lETO XXXIV. — Številka 43 28. oktobra 1982 Cena 5,— šil. (7 din) p°5tnina plačana v gotovini Celovec P.b. b. Prscheinungsort Klagenfurt 1 Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Delvalvacija dinarja... stran 2 Masaryk stran 2 Simpozij na celovški univerzi stran 3 Pogreb Rupijevega očeta stran 5 Selani — prvaki stran 8 Kukoviča na 7. srečanju manjšin: Posod Silcaiirg zaradi vloge FUENS na Gradiščanskem 22. 10. se je sestal v gradiščanskem Obervvartu na povabilo tamkajšnjega Madžarskega kulturnega društva glavni odbor FUENS (Federativne unije evropskih narodnih skupnosti) na svoji redni jesenski seji. Med približno 25 udeleženci so bile zastopane številne narodne skupnosti, kot Bretonci (Francija), Frizijci (ZRN), Nemci iz Danske in Danci iz Nemčije in avstrijske narodne skupnosti. Uvodoma je podal predsednik dr. Reginald Vospernik svoje poročilo; poročal je o kontaktih z avstrijskim zunanjim ministrom dr. VVillibaldom Pahrom v zadevi posvetovalnega statusa FUENS:. pri Evropskem svetu. Minister Pahr, ki je trenutno tudi predsednik ministrskega komiteja pri Evropskem svetu v Strassburgu je dejal, da izgledi za dosego takega statusa trenutno niso slabi. Nadalje je predsednik poročal o svoji intervenciji pri srečanju Komisije za regionalizem in občine pri Evropskem svetu v Trientu, kjer je poročal o trenutni pravni situaciji koroških Slovencev. Višek zasedanja v Obervvartu je bilo brezdvomno predavanje mednarodnega strokovnjaka za narod- nostna vprašanja univ. prof. dr. Feliksa Ermacore, ki je govoril o možnostih narodnih skupnosti, da nastopajo pri mednarodnih organizacijah za dosego svojih pravic. Med take organizacije sodijo predvsem Združeni narodi pa tudi razne institucije Evropskega sveta. Za manjšinske organizacije, tako Ermaco-ra, je pri tem posebno važno, da imajo v svojih pravilih med cilji tudi zastopstvo posameznikov in celotne narodne skupnosti pred mednarodnimi forumi. Le tako bodo lahko v danem primeru brezhibno lahko intervenirale v interesu narodne skupnosti. Gradiščanski Madžari so na seji bili sprejeti kot polnovredni člani v FUENS. Gostitelji so udeležencem seje na poldnevni ekskurziji v okviru pogovorov in na folklornem večeru pokazali svoje selitveno področje, svoje dosežke in svoje probleme. Obervvartski župan Michael Racz, ki je sam zaveden pripadnik madžarske narodne skupnosti na Gradiščanskem, je osebno pozdravil udeležence in želel delu v prid narodnih skupnosti dober napredek. v slovenščini Življenje in smrt — veselje in ža-!°st — dan in noč. Nikjer po eni strani ni tolikšnega nasprotja, po drugi strani pa tolikšne bližine med življenjem in smrtjo kakor v naravi sami. V času, ko se spravlja narava k počitku, ko umira, kakor tudi pravimo, se spominjamo vseh svetih pa vseh vernih duš. Vsi sve-■— ali po domače povedano svinsvati — kot simbol so življenja v mišljenju in zavesti naših ljudi Nekaj misli za svinsvate močnejši od vernih duš, ki so pač ® kolj simbol smrti, kljub verovanju v posmrtno, večno življenje. Spomin mrtvih je hkrati znak 'vljenja. V nekaterih kulturah in srovanjih je češčenje prednikov, s ®m mrtvih, mnogo globlje zakoreninjeno, veliko močneje oblikuje elovanje in ustvarjanje živih. Po ru9i strani pa je tesna povezanost z mrtvimi zelo močna prav v ulturah, katerih oblikovalci neka-o slutijo lastni zaton; npr. pri sta-. Etruščanih, katerih grobišča so se danes pretresljiva priča o nekoč močnem narodu, ki ga je pobrala zgodovina, kakor že veliko drugih Pfed njim in za njim. Slutnja smrti, strah pred najhuj-sun vse bolj prevzemata mišljenje . Pašem času. Čim bolj se ukvar-jas z javnimi problemi, tem močne-|*j. Se moraš upirati malodušju, 'kdar svet še ni bil tako ogrožen svojem obstoju kakor ravno v teh asih časih. Izraz tega strahu pred ajhujšim, pa tudi dokaz življenj-. e volje, pravega poželenja po 'vljenju, so tako imenovana mirov-n gibanja. Pri čemer je kajpak či-° jasno, da, primitivno povedano, ahodna, to se pravi kapitalistična omska smrt ni nič ne milejša ne rutnejša ne bolj reakcionarna ne anj napredna od vzhodne, to se Py' komunistične. a erovanje v vsezveličavni tehni-r 'naPredek ni oslabelo samo za-1 vojaških uničevalnih izrodkov 9a napredka, temveč prav tako nam vsem bolj vidno zaradi uni- Z novejšim konkretnim primerom, kako skuša žitrajski župan Posod ustrahovati tiste Slovence, ki se želijo poslužiti v zakonu zajamčene pravice do uporabe slovenske materinščine na občinskem uradu, je zadnji torek ravnatelj Kukoviča seznanil udeležence na 7. srečanju manjšin v hrvaški vasi Eindorf (Siegendorf) na Gradiščanskem: ker je Kukoviča vložil na žitrajski občini vlogo v slovenščini, je sicer dobil pred kratkim odgovor — pač pa je moral nanj čakati 6 (šest!) mesecev! Županova „utemeljitev“, tako Kukoviča: „Tako ne boš ravnal z nami. Jaz imam časa 6 mesecev", čeprav bi lahko bila stvar urejena v 14 dnevih.. Mar vidi Posod svojo občinsko delo, ki naj bi bilo v korist občanom, v tem, da se poslužuje uradnih možnosti diskriminacije za ti- ste, ki mu politično niso všeč? Se hoče maščevati nad tistimi, ki ne zagovarjajo njegove frakcijske politike? Vsekakor je to dodaten dokaz, s kakšnimi šikanami skušajo ti politko „SchluBstricha“ in pričakovali smo, da nas bo zvezna vlada ščitila. Toda tudi vlada je prevzela argumentacijo KHD s tem, da vodi politiko asimilacije. Koroška socialistična stranka je v tem smislu prevzela manjšinsko-poli-tično stališče gradiščanskih socialistov, ki so, kot je znano, že vedno javno zagovarjali politiko asimilan-tov.,„Čas dela proti manjšini, ven- Del udeležencev 7. srečanja manjšin čevanja okolja. Zadnja leta so nas tu na Koroškem prepričevali, da je vsaj pri nas vse v zlatem redu. Tiste, ki so trdili kaj nasprotnega, so postavili vsaj na politično-idejni rob. Najmočnejša politična stranka v deželi je z odločnimi besedami svojega predsednika vzela v zakup vse, kar se godi kjerkoli. Zadnji matematični višek je bila enačba „rdeče je zeleno". Dogajanja v zvezi z družbo Avstrijskih dravskih elektrarn ODK, pa tudi zaskrbljive vesti o kislem dežju in njegovih posledicah v koroških jezerih bojo morda le končno zdramile zavest ljudi, vsaj tistih, ki se imajo za kritične. „Moderni človek," je zapisal veliki ruski mislec Nikolaj Aleksandro-vič Berdjajev, „veruje v moč tehnike in stroja in včasih se zdi, da sta mu postala stroj in tehnika edini predmet verovanja. Pot dokončne osvoboditve človeka in dokončnega uresničenja njegove poklicanosti je pot v kraljestvo božje, ki ni samo nebeško kraljestvo, marveč tudi kraljestvo povišanega sveta in spremenjenega vesolja." Ni treba, da temu ruskemu mislecu vsak pritrdi. Naj pa bi vsakdo o tej izpovedi razmišljal. V teh dneh, ko se spominjamo, vsak po svoje, tistih, ki so bili in so nam še vedno blizu. razni predstavniki avstrijskih oblasti onemogočiti rabo slovenskega uradnega jezika. Položaj koroških Slovencev sta na 7. srečanju manjšin iz Avstrije, Jugoslavije, Italije in Madžarske predstavila podpredsednik NSKS mag. VVarasch in predsednik ZSO dipl. inž. Wieser. VVarasch: „Leta 1970 je KHD začel javno propagira- dar: čim bolj bomo enotni in se naslanjali na lastne sile, tem bolj lahko pričakujemo uspešno borbo za ohranitev naše narodne skupnosti." Predsednik ZSO je v svojem prispevku poudaril predvsem dejstvo, da so med navzočimi manjšinami koroški Slovenci edini, s katerimi se avstrijska vlada noče pogovarjati že več kot 2 leti. Nadalje je 111* 1 Otroški vrtci, šolstvo Navzoči zastopniki Hrvaške- ; * ?! ga društva gradi:. ..cupnost,, namHnosl ne zveze na Madžarskem, D-mokratične zveze Južnih Slovanov na Madžarskem, zastopniki Nemcev, Slovencev in Hrvatov komitata Vas, FUENS ter pokrajinski sekretar AIDLCM za Avstrijo (dr. Franci Zvvitter) so na 7. srečanju manjšin sklenili resolucijo. Med drugim poudarja-jo, da je tako srečanje pomembno, potrebno in koristno, saj so za zastopnike manjšin predvsem informativno. Vrhu tega so bile nakazane metode za rešitev odprtih vprašanj, s katerimi so posamezne narodne skupnosti dnevno konfrontirane. mi, s rodnih skupin posvetili posebno pozornost predvsem zato, ker izkušnje učijo, da je asimilacija pripadnikov manjšin tozadevno najbolj učinkovita. Kljub posameznim različnim problemom ter različnim družbenopolitičnim sistemom je bilo jasno ugotovljeno, da je adekvatna ureditev šolskega in vzgojnega vprašanja brezpogojno potrebna za ohranitev in razcvit vseh narodnih skupin. opozoril na nevzdržni položaj glede predšolske in šolske vzgoje ter omenil nekaj konkretnih primerov diskriminacije koroških Slovencev, mdr. Velikovec, kjer so tudi za SPZ zaprta vrata občinske dvorane. Osrednja tema letošnjega srečanja je bilo šolsko vprašanje. Iz poročil predstavnikov vseh navzočih manjšin (glej tudi poročilo o skupni resoluciji) je bilo razvidno, da se nobena manjšina ne more zadovoljiti s sedanjim položajem na šolskem področju. Dr. Franci Zvvitter je podal obširen referat o pravni problematiki manjšinskega šolstva. Nadalje je Kukoviča predložil letak koroškega deželnega šolskega sveta o 5-dnevnem šolskem tednu: v tem letaku omenja „do Slovencev neprijazni deželni šolski svet" (Kukoviča) možnost za prijavo sicer k angleščini, ne pa k slovenščini. Očitno vidi koroški deželni šolski svet trenutno svojo nalogo v tem, biti posebno aktiven glede negativnega odnosa do koroških Slovencev... Srečanje, ki sta ga vodila predsednik HKD dr. Ivo Muller ter dr. Franci Zvvitter, so se mdr. udeležili tudi predsednik FUEV dr. R. Vospernik, predstavnika, SZDL Slovenije Jože Hartman in Danilo Turk ter predstavnik dunajskega Urada zveznega kanclerja dr. Adamovich. Udeležence je pozdravil tudi deželni glavar Kery (pripadnik gradiščanskih Madžarov). Manjkali pa so Južni Tirolci. Isto velja za priznavanje jezika narodnih skupin v javnem življenju ter v javnih množičnih obveščevalnih sredstvih. Brezpogojno potrebni pa sta tudi gmotna podpora ter primerna atmosfera med večinskim in manjšinskim narodom. Za uresničitev teh ciljev so med drugim nujno potrebni izpolnitev obstoječih mednarodnih in bilateralnih pogodb ter kontakti z matičnim narodom. Nadalje so udeleženci zasedanja poudarili, da se bodo tudi v bodoče dosledno zavzemali za razumevanje med narodi ter ohranitev miru, hkrati pa upajo, da bodo dobri odnosi med navzočimi sosednjimi državami prišli do izraza tudi v podpori in pospeševanju narodnih skupin — negiede na število pripadnikov manjšin. Jože VVakounig 2/politika naš tednik 28. oktobra 1982 TEDNIKOV KOMENTAR Piše Borut Sommeregger Ob robu razprave, ki se je med slovensko narodno skupnostjo razvila o dvojezičnosti lahko Klub slovenskih občinskih odbornikov prispeva morda zanimivo dopolnilo. Gre za dolgoletni problem, ki ga je poštna uprava napravila iz pošiljk, ki so nosile slovenske oznake krajev ali pa so bile dvojezično adresi-rane. Klub slovenskih občinskih odbornikov je ob konkretnem slučaju — resnega hotenja večinskega naroda, da enakovredno upošteva tudi jezik manjšine. Končni cilj politike dvojezičnosti.mora zato biti, da dosežemo idealen primer, ko dvojezičnost poteka tudi v relaciji večina-manjšina. Zato se tudi sprašujem, ali ravna novi koroški škof po duhu sinodalnih sklepov, ko se v osebno naslovljenih pismih na mlade kristjane na dvojezičnem ozemlju obrača Dvojezičnost ni enosmernica poštna pošiljka je bila samo slovensko adresirana, imela pa je poštno številko — vložil pri koroški poštni direkciji pritožbo, ker so pismo poslali s celovške pošte v Jugoslavijo, kjer je pošiljka preromala nekaj postaj, dokler ni končno spet prispela v Klub. Na pritožbo je odgovoril prezident direkcije, da se je Klub pritožil upravičeno, ter da je za pošto odločilna le poštna številka. Kot ugotavlja prezident, bi pa lahko prišlo do nesporazumov, če bi odslej uporabljali le še slovenske oznake krajev. Osebno tudi mislim, da bi bilo korektno postopanje to, da vsaj slovenske organizacije navajajo dvojezične oznake krajev, kot je bila to doslej tako že praksa. Še dodaten prispevek k dvojezičnosti: Seveda dvojezičnost ne sme izpodrivati učenja in uporabe materinega jezika — dvojezičnost v javnosti pa, to so morda nekateri pozabili, ki so sprožili hvalevredno diskusijo o tem vprašanju, nosi predvsem demonstrativni pomen samo v nemškem jeziku in da nosijo lepaki, ki so jih podpisali tudi voditelji slovenske katoliške mladine skorajda sramežljiv pripis „dieses Schreiben kann im zvveisprachigen Gebiet auch in slovvenischer Spra-che angefordert werden“. Da ne bo nesporazumov: Jasno je tudi treba poudariti, da so sinodalni sklepi koroške cerkve tako da-lekosežni, da na političnem polju o sličnih sklepih lahko kvečjemu sanjamo. Treba se je le boriti za uresničitev sklepov in doseči povsod dvojezičnost, kjer nam ta pristaja. V šolah, pri železnici, na uradih, v cerkvenem in javnem življenju. Sami pa bodimo najboljši zgled in dvojezičnost uresničujmo tam, kjer to lahko samo storimo. Koroška dijaška zveza se za dvojezičnost ne bori samo pri železnici, je tudi sprožilec akcije o dvojezičnih napisih na privatnih hišah. Podprimo akcijo naše mladine in bodimo sami dober zgled! Poleg vpeljave depozita in drugih drastičnih ukrepov se je jugoslovanska vlada prejšnji teden zopet enkrat odločila tudi za devalvacijo — razvrednotenje — dinarja za 21%. Tako naj bi potem dobili za 100 šilingov oficialno 360 dinarjev (prej 290) v Jugoslaviji, v Avstriji in drugod pa bomo dobili za 100 šilingov preko 400 dinarjev ali pa celo 500 (prej 340 do 380 dinarjev). Z razvrednotenjem hoče država doseči, da bi tuje valute in tuja roba postale za državljane še dražje in še bolj neinteresantne. Za lastno robo pa naj bi domača podjetja dobila v domači valuti več denarja kakor prej in bi se s tem še bolj potrudila, da bi čim več prodala na tuje. Razvrednotenje domače valute tudi najbolj kaže slabo stanje gospodarstva v primerjavi z gospodarstvom v drugih državah. Domače gospodarstvo ne more konkurirati z drugim, kar se tiče tehnologije, produktivnosti in kvalitete. Zato je prisiljeno razvrednotiti svoj denar. V nekem tovarniškem časopisu železarjev iz Raven na Koroškem je eden od poslovodji zapisal: „Naš uspeh in naša produktivnost se najbolj kaže v vrednosti naše valute na tujem in prav posebno v sosednji Avstriji. Vsako leto zgubi dinar napram šilingu skoraj 30% svoje vrednosti." Avstrijski znanstveniki gospodarskih ved so do danes vedno odklanjali razvrednotenje, ker to ni- česar ne prinese. Pravijo, da je to samo umetno ustvarjanje gotovih pozicij. Devalvacija pomaga g°' spodarstvu zelo kratkoročno. Vsako podjetje ne prodaja samo na tuje, ampak tam tudi kupuje, importi se podražijo za stopnjo devalvacije. Ker pa jugoslovansko gospodarstvo mnogo več uvaža kakor pa izvaža — uvaža predvsem nafto — bo ta devalvacija najbrž povzročila v Jugoslaviji zopet precejšnji val inflacije, ki je itak že precejšnja. Tudi zadnja devalvacija v letu 1980 je povzročila takšen inflacijski val. da so se cene v Jugoslaviji dvignile prejšnje leto skoraj za 50 procentov. Zato se bo v Jugoslaviji v naslednjem podražil bencin za 20% in bo stal nato blizu 50 dinarjev za liter, povečala se ob cena električnega toka in tako naprej-Vprašanje je samo, kakor dolg0 bodo mogli držati podražitve nazaj. Za toliko časa pa bo gospodarstvo — predvsem eksportno gospo-darstvo — profitiralo od devalvacije. Na obmejno gospodarstvo pa bo devalvacija seveda vplivala tudi negativno, ker pride dodatno še k depozitu. Če pomislimo, da je povprečni mesečni osebni dohodek v Sloveniji okoli 12.000 dinarjev, to pomeni, da jugoslovanski delavec v Avstriji dobi za to danes samo med 2500 in 3000 šilingov. Ta vsota pa bo seveda vplivala na nakupe pri nas. Realno bo seveda 12.000 dinarjev pomenilo nekaj več — ker moramo primerjati cene v Jugoslaviji in v Avstriji — toda kljub temu bo to delovne ljudi tare močno prizadelo. Na sedanje razmere v Jugoslaviji vpliva seveda velik razkorak v standardu med severom in jugom, velika razlika v produktivnosti dela med temi območji. Slovenija izvaža na primer trikrat več kakor Koroška in bo v svoji plačilni bilanci letos precej aktivna — to se pravi, da bo pridelala več deviz kakor pa jih bo porabila — seveda pa to ne velja za druge republike. Ker pa velja pravilo solidarnosti, se bremena pač razdelijo. =.„.... V DUHU ČASA »In zdaj še Nobelova nagrada za ekonomiko, zaradi inflacije nekoliko skromnejša« LURIE, The Times, London Masaryk — Slovanski filozof in državnik Ob odkritju spominske plošče T. G. Masaryku na Dunaju Odkritje spominske plošče na Dunaju je gesta, vredna Masarykovega duha, vredna avstrijske demokratične izbire. Koliko držav pa je danes v Evropi, ki si lahko privoščijo to visoko etično razkošje, da obeležijo spomin na človeka, ki je bil tej državi vsaj v določenem smislu neizprosen nasprotnik? In koliko je v evropski zgodovini narodnih in političnih voditeljev, ki so take geste vredni? Avstrijska republika se po določenih potezah lahko prišteva med danes tako redke dežele, še zmožne tako gosposke kretnje; in češkoslovaški državnik in filozof Masaryk je eden tistih evropskih mož, pred katerimi postane vsak ideološki ali nacionalni predsodek smešen in odveč. Kdo je bil ta, pred drugo vojsko tako znamenit človek, ki ga mlajša generacij danes pozna komajda po imenu, najmlajša pa najbrž še po imenu ne? Rojen 7. marca 1850 na Moravskem v revni družini kočijaža. Hotel je postati učitelj, a ga je mati peljala na Dunaj učit ključavničarstva. Reči je treba, da ta uk nanj ni vplival v tem smislu, da bi pozneje kot državnik zapiral svoje politične nasprotnike in svoboden pretok idej... Poskusil se je tudi s kovaštvom, pa ga to nikoli pozneje ni inspi-riralo, da bi tolkel po ljudeh in njihovih usodah. Pridobil pa je tu izostren čut za delavca, ki mu je trudna mišica ta-korekoč edini kapital. Slednjič vendarle postane gimnazijec, in leta 1872 maturira na akademski gimnaziji na Dunaju. Na tej isti gimnaziji, katere letošnji maturanti so nam pred kratkim v celovški koncertni Uiši tako imenitno odigrali Evripidovo Alkestis-... Že kot gimnazijec se je možno zanimal za leposlovje in filozofijo. Tudi njegovo versko življenje je postajalo vse bolj samostojno. Čeprav je bil strogo katoliško vzgojen, je svojemu gimnazijskemu katehetu naravnost izjavil, da ne priznava (pravkar proglašene) papeške nezmotljivosti. Posta! je študent filozofije. Med študijem, ki si ga je plačeval s poučevanjem manj brihtnih bogataških otrok, je hodil predavat dunajskim delavcem. Spomladi 1876 doktorira iz Platonovega pojmovanja duše. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko vesta o Platonu in še posebno o duši — Reagan in Brežnjev . .. V tem letu spozna Masaryk svojo izvoljenko — Američanko Charlie Garri-gueovo, študentko glasbe na Dunaju. Seznanila sta se v „discoklubu“ prejšnjega stoletja, v čitalnici, pri branju filozofskih del... čez dve leti se poročita, Masaryk pa se z ženo odpravi na oglede po Ameriki. Leta 1879 postane privatni docent za filozofijo na dunajski univerzi, habilitira pa se z znamenitim in še danes na moč aktualnim spisom: „Slebstmord als Massenerscheinung der modernen Zivilisation". Osnovna misel tega spisa je, da izvira množični pojav samomora v izgubi stare vere, ki je ni zamenjalo nič novega. S to idejo se Masaryk močno približuje sodobni Franklovi logo-terapiji, ki razlaga večino človeških psihičnih težav z odsotnostjo smisla. Vera pa je ravno najširše zajetje tega smisla . .. Vendar pa kruta zgodovinska ironija tudi njemu ni prizanesla. Njegov sin Jan Masaryk je kot zunanji minister I. 1948 po komunističnem prevzemu oblasti naredil samomor. Ko se je iz obupa vrgel skozi okno. V zvezi s tem delom je tudi globlje analiziral in primerjal evropska verstva in se po nareku svoje vesti odločil za pristop k reformirani evangeličanski cerkvi. Če premislimo njegove ugovore zoper katolicizem, lahko rečemo, da danes, ko je za nami koncil, Masaryk skoraj gotovo ne bi bil prisiljen storiti tega koraka. Kot privatni docent seveda ni imel plače in je moral vzdrževati družinč s postranskim delom. V letu 1882 je končno postal izredni profesor filozofije na češki univerzi v Pragi, ki je bila prav v tem letu ustanovljena. Predavanja je začel s Humeom in Pascalom, kar pomeni, da se je zakoličil ob stebru razu ma in ob stebru vere. Kadar je on predaval, je bilo vedno premalo prostora v dvorani. Od študentov je zahteval, da mislijo z lastno glavo, kar takrat ni bilo ravno popularno. S tovariši je osnoval mesečno revijo Athenaeum, v kateri je med drugim izbojeval boj zoper češki nacionalni mit, utelešen v ponarejenem „Kraljevod-vorskem rokopisu". Nabral si je dovolj nasprotstev, da so ga šele 1898 imenovali za rednega profesorja. Prevzel in vodil je politični časopis Čas, na listi mladočeške stranke pa je prišel kot poslanec v dunajski državni zbor, kjer je nadvse učinkovito razložil češko vprašanje. V delih: Češko vprašanje, Naša sedanja kriza, Jan Hus, Karel Havlička in Socialno vprašanje, je obdelal filozofijo majhnega naroda. Na srečo Masa-ryk svojih sonarodnjakov ni učil, da. bo s propadom kapitalizma konec tudi češkega naroda. Nasprotno; omenjene knjižice so postale nekakšen narodni katekizem, v katerem je češki narod odkril svojo identiteto in veličino. Podobno kot Zola v Franciji, se je Masaryk v donavski monarhiji postavil na stran obtoženega Žida, ki je bil obdolžen zavratnega umora. Kljub temu, da so naščuvali zoper njega celo dijaško mladino, je Masaryk nazadnje dobil pravdo. Pozneje je na podoben način še dvakrat interveniral v obrambi Hrvatov in Srbov na znanem zagrebškem in dunajskem procesu. Pri zbira- nju gradiva in dokazov je potoval celov Beograd. Sledili so spisi kot: Mnogoženstvo it1 enoženstvo, Osem ur dela, Prirodno in zgodovinsko pravo, Humanistični idea-li, V boju za vero, O verski svobodi' Pregled najnovejše verske filozofij6' Narodnostna filozofija novejše dob6' Inteligenca in vera... vse do kakšnif Predavanj v Ameriki leta 1907. Njegovi učenci so bili tudi Srbi; Hrvati, Belorusi in Slovenci. Slovenski slušatelji Masarykovih predavanj so z6" čeli izdajati glasilo „Naši zapiski". Leta 1900 osnuje Češko IjudsK6 stranko, ki se od I. 1905 imenuje češk6 napredna stranka. V letu 1907 postan6 Masaryk spet državni poslanec na D6' (Dalje na 8. strani) NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kulmesch in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/ Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 223023. Grški filozof Platon je učil, da bi bila dovršena država tista, ki bi jo vodil filozof. Šele po več ko dveh tisočletjih je ta njegova ideja postala dejstvo. Zgodilo se je to v slovanski češkoslovaški državi, ki jo je ustvarjal filozof in ki jo je modro vodil filozof Tomaž G. Masaryk. J. OROŽEN i l ■ naš tedniki Simpozij na celovški univerzi Nič uniformiranosti med mnenji no, lahko veljajo za vsako. Kar je nekoč veljalo za Zidih, danes velja za Slovence, sezonske delavce, črnce itd. Vselej pa je druga skupina oblasti žejna in nevarna. Gero Fischer, koroškim Slovencem dobro znan prijatelj, je govoril o jeziku in identiteti in se je lotil vprašanja identitete iz zornega kota njene kulturne stvarnosti, zanjo je merilo identitete možnost razvoja, inovacije in kreativnosti kulture. Kultura je po Fischerju življenjska povezava in zgodovinski ter seda- Delovna skupina o narodnostnem vprašanju je od petka, 24. 10 do sobote, 25. 10., priredila na celovški univerzi Simpozij o problemu večina-manjšina ob koroškem primeru. Udeležba na simpoziju je bila razmeroma dobra, na žalost pa je lahko vsakdo na prste preštel učitelje. Skoda, da se pedagogi niso udeležili simpozija, ker bi gotovo precej odnesli in bi spoznali, da vprašanje etnij in pristop do tega vprašanja danes presega meje ter zajema vse družbene ureditve. Simpozij je otvoril" rektor celovške univerze Hodi. Prvo predavanje ie imel Klaus Ottomeyer iz Berlina. Govoril je o družbenoslovnih asPektih identitete v razmerju večina-manjšina. Posebej se je Predavatelj posvetil v svojem predavanju pojmu „domovina“ in kako služi ta pojem zakoličenju in ce-^entiranju predsodkov do drugih sl