miški Občan S podpisom listini' o sodelovanju sta kamniški župan Ione Smolnikar in podžupan Andechsa Kuri Scholderle uradno potrdila Zgodovinske in prijateljske ve/i med občinama, kar naj hi še poglobilo prijateljsko sodelovanje tako na kulturnem področju kot tudi v gospodarstvu. KAMNIK PRAZNUJE Kamnik je /c / dosedanjim mednarodnim sodelovanjem in s prizadevanji Za razširitev evropske ideje 0 medsebojnem združevanju uspešno sledil poti v Evropo. Evropski duh je bil prisoten tudi ob letošnjem de muhi praznovanju občinskega praznika v počastitev spomina na slavnega rojaka generala Rudolfa Maistra. S posaditvijo dreves prijateljstva v Parku Evropa, podelitvijo občinskih priznanj in podpisom listine pri-jateljstva med oblinama Kamnik in Andeilis se je v soboto, 27 mana, zaokrožil prvi del osrednjega občinskega praznovanja Prireditve iz pestrega prazničnega programa se bodo strnile prihodnjo soboto, 17. aprila, s slovesnim odprtjem obnovljene zunanjosti Maistrove hiše ob IX uri in z osrednjo državno slovesnostjo v počastitev Maistrovega spomina v Domu kulture Kamnik ob 19. uri. S prireditev pišemo na 4. in 5- strani 43. leto Kamnik, 8. aprila 2004 Na slavnostni seji občinskega sveta v Domu kulture Kamnik je župan Tone Smolnikar podelil letošnja občinska priznanja za dobro sodelovanje in prispevek k razvoju občine. Z leve: dobitniki posebnega priznanja Rudi Poljanšek za ansambel bratov Poljanšek, Ladislav Dobrovoljc in Jernej Žerovnik. bronastega priznanja Miroslav Petek, Igor Sink, Rok Benkovič in Helena Sterle, dobitnika srebrnega priznanja Krnil (irzinčič za Območno obrtno zbornico Kamnik in Alojz Pele. zlato priznanje je prejel Frane Hribar. Najvišje priznanje častnega občana je za bogato glasbeno delo prejel prof. Samo Vremšak (na sliki / županom Tonetom Smolnikarjem in Gregorjem Konciljo, predsednikom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja). L SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o., Kamnik - Nacionalni prodajalec in distributer: RIAL, AEZ in ENZO in pnevmatik DUNLOP www.sitar-pneumatic.si, telefon: 01/830 8 350 Velikonočni čas je povezan z mnogimi lepimi običaji, s katerimi ohranjamo vez s preteklostjo. Že po tradiciji so tudi letos teden dni pred cvetno nedeljo, 28. marca, pod gankom Budnarjeve hiše prijazni domačini iz Spodnjih Palovč Avgust Smešnjavec, Fani Sovinšek in Bernarda Kvas prikazovali izdelovanje butarie. V hiši smo spremljali voskanje pir* hov in predstavitev knjige Pirhi. Dogajanj v Budnarei se redno udeležuje tudi bližnja soseda 76-letna Rozka Brnot, po domače Kajžna (na levi), ki je tako kot marsikateri domačin presrečna, daje ta hiša zaživela, saj prireditve v dolini težko obiskuje. Velikonočne praznične dni si tudi mi polepšajmo s starimi običaji. Preživimo jih tako, da se jih bomo radi spominjali kol nekaj lepega in vrednega! Urednica SAŠA MKJAČ Prireditve ob prazniku občine Kamnik 2004 Sobota. 17. april ob 18. uri Maistrova hiša na Sutni v Kamniku Slovesnost ob obnovljeni zunanjosti Maistrove hiie Skvnostnivovornik dr. Anton Grizold minister za obrambo Sodeluje Častna enota Slovenske vojske ob 19. uri Dom kulture. Kamnik Osrednja državna slovesnost ob 130. obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra - slavnostni govornik dr. Janez Drnovšek - predsednik Republike Slovenije Spoštovani Kamničani! Pridružite se nam na slovesnostih ob letošnjem občinskem prazniku! Spoštovane občanke in občani! Ob bližajočih se velikonočnih praznikih želim vsem lepe in doživele praznične dni. Župan TONE SMOLNIKAR obrok* Telefon Do beno 75,1234 Mengeš 01 / 723 09 00 www.hp-wwmeruM Kamniški občan lin ponovim mer) vami v petek, 23. aprila, t lanek oddajte najpozneje do četrtka, 15. aprila; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 20. aprila, v našem »itd ništvu na (.lavnem Irgn 23. Kamnik, tel.: 0I/K3 91 311 in 1141/662 450. e-naslov: jAMAMMt jtivl.net- (£lOTLRn<£A Bud [HMILHICA vmlm aramvt gww>-»riflh »am^merii a^sa 3M0 NAJVEČJA M NA. KBiCNAuSTiuttCA \yžQrso o-čss/ CADEZ mesarstvo ^^r-> Ljubljanska c. 21. Duplica^f tel.: 01/831-08-31 Vsem občankam in občanom želim vesele in doživete velikonočne praznike ter obilo volje, mo6\, eodelovanja in trdnega zaupanja za vee prihajajoče dni. MIha Novak načelnik Upravne enote Kamnik 7. april - svetovni dan zdravja PROMETNA VARNOST NI NAKUUČJE Prometna varnost se vse prevečkrat obravnava kot vprašanje, ki se tiče prometa in ne kot problem javnega zdravstva, čeprav povzročajo prometne nezgode veliko škodo zdravju, zahtevajo velika finančna sredstva za zdravljenje in pogosto puščajo trajno invalidnost. Poleg poškodovanca so zaradi prometne nesreče čustveno in tudi drugače prizadeti družinski člani in vsi ostali, s katerimi je bil povezan. V letošnjem geslu svetovnega dneva zdravja je pomembna resnica, ki vzbuja upanje: prometne nezgode lahko preprečimo, če jih prepoznamo kot resen zdravstveni problem in če vlade in vsi drugi dejavniki sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje. Promet se povečuje, zato bodo potrebni vedno novi ukrepi za povečanje prometne varnosti. V zvezi s prometno varnostjo se v Sloveniji spopadamo z dvema najpogostejšima vzrokoma prometnih nesreč, to sta alkoholizira-nost in neprilagojena hitrost. V zadnjih petih letih je bil pod vplivom alkohola približno vsak tretji povzročitelj prometne nezgode s smrtnim izidom, vsak četrti povzročitelj nezgode s telesnimi posledicami in vsak deseti povzročitelj prometne nezgode z materialno škodo. Neprilagojena hitrost kot vzrok prometnih nezgod je evropski pojav, ki na lestvici vzrokov vodi že desetletja. V Sloveniji je bila v letih od 1995 do 2001 neprilagojena hitrost najpomembnejši dejavnik nastanka 44% prometnih nezgod s smrtnim izidom, 34% nezgod s telesno poškodovanimi in 22% nezgod z materialno škodo. Veliko skrb moramo posvetiti varnosti otrok. Otrok naj v avtu vedno sedi v ustreznem otroškem sedežu in naj bo pravilno pripet. Šele, ko zraste do višine 150 cm, lahko sedi pripet na običajnem avtomobilskem sedežu. Že iz porodnišnice naj se otrok pelje v ustreznem varnostnem sedežu. Informacije o ustreznih sedežih in nameščanju je mogoče dobiti v patronažni službi in otroškem dispanzerju ZD Kamnik. Z ustreznim otroškim varnostnim sedežem in pravilno nameščenostjo kar za 70% zmanjšamo tveganje za nastanek hude telesne poškodbe ali celo smrti otroka. Otrok naj bo varen na cesti tudi kot pešec. Do 7. leta starosti mora po Zakonu o varnosti cestnega prometa imeti ustrezno spremstvo na poti v vrtec ali šolo. Vedno naj hodi poleg spremljevalca po notranji strani pločnika. Vidnost mu povečuje rumena rutica in kresnička. Majhnega otroka vozimo na kolesu v sedežu za kolo, ki ima vzglavnik in zaščito za noge. Kot potnik na kolesu ali kolesar mora imeti do 14. leta starosti na glavi kolesarsko čelado. Rolerji se po zakonu ne štejejo med vozila in se lahko uporabljajo le tam, kjer je dovoljena hoja pešcev. S skrbjo za varnost otrok v prometu se je število mrtvih otrok do 15. leta starosti od leta 1972, ko je bilo stanje najslabše, zmanjšalo s 57 na 3 smrtne žrtve letno in je bila tako Slovenija glede varnosti otrok v prometu v letih 2001 in 2002 ena od treh najvarnejših držav v Evropi. Med najbolj ranljivimi uporabniki cest so pešci, še posebno v starostni skupini nad 65 let ko se vidne, slušne, spominske sposobnosti in gibljivost zmanjšajo. V zadnjih 5 letih je bilo kar 42,2% pešcev, ki so izgubili življenje, starejših od 65 let. Sami povzročijo le dobro četrtino vseh prometnih nesreč, v katere so vpleteni. Najbolj nevarno za njih je prečkanje ceste. Zato zahteva ta starostna skupina, poleg otrok, še posebno pozornost in pazljivost s strani voznikov. V prometnih nezgodah so pogosteje kot ostala populacija udeleženi mladi med 18. in 24. letom predvsem kot vozniki in sopotniki. Čeprav se je v zadnjih petih letih stanje izboljšalo, imamo v Sloveniji bistveno več smrti med mladimi kot v drugih evropskih državah. Glavna vzroka prometnih nezgod sta neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Na pogostejšo udeležbo v prometnih nezgodah pa vpliva še njihov življenjski stil (zabava), dokazovanje med vrstniki, precenjevanje sposobnosti, pomanjkanje vozniških izkušenj in starejša, tehnično slabša vozila. Vzroke za prometne nezgode poznamo, prav tako načine preprečevanja, od katerih so nekateri tudi predpisani z zakonom. Upoštevajmo jih! Pa ne samo iz strahu pred policisti, ampak zaradi lastne varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu! Prometna varnost ni naključje, odvisna je od mene in tebe, odvisna je od vseh udeležencev v prometu. Milena Cerar, dipl. m.s. ZD Kamnik Pri nameravani gradnji centra Jehovovih prič na Duplici nič novega ...? 14. APRIL - DAN PREVENTIVE v ZD Kamnik V sredo, 14. aprila, bo v predavalnici II. nadstropja ZD Kamnik potekalo brezplačno merjenje krvnega sladkorja, holesterola in krvnega pritiska. Meritve bodo potekale od 9. - 12. ure in od 14. - 17. ure. Ob 11. uri bo predavanje na temo Zdrava sečila, ob 16. uri pa ho specialist internist predaval o boleznih srca in ožilja ter o zdravem načinu življenja. Meritve in predavanje bo omogočilo farmacevtsko podjetje Pfizer v sodelovanju / Društvom za srce in Zdravstvenim domom Kamnik. Vabljeni zlasti vsi tisti, ki teh meritev doslej še niste opravili. Naročanje ni potrebno. toniAi OBČAN - luta^ll) bistrica. AojO, Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mcjač, univ. dipl. ckon. Vi podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki na vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaiioredno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (davni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e mail: sasameiac(*vol|a.net Nenasičenih člankov in fotografij ne honoriramo, Rokopisov in fotografij ne vračamo, tisk Set d.d.. Ljubljana, dne8. 4. 2004. Tako hi lahko rekli skoraj dva meseca po februarskem zboru občanov, ki seje kot je znano zaključil brez posebnih zaključkov, vendar z zagotovilom župana Smolnikarja, da si bo občina prizadevala za pridobitev nadomestnega zemljišča za gradnjo centra Jehovovih prič. Vtem času smo veliko brali o iskanju različnih možnosti zadrugo lokacijo, kjer naj bi gradili izobraževalni center Jehovovih prič, o neuspeli pritožbi sosedov na upravno enoto, da bi se jim priznal status strank v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, o pritožbi okoliških stanovalcev, prizadetih zaradi predvidene izgube parkirišč gradbeni inšpektorici, ker naj bi bilo gradbeno dovoljenje izdano v nasprotju z lokacijsko informacijo, ki zahteva zadostno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce novega centra itd. Franc Orešnik, predsednik sveta KS Duplica, nam je v zvezi s trenutno situacijo povedal, da so v KS Duplica storili vse, kar je bilo mogoče za pridobitev nadomestne lokacije, vendar kakšnega konkretnega rezultata doslej še ni bilo, dodal je še, da je bil v petek zvečer, 2. aprila, sestanek s predstavniki Jehovovih prič na svetu KS Duplica,"kjer so se dogovorili o nadaljnji aktivnosti v zvezi s to zadevo. Predstavniki Jehovovih prič so ugotovili, da lokacija centra med obvoznico in Kamniško Bistrico na Perovem (zemljišče je last Zarje Kovis) ni primerna za njihov objekt, ker gre za močvirno območje in bi bilo ponovno treba čakati na novo gradbeno dovoljenje v skladu z novo zakonodajo. Še vedno pa so pripravljeni iskati kakšno drugo primerno lokacijo, seveda v sodelovanju z občino Kamnik. Zalo bodo se nekaj časa počakali z začetkom gradnje na sedanjem parkirišču na Groharjevi, za kar, kot je znano, že imajo gradbeno dovoljenje. Po besedah Franca Orešnika se bodo vsi zainteresirani v sredo sestali na občini Kamnik in poskušali zagotoviti tudi bolj aktivno sodelovanje občine pri iskanju nove lokacije. Predvsem pa vsi prizadeti želijo, da bi občina postala lastnik zemljišča na Groharjevi in na tem mestu uredila parkirišča, ki jih krajani Groharjeve in Blejčeve tako potrebujejo. Vse bolj pa postaja aktualna tudi pozidava sedanjega makadamskega parkirišča ob Klavčičevi ulici, poleg vrtca, sicer last Graditelja. Da se tu ne bi ponovila zgodba z, Groharje ve, so opozorili že na omenjenem zboru občanov. Takoj po zboru so se sestali predstavniki lastnikov stanovanj, sodeloval je tudi Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave. Med drugim so predlagali, naj občina kupi omenjeno zemljišče in da stanovalcem parkirišča v najem. Po sestanku se je Graditelj odločil za prodajo omenjenega zemljišča in ga kot nosilcu predkupne pravice ponudil v odkup občini Kamnik. Kot je povedal občinski svetnik Brane Golubovič, ki so ga predstavniki stanovalcev zadolžili za spremljanje sprejetih stališč, občina ni mogla sprejeti Graditeljeve ponudbe o odkupu, ker nima potrebnih sredste\ . ven dar pa je tudi Graditelj pozneje ustavil nameravano prodajo. Za razliko od Groharjeve pa je to zemljišče po veljavnih prostorskih aktih lahko namenjeno samo parkiriščem oziroma garaž-nim objektom. Prebivalci tega območja želijo, da bi se akutno pomanjkanje parkirišč na tem območju čimprej rešilo, seveda v okviru širše prometne študije s poudarkom na ureditvi mirujočega prometa na Klavčičevi in Groharjevi ulici. F. S. Tradicionalna osrednja občinska čistilna akcija Pozivu občine Kamnik, ki se je tudi letos vključila v vseslovenski projekt Pomladansko urejanje in čiščenje okolja, na osrednjo občinsko čistilno akt Ijosose najbolj številčno odzvali naši ribiči. Na zbornem mestu pri avtobusni postaji v Kamniku se je namreč v so boto, 27. marca, med približno 80 udeleženci zbralo tudi preko 50 ribičev, članov ribiške družine. Potem, ko so zbrani prejeli vreče in rokavice, ki jim jih je pripravila občinska služba oddelka za okolje in prostor oziroma svetovalka za energetiko in varstvo okolja Mihaela Brnot Veternik, so se po- dali na obrežje Kamniške Bistrice in Nevljice. V nekaj urah so od velikega jezu do Titana in od Samotnega mlina do Mamutovega mostu nabrali preko 1500 kilogramom odpadkov. Struge Bistrice se tokrat zaradi previsoke vode niso lotili. Vse zbrane odpadke so delavci Komunalnega podjetja Kamnik zvozili na zbirno mesto ob Bistrici, od koder so jih delavci Publicusa že v soboto odpeljali na prekladalno postajo v Suhadole. Udeleženci akcije so se v opoldanskih urah zbrali na Glavnem trgu, kjer so jim organizatorji priskrbeli malico Najmanjše stranke so se dogovorile o skupnem nastopu pri glasovanju na sejah občinskega sveta Usklajeni bodo lažje uveljavljali svoja stališča Politične stranke, ki sodelujejo v občinskem svetu s po dvema svetnikoma: Združena lista socialnih demokratov, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Stranka mladih Slovenije, Zeleni Slovenije in Obrtno podjetniška lista, ki ima v našem občinskem svetu enega svetnika, so pri delu na dosedanjih 11 sejah v dobrem letu sodelovanja v (županovi) koaliciji ugotovile, da ta ni izpolnila njihovih pričakovanj. Spoznale so, da njihov posamični nastop v sicer dokaj pogostih nastopih v razpravah in aktivnosti pri predlaganju amandmajev, zlasti pri glasovanju o pomembnih sklepih, ne more kaj prida vplivati na končen izid glasovanja. Zato so se vodje svetniških skupin pred nedavnim dogovorili, da bodo pred vsakim glasovanjem uskladili svoja stališča in poskušali doseči enotno glasovanje vseh devetih svetnikov. Seveda naj bi bil tak dogovor in ravnanje v skladu s programskimi izhodišči posamezne stranke. V dogovoru, ki so ga podpisali, so dopustili možnost, da bi v primerih ko se ne bi uspeli dogovoriti oziroma uskladiti, svetniki posamezne stranke glasovali po svoji presoji. Občinski svetniki omenjenih strank menijo, da bodo združeni lažje dosegli svoje cilje v občinskem svetu in z glasovanjem prispevali k sprejemanju odločitev v korist občanov Kamnika. Vsekakor lahko rečemo, da bo devet svetnikov manjših strank lahko odločilno vplivalo na sprejetje odločitev, za katere je potrebna absolutna večina.To pa pomeni pri 10 svetnikih LDS, (največja stranka koalicije) 19 glasov od 29, oziroma pri osmih svetnikih opozicije 17 glasov od 29, kolikor je vseh svetnikov v občinskem svetu. V vsakem primeru to pomeni absolutno večino. Dogovorili so se, da se bodo na eventualno povabilo župana ali-katerekoli politične opcije na pogovor pred sejo občinskega sveta odzvali in vsem natančno povedali, kako bodo o posamezni zadevi glasovali, oziroma kakšno je njihovo stališče do posameznega predloga. Ker so se v javnosti, zlasti po nedavni seji občinskega sveta o proračunu za leto 2004, pojavila različna namigovanja o tem, kdo se s kom povezuje oziroma čigave amandmaje so ob glasovanju podprli svetniki omenjenih petih strank, so se vodje svetniških skupin odločili, da javnosti posredujejo svoja stališča o bodočem ravnanju v občinskem svetu, ki pa seveda, kot poudarjajo, nikakor ne bo v nasprotju s programi posameznih strank. F. SVETEU OBVESTILO Občinska uprava Občine Kamnik poziva vse vrtičkarje, da z zemljišča, ki je v lasti občine Kamnik, med Osnovno šolo Frana Albrehta in tovarno ETA živilska industrija, d.d., odstranijo ograje, vrtne ute in morebitne vrtnine. Osnovna šola Frana Albrehta bo v spomladanskih mesecih zemljišče, s katerim razpolaga, ogradila in ga namenila otrokom za igro in sprostitev. Rok za odstranitev je 30.04.2004. V kolikor do navedenega roka ne bi odstranili omenjenih zadev, jih bo na stroške uporabnika dela zemljišča odstranila Občina Kamnik. IVAN PRISTOVNIK DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE Delavci Komunalnega podjetja Kami ne odpadke na zbirno mesto za k I k- iM se jim zahvalili za udeležbo. V akciji so sodelovali tudi dup-liski gasilci, ki so očistili oblin nje pogozdenega nekdanjega odlagališča odpadkov na Duplici in oko lico dupliške železniške postaje. V naslednjih dneh načrtujejo čistilne akcije tudi v nekaterih podeželskih krajevnih skupnostih. Med prvimi, ki so se zbrali na kamniški avtobusni postaji, sta bila tudi Bojan Mlakar, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, in občinski svetnik Zelenih Kamnika Danici Kovačič Iv ozadju desno), Igor Bogataj, vodja kamniških ribičev, ki je poskrbel za evidenco ribičev, Mihaela Brnot Veternik, svetovalka v oddelku za OP in organizatorka akcije. lik so s traktorjem odvažali Dabra-om. (foto M. Veternik) Tudi v posameznih šolah so se učenci lotili čiščenja svojega oko-lja. Lahko rečemo, da se tudi v naši občini akcija spomladanskega čiščenja vedno bolj uveljavlja, čeprav organizatorjem marsikdaj ponagaja tudi pomladansko muhasto vreme. F. S. Dupliški gasilci so v sobotni akciji temeljito očistili tudi železniško postajo, ki je še posebej na udaru nepridipravov, saj je ne morejo videti urejene. Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - URAD ŽUPANA 8. aprila 2004 3 Temelji za prometno študijo so postavljeni Občinski svetniki so bili na dvanajsti seji zelo »kooperativen« partner občinske uprave, saj so sprejeli vse dokumente, ki jim jih je pripravila v sprejem - z izjemo enega, pa še tega niso zavrnili, ampak ocenili za preslabo pripravljenega in se bodo o njem odločali na naslednji seji. Največ časa so porabili za kritiko kamniških podjetij in njihovega ravnanja z okoljem ter za obravnavo izhodišč za prometno študijo, ki jih je pripravil svetnik LDS Brane Golubovič. Vi sprašujete, župan odgovarja M.S. v imenu staršev iz Mot-nika in okolice sprašuje, ali se bo v prenovljenih prostorih podružnične šole v Motniku jeseni začel izvajati vzgojno varstveni program. Občinska uprava teli kar največ staršem omogočiti organizirano strokovno varstvo otrok v okviru vrtca Antona Medveda. Hkrati se trudi, da bi organizirano predšolsko vzgojo tudi kar najbolj pribliiala staršem, saj je organizirano otroško varstvo eden izmed nujnih pogojev za razvoj kraja. Zato smo se odločili, da izpraznjeno stanovanje v podružnični osnovni šoli v Motniku preuredimo v enoto vrtca. Z adaptacijo srno pričeli lansko leto. Groba zidarska in inštalaterska dela so te izvedena. Objekt se bo tako lahko lepo presušil. letošnje leto pa bomo z deli nadaljevali in adaptacijo zaključili do meseca junija. Naročili bomo tudi novo opremo, takt), da ho vrtec vseljiv do začetka novega šolskega leta. V času gradnje smo iskali najboljšo možno varianto, ali vrtec priključiti osnovni šoli ali vrtcu Antona Medveda. Opravljeni razgovori z vodstvi obeh zavodov in svetovalci na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport so pokazali, da je najoptimalnejša varianta, da se nova enota v Motniku organizacijsko priključi vrtcu. Z vodstvom vrtca smo se ie dogovarjali o kadrovskih rešitvah. V mesecu maju borno na Občinskem svetu obravnavali tudi spremembo odloka o ustanovitvi javnega zavoda VV/. Antona Medveda. Tako bomo tudi s pravnega vidika zadostili pogojem za odprtje nove enote vrtca. Staršem lahko tako trdno zagotovimo, da bo vrtec v Motniku pričel z delom I. 9. 2004. Vrtec v Motniku bo izvajal program druge starostne skupine. Zato vse zainteresirane starše pozivamo, da na sedeiu vrtca VVZ Antona Medveda v Kamniku dvignejo obrazec za prijavo otroka v vrtec in ga čimprej oddajo. Prepričani smo, da se bodo otroci v novem vrtcu dobro počutili, saj bodo imeli za delo zelo dobre pogoje, takt) igralnic) s potrebnimi prostori kot tudi zunanje igrišče. Anton Tone Smolnikar, lupan Ne glede na to, da so na glasovanjih predloge občinske uprave sprejemali s prepričljivo večino, pa v razpravah o posameznih temah tokratnega dnevnega reda ni manjkalo krilu nih pri pomb. Kamniške šole bi morali voditi Kamničani To velja tudi za prvo točko dnevnega reda, v kateri so se svetniki odločali o treh sklepih: o imenovanju nove občinske volilne komisife, o imenovanju predstavnika ustanovitelja v Svet OS Toma Brejca, in o imenovanju predstavnika občine v Svet Do ma starejših občanov Kamnik Poleg tega pa so se svetniki bdlo ( ali tudi o primernosti dveh kan didatov za ravnatelja OŠ Irana Albrehta. O predlaganih sklepih se je razvila precej vroča razprava. Tako je Borut Žagar, svetnik ZLSD, opozoril na težave, s katerimi se je pri svojem delu Zaradi različne interpretacije nekaterih pravnih aklov sooeala prejšnja občinska volilna komisija. Ne glede na to pa so svetniki podprli predlog občinske uprave, po katerem je za predsednika občinske volilne komisije imenovan Janez Jeglič iz Kamnika, za njegovo namestnico Brigila Markovič iz Kamnika, za člane pa Andrej Dovič (njegov namestnik je Jože Semprimožnik iz Motnika), Janez Prešeren (njegov namestnik |e Marku Oradišeh Iz Laz) in Damijan Ro-zoničnik (njegova namestnica pa je Marina Aparnik iz Kamnika), vsi trije so iz Kamnika. Marjeto Humar, svetnico NSi, je v zvezi s kandidati za ravnatelja OŠ Frana Albrehta zanimalo, zakaj tovrstnih funkcij ne zasedajo Kamničani. »Jim ne zaupamo ali jih te funkcije ne zanimajo,« je vprašala in dodala, da nobenega izmed predlaganih kandidatov svetniki ne DO-znajo in se zalo le/ko odločajo o njihovi primernosti ali neprimernosti. V prid domačim kadrom na takšnih delovnih mestih pp njenem govori tudi dejstvo, da ravnateljska Funkcija zahteva človeka, ki tudi sicer živi z lokalnim okoljem. Njenim argumentom je pritrdil tudi Anton Raj-sar. svetnik stranke DeSUS, in dodal, da je treba kandidatom iz bolj oddaljenih < >ln m na takšnih delovnih mestih pogosto zagotoviti tudi stanovanja, ki pa jih v naši občini Že tako ali tako pri manjku je. Evropski park naj nam bo v ponos, ne v sramoto »Z Evropskim parkom želimo v Kamniku obeležiti vstop Slovenije v Evropsko unijo,« je v uvodnih pojasnilih pred obravnavo in sprejemom (Iclloka o poimeno vanju Evropskega parka poudaril Bojan Mlakar, vodja < kldel ka za okolje in prostor. Svetniki odloku niso nasprotovali, so se pa zavzeli, da bi park opremili z video nadzorom ali kakšno drug« »obliko tehnU nega varovanja. V nasprotnem primeru, so poudarili, nam bo Evropski park kmalu bolj V sramoto kot ponos. Marjeta Humar je poleg tega izrazila dvom v primeru« ist izbrane lok.k ije. Valentin Zabavnik, svetnik SDS, se je zavzel, da bi bila po evropskih standardih urejena celotna občina, ne samo en park. Še bolj kritičen pa je bil ob lem Anton Raisar. l freditev parka je sicer tudi on podprl, toda ob tem je opozoril, da bi bilo bolj smisel- no, če bi denar, namenjen urejanju parka, namenili zaposlenim v kamniških podjetjih, še zlasti Titanu. Varovanje okolja je kamniškim podjetjem zadnja skrb Naslednji vrhunec je seja dosegla ob razpravi o predlogu prenove Lokalnega programa varstva okolja v občini Kamnik (LPVO). Svetniki so dopolnjeno verzijo LPVO in prizadevanja Urše Šole iz domžalskega podjetja Oikos pohvalili, še vedno pa niso zadovoljni z ravnanjem v nekaterih kamniških podjetij - še zlasti v Titanu in Pirolizi. Prvemu so tako očitali, da njihova čistilna naprava ne deluje kot bi morala, podobno pa se dogaja tudi v dupliški Pirolizi, kjer pepela ne odvažajo v Novo Gorico, ampak v Lukovico. S prekomernim hrupom (še zlasti v nočnem času) občane motita tudi Eta in Calcit. Daniel Kovačič. svetnik stranke Zelenih, je ob tem dodal, da Pub-licus ločeno zbranih odpadkov ne odvaža ločeno, zaradi česar je treba odpadke še enkrat sortirati, vse to pa ima nedvomno tudi svojo ceno. Njegovim opozorilom, da (istilna naprava v Titanu ne deluje vec kot bi moiala.se je pridružila tudi Marjeta Humar in dodala, da se izpusti formaldehida dogajajo v času, ko inšpekcijske službe ne delajo. Zato je predlagala, da bi policijo in pristojne inšpekcijske službe o tem obveščali kar občani sami. Poleg tega se je Humarjeva ponovno zavzela za ureditev lastne deponije komunalnih odpadkov. »To je sicer draga, ampak dolgoročno edina prava rešitev, saj nas rešuje odvisnosti od depi >ni|e na Barju,« je dejala. Zvonko Cvek. svetnik LDS, je opozoril na nasprotujoče si interese med ustanavljanjem Regijskega parka Kamniško - Savinjske Alpe ter Calcitom oziroma njegovimi izkopi na južnem polju. Ob koncu razprave o prenovi LPVO se je oglasil tudi župan Anton Tone Smolnikar in poudaril, da je občina z razmerami v kamniških podjetjih, se zlasti v Pirolizi in (alettu, seznanjena in dao tem si- ni rekla zadnje besede. V razpravi o izhodiščih prometne študije — nič novega Največ časa in pozornosti pa so svetniki namenili razpravi o Golubovičevih izhodiščih za prometno študijo. Njegov pogum, da se je tako pereče in zapletene problematike sploh lotil, so vsi po vrsti pohvalili, nato pa v razpravi ponovno IzpOStt vili številna že znana dejstva in vprašanja. Franci Spruk, svetnik SDS, je tako menil, da SO nekateri roki. ki jih je v študiji predvidel Golubovi« prekratki, da pa se je p'o drugi strani reše- vanja te problematike treba lotiti čimprej. Enakega mnenja je bila tudi Marjeta Humar in dejala, da so ta izhodišča dobra osnova za prometno študijo, vendar pa njihovo svetniško skupino moti, da se nanaša samo na tako imenovane »mestne- kia-jevne skupnosti Center, Zaprice, Perovo, Novi trg in Duplica, ne pa na celotno občino, saj je prometna problematika pereča tudi na Veliki planini, na Žalah, v Ne-vljah, Mekinjah in Šmarci - še zlasti, če bi tam nekoč res nastala obrtna cona, kot je predvideno. Podobno kot Spruk, se je tudi Humarjeva namesto za asfaltiranje travnikov zavzela za gradnjo podzemnih garaž in parkirišč. Po njenem mnenju bi morala študija naložiti obveznosti tudi investitorjem in ne samo občini, več pozornosti kot doslej pa bi kazalo posvečati tudi že zgrajenim parkiriščem. Ob koncu svojega nastopa se je zavzela za to, da bi svoje k urejanju parkirišč in s tem reševanju prometnih zagat prispevali tudi stanovalci blokovskih naselij. Zvonko Cvek se je vprašal, koliko bo urejanje mirujočega prometa v občini stalo in kdo vse bo to plačal. Opozoril je na nasprotujoče si interese, saj se nekateri zavzemajo za parkirišča, drugi pa za travnike. Kritičen je bil tudi do županovega mnenja o Golubovičevih izhodiščih, v katerih je župan med drugim zapisal, da bi delo na prometnem modelu Kamnika potekalo v treh sklopih, od katerih eden predvideva tudi izdelavo prometnih modelov za leti 2014 in 2024. Cvek je ti dve letnici ocenil za dokaz občinskega podcenjevanja problematike mirujočega prometa. Bolj konkreten je bil v svojih predlogih Gordan Ambrozič Malcnsek, ki mi ni da bi mirujoči promet hitro in enostavno uredili s parkirnimi urami, ki bi jih najprej postavili v mestu, kasneje pa po vsej občini. »Seveda bo negodovanja veliko, ampak v tem primeru bi hitro ugotovili, koliko novih parkirišč v občini dejansko potrebujemo,« je dejal. Tudi Daniel Kovačič je (lolubovičevo delo pohvalil, vendar po njegovem mnenju še ni dovolj usklajeno s potrebami celotne občine. Mojca Nuša Svete, svetilk i LDS, je kolege opozorila na probleme, ki bodo nastopili ob začetku gradnje izobraževalnega središča ob osnovni šoli Marije Vere na Duplici, saj stanovalci ne bodo imeli kje parkirati svojih avtomobilov. Borut Žagar se je v razpravo vključil zadnji in ugotovil, da konsenz glede vsebine prometne študije še ni dosežen in da je bila zaradi tega, ker vsak svetnik drugače gleda na reševanje prometnih problemov, razprava na to temo še najbolj podobna »tržnici«. Predloge in pripombe svetnikov je ob koncu razprave ocenil še Bojan Mlakar Poudaril je, da se občinska uprava te problematike zaveda, da pa so trenutno v državi samo štiri podjetja, ki so tako zahtevno prometno študijo sposobna izdelati. »Po njihovih izkušnjah pa mirujočega in tekočega prometa ni mogoče ločiti. Poleg tega ta podjetja še pred izdelavo kakršnekoli študije zahtevajo analizo trenutnega stanja ter natančno število gospodinjskih enot in parkirnin enot,« je pojasnil Mlakar in dodal, da je kakovostna in celovita študija lahko dobra podlaga za akt, ki bi jo nato tudi uzakonil. Ob koncu je svetnike opomnil, da takšna študija stane med 15 in 20 milijoni, ta znesek pa bi bil v celoti na ramenih ob čine. Ne glede na študijo pa mora občina v treh letih tako ali tako sprejeti strategijo urejanja prostora. Občina bo prodala zemljišče v Volčjem Potoku, a ne za vsako ceno Svetniki so med drugim na seji sprejeli tudi Predlog letnega programa prodaje občinskega premoženja v letošnjem letu. Se preden pa so ga potrdili, jih je župan Anton Tone Smolnikar seznanil s tem, da se za nakup občinskega zemljišča v Volčjem Potoku, na lokaciji igrišča za golf, zanima neko italijansko podjetje in njihov ameriški part ner. Župan je dejal, da so interesenta ob ogledu zemljišča že seznanili s približno ceno kvadratnega metra, ob tem pa poudaril, da bo prodaja omenjenega zemljišča potekala v obliki iavne dražbe, na kateri lahko občina od prodaje tudi odstopi, če z doseženo prodajno ceno ne bo zadovoljna. Z. J. Občina Kamnik na podlagi 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 27/94) objavlja JAVNI RAZPIS A) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL MLADIM DRUŽINAM 1) Posojila so namenjena mladim družinam za: - nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja: - za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za pridobitev novih stanovanjskih površin (nadzidava, prizidava). Opomba: za mlado družino se šteie družina z vsai enim otrokom, v kateri nobeden od staršev v letu 2004 še ne bo dopolnil 37 let. 2) Pri obravnavi vlog prosilcev se bodo upoštevala naslednja merila: - stanovanjske razmere; - socialni položaji - ekonomski položaj; - zdravstvene razmere. 3) Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati: - da so državljani Republike Slovenije; - da imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in da na naslovu dejansko prebivajo; - da se objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju občine Kamnik; - da prosilec ali kdo izmed njihovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja, katerega je odkupil po določbah 196. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03). Opomba: Primemo stanovanje po Stanovanjskem zakonu je tisto stanovanje, ki ima ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oz. najemnikom v skupnem gospodinjstvu, ter ustrezati površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena tega zakona.; - da so kreditno sposobni. 4) Prosilci morajo oddati vloge na predpisanem obrazcu, ki mora biti v celoti izpolnjen . Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 45/01, 42/02 in 18/04), kar znaša 850,00 SIT. Obrazec je prosilcem na voljo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). K vlogi je potrebno priložiti še: - pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo (v primeru nakupa stanovanja oz. hite); - veljavno gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo; - zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri se nahaja objekt in za katerega se bo uporabilo posojilo (dokument ne sme biti starejši od 30 dni); - potrdilo o državljanstvu; potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 2003 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo); - potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosilec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ali invalidnosti; - predračun načrtovane gradnje oziroma rekonstrukcije in prenove stanovanjske hiše ali stanovanja. 5) Doba vračanja odobrenega posojila je 10 let. Obrestna mera za posojilo je SIOM + 0 %. Stroški zavarovanja in sklenitev pogodbe bremenijo posojilojemalca. Višina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca, predračunske vrednosti in števila upravičenih prosilcev. Posojilo, ki bo dodeljeno občanu, ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti za namen, za katerega bo uporabljen. 6) Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojila: Občani, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, najpozneje do vključno 3.5.2004. Nepopolne vloge in prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane. Po zaključku razpisa bo komisija, ki jo imenuje direktor Občinske uprave, obravnavala popolne vloge in pripravila listo upravičencev ter predlagane zneske posojil. O odobritvi bo odločala Občinska uprava s sklepom, ki ga bo prosilcem posredovala najkasneje v roku 30 dni po zaključku razpisnega roka. B) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL ZA OBNOVO STARIH HIŠ V ZAŠČITENEM MESTNEM JEDRU IN OSTALIH SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH OBJEKTOV Posojila so namenjena za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov. Doba vračanja odobrenega posojila je 8 let. Obrestna mera za posojilo je SIOM ♦ 0 %. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 45/01, 42/02 in 18/04), kar znaša 850,00 SIT. Prosilci morajo oddati vlogo na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju) in predložiti še: - predhodne pogoje oziroma mnenje pristojnega Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, Tomšičeva ulica 7, Kranj; - potrdilo o lastništvu objekta, ki se bo obnavljal in - veljavno gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo. Pri obravnavi vlog se dodatno vrednotijo dela, ki predstavljajo energetsko zaščito objektov. Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojil je enak kot za posojila mladim družinam. Dodatne informacije je mogoče pridobiti na oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik (tel.št. 8318-104, 8318-138). Anton Tone Smolnikar ZUPAN OBČINE KAMNIK Dogovor o parkiriščih pod planino Pred dnevi so se na Kranjskem raku sestali predstavniki občin Kamnik in Luče z namenom, da hi uredili odprta vprašanja v zvezi s prometom proti Veliki planini. Na tem območju se namreč že nekaj let pojavljajo problemi, saj del ceste od Kranjskega raka proti Dolu poteka po ozemlju sosednje občine Luče. Posveta so se s kamniške strani udeležili podžupan Demitrij Perčič, direktor občinske uprave Ivan Pristovnik, vodja oddelka za prostor in okolje Bojan Mlakar in Tone Slele, vodja skupine, ki že nekaj časa snuje novo organiziranost in povezovanje vseh uporabnikov Velike planine, z lučke strani pa župan Kosec, načelnik upravne enote Mozirje Vinko Poličnik in drugi. Dogovorili so se, da bodo do konca marca preučili možnosti za ureditev parkirišč ob cesti od Kranjskega raka do I šiv ca. Nato bosta obe občini pripravili skupen odlok o ureditvi prometnega režima na cesti Kranjski rak - Dol, hkrati pa bodo opravili tudi pogovore z lastniki zemljišč ob tej cesti. F.S KAMNIK PRAZNUJE ... Zaradi številnih slovesnosti in dogodkov v spomin na domoljuba, pesnika in generala Rudolfa Maistra, tako na občinskem kot na državnem nivoju, imenujemo letošnje leto kar Maistrovo leto. V naši občini, ki si je 29. marec - dan Maistrovega rojstva izbrala za svoj občinski praznik, potekajo različne prireditve že od sredine marca. Sklenile se bodo v soboto, 17. aprila, ob 18. uri s slovesnostjo pred obnovljeno zunanjo podobo Maistrove rojstne hiše na Šutni, kjer bo slavnostni govornik minister za obrambo dr. Anton Grizold, sodelovala bo Častna enota Slovenske vojske. Ob 19. uri pa bo v Domu kulture Kamnik osrednja državna slovesnost ob 130-letnici rojstva generala Rudolfa Maistra, na kateri bo slavnostni govornik predsednik RS Janez Drnovšek. Na tej in naslednji strani pišemo o minulih prireditvah in dogodkih v počastitev praznika občine Kamnik in spomina na Rudolfa Maistra. O prireditvah, ki se odvijajo v teh in naslednjih dneh, pa v prihodnji številki. Pozdrav pomladi -Lira s prijatelji V počastitev občinskega praznika in ob vstopu v pomladni čas so tudi letos pevci Prvega Slovenskega pevskega društva Lira Kamnik ob pomoči občine Kamnik in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 20. marca na Glavnem trgu pripravili prijeten večer. Poleg Li-rašev z dirigentom prof. Andrejem Misso-nom je prepeval še MePZ Mavrica Srednja vas pod vodstvom Jane Ver-bič. otroški pevski zbor OŠ Marije Vere z zborovodjem Rokom Rakarjem, zaplesala je Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik, ki jo vodi Franc Poljanšek. Program je v hladnem sobotnem večeru pričel lajnar Zdravko Debeljak iz Železnikov, ki se je pozneje predstavil še na opreklu in z veselimi vižami na harmoniki zaključil prireditev. ajnar Zdravko Debeljak Mlajšo generacijo je zastopal otroški pevski zbor OŠ Marije Vere z zborovodjem Rokom Rakarjem. Razstava General Rudolf Maister in mesto Kamnik Mesto Kamnik kljub temu. da je Rudolf Maister preživel tu le prvih-šest otroških let, ni pozabilo na slavnega rojaka in na njegovo pomembno vlogo v zgodovinskih časih nastajanja nove države. To dokazuje s podelitvijo plakete častnega meščana, s postavitvijo prvega spomenika v njegov spomin na Slovenskem, s poimenovanjem pomembnih stavb, ulic, mostu ob vstopu v kamniško mestno središče in srednješolskega centra po njem ter nenazadnje tudi z razglasitvijo njegovega rojstnega dne za kamniški občinski praznik. Ponos na pomembnega rojaka izkazuje tudi Medobčinski muzej Kamnik, ki je 24. marca v gradu Zaprice, ob praznovanju 130. ob- »Žhite / Maistrom še naprej.« je zbrane pozval mag. Milan Lavrenčič, predsednik Društva general Maister, lini pa so zapeli nekaj zadnjih Maistrovih pesmi. letnice njegovega rojstva in 70. obletnice smrti na Ogled postavil spominsko zgodovinsko razstavo General Rudolf Maister in mesto Kamnik. Razstava, ki jo je pripravila mag. Zora Torkar in bo na ogled do konca leta, prikazuje povezavo Rudolfa Maistra z njegovim rojstnim mestom Kamnik in odnos mesta do njega. Že leta 1924, ob njegovi 50-letnici, mu je mesto Kamnik pod vodstvom župana Riharda Karbe podelilo naziv častnega meščana. Decembra leta 1929 je sledilo poimenovanje ulice po njem. leta 1938 slavnostno odkritje spominske plošče generalu Maistru na njegovi rojstni hiši. Na Trgu talcev je mesto Kamnik leta 1970 v Maistrov spomin slavnostno odkrilo prvi povojni spomenik na slovenskih tleh, delo akademskega kiparja Sigulina. Tedaj naj bi se v Kamniku zbralo blizu 10.000 ljudi, med njimi je bik) 600-člansko zastopstvo Maistrovih borcev. Istega leta je skupščina občine Kamnik na predlog delovne skupnosti kamniške gimnazije sprejela sklep o poimenovanju kamniške gimnazije po Rudolfu Maistru. Svet občine Kamnik je na zadnji seji v letu 1995 soglasno sprejel odlok o občinskem prazniku na dan 29. marca Tako je občina Kamnik 29 marca 1996 prvič praznovala svoj občinski praznik na rojstni dan generala Maistra. Leta 1999 so na mestu 107 let starega železnega mostu ob vstopu v staro mestno jedro zgradili nov betonski most. ki so ga poimenovali Maistrov most. V letošnjem letu pa je Maistrova rojstna hiša na Šutni dočakala obnovo, ki poteka pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Kranj. Hiša je skozi leta menjavala lastnike. V času rojstva Rudolfa Maistra je bife v lasti družine Svetic, leta 1902 jo je na dražbi kupil dekan Janez Oblak, leta 1920 je prešla v last Župnijskega urada Kamnik. Po drugi svetovni vojni je bila nacionalizirana tn v devetdesetih letih vrnjena lastniku. Hiša je bila prenovljena v letu 1938, ko je bila na njej odkrita spominska plošča generalu Maistru. V letih 2002 in 2003 sta bili izvedeni statična prenova hiše in zamenjava ostrešja. V zadnjih mesecih pospešeno potekajo zaključna dela prt r>bnovi zunanjosti hiše, ki končno dobiva podobo, kakršno je imela v 19. stoletju. V njej je predvidena spominska soba generala Rudolfa Maistra. Mag. Zora Torkar je v pozdravnem govoru ob slovesnem odprtju razstave poudarila, da poleg izredne vojaške vloge, ki jo je Maister imel ob koncu prve svetovne vojne in v času oblikovanja novo nastale Države SHS in Kraljevine SHS, odkrivajo Maistra kot čustvenega in ustvarjalnega človeka. Bil je slikar, poet in zagnan bibliofil. Letos mineva tudi 100 let od izdaje njegove prve pesniške zbirke Poezije. Naslednjo zbirko Kitica mojih je izdal šele leta 1929. Nekaj zadnjih Maistrovih pesmi je ob tej priložnosti zapelo PSPD Lira, ki večkrat sodeluje pri slovesnostih v spomin na Rudolfa Maistra. Župan Anton Smolnikar je v slav ni »stneoi na govoru poudaril: »Ponosni smo. da je Rudolf Maister v mladih letih živel v Kamniku o let. Več let se Slovenci niso upali govoriti o njem. Leta 1970 mu je Kamnik postavil spomenik na Trgu talcev in po njem poimenoval kamniško gimnazijo, že leta 1929 je po njem poimenoval eno najstarejših in najpomembnejših kamniških ulic. to je Veliko ulico. Med nami so žive legende, ki so povezane z njegovim likom. V mislih imam dr. Nika Sadnikar-ja. po njegovi zaslugi je bila lani ustanovljena podružnica Društva general Maister v Kamniku, in Vinka Gobca, ki je pridobival sponzorje za obno- vi > Maistrovi' hiše. Razstava, ki prikazuje veličino osebnosti Rudolfa Maistra, je dokument, namenjen vsem nam in študentom. Kar nekaj let smo se trudili z obnovo njegove rojstne hiše na Šutni, ki bo zdaj dobila novo zunanjo podobo, vsebina mora biti namenjena liku generala. Vesel sem, da bo vrhunec praznovanja 17. aprila s slovesnostjo ob i il m. »v i. () delu in vsem, kar je Maister naredil za Kamnik in celotno Slovenijo, bo govoril minister za obrambo dr. Anton Grizold, sodelovala bo Častna enota Slovenske vojske. Nato bo na slavnostni akademiji ob 130. obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra v Domu kulture slavnostni govornik predsednik RS Janez Drnovšek.« Župan se je zahvalil predsedniku Društva general Maister Milanu l.avreiK k u in Ministrstvu za šolstvo za skrb. da po vseh slovenskih šolah vsaj eno uro namenjajo spoznavanju lika Rudolfa Maistra. »Že Primož Trubar je zapisal, da se narod rodi s peresom. Brez peresa in brez meča naroda ni. Slovenija se je Rudolfu Maistru oddolžila leta Plesalci folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik so i. živahnimi plesi ogreli hladen sobotni večer na Glavnem trgu, ki so ga v pozdrav pomladi pripravili Liraši. 1996 s spomenikom v Ljubljani. V tem so zdaj razlike. Vi ga ohranjate, posnemate in to prenašate na mlade generacije. Imate dobrega župana, ki je pripravljen narediti res veliko, zalo mu rad pomagam Malo Maistrovega duha je v naju. Živite z. Maistri ud še naprej in z Društvom general Maister!« je povedal in zbrane pozval predsednik Društva general Maister mag. Milan Lavrenčič. Povabil je tudi na najveličastnejšo prireditev v spomin na Maistra, ki bo 30. aprila ob njegovem spomeniku v Radgoni, ki so ga Nemci leta 1941 podrli, Maistrove bon e pa zaprli. Jubilejni koncert Mešanega pevskega zbora Cantemus Ob 26-letnici uspešnega delovanja je 26. marca k občinskemu praznovanju dodal svoj prispevek tudi MePZ Cantemus. v avli Šolskega centra Rud< >11:i Maistra Kamnik polni navdušenih ljubiteljev njihovega lepega prepevanja, so pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika izvedli obširen, zahteven program, ki ga je povezoval Tone Ftičar. V 26-ih letih se je zvrstilo veliko generacij. Dosegali so odlične ocene in pomembna priznanja doma in na lujem. Najprej pod dolgoletno taktirko Janeza Klobčarja, sledilo je obdobje Janje Dragan. In potem je prišel Sebastjan. MePZ Cantemus je iz zelo dobrega ljubiteljskega študentskega zbora skozi dve desetletji in pol zorenja dosegel mesto enega najboljših slovenskih vokalnih sestavov. Pevci so z veseljem sledili ambicijam svojega zborovodje in se z uspe- vodenje MePZ Cantemus, i katerim je na držav nem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru leta 2001 in 2003 že v prvih zamahih osvojil ZlatO plaketi t, kat UVrŠi a zbor v sam vrh slovenske ga zborovskega poustvarjanja. < >l> tem mu je leta 200 I žirija dodelila tudi posebno nagrado za najbolj perspektivnega zborovodjo tekmovanja. Kot gostujoč i dirigent je leta 2001 na povabilo RTV Slovenija sodeloval pri mladinskem zboru RTV, za njim je tudi prva sezona zborovodje pri učiteljskem pevskem zboru Slovenije Emil Adamič. Da pa glasbena dejavnost Sebastjana Vrhovnika ni le zborovsko usmerjena, dokazuje njegovo solopev-sko angažiranje. Med njegovimi številnimi glasbenimi uspehi in priznanji je zlata plaketa v kati riji petja na Državnem tekmovanju mladih glasbe nikov leta 2000 in srebrna plaketa ter posebna nagrada zi interpretacijo obvezne pesmi leta 2002. Kot pevei. korepetltor In pianist sodeluje v mno gih zborovskih sestavih ter se udeležuje državnih in mednarodnih zborovskih seminarjev in tako |)i'i
  • i kestrsko dirigiranje). Jeseni leta 2000 je prevzel pevanja so srebrna priznanja prejeli: Roman Antonin, Nuša Fujan, Matej Kališnik, Brane Lcs-košek, Metod Palčič, Aleš Pavšek, Ana Pogačar in Toma/. Vrabec. Zlata Gallusova priznanja za več kot 25 let prepevanja pa sta prejela Ana Res-nik in Silvo Lipovšck. Predsednik zbora Metod Palčič je poudaril, da so program zastavili resno: »Brez vas, poslušalcev, bi bilo naše delo prazno. V zadnjih štirih letih smo pod vodstvom mladega perspektiv nega dirigenta zbOfO vodje Sebastjana Vrhovnika veliko dosegli, za kar se mu iskreno zahvaljujemo, Hvala celotni ekipi in vsem, ki ste sodelovali in omogočili nocojšnji, pa tudi prejšnje koncerte.« Vsi vemo, da je težko priti med najboljše, še težje pa je med njimi ostati. Za to je treba veliko truda, odrekanja, neprespanih noči. Z vizijo in jasno začr lanimi smernicami |e neba nenehno navduševati pevce in vedno znova prepričevati poslušalce. Trd in mukotrpen posel, pa vendar lep in dragocen. Cantemus s Sebastjanom na čelu ga s svojimi uspehi nedvomno dobro obvlada. (nadaljevanje na 5. strani) Podeljena občinska priznanja in podpisana listina prijateljstva med občinama Kamnik in Andechs V Parku Evropa Je župan Tone Smolnikar zasadil Iri smreke kot simbol treh dežel, ki so stkale medsebojne vezi: Slovenije, avstrijske Štajerske in Bavarske. Kamnik je bogatejši za Park Evropa oh železniški postaji Kamnik-mcsto, v katerem rastejo drevesa prijateljstva treh evropskih dežel. V soboto, 27. marca, so jih zasadili (z desne) predsednik Bavarsko-slovenskeua društva dr. Adolf Eiehenseer, kamniški župan Tone Smolnikar, podžupan Andechsa Kurt Schdlderle in župan Trofaiaeha August VVagner. Slovesen dogodek, ki je napovedal vstop Kamnika v Evropo, je spremljala izbrana beseda in prevodi Andreje Eržen in zvoki Mestne godbe Kamnik. v Evropsko unijo, Ne da bi prehitevali, Kamničani smo tudi brez. maloobmejnih propustni« zedesetlet je V Evropi, Mislim, da se bodo na- sa drevesa tl< >l>n p prijela in da bo to simbol našega skupnega sodeli rvanja v družini evropskih narodov, kamor smo si Slovenci /e dolgo, dolgo želeli«, je ob slovesnem dogi idku pi »udaril župan Ti me Snu >l nikar. Dodal je še, da zaradi slabega vremena parka niso mogli urediti tako, kot so si zamišljali, obljubil je, da bo ob prihodnjem obisku v zelenju in tako urejen, da bomo nanj vsi ponosni. Župan občine Trofaiach August Wagner se je simb »ličnemu dejanju pridružil z mislimi, da |e El I mnogo več kol samo gospodarska skupnost in di isti »pdo n< i vih trgov, skoraj ni področja, kjer dežele ne In si delt ivale, naj b< > t< i sociala, ekologija ali kultura. Ponosen je, da se partnerstvo med občinama poglablja. Predsednik Bavarsko slo venskega društva dr. Adolf Eiehenseer, ki je z veseljem pristopilo k sodelovanju pri saditvi dreves, je v svojem govoru zaželel, da bi drevesa dobro uspevala, da bi se uspešno sodelovanje med Slovenijo in Bavarsko nadaljevalo in poglabljalo in predvsem, tla bi ljudje pod drevesi našli zaloc IŠI e pred dežjem in soncem. Po besedah podžupana občine Andechs Kurta Scholderleja s sajenjem dreves mesta Kamnik, Trofaiach in Andechs postavljajo rastoči znak miroljubne prihodnosti. Drevo pa za zdravo rast potrebuje nego, kakor partnerstvo za svojo utrditev p•/// tudi če bi veaei da bb jutri svetpro /Kitici. i>i , Ta drevesa predstavljajo simbol dvo ali večstranskih prijateljstev in nas opozarjajo na katerega pd pomembnih dosez kovv preteklosti V soboto, 27. marca, so v Parku Evropa ob železniški postaji Kamnik mesto zasadili drevesa prijateljstva: kamniški župan Tone Smolnikar je zasadil tri smreke, podžupan občine Andechs Kurt Scholderle am-brovec, župan Trofaiaeha August Wagner dvokrpi ginko in predsednik Bavarsko-sloven-skega društva dr. Adolf Eiehenseer stebrasto japonsko češnjo kot simbol skupne zgodovine in prihodnosti treh evropskih dežel - Slovenije, avstrijske Štajerske in Bavarske. Dežel in z nji mi narodov, ki sov preteklosti sika li Številne medsebojne vezi. V Parku Evropa Zdaj zanje rastejo tri smreke. Mestna godba Kamnik je z evropsko himno - odo prijateljskemu sodelovanju z. različnimi evropskimi narodi napovedala simbolično dejanje miroljubne evropske pri- hodnosti in utrditve medsebojnih sodelovanj, Kamnik je ze v lanskem letu za svoje mednarodno povezovanje kot druga slovenska občina prejel častno evropsko zastavo. Od srednjega veka dalje pa do prve svetovne vojne je bil tako ali drugače povezan z. evropskimi plemiškimi rodbinami in mesti in uspel zgodovinsko vez ohranili VSe do danes. Tako smo Kamničani v Parku Evfl»pa skupaj z. našimi prijatelji z avstrijske Štajerske In Ba varskesinibi ilicno sadili drevesa in Že zdaj odprli Vrata medsebojnemu združevanju ter taki > zaznamo v ali vstop v E\ n ipsko unijo. Župan Tone Smolnikar je v svojem nagovoru najprej pozdravil Kamničane in prijatelje iz. pobratenih občin ter izrazil dobrodošlico vsem zadolženim za skupno zasaditev dreves prijateljstva - županu in predstavniki »m iz pi ibratene i >b-čine Trofaiach, s katero je Kamnik leta l'M° podpisal listino o partner siv u. podžupanu in predstavnikom bavarske občine Andechs, s kalen > Kamnik ze nekaj let SI »delti- je in med katerima so si- stkale trd neprijateljske vezi, kar st »predstavniki obeh občin potrdili s podpisom listine o sodelovanju, predsedniku in predstavnikom Bavar-sko-slovenskega društva, ki ima svoj sedež, tudi v Kamniku. Pozdravil je tudi prijatelje iz. hrvaške občine Poreč. »Občina Kamnik goji tesne odnose z občino Trofaiach In An dechs. Zal ni med nami predstavnikov nizi izemskega mesta (irendin gen, s katerimi smo leta 1971 pod pisali listino o sodelovanju in ze nekaj desetletij uspešno sodeluje ino. V tem parku |c piosli >r tudi za naše prijatelje i/ Nizi»zemske. (>d-ločili smo se, da naše deveto praznovanje občinskega praznika 29. marca, na dan, ko se je rodil (tamničari Rudolf Maister, povežemo z vstopom Kamnika in Kamničani »\ Prvi del osrednjih slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku se je končal v soboto, 27. marca, S slavnostno sejo občinskega sveta v Domu kulture. V prvem delu so bila podeljena letošnja občinska priznanja za dobro sodelovanje in prispevek k razvoju naše občine, v drugem delu pa sta podžupan občine Andechs Kurt Scholderle in kamniški župan Tone Smolnikar podpisala listino o prijateljskem sodelovanju. Slovesen program je povezoval Tone Ftičar, prevajala je Andreja Eržen. Župan Tone Smolnikar je najprej pozdravil vse Kamničane, prijatelje iz pobratenih občin, poslanca v Državnem zboru Maksa Lavrinca, Maistrovega vnuka Stojana Maistra, občinske nagrajence in vse, ki imajo radi Kamnik in živijo z njim, in jih nagovoril: »To je trenutek, ko pogledamo nazaj in ko moramo pogledati tudi naprej. Skupaj z našimi nagrajenci, za katere se je občinski svet odloČil, da jim podeli priznanja, pa naj gre za podelitev najvišjega priznanja našega mesta naziva častni občan slovenskemu in evropskemu glasbeniku neskončnih dimenzij prof. Samu Vremšaku ali za našega najdaljšega' Roka Benkoviča. ki je ponesel naš Kamnik daleč, daleč po skakalnicah evropskih in svetovnih držav. Pregled dogajanja v minulih letih pomeni neko prelomnico. Z zasaditvijo dreves s sodeluj' iciini < >bcr Prof. Samo Vremšak, skladatelj, koncertni pevec in zborovodja, je na slavnostni seji občinskega sveta v Domu kulture iz rok župana Toneta Smolnikarja prejel naziv častnega občana Občine Kamnik. ko, novo verigo sodelujočih mest. Drevesa, ki smo jih danes zasadili, moramo skrbno negovati in dobro zalivati, da bodo rasla in obilno obrodila.« Nato je vsem svojim Kamničanom izrekel-čestitke ob prazniku. Glasbeno so slovesnost obarvali Simfonični orkester Dom-žale-Kamnik in hčerka prof. Sama Vremšaka sopranistka Irena Baar. ki je ob klavirski spremljavi Nataše Valant zapela dve očetovi skladbi na besedili Franceta Balantiča. Potem, ko je Gregor Koncilja, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, podal poročilo komisije, je župan podelil občinska priznanja. Naj- Z leve: župan Tone Smolnikar, Emil Grzinčič (v imenu Območne ohrt-ne zbornice Kamnik) in Alojz Pele s srebrnim priznanjem, Erane Hribar z, zlatim priznanjem Občine Kamnik in Gregor Koncilja, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. nami v Parku Evropa smo na nek način simbolično že vstopili v Evropsko skupnost, tudi nocojšnji podpis listine z občino Andechs je dokaz, da smo stopili v novo obii- Slovenska ljudska stranka 00 SLS Kamnik SE PRIDRUŽUJE LEPIM ŽELJAM IN VAM VOŠČI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! am želi 1) TITAN kamnik višje priznanje častnega občana je za bogat glasbeni opus pre-je! prof. Samo Vremšak. Ob pre jemu naziva častnega občana je ganjen prisluhnil Lirinim pevcem, ki so ga iz ozadja dvorane presenetili s koroško ljudsko pesmijo v njegovi priredbi Ko bi Ziljo noj Drav'co. Zlato priznanje občine Kamnik je prejel Franc Hribar za za sluge pri vsestranskem razvoju krajevne skupnosti Šmartno. Srebrno priznanje sta prejela Alojz Pele za tridesetletno požrtvi»valno delo na področju veterinarstva in Obrtna zbornica Kamnik za razvoj in ustvarjalno delo na področju obrtništva in podjetništva. Bronasta priznanja so p..... Rok Benkovič/a Izjemne rezulta te v skakalnem športu. Miroslav Petek za prispevek k razvoju krajevne skupnosti Mekinje. Igor Šink za razvoj kulture na Kamnis kem in s tem za promocijo Kamnika doma in v tujini ter Helena Sterle za nesebično delo s kamniškimi otroki in mladostniki Posebna priznanja so si zasluzili Jernej Žerovnik za urejenost ulic m zelenil v Kamniku, Ladislav Dobrovoljcza prispevek k razvo ju sadjarstva na Kamniškem in Ansambel bratov Poljanšek za ustvarjalno delo na zabavnoglas-benem področju. V imenu prejemnikov priznanj se je prof. Samo Vremšak zahvalil županu in občinskemu svetu. Prijateljske vezi {>otrdili s podpisom istine prijateljstva Kamnik je doživel največji razcvet v srednjem veku v času gro fov Andeških. Ko so razširili svo je posesti in oblast po vsej Evro pi, je bil Stari grad sedež Ande.š-kega upravnega in sodnega središča. V gradu je delovala kovnica denarja z mednarodno priznano vrednostjo. Povezava med Kamnikom in Andechsom pa ni samo zgodovinska. V zadnjih petih letih so se rezultati sodelovanja kar vrstili - od razstave o gro fih Andeških na Slovenskem leta 1999, mednarodnega znanstvenega simpozija o evropski razsežnosti grofov Andeških leta 2000, do izdaje zbornika leta 2001 in naleteli so na velik odziv. Na osnovi zgodovinskih povezav in uspešno oživljenih stikih je vzklila pobuda, da s sodelovanjem med občinama odpremo nove možnosti, ki jih omogoča skupni okvir združene Evrope. Tako se občina Andechs z Bavarske na osnovi sklepa občine Kamnik pridružuje občinama Grendingen na Nizozemskem in Trofaiach na avstrijskem Štajerskem, s katerima je Kamnik v preteklosti že podpisal listini o prijateljskem sodelovanju. Zupan občine Kamnik Tone Smolnikar in podžupan občine Andechs Kurt Scholderle sta s podpisom listine prijateljstva med občinama Kamnik in Andechs izjavila, da bodo izkoristili sleherno priložnost za pospeševanje medsebojnega sodelovanja in v dobro občin prispevali k razvoju odnosov med posamezniki, gospodarskimi podjetji, društvi, ustanovami z namenom spoznavanja različnih kultur in tradicij, sporazumevanja med narodi in doseganja miru v smislu evropske enotnosti Kurt Scholderle, podžupan Andechsa, je ob tem svečanem dogodku poudaril, da so 0 sklenitvi partnerstva s Kamnikom razmišljali z veliko zavzetostjo in se z velikim veseljem odločili za podpis listine prijateljstva. Razlog pa ni bila samo skupna an-deška zgodovina, ob srečevanjih v Kamniku in Andechsu so skupaj vzpostavili temelj današnjega dejanja. Še posebej se je zahvalil županu Tonetu Smolnikarju za oživitev spomina na slavno rodbino Andeških, nadaljevanje začetnih zasebnih srečanj, ki so s partnerstvom dobila uradni značaj. Obljubil je še, da se bodo trudili partnerstvu zagotoviti uspešno prihodnost z nadaljevanjem sodelovanja na kulturnem področju in z vzpostavljanjem novih vezi tudi v gospodarstvu. Ob tem zgodovinskem dogodku je župan občine Trofaiach August VVagner čestital obema občinama za vzpostavitev par inerstva. Kamniku je čestital za vstop v Evropsko unijo, poudaril je tudi pomembnost ohranitve lastne identitete. Mestu Kamnik je podaril več slik z znamenitostmi našega mesta, kot jih je videla ob obisku umetnica iz Trofaiaeha. Besedilo: SAŠA MLJAČ Fotografije: VIRA MEJA« Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Maister: minuta molka ob rojstnem dnevu....? PO ZBORU KRAJANOV DUPLICE Letošnje Maistrovo leto smo v okviru občinskega praznika kar dostojno počastili, z lepo občinsko proslavo v kulturnem domu, pa tudi z veselico pod platneno streho na Glavnem trgu na hladen marčevski večer, ko je šlo najbolj v promet šenkano lu-panovo kuhano vino in vroče kranjske klobase. Ob spominu na 130- letnico Maistrovega rojstva pa se niso najbolj izkazali driavni poslanci, saj so kar sredi seje o interpelaciji zdravstvenega ministra Kebra na predlog samega poslanca Plemenitega rojstni dan našega velikega rojaka počastili stoje z minuto molka... ? Čez nekaj ur pa je ob neposrednem TV prenosu seje ob predhodnem opozorilu poslanca o vrsti padali amandmaji, ki so jih vlagali svetniki različnih strank za Ctstl in dovozne poti v Tuhinjski dolini. Tunjicah in Stranjah. Moti me tudi dejstvo, da kljub skoraj 40% vložku krajani Šmarce ne uspejo obdržati trenda ureditve kraja (asfaltiranje cest, razsvetljava, i idi v utnjavanje, pločniki j. Kljub uspešnemu delovanju krajevne skupnosti slišim besede, da je v Šmarco prišlo preveč denarja. Krajani pri- spevajo v občinski proračun znaten delež, zato je še toliko bolj ufjra-vičena zahteva, da se del tega denarja tudi povrne. Proračun za leto 2004je bil sprejel predvsem iz razloga, da finančno poslovanje poteka tekoče. Župan in njegova ekipa, svetniki, pa tudi širša javnost, morajo začeti bolj konstruktivno sodelovati, da se po prodaji občinskega premoženja občina ne bo znašla v položaju, ko stvari ne bo več mogoče sanirati. Kot sem začel s Kamniškim občanom, naj z njim končam, da manjša udeležba Krištovojega Pepeta v prispevkih občutno prispeva k objektivnosti tega časopisa in tega sem zelo vesel. Dušan Štrajhar, svetnik SDS Ustaviti nenadzorovano sečnjo dreves Vse pogostje opažamo, da ne- nega akta, zato je lastnik zaprosil kateri lastniki gozdov in ostalih drevesnic, ki niso vštete pod gozdove, nenadzorovano izvršijo sečnje dreves in s takim dejanjem povzročajo škodo krajanom Kamnika. Škodo zato, ker je vsako drevo sestavni del vira človekovega zdravja. Govorimo o sečnji dreves, za katere izda dovoljenje odgovorna institucija, in o sečnji dreves, ki jih vršijo nekateri lastniki samovoljno, prezgodaj ali pa brez pridobljenih dovoljenj ZGS, KE Kamnik. Zelo žalostno je, da je v prihodnosti načrtovana obširna sečnja gozdnih dreves (lastnik se še ni dokončno odločil) zaradi pozidave individualnih stanovanjskih objektov. Ta odločitev v tem trenutku nima nikakršne zveze z že sprejetimi zazidalnimi načrti in prvo prostorsko konferenco v letu 2004, kar pa ne moremo trditi z gotovostjo, saj se lastniki lahko premislijo in jo vključijo v nadaljevanju oz. v drugo prostorsko konferenco, ki bo leta 2004. V letu 2003 smo posamezen primer preverjali v Občini Kamnik, oddelek za okolje in prostor ter skušali ugotoviti, ali je posledica nenadzorovane sečnje dreves srednje in dolgoročni načrti pozidave območja, ki ga je v preteklosti z odlokom sprejel Občinski svet Občine Kamnik. Ugotovili smo, da je na tem delu posekanih nekaj več dreves kot je predvideno po sprejetem dolgoročnem in srednjeročnem ZN Načrtu. Z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, so nam odgovorili, da sta omenjeni parceli vključeni v zazidalno območje oz. spremembe in dopolnitve obstoječega izvedbe- za dovoljenje in ga tudi dobil. Menimo, da to dovoljenje ni bilo izdano upravičeno ali prezgodaj, ker so bile parcele, na katerih je bila ravno tako izvršena sečnja dreves, meseca marca tega leta obravnavane šele na prvi prostorski konferenci. Po postopku pa mora Občina Kamnik - oddelek za okolje in prostor sklicati dve prostorski konferenci in po izdelanih načrtih enomesečno javno razgrnitev, javno obravnavo in seveda obravnavi na sejah Občinskega sveta Občine Kamnik. To pomeni, da bo postopek za sprejetje ZN trajal še precej časa, drevesa pa so posekali že v letu 2003. Zelene Kamnika predvsem zanima, zakaj tisti krajani, ki opazijo sečnjo dreves, ne reagirajo pravočasno in tega ne prijavijo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo gozdarstvo in hrano, Enota Ljubljana, izpostava Kamnik, Maistrova 16, Kamnik. Omenjena institucija je dolžna opraviti takojšen nadzor in preprečiti sečnjo, če jo lastnik vrši brez dovoljenja. Sumljivo sečnjo dreves lahko prijavite tudi na naslov: Zeleni Slovenije - 00 Kamnik, p.p. 9, Cankarjeva 3, 1240 Kamnik ali na naslov elektronske pošte zelenikamnika®email.si, seveda če ne želite imeti opravka z inšpekcijo. Tako prijavo bomo z naše strani posredovali Inšpektoratu RS in jih prosili za nadzor ter odgovor v pisni obliki. Z odgovorom bomo pravočasno seznanili osebo, ki je prijavila sumljivo sečnjo dreves, seveda, če ne bo prijava anonimna. Zeleni Slovenije -00 Kamnik Daniel Kovačič Svet KS Duplice je županu občine Kamnik Antonu Smolnikarju v skladu s statutom KS Duplica in statutom občine Kamnik predlagal, da čimprej skliče zbor krajanov Duplice z eno samo točko dnevnega reda, ki bi se nanašala na gradnjo izobraževalnega centra na Duplici na Ciroharjevi ulici, ki naj bi ga gradile Jehovove priče iz Ljubljane. Zgodil se je zbor krajanov, ki pa ni prinesel nobenih zaključkov, saj naj bi župan Smolnikar izgubil živce, kot se je slikovito izrazil novinar v časopisu Delo. Zakaj se je to zgodilo, je težko reči, saj je g. župan vo dil zbor krajanov in ni bilo vzroka, da je prekinil razpravo o sklepih zbora. Razprava je bila zelo kvalitetna in organizacija zbora je bila brezhibna. KS Duplica je zagotovila prostor v telovadnici osnovne šole M. Vere. Veliko truda in časa je bilo potrebnega, da so bili izpolnjeni pogoji za zbor krajanov na kulturen in demokratičen način. Zbor je bil izjemno dobro obiskan, verjetno je bilo na višku razprav prisotnih več kot 400 krajanov. Namen današnjega prispevka pa ni ponovno ocenjevanje zbora krajanov, ampak kronološki pregled parkirne stiske na Groharjevi ulici in ulici M. Blejca, ki se vleče kot jara kača že dolga leta. 7.10.1997 sem bil na 6. redni seji Sveta KS Duplica izvoljen za predsednika KS Duplica, ker je prejšnji predsednik odstopil, tako da v ničemer ne držijo trditve zapisane v medijih, da sem z g.Novakom, sedanjim načelnikom Upravne enote Kamnik, zakrivil spremembo zazidalnega načrta Groharjeve ulice, v ureditev s prostorskimi pogoji. Franc Orešnik nima s temi spremembami nobene zveze, saj sem postal predsednik 5 let kasneje. V arhivu KS Duplica sem uspel najti zapisnike sej in dopisov, ki so zelo pomembni za razjasnitev dogajanj v preteklosti in se nanašajo na parkirišče za vrtcem in osnovno šolo. Zapisnik 12. seje sveta KS Duplica, dne 21.11.1991 je vseboval tudi točko dnevnega reda: Priprave na gradnjo cerkve na Duplici in sprejet je bil naslednji sklep: Svet krajevne skupnosti Duplice ne nasprotuje gradnji cerkve in spremljajočih objektov na prostoru med otroškim vrtcem in železniško progo, v Groharjevi ulici. Pogoj pa je, da bodo istočasno zgrajene podzemne garaže, z najmanj 169 parkirnimi mesti, kot je to predvideno v predlogu spremembe zazidalnega načrta za del BS krajanov, za odkup garaž je bilo 29 in proti 89 krajanov, za najem je bilo 32 in proti 77 krajanov. Na anketo se je odzval nadškof Alojzij Šuštar (24 feb.1992) in ugotovil, da je bil odziv izredno majhen, vendar ponovno potrdi potrebo po izgradnji cerkvenega Objekta na istilokaciji. 24.9.1992 je bil v prostorih Občine Kamnik sestanek, ki so se ga udeležili g. Lešnik, g. Merlak (nadškofijski ordinariat Ljubljana), g. Gcrčar (župnijski urad Šmarca), g Jeglič in g. Štebe (KS Duplica), g. Jamšc-k in g. IIrihcmikfSGP Graditelj), g. Novak (izvršni svet SO Kamnik), g. Magister (sekretariat za prostorsko urejanje Občine Kamnik), g. Mlakar in ga. Muršak (zavod za urbanistično načrtovanje občine Kamnik) V razgovoru so bile podane naslednje ugotovitve: 1. Zavod za urbanistično načrtovanje občine Kamnik je v zaključni fazi priprave in izdelave lokacij ske dokumentacije št.73/92 za načrtovano gradnjo sakralnega objekta s ploščadjo ter spremljajočimi objekti na pare. št. 1164,1241/ 1,1248,1.367/1 vse k.o. Podgorje, po idejno projektni zasnovi, ki jo je izdelal SGP Graditelj, Kamnik - Projektivni biro. 2. Sakralnemu objektu je potrebno določil i, ustrezno njegovi funkciji, primerno funkcionalno zemljišče. 3. Ploščad pred sakralnim objektom je večnamenska. 4. Pri izvedbenem projektu se mora posebno pozornost nameniti projektiranju potrebne komunalne infrastrukture ter jo navezali na ustrezno dimenzionirano obstoječo infrastrukturo. 5. Z ozirom na že obstoječo problematiko statičnega prometa, je potrebno posebno pozornost nameniti vzpostavitvi primernega prometnega režima v času gradnje Bili so sprejeti tudi sklepi, ki nalagajo podjetju (iraditelj, da čimprej spelje zadevo do izdaje lokacijskega dovoljenja, rok je 30.10.1992. Pod zapisnik je podpisan g. Bojan Mlakar - direktor Zavoda za urbanistično načrtovanje. Po tem datumu se v arhivu KS Duplica ne pojavijo več zapisniki in dopisi, ki bi govorili o nadaljnjih aktivnostih o gradnji cerkvenega ol> jekta in verjetno je bil z odlokom o PUP-ih Občine Kamnik spremenjen zazidalni načrt še isto leto. 10.3.1998 je župan A. Smolnikar napisal dopis g. dr. Rodetu, v katerem ga obvešča, da je SGP (iraditelj kot siceršnji lastnik zemljišča že pri dobil lokacijsko dovoljenje za gradnjo sakralnega objekta vključno z župniščem, pomožnimi prostori, ploščadjo pred cerkvijo in podzemnimi garažami. Na dopis občine pa je bil s strani ordinariata rečeno tudi, da zaradi pomanjkanja sredstev z gradnjo ni mogoče pričeti Na sestanku sveta KS dne 13.2.1998 je bila s strani sveta podana zahteva po ponovni proučitvi resnosti gradnje cerkve na omenjeni lokaciji. Zahteva je bila podkrepljena z dejstvom, da je zaradi pomanjkanja parkirnih površin vprašljivo še ohranjati rezervirane površine za namene, ki so časovno nedoločeni. KS Duplica je podala tudi novo varianto za izgradnjo cerkvena pare. št. 13.37 k.o. Podgorje (severno od križišča v B-17). 11.5.1998 je županu A. Smolnikarju odgovoril nadškof dr. Rode, ki se je strinjal s predlagano lokacijo in s tem za začetek postopka za pridobitev omenjenega zemljišča. Še isto leto je KS Duplica parki rišče na Groharjevi in Klavčičevi ulici z dovoljenjem Graditelja do datno uredila. Iz zapisanega se lahko vidi, da si je KS Duplica dolga leta prizadeva la uredili parkirišča v KS. Vse od leta 1991 smo zahtevali, da se na zemljišču za vrtcem in šolo uredijo parkirišča, saj je svet KS že leta 1991 dal soglasje h gradnji, vendar s pogojem, da morajo biti v treh etažah parkirišča, lisic-čase je svet KS obvezno dal k vsaki novogradnji ali adaptaciji svoje soglasje, od leta 1994 pa KS nima več te pristojnosti in tako ni stranka v postopku in nima možnosti vplivati na gradnjo. KS Duplica je pred spremembo dolgoročnega plana občine, ki je bil sprejet na Občinskem svetu leta 2002 uspela s predlogom , da se- možnost gradnje cerkvenega objekta prenese na drugo lokacijo v KS Duplica. Vsako leto je KS seznanjala obči no Kamnik s problemi parkiranja in prometa na območju Groharjeve ulice, ulice M.Blejca in Klavčičcvc ulice, vendar se je vse končalo pri sestankih, dopisih in pomanjkanju denarja ter pri lastništvu primernih parcel za parkiranje. Predsednik KS Duplica Franc Orešnik Na podlagi 34. čl. Zakona o urejanju prostora (Dr. list RS, št. 110/02, 8/03) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, šl. 47/99, 40/01, 68/03) župan obćine Kamnik obvešča vse zainteresirane, da poteka v času od 14.4. 2004 do 29.4. 2004 JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA ZAZIDALNEGA NAČRTA OBMOČJA S6 GRADITELJ JAVNA OBRAVNAVA bo v torek, 20. 4. 2004, ob 18. uri v prostorih KS Kamniška Bistrica Javna razgrnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta S6 Graditelj bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju in v prostorih KS Kamniška Bistrica. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog sprememb in dopolnitev odloka zazidalnega načrta lahko podajo vsi Zainteresirani na mestu razgrnitve v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik. Obrazložitev: Spremembe in dopolnitve zazidalnega nacrta se pripravljajo in Sprejemajo po skrajšanem postopku. Cjlavni razlog za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta je boljši izkoristek prostora z dopolnilno dejavnostjo načrtovane novogradnje male hidroelektrarne v območju, kjer po veljavnem prostorskem aktu la trenutno ni moZna. Vsi ostali elementi zazidalnega načrta Se ne spreminjajo. Pobudnik za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta jo investitor, ki s svojim programom predlaga boljšo izrabo naravnih danosti za proizvodnjo eleklrične energije. Prometna in komunalna ureditev ler odmiki od sosednjih meja ler maksimalni gabariti se ne spreminjajo. Predlog spremenjenega prostorskega akla se vodi po skrajšanem postopku. Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar Avtorska predstava Rudolfov odstira zgodbe življenj a Tokrat se je gledališka skupina ŠCRM Kamnik Rudolfi predstavila z jubilejno deseto predstavo - z mjuziklom RAZBITA ŽOGA. Gre za več na videz preprostih zgodb, ki so polne različnih ni-ans, poezije in vsakdanje človeške stvarnosti, da resnično pritegnejo gledalca. V ospredju je manekenka, ki se naveliča igrati slavno osebnost in sklene pokazati svoj ranljiv obraz; ob njej je učitelj joge, ki ga zaposlujejo zlasti lahkomiselne ženske, joga pa mu služi le kot sredstvo za pridobivanje denarja in uspeha; psihiater, ki izrabi manekenkino ljubezen za kratkotrajno zabavo. Lika kmeta in pesnika zanesljivo ne sodita v današnji čas - pesniku pomeni manekenka pesniški ideal, kmet pa v svoji preprostosti deluje v psihiat-rovi ambulanti nekoliko arhaično. Razbita žoga - življenje je avtorska predstava Rudolfov in njihove mentorice. Njihov je scenarij, njihova so besedila pesmi, plesna točka, uglas-bitev pesmi..., torej v celoti »Rudolfovska« predstava. Dvakrat so se predstavili kamniški publiki in obakrat so gledalci navdušeno sprejeli predstavo. Naslednja predstava bo v četrtek, 22. aprila, ob 12. uri v Domu kulture v Kamniku, v začetku maja pa bo skupina gostovala v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Vabljeni vsi, ki si mjuzikla še niste uspeli ogledati. Slavnostna akademija ob 100. obletnici rojstva Viktorijana Demšarja Duhovnik ne sme biti trs, ki ga veter maje S spominsko mašo v župnijski cerkvi sv. Petra in akademijo v Kulturnem domu je občina Komenda v petek, 12. marca, počastila spomin na nekdanjega dolgoletnega priljubljenega komendskega župnika, zaslužnega dekana, pomembnega pisca 0 življenju komendskega rojaka Petra Pavla Glavarja in komendske zgodovine Viktorijana Demšarja \ Ko mendi še vedno spoštovani /upnik se je rodil pred slo leti v Slan vasi pri žireh. leta 1946 ga je takratni ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik imenoval za župnika v Komendi. Po 29 letih se ji' upokojil in službo župnika uradno prepustil nasledniku tudi že pokojnemu Nikolaju Pa vliču. Po upokojitvi je bil kljub pogostim boleznim se vedno zelo de javen in je pomagal svojemu duhovnemu nasledniku vse do svoje smrti leta 1992. Župnik Viktorijan 1 )enisar ni poznal nialodusnosli, zelo je cenil vrline, kakršne je gojil sam delavnost in poniznost. Kar-tO UStvar jalnih in plodnih let je preživel v Komendi in se z velikimi rt kami zapisal ne samo v zgodovino komendske obči ne, močni i |e zaznam« ival slovenski kulturno-prosvetni prostor nasploh. V farni cerkvi sv. Petra je upokojeni ljubljanski škof Jožef Kvas, rojen v cerkljanski župniji, najprej daroval mašo. Sedanji župnik Zdrav-ko Žagar, ki uspešno nadaljuje Dem.šarjevo in Pavličevo delo, je po maši njemu in Jerici Jekovec, dolgoletni Demšarjevi župnijski gospodinji, izročil spominsko darilo. Nato je Fdo Škulj v cerkvi predstavil Demšar-jevo knjigo Zbrana dela o Komendi in Petru Pavlu Glavarju. Bogat kulturni program se je nadaljeval s slavnostno akademijo V kulturnem domu, ki jo je vsebinsko za.sni ival predsednik pripravljalne ga odbora za akademijo domačin, diplomirani teolog Jožef Pavlic", V na bito polni dvorani so se prepletali pesem, glasba, pričevanja sodelav Cev in poznavalcev življenja, osebnosti in dela zaslužnega dekana in Škofijskega duhovnega svetnika. Slovesnosti so se udeležili tudi pred slavniki političnega in kulturno prosvetnega ži\ ljenja, med njimi župa na občin Komenda in Mengeš Tomaž. I )role< mi Toma/. Slebe, poslance v i iržavnem /boru Maks Lavrinc, novomeški prost Jožel Lap, /upnik in dekan i/. Ribnit e Maks Ipavec in župnik i/ Zirovjože Slerzaj < Jas beni program so oblikovali Moški pevski /bor Komenda pod vod StVOni zborovodje Alojza Kolarja, trio Kamniški koledniki. učenci in učenke osnovne šole Komenda - Moste, Demšarjeva ter druga besedila so brali člani Kulturnega društva Komenda. Ob koncu letošnjega leta bo izšla tudi knjiga 0 Viktorijami Demšarju s poudarkom na njegovem duhovniškem, pisateljskem in kulturno-prosvetnem delu v času njegovega župnikovanja in bivanja v Komendi od leta 1946 do 1992. VERA MFJAČ N.Si blagoslovljene velikonočne praznike Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka občinski odbor Kamnik Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa se predstavi Dokler je človek radoveden, mu starost ne more do živega Univerza /a tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale je 12. marca gostovala V kamniški Matični knjižnici. Prisluhnili smo peti in govorjeni besedi. Metka Zupanek, ustanoviteljica in predsednica Lipe, je predstavila njihovo pestro delo in vseh šest izdanih zbornikov. Metka raje piše prozo kot poezijo. Prebrala nam je svojo pri- Joiefa Juršič (na levi) je prvo pesem napisala pred 24-imi leti. V Lipi pa s svojim humorjem in pesmijo bogati zbornike, prireditve in srečanja že pet let. Na desni ustanoviteljica in zagnana predsednica Lipe Metka Zupanek. srčno zgodbico o navihanem šolarju. Predstavil se je Mešani pevski zbor Lipa pod vodstvom Kamničanke Marine Aparnik, Silva Kosec, tudi članica Lipe, je igrala na kitaro in prepevala ljudske pesmi. Članice literarnega krožka, katerega duša je Zlata Levstek, ki ni poznana le kot pesnica, temveč tudi kot nadarjena slikarka, so predstavile odlomke iz literarnih del. Nekaj Zlatinih slik krasi zbornike, peti zbornik pa je likovno opremila v celoti. V literarnem krožku ustvarjajo tudi tri Kamničanke: i >ragica Friedl, Helena Plahuta in Jo žefa Juršič, ki je prebrala svojo pesem Sanje. Zaradi smisla za humor ji leta ne morejo do živega. Domžalska županja Cveta Zalokar-Oražem je v predgovoru prvega zbornika med drugim napisala: »Nikoli ni prepozno in dokler je človek radoveden in išče, mu starost ne more do živega.« Pisateljica Mirni Malen.šek pa je v uvodu četrtega zbornika z naslovom Ajda zori zapisala, da r>esem hoče biti luč. »Ajda zori, zori tudi človek, toda jesen življenja ni bližanje nekemu koncu, ampak je začetek novega obdobja. Privrejo na dan ustvarjalnost, energija, ukaželjnost in skrite sposobnosti, ki jim natrpani vsakdanjik službenih let ni dopuščal izhoda«, je ob izidu knjige ugotovila tudi Dušica Kunaver. Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale deluje sedmo leto, zato pripravljajo tudi že sedmi zbornik. V različne dejavnosti je vključenih skoraj petsto aktivnih članov, med njimi blizu sto iz Kamnika. Za marljivo ustvarjanje se jim je Metka Zupanek toplo zahvalila. Prav tako je bila zatem sama deležna zahvalnih besed zadovoljnih članov. Predstavitev Lipe je bila med številnimi poslušalci lepo sprejeta, ni ga bilo, ki si ne bi zaželel kaj tako ustvarjalnega tudi v Kamniku. VERA MEJAČ Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale KOLKDAR PRIREDITEV GLEDALIŠČE sobota, 24. april - 20.00 > I/VEN Slavvomir Mrožek: EMIGRANTA > komedija Gledališka skupina Samorog GLASKA sreda, 14. april - 20.00 > I/VI N TEATER ROMANS, Kijev > koncert romske glasbe pisani spektakel za vse ljubitelje romske kulture LITERARNI VEČER petek, 16. april - 20.00 > VSTOP PROST MONDENINI KANDIDATI ZA KKESNIKA > literarni rc( er GALERIJA DOMŽALE 15. april - 7. maj 10.00-12.00 in 15.00-19.00 > VSTOP PROSI VERA TERSTEN.IAK > slikarsko razstava INEORMACIJE Vstopnice so v prodaji Štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. dO 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61. Domžale, vhod z dvoriSca, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter,kamnik@siol.net htto://turizem.kamnik.si KamniK KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK in ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel. 8317 647, 8317 662 marko.kumer@auest.arnes.si Sobota. 17. aprila, ob 20. uri Koncert iz ciklusa »ŠTUDENT & MUZIKA«: Skupina CAMINOIGRA (Jan Tomšič - vokal, kitara, Primož Fleischman - pihala, Blaž Celarec - tolkala) Vstop prost! SO MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK - Galerija Miha Maleš Glavni trg 2, Kamnik, tel. 8391 616 barbara.savenc@auest.arnes.si Sobota. 17. aprila, ob 10. uri v Galeriji Mihe Maleia Malešev otroški likovni salon Pod vodstvom likovne pedagoginje Polone Smerke se bomo spoznali z risanjem s tušem Prispevek za material: 500 SIT. Sobota. 17. aprila, ob 15. uri v Galeriji Mihe Maleša Javno vodstvo po razstavi Ustvarjeno s črto - Maleševe risbe. Po razstavi vas bo popeljala Barbara Savenc. SO MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si. htto://www.kam.sik.si Torek. 20. aprila, ob 10. uri v dvorani knjižnice: Predstavitev pesniške zbirke Cirila Zlobca SAMO BESEDA SEM. Poezija Cirila Zlobca izvira iz lastnih življenjskih, vanjo so vgrajeni resnični dogodki, doživetja ... Sreda. 21. aprila, ob 19.30 v dvorani knjižnice: Študentski klub in Matična knjižnica Kamnik vabita na potopisno predavanje Ukrajina z Mitjem Koletnikom. Torek. 20. aprila, in sreda. 21 .aprila, od 10. do 18. ure na Glavnem trgu v Kamniku: Ob dnevu Slovenske knjige Matična knjižnica Kamnik pripravlja različne dejavnosti, tako za odrasle kot za otroke ( stojnica z ugodno prodajo knjig, otroške delavnice,...) Pridite dogajalo se bo veliko zanimivega So DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/ 580-818 www.domkulture.ora: e-mail: info@domkulture.org Petek. 9. aprila, ob 20. uri Frenk Teater - JAM SESSION ali NIHČE NE VPRAŠA JABLANE Premiera Sobota. 10. aprila, od 12. do 17. ure Društvo aktivne mladine (DAM) Delavnice Sreda. 14. aprila, ob 19. uri FILMOTEKA Sobota. 17. aprila, ob 19. uri DRŽAVNA PROSLAVA OB 130. OBLETNICI ROJSTVA RUDOLFA MAISTRA Nedelja. 18. aprila, od 15. do 21. ure Magic The Gathering Tekmovanje Sreda. 21. aprila, ob 18. uri Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Četrtek. 22. aprila, ob 12. uri Podelitev Zlate bralne značke in Mjuzikl RAZBITA ŽOGA gledališke skupine RUDOLFI Četrtek. 22-aprila, ob 18, uri Nadaljevanje revije otroških in mladinskih zborov Ponedeljek. 26. aprila, ob 19. uri Proslava ob dnevu upora proti okupatorju SO MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, GSM: 041/ 957 609 Četrtek. 15. aprila, ob 19. uri / Občina Kamnik - pritličje OBČNI ZBOR MLADINSKEGA CENTRA Vabljeni vsi, ki želite sodelovati pri ustvarjalnem, varnem, zdravem in zabavnem preživljanju prostega časa otrok, mladostnikov in staršev Sobota. 17. aprila, od 10. do 12. ure - Mercator POKEMON turnir, informacije v trgovini Direndaj Sreda. 21. aprila, od 10. do 12. ure - Glavni trg Zabavne in ustvarjalne delavnice za BIBE in druge otroke Četrtek. 22. aprila, od 9. do 12. ure - Šutna 38 Ob DNEVU ZEMLJE - sestavljamo SMRDOZAVRA Material prinesite s seboj! Likovne delavnice, ratstava Sobota. 24. aprila, od 10. do 12. ure - Mercator Turnir YU-GI-OH, prijave - Direndaj so BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zgornje Palovče 5 nad Kamnikom Int. 041 545 580 ali 8312 062 Nedelia. 18. aprila, ob 15. uri Odprtje razstave STARA GLASBILA g. Primoža Hienga + Novi accord dizel i-CTDi A AMBROŽ Radomlje, Prešernova 12 tel.: 01/722 75 34 www.hondaambroz.com <;lon vožnji. ♦ MeninA Želimo prijetno velikonočno praznovanje. smele zamisli prave poteze Ugodni krediti za podjetne Vaše poslovne poteze vam v NLB pomagamo uresničiti z različnimi oblikami dolgoročnih tolarskih in deviznih kreditov za pravne osebe in zasebnike. če se boste odločili za tolarski dolgoročni mikro kredit, vam v aprilu ponujamo še posebej ugodno obrestno mero. Med deviznimi krediti vam ponujamo tudi novo obliko ugodnih deviznih dolgoročnih investicijskih kreditov iz kreditne linije Evropske investicijske banke Ponudbo si lahko ogledate na spletnem naslovu www.nlb.si. Vabimo vas. da se oglasite v poslovalnici NLB, kjer vam bodo naši poslovni skrbniki svetovali, katera oblika kreditiranja je za vas najugodnejša. Pohitite, ponudbi sta časovno omejeni! Pričakujemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem. Podružnica Kamnik Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike Ljubljanska 45, Kamnik, telefon 831 83 29 www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d d., Ljubljana r —— — — — — — — i Trgovina z mešanim blagom »PRI BRINU« Gozd 10/a, tel.: 8325-484 Želimo vesele velikonočne praznike! Obiščite nas od 8. do 12. in od 14.30 do 18. ure, sobota od 8. do 14. ure, nedelja od 8. do 11.30 ljudska Univerza škof j a Loki Pndhihnik la 4220 skoij.i Loka tel.: «4/5(16 13 06 f:ix: 04/512 08 »X wwH.lu-skofiiiloka..si FAKULTETA ZA MANAGEMENT V KOPRU Visokošolski strokovni študijski program MANAGEMENT (visoka strokovna izobrazba) Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist / diplomirana ekonomist ka. Fakulteta za managemehl razpisuje I., 2. in 3. letnik izrednega študija v Skofji Ix)ki. Vpisni pogoji: za vpis v I. letnik končana štiriletna srednja šola, za vpis v 2. letnik končana višja strokovna šola (programi Poslovni sekretar. Komercialist, Gostinstvo in Turizem) s povprečno oceno najmanj X, za vpis v 3. letnik končana višja šola (po programu, sprejetem pred 1. I. 1994). INFORMATIVNI DAN bo v torek, 20. 4. 2004, ob 17. uri v prostorih Ljudske univerze. Partizanska I, Škofja Ix>ka (bivša vojašnica) Informacije: 04/ 506-13-70 www.lu-skofjaloka.si sam PRODAJNI CENTER JARŠE "D top dom PnMerska cesta 1. Zgornje Jarie 123S Radomlje tel 729 88 00. 729 88 01 fax. 729 88 14 skupina TRGOVINA STRANJE Zg Stranje 1 A 1242 Stahovica tel: 832 70 30, 832 70 35 fax:832 70 45 BARVE LAKI BARVE, LAKI, ČISTILA, ZAŠČITA, PLESKARSKO ORODJE, SILIKONI, LEPILNI TRAKOVI. NOVO -MESALNICA BARV JUB ORODJA VIJAKI ROČNO IN ELEKTRO ORODJE, VIJAKI, ŽIČNIKI, OKOVJE, KUUKE, ZIDARSKO ORODJE, KROVSKO ORODJE, HOBI PROGRAM VODOVOD OGREVANJE VRTNI CENTER VSE ZA OGREVANJE IN VODOVOD, KUHINJSKA KORITA, WC KOTLIČKI, ARMATURE, PEČI, BOJLERJI, HIDROPAKI, ČRPALKE, BAKRENI PROGRAM, A LU M P LAST PROGRAM SEMENA, ČEBULICE, SADIKE, LONČNICE, GNOJILA, ZEMLJA, KORITA IN OKRASNI LONCI ZA ROŽE, VRTNO ORODJE, KOSILNICE, HRANA ZA ŽIVALI Spomini še živijo... VELIKA NOČ MOJE MLADOSTI Velika noč ima v mojem spominu dve podobi: zunanjo in notranjo. Čeprav sem bila.stara šele kakih šest, sedem let, se dobro spominjam, da sva v tednu pred cvetno nedeljo z bratom (sestri sta bili nekoliko mlajši) capljala /;i očetom, ko smo šli isk.n bršljan in leskove šibe za butarice. Butarice je večinoma delala mama, okrasila jih je s trakovi iz. krep papirja, ata pa je nanje privezal kakšno ja- bolko pomarani e se v tistem času niso dobile. Včasih smo imeli srečo, da jih je prinesla sorodni-ca Pia iz Ljubljane, ki je že v tistem času potovala v Trst. Blančeva mama iz Bele mi je pripovedovala, da so butarice vedno delali iz sedmih vrst lesa oz. Zelenja, Leskove šibe so povezali Z vrbo, za »glavo« butarice so uporabili bršljan, pušpan, božji les, * >ljk<>. bfinje kar se je pač našlo. Ob petkih smo hodili h križevem potu in v ve Likem tednu k obredom velikega tedna. Spominjam se, da smo se zvečer vračali domov in če je sijala luna, sem si živo predstavljala trpečega Jezusa, ki krvavi pot poti. In se danes mi pesem: ••< >lj sko goro tiha noč pokriva, potok Cedroh žalostno sumlj;i, bleda luna za oblak se skriva...« priklice pred oči to podobo, ki sem si jo v mislih naslikala v otroštvu. V Motmku. kjer sem odraščala, smo imeli božji grob v »mali« cerkvi sv. Magdalene, ki sloji ob farni cerkvi Mogočne lesene kulise, ki so sLije;ote)g oltarja, malo dvignjene od tal, so s po-dolj&ami mrkih in oboroženih rimskih vojakov, ki siražijo božji grob, vzbujale nek poseben, tesno ben občutek, ki ga pozneje ob modernejših posta v it vali božjega groba nisem nikoli titko občutila, Na veliki petek je bil in je Še vedno strogi post. Moja mama ponavadi ves dan ni nič jedla. nam. otrokom, pa je prav ta dan dišala sveže pečena potica, pa vse, kar se ni smelo, a smo ponavadi jedli le mlečni močnik. Pri nas je bila nav ada. da sobotri svojim krščen « em m birmancem vedno podarili za pirhe kola < ek. Kei sta bila naša stara mama in ata botra okrog tridesetim otrokom, je bila peka kolac kov kar naporna stv a t /a v elik kolač in polito ler bel kruh je bila ponavadi ena peka. za vse kolačke pa druga. Ker ni bilo toliko modelov pri hiši, sta si stara mama in mama pomagali z vso možno emajlirano posodo, ki |e bila pri hiši. kamor sta na sre (lino dale lesen in iiamasn štranco, možje, ki nosijo »nebo«, bandere, ki so vihrale v pomladnem vetru, procesija, ki se je razvila od cerkve proti haseljli in nazaj... Nepozabno. Vedno sem se veselila Velike noči, saj sem vedela, da bom dobila novo obleko in solne. In če je bil mraz7' ( ez. novo obleko pa z.e ne bom oblekla stare jopice, raje me je zeblo! Pa mislim, da smo bili vsi oiio< i enaki, Veselili smo se prazni kov, saj so takrat na obisk prišle tete in strici, sestrične in bratranci, prinesli so pirhe, mama in stara mama sta pripravili praznično kosilo. Javorjeva miza v kotu »hiše« je bila včasih kar premajhna, toliko nas je bilo okrog nje, a smo otroci kaj kmalu naredili prostor in se sli ven igrat uvbarje in zan darje. Pri hiši nas je bilo z.e tako ali tako veliko (Štirje Otrot i. mama in ata. stara mama in stari ata in stric) in na našem štedilniku so se vedno kuhali veliki lonci krompirja. Nekoč je prišel na obisk sosed Pepče in je rekel: »Ja, koliko krompirja pa kuhate? To je za deset ljudi!« Pa je mama mirno odvrnila: »Ja, saj devet nas pa je!« Pa še lici esa siim > Se i Itroci veselih. Za praznike nam je vedno pisal siru m boter |o/e in na koncu pripisal: »Pridite po pirhe1- in na belo nedeljo smo se z avtobusom peljali do Potlhruške, potem pa peš v Znojile, kjer nam je stric vedno dal pirhe, pa Še kakšen dinar. To je bilo veselje! Ko sem bil.i že večja, mi je birmanska botra za pirhe vedno podarila blago za obleko. Pa še en spomin živi. Ne vem, kaj smo se enkrat pogovarjali o botrih, pa smo otroci ugotovili, da je nas boiei najboljši m najbolj bogat. Zakaj? Ker je prihajal na obisk z. mopedom! Atov boka' je prišel s konji in z vozom, mamin pa pešinspallco! marinka mošnik Kamničan se odpravlja na pot okoli sveta V kamniški občini živijo zelo zanimivi ljudje. Eden takih je 57-leini upokojeni dimnikar, drugače pa tudi alpinist, inštruktor (■RS in gorski vodnik Slave Šikonja, ki se odpravlja na pot okoli sveta - z jadrnico. Odplul bo 15. maja letos, vrniti pa se namerava v septembru 2007. Jadranje je razdeljeno na 38 etap, od katerih so nekatere lažje, kot npr. po Jadranskem in Sredozemskem morju, karibih, Malclivih, Sejšelih, Velikem koralnem grebenu In podobne, ko se podnevi jadra, ponoči pa sidri v pristaniščih, druge pa zahtevne - oceanske etape z večtedensko neprekinjeno plovbo. Jadrnica, s katero namerava opraviti plovbo, se imenuje' BEA l tolga je 3 cm manj kol Ki m in ima 6,5 BRT prostornine, ugrez je 1,95 m, na njej je 6 ležišč, pri ugodnem vetru razpne KO m\ v viharju pa samo 3 m2 jader, v brezvetrju jo poganja 21 kW močan dizelski motor, s katerim doseže (> vozlov, kar doseže tudi z jadri ob ugodnem vetru. V letošnjem letu namerava najprej malo križariti po Sredozemlju, nato pa v oktobru in novembru prečkati Atlantik do Karibov. V letu 2005 je načrtovano najprej ki Ižarjenje okoli karibskih otokov, nato pa skozi Panamski kanal v Pacifik in mirni i (lalapaških otokov, Tahitija in nove Kaledonije do Avstralije, kamor naj bi prispel v oktobru. Do konca leta in v prvih mesecih leta 2006 bo sledilo križarjenje ob vzhodni avstralski obali v Velikem koralnem grebenu, nato pa plovba med Avstralijo in PapUO Novo (ivinejo in naprej mimo Maldivc>v, Sejšeliivin Madagaskarja do Južne Afrike. Najdaljša etapa je dolga okoli 3.848 navtičnih milj oziroma približno 7.130 km in poteka od'Ca-petowna v Južni Afriki do Fortale-ze v Braziliji. Slave predvideva zanjo 40 dni, vendar je to seveda odvisno od razmer in vremena. Najkrajši etapi imata samo okoli 200 nm (370 km) v Jonskem in Ko-rintskem morju. Slave Šikonja bo, če mu podvig uspe, v kar pa ne dvomimo, tretji Slovenec (za Juretom Šterom in Jožetom Mušičem), ki bo v jadrnici objadral svet. Ob tem pa še zanimivost. Oba uspešna slovenska jadralca sta bila rojena 6. januarja.. Tudi prvi Hrvat Joža Horvat, ki je kot prvi državljan takrat še skupne države objadral svet, je v svoji mladosti, ko še ni znal plavati, 6. januarja padel v Savo in je imel zaradi srečne rešitve ta dan tudi svoj drugi rojstni dan. 6. januarja |e ro jen tudi Slave Šikonja in če srno malo vraževerni, je to tudi eno od znamenj za uspeh. Če koga zanima ta avantura s< mu lahko pridruži. Pn tem ni nuj no, da na celi poti, lahko na posa Slave Šikonja na jadrnici Bea. s katero namerava obpluti svet kamor naj bi priplul v začetku decembra. Po krajšem počitku sledi v januarju 2007 plovba čez Atlantik mimo otoka Svete Helene do Brazilije in nato mimo karibskih otokov, Azorov in Kanarskih otokov domov. meznih, zanimivih delih, kot so razna križarjenja po tropskih in subtropskih morjih ali Sredozemlju. Podrobnejše informacije lahko dobi na spletni strani www.be-atlon.com BOJf Na predpečku v Budnarci cvrli flancate Iz Budnarjeve muzejske hiše v Zgornjih Palovčah je v nedeljo, 21. marca, prijetno dišalo, saj je Ivica Brodar iz Hudega pri Radomljah v črni kuhinji na predpečku, to je kamnitem delu pred ustjem peči, cvrla flancate. Crna, železna posoda na treh nogah z dolgim ročajem je zopet služila svojemu namenu in flancati se niso uspeli niti ohladiti, ko so se obiskovalci sladkali z njimi. Upraviteljica hiše Iva Šubelj Kramar je srečanje pripravila ob materinskem dnevu kot spomin na mame, ki z veliko ljubeznijo kuhajo, cvrejo in pečejo za svoje družine. VERA MEJAČ CITROEN APRIL JE MESEC AKCIJSKIH POPUSTOV, KO SO CENE ŠE TAPRAVE! ZA SLOVENCE! domaće & sveže Kamnik, Perovo 25 t» 830-83-90 Odprto od 7.30 do 19'', ob sobotah od 7h do 13\ Na) bo na vaši mizi med velikonočnimi dobrotami KLASIČNO SUŠENA ŠUNKA Vesele velikonočne C -> praznike! ^^^^ iT I 2_at D V (JlJ D rJ t Ji fJl V Mesečnem srečanju Kamniških upokojencev v prostorih Marjance se je marca pridružilo kar pet zakonskih parov, ki so praznovali 50 let skupnega življenja. Zadovoljnih obrazov so se med seboj prijateljsko družili in si ob lepem jubileju stisnili roke. se zlasti ob prijetnem kulturnem programu, ki je bil posvečen njim, prazniku žena, 8. marcu in materinskemu dnevu. KemperI Marija (roj. 1935) in Janez (roj. 1930) iz Županjih njiv 5/b, sta se poročila 30. januarja 1954. Vso delovno dobo sta preživela V istem podjetju. Marija 30 let v I toku. Janez 30 let v rudniku kaolina. Imata štiri otroke in že 11 vnukov. Oba sta kar dobrega zdravja. Marija pravi, da je se posebej z veseljem hodila na Veliko planino, kjer je kar 1 3 let preživljala poletje. KemperI Štefka (roj. 1933) in Frančišek (roj. 1931) iz Županjih njiv 6, sta se poročila 20. februarja Naši zlatuporočenski pari (z leve): Novak, KemperI, Perčič, KemperI, Kladnik Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku ZARJA KOVIS d.o.o. Molkova pot 5 1240 KAMNIK Jadran d.d. Sežana 1'artizanska cesta 69 6210 Sežana Približuje se vroče poletje. Pravočasno je potrebno poskrbeti za ustrezno hlajenje prostorov, zato smo vam v ZARJA KOVIS v sodelovanju z JADRAN SKŽANO pripravili veliko izbiro klimatskih plinskih naprav Nudimo vam dobavo in montažo Split in multi-split klimatskih naprav proizvajalca StAs^ifViO Eco-Multi klimatske naprave z močjo do 84 kW Split klimatske naprave proizvajalca Hladilne agregate Plinske grelnike zraka IMMERGAS IMinskc peči za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Izvajamo vse plinske instalacije. Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela vključno /. ino\ programom. OB NAROČILI V U'RILL IN MAJU PRI NAS DOBITE VK( Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in elektro instalacij - Ob naročilu projektne dokumentacije vstopnico za kopanje v TEKMAH SNOVIK - Dežurstvo 24 ur na dan - Pooblaščeni servis plinskih peči - Določitev plinskega priključka - Podpis pogodbe za dobavo plina NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE Ini.: ()l-S3-08-60X. 041-245-936. 041-633-779. 041-677-341 1954. V zakonu sta dobila tri otroke, veselita se 5 vnukov in pravnukinje. Obdelujeta vrtiček ob hiši, pa tudi zdravje jima je kar naklonjeno. Novak Francka (roj. 1931) in Franc (roj. 1931) iz Zagorice 14 sta se poročila 27. februarja 1954. Oba sta bila vso delovno dobo zaposlena v KIK-u. Rodile so se jima tri hčerke, srečna pa sta tudi z dvema vnukoma in vnukinjo. Pravita, da je bilo v življenju veliko lepega, bili pa tudi težki trenutki, bilo soneti, pa tudi malo dežja. Perčič Pavla (roj. 1932) in Srečko (roj. 1930) iz Kamnika sta se poročila 9. januarja 1954. Vso delovno dobo sta bila oba zaposlena v Titanu. Imata dva otroka, veselje pa jima prinašajo trije vnuki in vnukinja. Nadvse sta bila zadovoljna, ko sta se z. družino leta 1967 vselila v novo hišo. Pravita, da rada kaj postorita na vrtu, nad zdravjem pa sc ne pritožujeta. Kladnik Fant (roj. 1934) in Albin (roj. 1925) iz Volčjega Potoka sta poročena od 10. 10. 1953. Imata tri otroke, pa tudi že šest vnukov in pravnukinjo. Oba sta bila zaposlena. Zadovoljna sta, da je lani pred meseci srečno prestala operacijo. Želita pred vsem zdravja sebi in družini. »V nepozabnem spominu nama bo ostalo rojstvo pravnukinje,« sta nam zaupala. Slavljencem so člani folklorne skupine zaplesali več spletov in na koncu zaplesali še z vsemi pari. Ljudske pevke Predice so zapele več pesmi, Marija je govorila o H. marcu, Jožefa je predstavila svojo pesmico, Božo, Jože in Karel so zaigrali na harmoniko, medtem pa so društveni delavci zlatoporočencem podarili diplome in darilca. STANE SIMŠIČ jfiKROL ALU ROLETE PVC ROLETE ŽALUZIJE MARKIZE Tel.: 01/72 37 284 Fax: 01/7230053 GSM: 041/662-483 e-mail: alojz.kosec@siol.net www.sencila-kosec.com ALOJZ KOSEC s p Prešernova 8 1234 MENGEŠ * IZDELAVA * * MONTAŽA * * SERVIS * VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! ^'PUBLICUS iiim.i.ij.i.inii.'ij.ij.rat!mi SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV KAMNIK torek, 13. april četrtek, 15. april sobota, 17. april četrtek, 22. april ponedeljek, 3. maj četrtek, 6. maj sobota, 8. maj sreda, 12. maj petek, 14. maj ponedeljek, 17. maj četrtek, 20. maj ponedeljek, 24. maj sreda, 26. maj petek, 28. maj KOMENDA torek, 1. junij Motnik, Špitalič Šmartno, Srednja vas Tuhinj, Sela Vranja Peč, Pšajnovica Kamniška Bistrica Godič Črna Podgorje, Šmarca, Volčji Potok Nevlje Mekinje Tunjice, Zaprice Novi trg, Perovo Center Duplica Komenda-center, Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Nasovče, Mlaka, Podboršt, Potok in Komendska dobrava Moste, Križ, Suhadole in Žeje Krajane prosimo, da pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj pripravijo kosovne odpadke. Odlagajte sortirano. Prosimo, odložite kovinske odpadke ločeno od nekovinskih Avtomobilskih delov, gum in grad-benega materiala ne bomo pobirali, ampak samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, n.pr. bela tehnika, peči, žimnice in podobno. Občani imajo možnost, da sami pripeljejo kosovni material v zbirni center CROS PUBLICUS, d.o.o., CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SUHADOLE ■ ZBIRNI CENTER. Obratovalni čas zbirnega centra: Od 1. maja do 30. septembra od ponedeljka do petka od 6. do 18. ure, od 1. oktobra do 30. aprila od ponedeljka do petka od 6. do 16. ure, ob sobotah celo leto od 8. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. Vsem želimo lepo velikonočno praznovanje! petek, 4. junij MITSUBISHI I ŽIVIM, DA VOZIM v^vNVN Obrtniška ul. 8, Domžale 9 72 16 221, 72 44 234 • KREDIT NA POLOŽNICE » BANČNI KREDITI DO 60 MESECEV • STARO ZA NOVO MITSUBISHI MOTORS Jožefovo in materinski dan ... PESEM ZA ŽUPNIKA IN ZVONČKI ZA MAME Praznik sv. ložefa, ki ga praznujemo 19. marca, je bil za tuhinjsko župnijo letos še lepši in slovesnejši, saj je naš dušni pastir Jožef Tomšič ravno ta dan praznoval svoj god in 60 let življenja. Ni še dolgo v naši fari, od lanskega avgusta, pa smo ga hitro sprejeli za svojega, saj je odprt tako za mlade kot za starejše. Ob prazniku smo ga kar malo presenetili! Na predvečer godu so ga obiskali pevci in člani ŽPS. Čakalo pa ga je tudi presenečenje, saj so mu po stari navadi prišli »oferat«. Pred vrati so mu zaigrali Ofe-rarji, zanimiva glasbena skupina Tuhinjcev (predstavili jo bomo v eni prihodnjih številk), ki so s harmoniko in drugimi doma narejenimi inštrumenti veselo zaigrali in zaropotali pred vrati. Župnik je prišel pogledat, kaj se dogaja in obraz se mu je razlezel v nasmeh - vesel njihovega obiska je vse povabil naprej. Vsi so mu čestitali, mu zaželeli, da mu Bog nakloni zdravja in moči za vse, kar ga čaka v prihodnosti. Potem so skupaj nazdravili in ob pecivu in drugih domačih dobrotah je večer minil, kot bi mignil! Tudi torta ni manjkala. Za to je pravzaprav župnik kar sam poskrbel - že prej so mu farani njegove nekdanje župnije iz Zagorja ob Savi prinesli veliko torto in župnik jo je razdelil med goste. V nedeljo, 21. marca, pa so se predstavniki ŽPS pri deseti maši zahvalili župniku za njegov trud in mu ob jubileju iskreno čestitali ter mu v imenu faranov poklonili šopek in skromno darilo, pevci na koru so mu zapeli: »Slavljenec bod' pozdravljen« in »Marija skoz' življenje..«, kar je slavljenca in prisotne ganilo skoraj do solz. Mnogo truda in ljubezni bolnikov in invalidov je potrebnih, da nastanejo čudoviti izdelki Naslednjo nedeljo, 28. marca, so člani Prijateljstva bolnikov in invalidov predstavili svoje delo tudi v naši župniji. V župnišču si je Na predvečer praznika sv. Jožefa smo pevci, člani župnijskega pastoralnega sveta in Oferarji presenetili našega dušnega pastirja tuhinjske župnije Jožefa Tomšiča z vošeilom za god in 60-letnico življenja. Gostoljubno nas je sprejel in skupaj smo preživeli res prijeten Večer, bilo moč ogledati in tudi kupiti prtičke, voščilnice, knjige ... Koliko potrpljenja, koliko moči je bilo potrebnih, da so nastali ti čudoviti izdelki. Slike je razstavljala slikarka-invalidka Nives Fabčič iz Sežane, ki riše z usti. Naprodaj so bile knjige pisateljice Angelce Škufca, ki je do letošnjega leta živela in pisala v hiši brez elektrike, ob sveči. Njeno zgodbo smo lahko slišali in videli tudi po televiziji. Skrbno izdelane voščilnice in prtički so delo mnogih pridnih rok, invalidov in bolnikov iz vse Slovenije, ki so se za vsak vbod, za vsako potezo morali precej bolj potruditi, kot bi se tisti, ki so zdravi. Prisotna sta bila tudi invalida Ivka z Iga in Stane iz Radu-hove vasi, tudi avtorja nekaterih razstavljenih del. Ob tej razstavi smo se lahko zamislili in vprašali, kako znamo ceniti svoje zdravje in svoje sposobnosti, ki jih včasih zanemarjamo. Zato so nam vsem lahko velik zgled invalidi in bolni, ki vedno znova dokazujejo, kaj zmorejo z neomajno vero, upanjem in ljubeznijo. V kulturnem domu na Lazah so mladi predstavili igrico, v kateri so ugotavljali, kako bi spekli torto za mami ob njenem prazniku ... Prijetne pozornosti ob materinskem dnevu Isti dan popoldan pa je bila v dvorani Kulturnega doma na Lazah prireditev ob materinskem dnevu, ki so jo pripravili mladi pod vodstvom Janje Hribernik in njenih požrtvovalnih sodelavcev. Ves mesec so pridno vadili v župnišču in res so imeli kaj pokazati! Zaigrali so dve igrici - v prvi so iskali darilo za mamo, v drugi so skušali speči torto, prepevala sta mladinska zbora, nastopila je plesna skupina, recitatorji, vse skupaj pa je lepo povezoval Matej To-nin. Od prvega do zadnjega so se resnično potrudili. Pokazali so, da so hvaležni za svoja življenja, za vso ljubezen in skrb in da se za to znajo in zmorejo zahvaliti. Ob koncu so vsem podarili metuljčka z lepo mislijo, ki bo vse še dolgo spominjala na prijetno urico. Dan prej, v soboto, pa so župnik, mladi in člani ŽPS obiskali starejše žene v župniji, jim čestitali ob materinskem dnevu in jim poklonili šopek zvončkov. MARINKA MOŠNIK ZABAVE ZA MLADE NE MANJKA jI Pozdrav pomladi In praznovanje rirekega dne www.studentdci-klub.coin Z nami, mladimi, so vedno težave - želimo denar, a se nam ne ljubi delati, radi bi se zabavali in delali kariere oziroma študirali, obnašamo se kot odrasli, a v nas je še vedno skrit otrok. In če vse to povežemo, se iz dobrih ali slabih zabav lahko veliko naučimo in to nam prinaša dragocene izkušnje, ki jih bomo znali uporabiti v življenju. Prejšnji mesec sta ob številnih aktivnostih dogajanje zaznamovali dve zelo različni, a hudo oblegani zabavi - cosmic bowling in pa Kišta. Prvi je vedno znova magnet za mlade po srcu in letih in kljub vsakokratnim opozorilom, da je število prijav omejeno, nekateri odlašajo do konca in potem jim je vedno žal. Cosmic bovvling je ena tistih zabav, ki privlači ne le študente in dijake, temveč tudi mnogo starejše in ljubljanski Klub 300 je zato vedno nabito poln. In kadar pri nas organiziramo cosmic bovvling, se najhitreje vedno prijavijo eni in isti, tisti ki jih je bovvling zasvojil. Kaj je na njem tako posebnega, ne bomo ponavljali, naslednjič le izkoristite priložnost in odidite z nami. Se sprašujete, kako vam bosta dve uri zbi-janja kegljev pomagali v življenju - naučili se boste natančnosti, potrpežljivosti, vztrajanja do zadnjega in seveda - prijatelje, morda tudi ljubezni boste spoznali tam, kjer to najmanj pričakujete. No, nekoliko drugačna zgodba je s Kišto, ki se ob koncu meseca odvija v trzinskem KUD-u Franca Kotarja. V preteklih letih smo na odru že gostili uveljavljene in priljubljene Zmelkoovv, Demolition Group, Adija Smolarja, Elvis Jackson, Murata & Josea, hkrati pa smo dali priložnost tudi številnim mladim in perspektivnim skupinam - d-fact, Can-cel, Skat, Corkscrevv, LeeLooJamais. In tako je bilo tudi zadnji petek v marcu, ko smo gostili Naio Ssaion (na sliki) in priljubljena zabavljača Slona in Sadeža, ići sta imela tokrat že podporo bobnarja in basista. Zaradi številnih pritožb, zapletov in nevšečnosti se je Kišta tokrat začela že ob devetnajsti uri in se končala pred'dvaindvajseto. Vstop je bil prost in na prizorišču je bilo kar preveč preveč mladih! A kljub nabito polni dvorani in izjemnemu vzdušju je ostal grenak priokus. Podobno kot pred časom s kultnim ljubljanskim klubom K4 so bile tudi v Trzinu pritožbe okoliških prebivalcev preglasne in obstaja kar glasna grožnja, da se bo morala Kišta preseliti kam drugam. Kam je seveda vprašanje oziroma težava, ki zahteva mnogo več prostora. In navkljub številnim prizadevanjem za mlade tako ni vedno dovolj prostora, čeprav se mnogi trudimo, da bi ustregli čim večjemu številu in premnogim željam. V mesecu aprilu bomo tako s kolegi iz Domžal znova organizirali kolesarske izlete in vandranja oziroma potepanja, že zdaj pa se snujejo projekti za vroče poletne dni. Zato morda le namig, da ne boste znova prepozni - obiščite nas in se pozanimajte o jadranju. Zagotovo bo nepozabno. O natančnem seznamu potopisnih predavanj, filmskih večerov in še čem zanimivem pa obiščite našo spletno stran www.studentski-klub.com ali nas obiščite v klubskih prostorih. Do naslednjič pa izkoristite lepe sončne dni in se pripravite na poletje! Nezadržno se približuje! Matic Slapšak, pr-kamnik@studentski-klub.com C A L C I Tdd. Pridružujemo & iskrenim željam zzi lepo velikonočno prziznovmje. V soboto, 20. marca, se je v oŠ Frana Albrehta - podružnični šoli v Tunjicah odvijalo proslava IMAMO RAD! MAMO v počastitev materinskega dne. Nastopali smo vsi učenci od prvega do četrtega razreda. Pod vodstvom zborovodkinje Marjete Kočar smo zapeli pesmice, drugi, ki hodijo v glasbeno šolo. pa so zaigrali na različne instrumente. Najmlajši so zaigrali igrico Medved išče pestunjo, dru-gošolci igrico o predebeli luni. čctrtošolke smo zaplesale. Sodeloval je tudi Tunjiški oktet. Po proslavi so starši še prijetno poklepetali, otroci pa smo se igrali v avli šole. NATAŠA TRAVEN Šolski zborček je zapel pesmice v pozdrav mamicam in pomladi. Najmlajši z 05 Marije Vere za materinski ddh »Prisrčno vabljeni na praznovanje materinskega dne, ker vas imamo radi in ker je v naših mislih pomlad-travnik prešernih misli o sreči in o ljubezni in o tem, da smo in da ste vi z namL.veselite se z nami...«, si i Zapisali učenci in učitelji OŠ Man je Vere v povabilu na odreditev 23. marca v telovadnici šole. Povabilu se ie na začetku prireditve pridružila tudi ravnateljica šole Violeta Vodlan s toplim pozdravom staršem, še posebej mamic. Prisrčno prireditev, ki so se ji starši odzvali v velikem številu, so pripravili učenci in učiteljice prvih štirih razredov. Za dobro organiza cijo in izvedbo prireditve pa sta poskrbeli Ingrld < >lrin in Mira Tet šek. V dobri uri se je v več kot dvaf setih tOČkah zvrstilo skoraj sto mladih, ki so s pesmijo, plesom in recitacijami pričarali pravo pomladno razpoloženje in še posebej izraz hvaležnosti materam. Program je s solo pesmima o materi začel In zaključil Andrej Kočar, učitelj raču nalništva, ki poje tudi pri ansani blu Gorska roža. Sicer pa so se plesi najmlajših prepletali s pesmijo pevskega zborčka in zbora pod vodstvom Jane Rov-šek in Roka Rakar-ja. Vmes pa so se oglašali saksofon, flavta, klarinet in violina, iz katerih so pomladne melodije izvabljali Nejc, Ana, Maja in Špela. Posebno navdušenje so požele mlade plesalke plesne šole Miki, vse učenke obeh sedmih razredov OŠ Marije Vere. Povemo naj, da so plesalke te plesne skupine pod vodstvom Urše Bergant na nedavnem tekmovanju plesnih skupin Plesne sole Miki dosegle < dlicno drugo mesti > Skratka, lepo uspela prireditev v Prvošolčki so svojim mamicam veselo zaplesali pomladni ples... udejstvovanju vztrajno stopajo po poteh svoje velike vzornice - kamniške rojaKinje'igralke Marije Vere. F. s. počastitev materinskega dne je starše in vse druge obiskovalce ponovno prepričala, da učenci in učitelji te šole tudi pri kulturnem PA5TIRČKOVE IGRE 300U Županstvo bajtarjev Velike, Male in Gojške planine že enaintrideset let med zimskimi počitnicami prireja smučarsko tekmovanje za najmlajše pod imenom »Pastirčko-ve igre«. Vse dt javni »sli bajtarjev (najemnikov pastirskih stanov v ne-pasnent t asu ) si i se v Klavnem odvijale za starejše udeležence, na primer turni smuk, pustni smuk, ture. kresovanje in drugo. Tako smo se v letu 1973 dogovorili o smučarskem tekmovanju za najmlaj.se do stan isti štirinajst let. Ker SO pa Otroci zelo pošteni pri i K enjevanju, smo morali le mu primerni>d<>g<»viniti pravila tekmovanja. Vse tekmovalce smo razpi »redili v stan »sine .skupine po tri tekmovalce v kategi > Naj nežen bo prvi trenute V Svtlanini ft dcKtkrjjj \krbimo ra prijetno počutje iu.blak mL. Med dvema občnima zboroma drUŠI vo vodi | Ipravnl odbor, ki ga poleg predsednika, ki vodi odbor, sestavljajo še poveljnik Jože Oblak mL, podpredsednik Jože Oblak, tajnik Roman Marinšek, bla gajnik l )arko (»aljot Iti člani Janez Pirš, Janez Vavpetič mL, Bojan Rems, Jolanda Kepecjeras in Jože Janežič. Na strokovno operativnem področju deluje Poveljstvo gasil skega društva, ki ga vodi poveljnik Jože Oblak mL, sestavljajo pa ga še: podpoveljnik Darko Galjot, p<>dp<»veljnik za tehnično reševanje Prane Golob ml., podpt »veljnik Za nevarne snovi Janez Kepansek, vodnik za dihalne naprave Lado Kladnik, pomočnik vodnika za dihalne naprave Jože Janežič, vodnik za pi >dr< k je tekmovanj Zvone Korošec, tehnični sekretar Janez se Nadzorni odbor, ki nadzira delo društva, ter Častno razsodišče. Dvajsetletnica gasilskega doma v Kamniku V letu 2003 je naše društvo praznovalo 20-letnico izgradnje m preselitve V nov gasilski dom na Livarski I, /a PGD Kamnik je bila to ena največjih pridobitev v povojnem obdobju. PGD Kamnik se je v tem obdobju oblikovalo v sodobno, humano organizacijo, ki uspešno opravlja naloge na področju izvajanja javne gasil ske službe, ki poleg nalog gašenja zahteva tudi opravljanje nalog na podrl h ju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, najzahtevnejše naloge ukrepanja na pod ročju nevarnih snovi in naloge reševanja ob prometnih nesrečah. Danes je PGD Kamnik glede na področji', ki ga pokriva, in požarno obremenitev, na podlagi meril za razvrščanje in opremljanje gasilskih enot razvrščeno v V. kategorijo in imenovano za osrednjo enoto v občini Kamnik. (iasilska enota trenutni i Meje 117 operativnih članov. Gasilsko društvo ima z. Ministrstvom za obrambo sklenjeno pogodbo za opravljanje nalog tehničnega re sevanja v primeru prometnih nesreč in reševanja ob izlitju nevar- www.voHrawaRen.nl Polo Cool & Family Spet bo minus. Do - 270.000 SIT. • klimatska naprava • Štiri vrata • daljinsko zaklepanje z alarmom • do 270.000 SIT prihranka* Avto Debevc Mengeš, Gorenjska c. 13, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17,01/56 42 388 nih snovi. Te naloge opravlja na ( clolnem območju ob( me Kamnik, Komenda iti Mengeš. < >pera livna enota društva pa ima tudi status enote širšega pomena, kar pomeni, da ob zahtevnejših nesrečah ukrepa tudi izven področja delovanja gasilski' enote, Gasilsko društvo dobro s< »delu je z Gasilsko zvezo Kamnik, občino Kamnik, Štabom CZ občine Kamnik, ki ima svoje prostore v gasilskem domu. Regijskim centrom Za ohvesc anje in l (pravo RS za zaščito in reševanje ter z drugimi organizacijami v sistemu zaščite in reševanja kavno tako gasilsko drušivo sodeluje z gasilskimi društvi sosednjih občin, predvsem na področju usposabljanja gasilskih kadrov in izmenjavi izkušenj, pogosti i pa tudi p« imaga pri zahtevnejših gasilskih Intervencijah, Predvsem na področju prometnih nesreč je zaradi zahtevnosti nalog potrebno dobro so deli »vanje p( »lic Ije, reševalne službe in gasilcev. S leni namenom je bilo izvedeno skupno Izobraževanje gasil« ev, policistov in dežurne ekipe Zdravstvenega doma Kamnik z. opremo, ki jo intervencijske enote up< »rahljaj« > pri skup- nih reševanjih. Na sestankih s po liclstl pa je bil usklajen način alarmiranja ter vrsta podatkov, ki jih morajo prejeti posamezne službe ob alarmiranju. S pomočjo štaba civilne zaščite so bili izdelani seznami odgovornih oseb vseh operativnih_gasil-skih enot v sistemu zaščite in reševanja v naši občini in v občini Komenda, ki so skupaj z ostalimi dokumenti za alarmiranje, aktiviranje in obveščanje dosegljivi v dežurni sobi v mapi »Aktiviranje in obveščanje organov in organizacij, ki vodijo in izvajajo zaščito in reševanje in pomoč v občini Kamnik«. Prav tako je bil dopolnjen in usklajen seznam z zahtevami ReCO ter navodilo o obveščanju v občini Kamnik. Seznam odgovornih oseb predstavlja padajočo listo odgovornih oseb po sameznih operativnih gasilskih enot, ki se jih obvešča po telefonu in SO hkrati nosilci pozivnika ZARK, kar pomeni, da se jim v pri-ineiii, da je prišlo dO požara ali kakšne druge nesreče na teritoriju njihovega društva, pošlje sporočilo iz regijskega centra za obveščanje (ReCO-112). (Nadaljevanje v prihodnji številki) d.0.0. Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: ispiasiol.net, www.isp.si Kot pooblaščeni serviser in monter opreme vie|mann poleg dobave vseh vrst kotlov omogočamo našim strankam: -takojšnje posredovanje okvirnih ponudb - svetovanje in projektiranje, - izvedbe plinskih instalacij ZA IZVEDBO PLINSKE NAPELJAVE VAM POLEG VISOKE KAKOVOSTI NUDIMO NAJEM UGODNEGA KREDITA, POPUSTE TER VRSTO DRUGIH UGODNOSTI PRI NAS POSKRBIMO ZA VAS z VIESSMANNOM z roko v roki! "levilo vodi In modelov Je omejeno." Navedeni prihranek vclju za floto CoolM'amilv 1.9 11)1.130 KM. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2004 TOREK, 13. aprila 8. uri 9, lin 10. uri 11, uri 13. uri 15. uri 1 7. uri SREDA, 14. aprila 8. uri 8.30 9.30 10. uri 13. ure 16, uri 17.30 11. ČETRTEK, 15. aprila ti. mi 10. uri 12,- 14. ure 15. uri 17. uri PETEK, 16. aprila 8. uri 10. uri 11.30- 13. ure 15.30 17.30-19. ure SOBOTA, 17. aprila 8, -M. ure PONEDELJEK, 19. aprila 8. uri 10, m I.'. 10 i 1.30- 14, ure PŠAJNOVICA, pri PcsKilniku VIIIKI KAKITI )VK , pri Žibertu I A/l, pri pošti ŠPITALIČ, pri trgovini MOTNIK, pri Flegarju ZGORNH TUHINJ, pri Kavsarju ŠMARTNt), pri I Ivaletu ZGORNIE PALOVČE, pri Remsu SPODNJE PALOVČE, pri Kladniku VRANJA PEČ, pri šoli VII IKA I AŠNA, pri Zal.izniku SI I A, i m Spruku SREDNJA VAS, pri Ustanku SOTESKA, pri Zlati kaplji ŠMAKC A, pri leranu VOLČJI l'< >K »K, pri zbiralnici mleka TUNIK I, pri Jamov« u SPODNJE STRANJE, pri Hromcu GODIČ, pri Hribarju KRIŽ, |ni ( iilmi P( 11)(,(>R)I, pri Rozmanu NEVLIE, pri Novaku MOSTE, pri zbiralnici mleka KOMENDA, pri KK Komenda KAMNIK, Velci tik, Perovo 20 KRECARJtVO, pri Prodniku KRIVCI VI l, pii lurčku (,«)/l), pri Mlakarju Čl RNivi (, pri Mejašu SREDA, 21. aprila - ZAMUDNIKI 8. uri MOTNIK, pri Flegarju 9, Url Ki. uri i z. uri 13. uri 16 uri 17.30 LAZE, pri pošti SREDNJA VAS, pri Ustanku KRI (iARJI V<), pri Prodniku ŠMARC A, pri Jeranu KOMENDA, pri KK Komenda KAMNIK, Veterina Kamnik, Perovo 20 ( epljenje psov proti steklini je ' )BVI ZNO /a vse pse enkrat letno. Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo starost štirih mesecev. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. I astniki moraju s M'l>i »j prinesti knjižico in znafko. ( ena cepljenja proti steklim znaša 6800 SIT. VETERINA KAMNIK D.O.O ENERGETSKI KOTIČEK Naj na začetku omenimo, da se nam je ideja o današnji temi porodila ob gledanju oddaje Preverjeno na temo Puščanje plina v Kočevju, ki smo si jo lahko ogledali v preteklih dneh. V našem podjetju menimo, da predstavitev problematike ni prikazala dejanskega stanja. Ogrevanje stanovanj z individualnimi kurišči (plinskimi stenskimi kotli) se deli na dovod energetskega medija plina. Izvaja se od plinske požarne pipe, ki se nahaja na zunanji strani objekta preko skupne plinske napeljave do plinomera in regulatorja tlaka na vhodu v stanovanje in nato po stanovanju do plinske peči ali štedilnika. Ta napeljava je praviloma iz jeklenih brezšivnih cevi, ki so med seboj varjene ali vijačane s plinskimi vijačnimi spoji. Plinske stenske peči in štedilniki, v katerih so nameščeni tako imenovani atmosferski gorilniki. To so gorilniki, ki preko posebnih šob mešajo plin z zrakom v takšnem razmerju, da mešanica kvalitetno gori. Način priprave mešanice in način gorenja je enak pri plinskem štedilniku in pri plinski stenski peči. Pri plinskem štedilniku nad plamen postavimo posodo, ki jo želimo ogreti, v plinski peči pa imamo nad plamenom toplotni izmenjevalec, v katerem je voda, ki se ogreva in nato s to toplo vodo ogrevamo sanitarno vodo ali radiatorje. Pri plinskem štedilniku se dimni plini prosto širijo po prostoru, pri plinski stenski peči pa jih preko dimnika odvajamo nad hišo ali na prosto. Razumljivo je, da tako štedilnik, kot tudi plinska peč, za gorenje uporabljata kisik iz prostora, v katerem sta nameščena in pri gorenju proizvajata dimne pline, v katerih so vodna para, Nox, CO^.CO, itd. Iz gornjega lahko razberemo, da se v prostoru, v katerem je plinska naprava nameščena in deluje, odstotek kisika zmanjšuje. V kolikor so plinske naprave nameščene v skladu s projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana s strani pooblaščenih organizacij, je zgoraj opisana problematika- upoštevana tako, da je prostor, v katerem je nameščena plinska naprava, opremljen z vsemi elementi in napravami, ki so potrebne, da se nam količina kisika v prostoru ne zmanjšuje in da se nam po prostoru ne širijo dimni plini. V kolikor pa plinske naprave niso nameščene v skladu s predpisi, se v prostoru povečuje količina dimnih plinov, ki so strupeni in zmanjšujejo količino kisika. Na primer: če imamo plinsko stensko peč nameščeno v kopalnici, le ta v času delovanja izgoreva kisik iz kopalnice in proizvedene dimne pline odvaja preko dimnika na prosto. Da bomo imeli v kopalnici dovolj kisika, ga moramo dovajati s svežim zrakom preko rešetk v vratih iz drugih prostorov, ki so dovolj veliki. Največkrat se pri delovanju pojavijo situacije, kot so: čez rešetke obešene obleke, brisače, itd., ko imamo v kopalnici odvodni ventilator prezračevanja, ki nam dela podtlak in onemogoča, da bi dimni plini odhajali skozi dimnik, ampak se širijo po prostoru, ko imamo dobro zatesnjena okna in vrata stanovanja in premajhna stanovanja, ko imamo v kuhinji močno napo, ki iz stanovanja vleče večjo količino zraka. Poleg napak nekvalitetno izvedenih dimnikov in neočiščenih plinskih porabnikov, so to praviloma najpogostejši vzrok glavobolov ljudi v stanovanjih s plinskimi porabniki in na koncu tudi zastrupitev s smrtnimi izidom. Neugodno je tudi to, da praviloma dimni plini pri gorenju plina zaradi čistosti plina nimajo barve (razen megle zaradi vodne pare). Na spodnjih slikah je prikazano, kako potujejo zrak in dimni plini v primeru kvalitetnega dimnika in primernega dovoda zraka, in kako potujejo v primeru, ko imamo pri namestitvi plinskih porabnikov zgoraj opisane napake. V naslednjem članku Vam bomo predstavili še ostale nevarnosti in rešitve. Članek je pripravilo podjetje I.S.P. d.o.o. Na sliki je prikazano delovanje, odvisno od zraka v prostoru DOVOD ZRAKA IZ PROSTORA r/1 Slika prikazuje primer, kjer ni dovolj dovedenejja zraka, zato se dimni plini širijo po prostoru. Odlično založene ptičje krmilnice v Kamniku samevajo Mnogo občanov Kamnika opaža, da populacija ptic na mestnem področju iz leta v leto vidno usiha. Sprašujejo se seveda - zakaj? Čeprav se je medtem zima že prevesila v pomlad, ko naj bi se začelo množično ptičje svatova-nje, popestreno z glasnim petjem, pa je le to prej izjema kot pravilo. Zima, zlasti bogata s snegom, je čas, ko ptice množično prihajajo v naselja kjer je poskrbljeno za njihovo prehrano. Nekoč so se ob sneženju pojavile ogromne jate raznovrstnih ptic, zadnja leta pa jih je vse manj in manj. Letošnja zima je bila glede tega katastrofalna, saj je večina dobro oskrbljenih krmilnic ostala nedotaknjena, to pa že lahko kaže na postopno popolno izginotje teh žlahtnih pernatih in koristnih prijateljic v našem neposrednem okolju. Zimsko prehranjevanje ptic v naravi Ptice v naravi se tudi brez naše pomoči kar dobro znajdejo in si za preživetje vedno najdejo nujen »prigrizek«, pa naj bo zima še tako huda. Z našo pomočjo jim je seve- da neutrudno brskanje za hrano v veliki meri olajšano, zato je povsem razumljivo, da ptice pridejo tja, kjer je hrane obilo in kjer je lažja pot do nje. To pa so zvrhano polne krmilnice, postavljene skoraj pred vsako hišo, blokom ali šolo. Za dobro založenost skrbi veliko ozaveščenih občanov Kamnika, pa tudi člani Društva za varstvo in vzgojo ptic, ki obenem spremljajo množičnost in zastopanost vrst ptic, ki se pojavljajo na določenih mestih. Rezultati teh opažanj pa so zaskrbljujoči. In zakaj? Opažanja zadnjih treh let kažejo na vidno usihanje števila ptic, ki je v zadnji sezoni padlo skoraj na ničlo. Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kamnik je izkupiček zadnje razstave ptic v OŠ Toma Brejca v času prireditve Narodnih noš namenilo nakupu sončnic za namen zimskega krmljenja zunanjih ptic. Žal je letos večina krmilnic ostala neobiskana, hrana pa povsem nedotaknjena. Zakaj naenkrat taka sprememba? Če si nekoliko obudimo spomin, si bomo priznali, da je samo nekaj let nazaj sproti zmanjkovalo hrane in ogromno vrst ptic se je v velikih jatah pojavljalo v bližini izvora hrane. Mestni vrtovi so dobesedno vršali od ptičjih množic. Pa danes? Mesto sameva v turobni zimski puščobi in skorajda ni pernatega bitja, ki bi za trenutek vse to prekinilo. Pomlad je tu in ptice običajno ta čas napolnjujejo s svojim žlahtnim petjem. Tokrat vlada mrtvilo in tišina, le posamičen »čiv« vse bolj redkega in osamljenega vrabca tu in tam zmoti mrtvilo. Morda bo to stanje vsaj nekoliko izboljšala vrnitev ptie selivk, ki se spomladi vračajo na svoja gnezdišča. Ostaja pa seveda vprašanje. Ali nam in našim zanamcem tako stanje res obeta »boljše življenje« v bodoči, tako < )pevani EU? No, slednja bo s svojo zakonodajo vsekakor posegla tudi na slovensko področje, žal pa prvi vtisi ne delajo prav obetavnih pričakovanj. Zakonodaja ne gre vštric s stroko Prvi prihajajoči zakoni v zvezi z varstvom žive narave in s tem zunanjih ptic že segajo po določenih aktih, ki pa zaenkrat ne obetajo prav obetavnih učinkov. Zače- $ RENAULT Zapeljite v višjo tehnologijo s pomočjo TEHNO BONUSA * Clio extreme že od 2.137.000 SIT bogata Športna oprema, klimatska naprava serijsko * Me ga ne Berline, Coupe ali Sedan v aprilu do 509.000 SIT prihranka * Laguna AUDITORIUM prihranek do 700.000 SIT * Omejena serija lahkih gospodarskih vozil klima in radio s CD-jem, ugodna financiranja prihranek do 580.000 SIT AvtO Car d.o.o., Svetčeva 1 -1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01 /723 72 79 nja se namreč z uradno registraciji i vseh gojiteljev križancev in lavne Evrope, ki s svojo dejavnostjo naravi sploh ne delajo škode. Celo več - če bo nekje začela izumirati določena vrsta ptic, bodo prav ti gojitelji prvi poklicani, da s svojim znanjem in izkušnjami obudijo vrsto v domačih kletkah in voljerah.ter jo nato spustijo v naravo, kjer se bo poskušala ponovno številčno okrepiti. Zakonodaja začenja torej z. registracijo že registriranih, o katerih vodijo računa tako društva, Zveza Slovenije, kot svetovna ornitološka Zveza, imenovana COM (Confe-deration Ornithologique Mondi-al) in Že doslej delujejo v strogih okvirih mednarodnih predpisov in zakonov. In kje so največji škodljivci? Človek si že od nekdaj hoče podrediti naravo in iz nje izvleči kar največ. Pri tem hlastanju mu največkrat sploh ni mar za posledice, ki bodo sledile. Če se je v nekdanji državi naravo na veliko zastrupljalo s škodljivimi plini, odplakami in škropivi za blagor državljanov, se v novi državi stanje ni kaj dosti spremenilo. Vse ostaja isto - le, da gre tokrat za blagor nenasitnih zasebnih, največkrat še arogantnih oblastnikov in pod jetnikov, ki jim je za okolje prav malo mar. Važen je le kapital, njemu pa se očitno podrejata iako politika kot. oblast. Zvitim »manevrom« posameznikov ohlapna zakonodaja največkrat ne more do živega ali pa za posredovanje dobro plačani uslužbenci s svojim ležernim delovanjem enostavno »nimajo pooblastil«. V Kamniku skorajda ne poznamo človeka, ki bi svoj vrt zastrup- Iščem delavca za krovska dela z lesom. Informacije: 031/652-889. Skodlarstvo Koželj Bojan s.p.. Stahovica 29 Voščimo tepe velikonočne praznike! Tam bomo našli drage vse, ki k Bogu so odšli z zemlje. Minil bo jok, odšla bo smrt, nebeški raj nam bo odprt. ZAHVALA Komaj je dopolnila 55 let, ko je nenadoma umrla naša draga žena in mama JOŽI PIRŠ iz Lok v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sosedom za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče, za svete mase in za vso pomoč, ki ste nam jo izkazali. Posebno se zahvaljujemo gospodu Župniku Jožetu Razingerju za mašo zadušnico m zvonenje. mešanemu pevskemu zboru Mavrica za lepo in občuteno petje. Hvala vsem, ki ste nam bili in ste nam še vedno v oporo. Mož Bine in hčerke Irena, Mojca in Zvonka z družinami Marec 2004 Sreča, radost in veselje s lahti \t> <>tl\li, kar nam je ostalo, je spomin na srečne dni. ZAHVALA V 71. letu nas jc zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče BRANKO STANKOVIČ iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in našim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Dolenčevi in sestri Jani za dolgoletno pomoč in skrb, gospodu Jermanu iz. podjetja Svilanit za ganljive poslovilne besede, župniku Pavletu Pi-berniku za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči vsi njegovi Marec 2004 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od iivljenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mami, mame, tašče, sestre in tete MARIJE SUŠNIK roj. Breznik z Gozda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem OS Stranje. Območni obrtni zbornici Kamnik, frizerski sekciji OOZK in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala sosedama Ivanki Osolnik, Milem Spruk za pomoč v času njene bolezni, dr. Damijani Pleš-nar in osebju Nevrološke klinike Ljubljana. Zahvaljujemo se gospodu župniku Cvetu Juraku in patru Miroslavu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni April 2004 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru porivati iv/, delo za vselej končali, v hišo Očetovo iti. (A. M Slomšek) ZAHVALA V 76. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta ANKA ROPAŠ šivilja iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in za cerkev v Smarci ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala sodelavcem tovarne KIK Kamnik, Svilanit Kamnik, Založbe Mladinska knjiga Ljubljana in Glasbene Sole Ljubljana Vič-Rudnik. Hvala patronažni sestri Romani in gospe Pavli za pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se duhovniku g. Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Slovenskega okteta za zapete pesmi. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njeni Smarca, Kamnik, Vransko, marec 2004 Ijal z agresivnimi strupi (ti so ukinjeni in prepovedani), drugače pa je z škodljivimi emisijami plinov, če so nekatere tovarne mo rale vgraditi filtre ali proizvodnjo ukiniti, so se na drugi strani začeli pojavljati zasebniki, ki s polno mero posmeha pošiljajo v zrak določene »doze«, zlasti ponoči, ko inspekcije spijo. Tako »doziranje« je zelo nezdravo in moteče za okoliške ljudi, za ptice, ki v bližini prenočujejo pa je v večini primerov - smrtno. Oblak plina -ptičja smrt Nekateri bralci se bodo spomnili primera pred leti, ko je na Krvavcu poginilo na stotine ptic. Oblasti so zadevo preiskovale, o rezultatih pa javnost, žal, še do danes ne ve nič. Logičen sklep tega dogodka je, da ji' strupen oblak dima iz neke bližnje tovarne dvignilo na Krvavec, tam pa je v težki megli in brezvetrju obležal in si' zadržal kar za nekaj dolgih nočnih ur. To je bilo usodno za vse takrat poginule ptice, ki so na nečistost zraka izredno občutljive. Večina ptic ima namreč od človeka desetkrat hitrejše dihanje in bitje srca, zato je z ozirom na njihovo telesno težo povsem logično, da so mnogo bolj dovzetne na kvaliteto vdihanega zraka. ()mito-filska zgodovina beleži, da so nekoč, ko v rudnikih še niso pozna li modernih naprav za merjenje gostote škodljivih plinov, uporabljali kar kanarčka v kletki, ki jih je opozarjal na nevarnost. Človek ima v primerjavi s pticami (in sploh živalmi) dokaj nerazvita čutila. Ptica torej v hipu zazna vsako, se lako majhno spremembo, ki pa je lahko zanjo tudi pogubna, zla.s ti če se ta pojavi ponoči, ko ptica spi in se v temi ne more umakniti. Strupi v naravi, ki jih tudi ne manj ka, so dodatna poguba zanje, a tem se podnevi vsaj lahko umikajo. Večji problem nastane v času gnezdenja, ko ptice zgradijo gnezdo na čistem drevesu, lega pa poz neje na g< isto in temeljilo poškro pimo. s tem uničimo« eloten ptič ji zarod in se bomo nad takim de janjem lahko krepko zamislili. Ali je bil res to naš namen....? (se nadaljuje) DRAGO KOVAČIČ Pripoved o smislu življenja IZKUŠNJA RAZLIKE, dokumentarni film uredništva izobraževalnega programa RTV Slovenija, smo pred slabim mesecem dni spremljali na prvem programu nacionalne TV v oddaji Volja najde pot. Film je nastal po scenariju Dušana Moravca, ki dobro pozna življenje invalidne mladine, saj je bil zaposlen v kamniškem ZUlM-u. Prikazuje post rehabilitacijski program, ki ga izvajajo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku in je prilagojen najtežje gibalno oviranim mladostnikom. Še posebej je namenjen mladostnikom, ki se (še ) ne morajo šolati v rednih srednješolskih programih, pa se kljub temu želijo in hočejo usposobiti. Dokumentarni film Izkušnja razlike, ki je nastal v začetku letošnjega leta, je v bistvu pripoved o smislu življenja. Je tudi pripoved o ustanovi, ki je postavljena na rob mesta Kamnik in kjer mladostniki in njihovi učitelji ter vzgojitelji živijo življenje, ki prevečkrat ostaja skrito in neznano. Film Izkušnja razlike bo 14. aprila ob 19. uri prikazan v Domu kulture Kamnik. Predstavili se bodo tudi ustvarjalci filma, dijaki skupine PRP pa bodo pokazali svoje izdelke. Izkupiček prireditve bo namenjem skupini Post rehabilitacijskega programa za izlet v Anglijo. Vabljeni! F H rili Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 ,11 i« I H j« Solza kane iz očesa, pred nami j t noj obraz,, odšla si brez iloveat, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA V 91. letu starosti, jc tiho od Sla od nas, mama, babica in prababica, ANGELCA ŽEB0VEC roj. Nahtigal iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravilen masni in pogrebni obred, za zvonjenje, pevcem za ganljivo zapete pesmi in pogrebnikom Komunalnega podjetja Kamnik. Posebna zahvala tudi osebju doma starejših občanov Kamnik. Šc enkrat Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Podgorje, tJtik, Kranj, marec 2004 Odšla \i Uho lm-:: slovesa, mirno spiš "t Sakai nas. Imela teHSo si ftvljenje, nikoli vrt' ur raku le Irpljniir V SPOMIN Ko narava spomladi se prebuja, je na pragu 85. leta na Hokalcih, kjer je prebivala dve leti, ugasnilo življenje naše mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče HELENE MOHAR roj. Bcrlec i/. Šmarcc, Mlinarska 6 Zadnje slovo v ožjem družinskem krogu je bilo 25. marca na ljubljanskih Žalah. Vsem, ki ste jo razumeli, ji lajšali trpljenje, SOCIIStVOValJ z nami lepa hvala. Vsi njeni pižame LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 * SRAJCE moške, Sfenske (športne in Klasične) * 3EANS (pestra ponudba) BOMBAŽNE MAJICE * HLAČE otroSte,?ensKe,moSke * PERILO (Triumph, Galeb, Marja) * PLETENINE * ANORAKI (Brugi) * POZAMENTARUA (?a Šivilje in krojače) * NOGAVICE (?a vse noge) * ŽENSKA KRILA Gostišče »Pri Olgi« Olga Cibašek Moste 1/e, Komenda S 834 14 29 Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu... '//.j/// / / //'/y //srs/f ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE, OMI,O PIRHOV TUR DRI ZINSKEGA MIRT. IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel: 01 723 43 47,041 624 215 MUŠIČ-MENGEŠ Loka, Testenova 47, tel.: 01/723 04 00, faks: 01/723 04 05, e-mail: music.menges@siol.ncl Izdelujemo • VEČNAMENSKE TRAVNIŠKE BRANE z,i vse tipe traktorjev širine 2,10 m, 2,60 m in 4,60 m, hidravlično aH mehansko zložljive. Odlične so za spomladansko čiščenje travnikov in za ravnanje krtin po pasišču. • PREDSETVENIKE za vse tipe traktorjev najrazličnejših izvedb in širine - po potrebi in želji kupca. Ježi in valji so na valjčnih ležajih. V našem proizvodnem programu so tudi vilice za bale - 5 različnih lipov, hidravlični cepilniki drv, deske - primerne za planiranje zemlje in pluženje snega, transportni platoji, traktorski viličarji, valji za zemljo, okopalniki, osipalniki in izruvač krompirja, nakladalni drogovi za les, klešče ... Ž£UT£U SVOJ D£H*Vt KUPOVAT/ NAJC£N£J£?! TEHNIČNA TRGOVINA jat toftaii i j Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA PONUDBA! glasbeni stolpi od 33.600 SIT PESTRA (ZBIRA AVTORADIJEV IN OJAČEVALCEV PRALNI STROJ 1000 obratov 79.990 sit BTV 51 cm GORENJE (novi model) 39S0T5 -10% - 35.991 SIT SUŠILCI PERILA od 66.510 SIT MALI GOSPODINJSKI APARATI -10% CVRTNIKI od 9.900 SIT dalje UGODNE CENE BELE TEHNIKE GORENJE, ELECTROLUX, BOSCH ... OSTALO AKCIJSKO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI Lepe velikonočne praznike. AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO ODPRODAJE ZALOG. - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE I +6 ALI 1 + 12 MESECEV BREZ OBRESTI Zaposlimo kuharsko pomočnico/-ka za delo v dopoldanskem času. Informacije: 041/689-865. Zavolovšek Matevž s.p., Podlom 8, Stahovica KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO II JELEKTRO GRELNA OPREMA I \ Gora 20a, Komenda I Tel.: 01/83 41 583 Faks: 83 42 208 TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA /A/ LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature Lepe velikonočne praznike! MALI OGLASI lilež.an hlevski gnoj z dostavo prodam. Tel.: 040/330-900. Digitalno kamero Sonv ali Canon po ugodni ceni kupi skromen osiiiošolec. Tel.: 8315-457. Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571. Garažo ob Ljubljanski cesti (blizu Svetilnika) oddam ali prodam. Tel.: 041/662-450. VRTNARIJA KAMNIK Ekslerjeva 6, tel. 831-43-07 VELIKA IZBIRA BALKONSKEGA CVETJA, ENOLETNIC, UGODNE CENE CVETLIČNA AKCIJA ^ ZA KAMNIČANE! v četrtek, 15. aprila, od 8. do 18. ure BRŠLINKE PO SAMO 100,00 SIT PELARG0NIJE SAMO 160,00 SIT (razliko sofinancira Občina Kamnik, količina je omejena) V vrtnariji lahko nabavite tudi vse vrste balkonskega cvetja, korita, gnojila, zemljo, skratka vse potrebno za rast rastlin. Vrtnarija Kamnik bo do konca maja odprta od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure f Redno zaposlimo prodajalca za prodajo tekstilnih izdelkov na terenu. Pogoj: moški od 25 do 40 let, izpit B kategorije Informacije po tel.: 041/406-407 po 16. uri. Majda d.o.o. Kamnik, Pibernikova l ! RAZREZI LESA PREVO TESARSTVO IN KROVSTVO IGOR STEBE s.p. Žeje 12, Komenda *S 01/83 41852, 041/636 307 faks 01/83 41855 Veee\e velikonočne praznikel AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Vsem želimo lepo velikonočno praznovanjel Rajko Potokar s.p. KAMNIK, Perkova 13, tel.: 831-13-58, 041-679-389 MONTAŽA IN SERVIS OUNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, PLINSKIH GORILNIKOV IN PLINOVODOV, SERVIS PLINSKIH PEČI, MONTAŽA TOPLOTNIH ČRPALK. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. ■ RENAULT CLIO EXTREME že od 2.166.000,00 SIT (KLIMA. ABS, 4XAIR BAG, SERVO VOLAN, ELEKTR. PAKET......) NOVI MEGANE že od 3.133.000,00 SIT (KLIMA, ABS, EXAIRBAC. SERVO VOLAN, ELEKTR. PAKET....) V mesecu aprilu: • pri nakupu novega vozila: DARILO RADIO CD pri nakupu rabljenega vozila: DARILO RADIO KASETOFON CENTER RABLJENIH VOZIL NA ZALOGI VEDNO VEČ KOT 30 TEHNIČNO BREZHIBNIH RABLJENIH VOZIL Z ZNANIM POREKLOM IN GARANCIJO DO 24 MESECEV. AVTO SET«,o, Dragomel j 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13 ure Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si Renault pomoć: 080 1 080 Želimo vam prijetne praznike z blagovno znamko VELE TERME SNOVIK S^£T TERMALNIH UŽITKOl/ 1 ■gjl':" ■ Peugeot sfervis. Vrhunsko uglttšena ekipa. Mercator VELIKONOČNA PONUDBA! V Hipermarketu Mercator v Kamniku smo poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in izdelkov s trgovsko znamko Mercator pripravili Je izjemno ugodno ponudbo: Si OREHI, 500 g, Mercator 395r Si ROZINE, 400 t'„ Mercatoi ISOr Si MOKA tip 500, Mercatoi 89r Sg M RUM. ! 1, Mercator 1.499r Stf M JAJCA, 10/1, Mercator 269r VINTERSPORT OTROŠKA TRENIRKA, Etirel 5.900r Mercator 'MiiiBim PRALNI STROJ BOSCH WFD 1660 79.900- VELIKA IZBIRA NOVIH SPOMLADANSKIH VONJEV! -----M Akcijska ponudba velja do prodaje zalog. V,wr cene so v -SI 1", Jii Mercator najboljši sosed RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje - www. rodex.si 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 Kamniški OBČAN 01/83 91 311 041/662 450