Z gospodarskega polja. = Perutninarsko zadrngo zaKranjsko so osnovali dne 2. t. m. v Ljubljani. = Voznfno je znižala državna železniea ob nedeljab in praznikih na gotovih postajnih zvezah na Koroškem za prijatelje ziraskega športa. Seveda mora dotična oseba dokazati, da se pelje po železnici le zaradi zimskega športa. = Minister za poljedelstro dr. Ebenhoch, je naslovil na gozdarske in domenske direkcije naredbo, s katero nalaga gospodarskim organom v dolžnost, naj bodo vljudni in dobrotni v občevanju s prebivalstvom. V naredbi je rečeno: BPolagam veliko važnost v to, da se ne stavlja z odurnira in gospodovalnim nastopanjem prebivalstva na deželi v neprijetno nasprotstvo do drž. gozd. uprave in da se ne otežuje s tera potrebnega koncil.jantnega občevanja; pričakujera za trdno, da se toliko s treznim osebno taktnim fplivanjem, kolikor v slučaju potrebe z energičnim nastopom posreči vzdržati, oziroma vspostaviti uspešno sporazumljenje med vsemi gozdarskimi organi na eni, in ouimi sloji prebivalstva — posebno na deželi — ki so z uravnavaujern velikega števila interesov, posezajočib v praktiško gospodarsko življenje, navezani na to, da mu organi drž. gozdarske uprave gredo razumno na roko." = Malo loterfjo odpravijo? V finančnem ministrstvu razpravljajo o načrtu, bi li ne kazalo odpraviti male ioterije ter uvesti razredno loterijo, kakor že obstoja v drugih državab. == Občni zbor ,,S1ot. čeb. drnštra za Spodnje Štajersko" se je vršil dne 28. pr. m. v mali dvorani .Narodnega doma" v Oelju. Bile so zastopane skoraj vse podružnice po svojih delegatih. Iz tajnikovega poročila povzeraljemo sledeee: Slov. čeb. društvo šteje danps 20 podružnie z nekaj nad 500 članov. V tpkočem letu se je ustanovilo 6 novih podružtiic. Vzimljenih je letos 2530 ljudstev s premakljivimi in 1530 z npprernakljivimi sati. Neorganizovauih čebelarjev je še okolo 1276 z 2207 panji. Bučelarsko leto je bilo letos skoraj povsod prav povoljno. Društveniki so pridelali 12.390 kg medu ia 393 kg voska. Izborno društvpno glasilo .Slov. čebelar" je rotnal v 515 iztisih na Štajersko. Društvo ima 1413 K 20 v dohodkov ter ima koncem leta 198 K 50 v prebitka. Za prihodnje čebelarsko leto se je izvolil sledeči odbor: Knrbus Tomaž, nadučiielj na Slivuici, predsednik; Sivka Anton, nadučitelj v Št. Jurju ob j. žel., tajnik; Kosi Anton, c. kr. poštni oficijal, blagajnik; Strelee IvaD, nadučitelj, prof. Zelenik, c. kr. sodni pristav A. Zdolšek in veleposestnik I. Samee, odborniki. = Nemškl štajerski obrtnikl so sklenili prirediti jeseni leta 1908, jubilejsko obrtniško razstavo v Gradcu. = Vinska knpčija se je zadnji čas na Goriškem nekoliko izbnljšala. Prišlo je več trgovee? z Dunaja in s češkega. Vipavsko vino plafiujeio po 30 do 36 K, brisko pa po 33 do 36 K bektoliter. Vino, ki ni rrelo na tropinah in ima bledo barvo, plačujejo za dve kroni dražje nego drugo vino. Prav trdega vina pa nočejo ti kupci niti imeti. = Štrajki t Avstrfjl leta 1906. Tr- govinsko ministrstvo je izdalo statistično poročilo o štrajkih v Avstriji leta 1906. Iz tega poročila je posneti, da se je štrajkovsko gibanje leta 1906. znatno povečalo. V tem letu je bilo skupno 1083 štrajkov na 6049 obratih z 276.424 delavci. Od teh je prostovoljno štrajkalo 153.688 oseb, dočim je bilo 13.098 delavcev prisiljenih praznovati. Največ štrajkoveev je pripadalo rudarstvu, namreč 25 2 odstotkov vseh štrajkovcev, potem tekstilni industriji (18"7%), tovarnam za predelovanje kovia (10-7 %)in stavbeni stroki (10%). Štrajkovsko gibanje je trajalo v največ slučajih (62 2% vseh štrajkov) 1—10 in povprečno v vseb štrajkih 16-9 dni. Vzroki štrajkovskega gibanja so bili kakor navadno nezadovoljnost z mezdo, oziroma delavni čas. = Avstro - ogrska banka je imela 30. pret. m. izredni občni zbor, na kateremje generalni svet stavil predlog: nObčni zbor izvoli skleniti, naj se generalnemu svetu da pooblastilo, vložiti prošnjo na obe vladi za nadaljno podaljšanje privilegija." Predlog je bil enoglasno sprejet. Pokazalo se bo, ali bodo Madjari, katerim se tako mudi ustanoviti samostojno državno banko, imeli toliko moči, da odklonijo prošnjo za podaljšanje bančnega privilegija. Sedanje razmpre na svetovuem denarnem trgu 80 madjarskim težnjam po svoji državni banki skrajno neprijazne in gotovo je, da bodo tudi v bodofe milostivo nživali ugodnosti, ki jih jim dajejo dobro utrjene avstrijske finance in skupna dižavna banka. = Povišanje darka na špirit. Vlada bo uporabila dohodke iz povišanja davka na špirit za saniranje deželnih fioanc. Vlada pripravlja zakonski naert, ki ga spomladi predloži parlamentu. Dandanes znaša davek na kontingentirani špirit po 90 K na en hektoliter ter bo po vladnem načrtu zvišan za 30 do 40 K na en hektoliter; tarif na nekontingentiran špirit bo povišan na 144 do 154 K na 1 hl. Spdanje razpetje (razlika) v znesku 20 K med kontingentiranim in nekontingentiranim žpiritom bi se zvišalo na škodo industrijalnih tvornie za špirit za 4 K na 1 bl. Po novi ureditvi kontingentiranja se bo industrijalcem kontingent znižal, kmetiškim izdplovalcem pa povišal. Danes znaša množina kontingentiranega špirita 1,017.000 hl na katpre bi znašal povišek davka 30 do 40 milijonov kron. Anketa o saniranju deželnih financ, ki bi se bila imela vršiti že novembra, bo šele januarja raeseca na Dunaju. = Parobrodno društvo Dalmacija. Te dni prične plovbno službo društvo nDalraacija." Društvo prevzarne v glavnem dve progi: Trst-Korčula in Trst-Metkovic. Vsako nedeljo ob 8. uri v jutro bo odhajal iz Trsta brzi društveni parnik v Koreulo, a vsak ponedeljek in soboto ob 5. uri popoldne isti brzi paruik v Metkovic. Vsako sredo bo odhajal poštni parnik opoldne v Metkovid, a vsako soboto ob 5. uri zjutraj v Spl.jet. Ta poslednji se bo ustavljal tudi v kvarnerskih lukah. = Mandžurska želcznica. Iz Pekinga poročajo, da se bivši ruski fiuančni minister Sipov pogaja s kitajsko vlado zaradi dogradnje karbinske železnice in zaradi koneesije v Maadžuriji.