojo zamrznjeno plačo prejela v najkrajšem času. Sicer sta pa govorila tako tiho, da nisem skoraj nič razumel in bolj važno kot vse drugo je zdaj to, da sem do smrti utrujen od neprijetnega klečanja na ' dih deskah. V kratkem bom tvoje vino bolj počastil, dobri trok. Nocoj pa moram iti spat.” “Pa mi še zdaj niste povedali, če se vam ona zdi tudi tako lepa kot drugim,” je dejala deklica in se hotela kujati zaradi nehvaležnega in pustega prijatelja. “Lepa kot angel, ali sama hudičevka,” je godrnjal med zobmi. “Hvala ti, madamigel-la, ker si mi pomagala, da sem jo videl. Prihodnjič bom ves drugačen do tebe, ker sem danes do sita napasel svojo radovednost. Lahko noč!” Zavihtel se je na zidec in stopil na desko, ki jo je ona spet z nejevoljo položila čez prepad. Ko je stal zgoraj, je pogledal na kanal pod seboj, nad čigar globino je pravkar izginila luč gondole. “Lahko noč!” je še enkrat zaklical nazaj in potem previdno stopil v svojo sobo, medtem ko je Smeraldina razdrla most in si zaman prizadevala, da bi združila njegovo čudno vedenje, njegovo revščino in radodarnost, njegove sive lase in njegovo pustolovstvo. Ves teden je minil, ne da bi se bila osvojitev soseda, o ka-teiu je " sanjala Smeraldina, kaj posebno izkazala. Enkrat samkrat ga je spustila, potem ko je pridobila vratarja na svojo stran, ponoči skozi vrata in ga zakrinkanega peljala do vratič nad vodo, kjer je stopila z njim v gondolo, ki jo je sam vodil s počasnim veslanjem skozi temni labirint, kjer naj bi končno v glavnem kanalu svobodno predrsela uro ali kaj. Kljub lepi vožnji tudi tokrat ni bil preveč rožne volje, medtem ko je ona neprenehoma klepetala in ga skušala razvedriti s pripovedovanjem zgobic i z boljšega sveta, ki je bila njih glavna junakinja njena grofica. Zvedel je, da tajnik avstrijskega poslaništva ž e nekaj dni dela pri njeni gospodarici dolge obiske, p r i katerih se brez dvoma posve- niti, da se izgnanstvo mladega Grittija prekliče. Grofica da je boljše volje kot prej in da jo je bogato obdarila. Andrea se je delal, kot bi vse to samo na pol poslušal in se z vso vnemo ukvarjal samo v upravljanjem gondole. Tako torej tudi deklici sami ni bilo neljubo, ko je njen molčeči spremljevalec obrnil in po najkrajši poti peljal domov. Brez najmanjšega šuma je zapeljal ozko vozilo k stebru in ga potem, ko sta izstopila, pripel; izprosil si je ključ, da bi zaklenil verigo. Izročila mu ga je in bila že v vratih, ko je zaklical za njo, da mu je ključek v naglici zdrknil iz roke in padel v kanal. Njej sami je bilo neprijetno; toda s svojo običajno lahkosrčnost-jo je potolažila prijatelja, češ da se bo že še dobil v hiši kak podoben ključ in on sam si tokrat ni mogel kaj, da se ne bi poslovil od nje z bežnim poljubom na lice, ko ga je opolnoči spustila skozi glavna vrata palače. Svoji gospodinji, gospe Giovanni, je dejal drugi dan, da je pri svojem gospodarju imel dosti dela, tako da je moral tudi ponoči priskočiti. To je bil edini primer, da je potreboval hišni ključ. Navadno je prihajal že v mraku, použil kruh in vino in zgodaj ugasil luč, tako da ga je dobra žena razglašala po soseščini kot zgled marljivosti in spodobnega vedenja. Samo to mu je zamerila, da se kar nič ne briga zase in si pri svojih lotih ne privošči prav nobene dovoljene zabave, s katero bi se razvedril in si tako podaljšal svoje življenje. Ob takem govorjenju je Marietta molčala in gledala v krilo. Nič več ni prepevala, odkar je bil tujec v njihovi sobi, in sploh se je zdelo, da ima več skrbi, odkar je on prišel, kot .jih je imela sicer skozi vse leto. V jutro druge nedelje, ki jo je Andrea doživel v vdovini hiši, je gospa naglo stopila z raztrganim obrazom in taka, kot se je vrnila od maše, v njegovo sobo. Sedel je, Še ne dodobra napravljen, pri mizi in čital iz enega svojih molitvenikov. V obraz je bil nekoliko bledejši kot sicer, toda gledal je mirno in zdelo se je, da mu je neprijetno, ker ga motijo v njegovi pobožnosti. “Vi še lepo sedite v sobi, gospod Andrea,” mu je zaklicala, “medtem ko so vse Benetke na nogah? Hitro se opravite in pojdite sami na cesto, kjer boste lahko videli toliko prestrašenih obrazov kot zrnja v malnici. Sveti Bog! Da sem morala doživeti še to, ko sem vendar mislila, da se Benetkah ne more pripetiti nič več, kar bi me osupnilo!” “O čem govorite, dobra gospa?” je brezbrižno vprašal in odložil knjigo. Vrgla se je na stol in videti je bilo, da je zelo upehana. “Notri do Piazette so me rinili,” je začela znova, “in videla sem gospode Velikega sveta v trumah stopati po velikem stopnišču na dvorišču doževe palače in žalne zastave so vihrale iz prokuracijskih oken. Saj ne boste verjeli! Nocoj med enajsto in polnočjo je nekdo na pragu njegove lastne hiše umoril glavnega od treh državnih inkvizitorjev, plemenitega gospoda Lorenza Venierja.” “Ali je bil že prileten mož?” je mirno vprašal Andrea . (Dalje prihodnjič) 0 smškšh poletih Cleveland, O. — O smuških poletih smo že dosti slišali in stavi j ali v brali in tudi to bo marsikomu skakalnico na svetu, Slovenci še rodnih smuških poletov bo v času od 22. do 24. marca leta 1963 v Planici. Tedaj, ko so naši pionirji po-Planici naj večjo znano, da sta bila prva, ki sta se borila za uvedbo te nove smuške panoge pokojna Slovenca ing. Bloudek in Joso Goreč. Pred 28 leti je poletel Norvežan B. Rund 92 m daleč na planiški skakalnici, ki jo je' zgradil ing. Bloudek. Na isti skakalnici je leta 1936 splaval Avstrijec Bradi 101 m daleč in je bila skakalnica v Planici tista, na kateri so bili postavljeni prvi svetovni rekordi z nad 100 m. Pri tem velja pripomniti, da se skoki nad 90 m ne’ imenujejo več skoki, temveč smuški poleti. Zasluga za to novo smušno panogo gre samo ing. Bloudku in Josu Gorcu, ki sta se neumorno borilaj da se ta panoga lepega zimskega športa uveljavi in seveda tudi prizna od merodajne organizacdje) to je Mednarodne smučarske zveze. Pa ne samo to: poleg planiške skakalnice imamo dandanes še dve drugi taki napravi in sicer eno v Kulmu (Avstrija) in ono v Obesrtdorfu nismo imeli skakalcev, ki bi bili kos tej mamutski skakalnici. Najboljši Slovenec Palme je splaval 62 m, No vsak pa 66 m daleč. Toda leta 1960 pa je Slovenec M. Pečar splaval že 115 m dale,, še več: Leto nato je mladi študent iz Ljubljane, Slovenec Jože Šlibar^ poletel v Cberstdorfu 141 m daleč in s tem postavil nov svetovni rekord, v smuških poletih. Prvi Slovenec, ki se mu je to 'posrečilo in prvi človek na svetu, ki je s smučmi poletel preko 140 m. Leta 1934, ko smo Slovenci dobili edinstveno skakalnico v Planici, nam je inozemstvo pred-bacivalo, zakaj se ponašamo s skakalnico, ko pa nimamo svojih skakalcev. Goreč in Bloudek sta nato pripominjala: Najprej e skakalnico, na kateri bodo lahko vadili skakale^ in potem se bodo tudi našli taki, ki ji bodo kos. In to se je v polni meri uresničilo: svetovnega rekorda, ki ga brani Tržičan Šlibar, do- (Nemčija). To so trenutno edi- slej še ni nihče ogrožal, ne skakalnice na svetu, kjer se , Ivo Kermavner, lahko izvajajo smuški poleti precej nad 100 m daljave. Pred kratkim so se sestali zastopniki skakalnic za smuške polete (Kulm, Oberstdorf in Planica) v Ljubljani, radi ustanovitve smuškega kluba KOP (začetne črke omenjenih treh krajev). Ob tej priliki so sklenili, da bodo pospeševali smuške polete, študirali rešitev problemov smuških poletov, izmenjavali izkušnje iz dosedanjih prireditev, pospeševali športno prijateljstvo teh. treh organizacijskih odborov in podpirali tekmovalce, ki se poškodujejo pri smuških poletih iz podpornega fonda, ki se osnuje v to svrho. Poleg tega so si postavili za cilj, da se bodo borili za oficijeino | priznanje smuških poletov cd strani mednar. smuške zveze in j da se bodo vršile tekme za sve- j tovno prvenstvo v smuških po-; letih. Prihodnji leden medna- i, Satelita Telslar iis Relay 'Mitifofa za prvenstvo WASHINGTON, D.C. —Trenutno smo priča zanimivi tekmi, kdo bo več pomenil v radijskem in televizijskem prenosu preko vesolja, Telstar ali Relay. Oba satelita sta sicer majhna po obsegu in teži, toda za njima stojita dve mogočni firmi: za Telstarom zngna ATT koimpanija, za Relayem pa Radio Corp. of America. Telstar I. se je proti pričakovanju dobro obnesel, toda j;e začel prehitro pešati, zdelala ga je radijacija v vesolju. Zato je ATT kompanija začela sestavljati nov Telstar, ki naj prepreči vse slabe vplive radijacije. Seveda hiti s svojim delom na novem satelitu, kar se le da. Vmes je pa posegla Radio Corp. of America s svojim satelitom Relay L, ki pa se ni obnesel že v začetku; kompanija je s tako možnostjo računala in je pripravila Relay II., ki ga bo v kratkem pognala v vesolje, pripravlja pa tudi Relay III., toda ne pove, kdaj bo dokončan. Tako sedaj tekmujeta dve veliki kompaniji, katera bo preje o-mogcčila prenos radijskih in televizijskih oddaj preko vesolja. Med tem dela NASA s pomočjo Hughes Aircraft Co. na novem satelitu Synccm. Satelit bo imel nalogo, da leti točno 22,300 milj na ekvatorjem s tako hitrostjo kot se vrti zemlja. Za nas na zemlji bo torej stalno na istem mestu. Upajo, da ga bodo dovršili ž;e začetkom prihodnjega leta. ' Proizvodnja avtomobilov doživela lani pravo konjunkturo WASHINGTON D.C. — V avtomobilski industriji pričakujejo, da bo producirano v letošnjem prvem trimestni okoli 1,900,000 avtomobilov. V tem pogledu so avtomobilske tovarne zelo optimistične. Pričakujejo, da bo letošnja proizvodnja talko dobra, da jo bosta posekali samo produkcija istega tromesečja v 1. 1955 z 2,100,000 avti in 1. 1960 z nekaj nad dva milijona voz. Svoje upanje u-jtemeljuje industrija z nizkimi | zalogami voz ob novem letu in z nadpovprečno dobrimi prodajami v božični sezoni. Ker je pri nas sedaj prišlo v navado, da po avtomobilski industriji sodimo tudi ostalo gospodarsko stanje, bi morali pričakovati, da nas letos ne čaka nobena gospodarska kriza, čeprav imamo prilično visoko' brezposelnost. vsebina brošure pa pripoveduje o “vrtljivih motikah”, o takih z izmenično smerjo gibanja in o drugih ‘tehničnih podrobnostih’. Na koncu je rečeno tudi tole: Motiko je treba po uporabi očistiti. Če ostrina otopi, jo je treba nabrusiti ali sklepati...” List zaključuje z ugotovitvijo, da so nepotrebno knjižico o motikah napisali v moskovskem centralnem inštitutu za znan-stveno-tehnične informacije. ’ MALI OGLASI Sobe v najem Oddamo 4 neopremljene sobe na 702 E. 156 St. Kličite PO 1-7007. (1) DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 SL Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne. Evropa zmrzssje v ssiegu LONDON, Vel. Brit; — Britanske otoke je zadnji teden zapadel debel sneg, kot ga nihče ne pomni. Tri četrtine vseh cest v deželi je bilo zametenih in na njih na tisoče avtomabi-lov. Sneg je zapadel tudi Francijo in Španijo, kjer je mraz uničil veliko nasadov južnega sadja, na še večjih pa povzročil veliko škodo. Nekaj dni preje je sneg padel celo na Siciliji, ki ga ni videla že več človeških rodov. Mraz je ustavil dvigalo na Eiffelov stolp v Parizu in so morali oni, ki so si hoteli z njega ogledati francosko glavno mesto, na vrh peš. Potniško letalo Air France je v soboto zadelo v vrh neke gore na Korziki in se razbilo. Vojaki, ki so dosegli razbitine letala, so sporočili, da je vseh 25 oseb, ki so bile v letalu, mrtvih. V SALAMI NI BACILOV A: “Čujte, kaj ne morejo biti bacili tudi v salami?” B: “Odkod naj se pa vzamejo, saj je na obeh koncih zavezana ...” Zaradi preslabega pridelka /odpuščen MOSKVA, ZSSR. — Eden izmed 11 podpredsednikov sovjetske vlade Nikolaj Ignatov je bil odpuščen s tega mesta zaradi neuspešnega dela v novih poljedelskih pokrajinah Sovjetske Azije. Ignatov je bil v preteklem a-prilu imenovan za podpredsednika vlade z nalogo, da skuša spraviti “nove poljedelske pokrajine” v Kazakstanu v red. To mu ni uspelo. Predel ima premalo rednih padavin za u-spešen posev in pridelek žita. Hruščev, ki je načrt začel, noče popustiti. Menjal je že celo vrsto poljedelskih strokovnjakov, ne1 da bi kateri od njih uspel. ------o------ Motika z navodilom za uporabo Sovjetski list “Ekonomičeska-ja gazeta” je objavil naslednji sestavek: “V neki prodajalni v Jaroslavu je hotela ženica kupiti motiko. Takoj so ji ustregli, vendar ji je trgovski pomočnik svetoval, naj se oglasi pri poslovodji zaradi navodila za uporabo. Presenečena ženica je dobila knjižico z naslovom “Ročni kmetijski kultivator, model KR-15”, Moški dobijo delo Shipping Clerk Experienced, age 25 to 35, 40 hour, 5-day week. Permanent. Located in Cleveland Heights. Call Mr. S — FA 1-0570. (6) HELP WANTED — MALE Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 TOOLMAKERS Morajo imeti skušnje operirati stružnice (lathe) in v brušenju. H & M MFG. CO. 20080 Si. Clair Ave. (3) DELO DOBIJO Pisarniška moč za urad iščejo Žensko ali moškega z znanjem slovenščine in angleščine v besedi in pisavi išče urad na St. Clair Ave. Pismene ponudbe na AD, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. (x) Izvršujem vsakovrstna hišna popravila, posebno vodne napeljave. — Cene zmerne, delo zajamčeno. — Kličite od 6. do 9. zv. LI 1-4337. -(2) Stanovanje se odda Pet sob s kopalnico se odda za $70.00, veranda spredaj in zadaj, plinski furnez, sprejmemo tudi otroke. Prazno. Kličite 531-0615. —(2) V najem Oddamo 5 lepih sob, na novo dekorirane na 1442 E. 45 St, zgoraj. Kličite 486-2634. (4» Naprodaj Gostilna, D-1-2-3-3A na Route 20, Perry, 6 milj vzhodno od Painesville. Dobro za podjeten par. Proda se zaradi starosti, ali v najem. Gotovina ali zamena kot naplačilo Lastnik bo pomagal financirati. 4511 No. Ridge Rd., telefon 259-3574. -43±- Sobe v najem 3 in 4-sobno sta gorkota in vroča vc novo dekorirano. $40. Dve 4-sobni stanovanji $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St., ali kličite Ed Koporc UT 1-3450. (11) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH 5POMEN1KO'-15425 Waterloo IW. IV 1-2237 Stanovanje oddamo Štirisobno stanovanje s kopalnico, na novo dekorirano, v bližini sv. Vida, oddano. Kličite 391-322.6 ali 881-5837. (4) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, plinski furnez, na novo dekorirano, klet za perilo. 1369 E. 52 St. EN 1-5943. —(3,10,17,24,31) Naprodaj Dvodružinska hiša, St. Clair in E. 148 St., 4-4, 2 dobra furnez a. $1000 naplačila. Cena $15,500. LMiLMB REALTY GO. KE 1-6681 — KE 1-3662 (3) MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD KE 1 - 3177 Na razpolago smo vam podnevi in ponoči... , Samo Telefonirajte! Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in soboto od 2. do 4. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. PO KOLUMBOVI POTI •— Skupina častilcev Krištofa Kolumba je zgradila ladjico po vzorcu Nine, ki je plula s Kolumbom v Novi svet. Nino so opremili na povsem enak način, kot je bila opremljena Kolumbova, in se z njo napotili preko Atlantika po Ko-lubovi poti. Ladjo so nekaj dni pogrešali, ker je brez radijske zveze. Na sliki jo vidimo že blizu Amerike, ko njeni mornarji rešujejo iz morja potrebščine, ki jih jim je odvrglo letalo. JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE ZAVOD Tel.: ENdičott 1-0583 C O L LIN W O O D S KI URAD § 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago E Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo TiiiuimiiumiiiiiiiiiiiiiuitmimmmmiiimiiimimiiiimiiuumimmmiimiiimiE Že je stekla k vratom in si spotoma, ne vede zakaj, ogri-njačo z roke vrgla na glavo, kakor da bi se mogla bati nočnega hlada. Odprla je vrata. Starca, stisnjena v temo, sta videla šti-rikotnik modrega sija, zemljo svojega oljnika. Zagledala sta človeka, ki je planil naprej. “Aha, tu si, malopridnica!” Videla sta, kako je pograbil Paskale na pragu in jo potegnil venkaj. Potem pa sta spet videla zgolj štirikotnik modre noči in strmi oljnik. Slišala sta, kako sta Prayou in Paskala stekla na strmo stezo. Možak je Paskajo pograbil okoli pasa in jo vlekel s seboj. Otepala se ga je in se mu skušala izmuzniti, tako da jo je zdaj pa zdaj moral nesti. Tako sta prišla do vrtnih vrat. Tu je CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY DRUG STORE — Good going business. Forced to sell due to illness. $6,000. — RO ‘1-4348. (4- CONVALESCENT HOMES WINFIELD ILL — Retirement and Nursing home. SPACIOUS nursing home, excellent food and nursing care. Rates modest. Single & double rms. with bath. Licensed. 27 Miles W. of Chicago. Phone 668-4373. (61 RENTAL OFF DRIVE OFF DRIVE — 3900 N. 16 apts. 10 double plumbing; 6-3s. Inc. $30,000 Pr. 6x. Rental. Lot 100x160. R7. Owner. GR 2-6947. (4) REAL ESTATE FOR SALE OCT. BUNGALOW — 5 Magnificent :ms. Beautiful neighborhood. Every convenience. For appt., call, Owner. AM 2-5851. - (3 > HELP WANTED MALE MAINTENANCE MAN EXPERIENCED WITH BOILERS. TO LIVE IN. Pref. Pensioner. Call Mr. Cohen, DI 8-5000. (21 DOGS FOR SALE COLLIE PUPPIES. Tri colors, Blues, Sables. $75.00 and up. — Private owner. Phone WI 5-1624. (2) HOUSEHOLD HELP NURSEMAID — motherly. To care for 1 child. Live in 5 b; days. Ref. needed. Good Salary. — GR 7-0281. (2) HOUSEKEEPER Must love children. Daily 2 PM to iO PM. Recent references required. WH 3-5000 Ext. 1302 or 372-2963. (41 DOGS & PETS FOR SALE ALASKAN Malamute puppies, male and female. A. K. C. Registered, championed sired, 7 wks. old. $125. GR 6-5673, (3) Paskalo izpustil. “Zdaj pa le povej, zakaj si ušla, častita sestra! Sicer gorje tvoji koži!” Šinila je na levo vzdolž nizkega zidu in začela teči. “A, ničvrednica, bi se mi spet rada izmuznila!” Seveda bi se mu rada. Samo strah ji je dajal še moči. Tekla je po skrajnem koncu ozke poti, vodeče s kmetije na cesto Saint-Cesaire, tekla po ostrem kamenju, ki se ji je rušilo pod nogami, tekla skozi grme in robidovje, trgajoče ji obleko. Enega samega upanja se je oklepala: priteči na križišče, kjer je sto metrov naprej klanec in morda tudi kak sprehajalec. Po nagonu je spoznala, da jo bo ta človek teže zadel, dokler ostane na njegovi levi. Zato je tudi gledala samo na njegove roke. Ta pa je štorkljal po siedi steze, ne da bi se kaj posebno žuril. Zlahka je ostajali vštric ubožice, na smrt preplašene. Dvakrat jo je celo prehitel in vzdignil pesti, kakor da se hoče vreči nanjo. A bi kričala, saj še ni bila popolnoma brez sape. Še je tekla. “Boš zdaj šla z menoj nazaj?” “Nikdar! Nikdar!” “Ali pojdeš z menoj ali pa boš crknila!” To pot ni čakal odgovora. Segel je v žep. Paskala je to videla. Vedela je, da je zgubljena! Tudi ni več imela toliko moči, da bi zakričala. Steza se je iztekla. Cesta Saint Cesairc jo je pravokotno presekala. Paskala se je pri gozdu z dvema cipresama obrnila in pritekla na Križišče vrh grebena. Gorje! Na vsej cesti ni bilo nikjer žive duše! Isti hip je pa tudi zaslišala, da je do nje pritekel Prayou. Ni več zbežala. Približal se ji jc od leve. Preden jo je sunil, je onemoglo vzdihnila. Dvignila je roke nad daljni Nimes: “Miserere mei Deus ...” ' Med njena ramena pa se jo pogreznil nož in ji prebodel prsi. Zagon in sunek je bil tako silen, da se je telo strkljalo prav do zidu oljnika, na kraj, kjer se cesta prevali proti mestu, deset metrov od gozdiča, ki kakor ladijski kljun sega med obe poti. Prayou je poskočil, izpulil nož in vznak je kdrknila glava, kjer so še zavijale oči. Zbežal je po poti po grebenu griča, preskočil kamnito zagrado, dirjal po ploščadastih pobočjih in izginil v zapuščenih gmajnah, ki se začenjajo na drugi strani. Paskala je bila že mrtva. Ležala je vznak. Kri iz rane je v curkih lila izpod telesa in po jarkih, ki so jih viharji izkopali v žejno zemljo. V nekaj trenutkih je obličje postalo bledo kakor kip iz belega marmora. Niso bile več mehke tvoje us' nice, ubogo dekle; tvoje oči niso več videle izza ohlapnih vek, a vendar so bile še na pol odprte in se upirale v svetle zvezde. Volnena ogrinjača je pokrivala del čela in eno stran obraza in tako nakazovala pajčolan. Cipresi nad teboj pa sta stražili kakor dve sveči iz rjavega voska. Zgodaj zjutraj je neki mlekarski voziček privozil' z dežele vrh klanca. Konj je zavohal truplo' ter se plašno umikal s ceste. Možak, mlad fant, je skočil z voza na cesto, da bi ga za uzdo peljal prek vrha. In tedaj je zapazil Paskaiino truplo. Dva sta hkrati kriknila, fant in njegova sestra, ki je tudi sko- čila z voza in stekla z bratom | zadaj proti zidu ob oljniku. Z združenimi močmi sta nekoliko vzdignila ramena žrtve in zapazila rdečo kri. “Čak, ne premikaj je, zarad; policije, veš!” je rekel fant. — “Prej ko policija se trupla no smeš dotakniti... Takoj obvestim oblasti. Ti, Marija, pa popazi nanjo.. ” Bilo je ob stiuih zjutraj. Dekle se je vrh griča usedlo h glavi mrliča, nekoliko nad njo. Bilo jo je strah. Pa tudi zeblo jo je. Zdaj pa zdaj je vstala, ker se ji je zdelo, da je zadaj za zidom slišala korake. Potem pa se je umirila in z nežnim sočutjem gledala mladi obraz, tako bel in spokojen, saj je rajnica bila njene starosti, pa je o nji poznala zgolj njeno nesrečo. Gledala le ta obraz, gledala lase nenavadnega bleska in čutila je do nje vedno večje sočutje, čutila celo nekakšno prijateljstvo, ki ga je znala Paskala vzbujati v srcih še po svoji smrti. Nazadnje je dekle iz žepa potegnilo svoj molek. “Tudi če rajnica ni moje vere”, si je mislila, “kaj zato! Tudi če bi bila zgub Ijena ženska, ki se potepa po svetu.” Prva svetloba se je začela razlivati na Montauri in na griče V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SINA, OČETA IN BRATA Frank Novak ki je po kratki bolezni zapustil nas in se preselil v nebeške višave 2. januarja 1961. O, kako smo Te ljubili, žal, da prezgodaj smo Te izgubili Pa božja volja je bila ta, da si šel iz tega sveta. V nebesih zdaj je Tvoj dom, od lani tudi mati je itam. Oba se zdaj pri Bogu veselita in za nas vse Boga prosita. Žalujoči; FRANK NOVAK, oče DVA SINOVA, BRATJE, SESTRE, SORODNIKI Cleveland, O., 2. januarja 1963. za njim in dan se je dotaknil Paskalinih rok, brade, lic. A veke se niso zganile in oči so še naprej skušale gledati že ugasle zvezde. Ob isti uri je državni pravd-nik, obveščen iz osrednjega komisariata nimske občine, kjer se je zglasil mlekar, tekel na. veliko cesto Amiral-Courbet, kjer so čakali kočijaži. Naglo je vik-nil povelje, naj ga peljejo “na kraj zločina”. Policijski stražniki, glavni komisar in zdravni! so že hiteli po cesti Saint-Ce-saire. Ugotovili so napotrebnei-še stvari, potem pa z istim vozom Paskaiino truplo prepeljali v Nimes. Oddali so ga v bolnišnici na cesti Montpellier, kjer je pred leti Paskala prvič stopala v mesto in rekla: “Rane ne morem gledati in niti misliti ne smem nanjo!” Obe krili mrežastih vrat sla bili odprti. Voznik je ustavil na dvorišču, dva bolniška strežaja pa sta truplo odnesla na levo, kjer je zadaj za glavnim poslopjem stala nizka, stara polkrožna stavba. Svetloba je vanjo prihajala skozi poi-podrta steklena vrata. Služila je za raztelesanje. Novica o umoru je spravila vse mesto na noge. Oblasti so zadevo preiskovale in zoper u-bežnika izdajale zaporna povelja. Ovadb je kar deževalo. Številni prebivalci zapadnega okraja so hoteli vse vedeti in so SEDAJ. Hranilne vloge sprelete ete 10. januarja, se bodo obrestovale od 1. januarja — po 4%, če ostanejo vložene eno celo leto — po 3%% letno, če ostanejo vložene manj kot eno leto in vsaj eno četrtletje. NATIONAL BANK member federal deposit INSURANCE CORPORATION 1887 1862 V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ DOBRI SOPROG, OČE, STARI OČE IN TAST Leopold Furlan st. Izdihnil je svojo blago dušo d-ne 3. jan. 1962. Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše zate bije, Ti pri Bogu pros’ za nas. Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak e.d nas Te imel je rad, hvaležni zate molimo, za Tvojo srečo prosimo: Ti se ga, Gospod, usmili, ljubi Jezus, Ti mu daj rajski, .mir na vekomaj! žalujoči: soproga ANA, otroci: LEO, ADOLPH, ANA., JOE, AMALIA, snahi: HELEN in JOSEPHINE, zeta: CHARLES WINTER in BILL KERN, VNUKI IN VNUKINJE IN OSTALI SORODNIKI. Clevcdand, O., dne 3. januarja 1963. časnikarjem, stražnikom, krč- združi žive s preteklostjo rajnih. marjem, vratarju bolnišnice hiteli praviti: “Jaz sem ga poznal. Bili smo si sosedje ...” Proti koncu popoldneva se je pred truplom zvrstil že ves okraj Montauri. Zdaj ni bilo več v polkrožni stavbi, ampak v sosedni dvorani. Mnogi so jokali mnogi so pokleknili; vse pa je to pot prevzelo sočutje, ki za hip Nekateri so skrivaj obžalovali besede, kretnje, psovke, ki sc jih zmetali v obraz dekletu, ki je trpelo, pa zdaj ne bo več trpelo, a tudi ne bo več moglo odpustiti. (Konec prihodnjič) Hranita denar za deževne di'*’0 PRISLAN F SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. Naše posebne ROUND |jL STEAK »ROVISION STANKO PRISLAN EX 1-1419 jsti ta teden: SIRLOIN n« JL STEAK ' ■XT m Ih- LIVER «t l!S. Za vsakovrsfna tiskarska dela se priporoča tiskarna mmm bsmowe 6117 Sl. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0S28 TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. * Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! KO BO ODRASTEK, BO KAR VELIK — Komaj izvaljeni iguana počiva na poki čuvarja v Akvariju v Miami, Fla. Ko ''bo zra'tel bo tehtal iokoli t20 funtov