POZDRAV DELEGACIJ! 13. REDNE KONVENCIJE SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE
Cenjene delegatinje, delegati in glavni odbor. Danes ste se zbrali v Barbertonu k 13. redni konvenciji naše bratske organizacije Slovenske dobrodelne zveze, da premislite in pretresete delo organizacije v preteklih štirih letih ter napravite načrte za bodoče. Bog naj spremlja vaše delo in blagoslovi vaše napore v korist organizacije, njenega članstva in vsega Slovenstva v Ameriki !
Pred skoro pol stoletja so naši pionirji zastavili brazdo in začeli orati ledino. Vsejali so dobro seme. Vzka-lilo je in rodilo dober sad—Slovensko dobrodelno zvezo. Slava in čast jim!
Vas, cenjena delegacija in spoštovani glavni odbor, ki nadaljujete z delom naših vrlih pionirjev, naših mož in žena, ki se niso strašili naporov in žrtev v skrbi za svojo in svojih otrok bodočnost, iskreno pozdravljamo! Nadaljujte njih delo z enako nesebičnostjo, z enako požrtvovalnostjo, z enako dobro voljo in vaše delo bo rodilo prav tako dober sad ter prineslo korist Zvezi, njenemu članstvu in vsej slovenski stvari.
Naj Slovenska dobrodelna zveza raste in uspeva ter zajame v, svoje vrste še tisoče in tisoče rojakov!
V

AZIJA SE NI IZGUBLJENA
Državni tajnik J. F. Dulles je v svojem govoru preko radia in TV dejal, da Azija še ni izgubljena, ni pa izključeno, da bomo morali za njeno ohranitev prevzeti težke žrtve, toda: “Narod, ki se ni pripravljen boriti za svoje življenjske kori-ste, ne more ohraniti svoje svobode!” — Izredno zasedanje “Sveta narodne varnosti.”
Washington, d. c. — v
Svojem govoru v petek zvečer, ki sta ga radio in televižen po-
Azije pred komunisti niso odklonili, njim se le čas ni zdel najboljše izbran. Zelo verjetno
Padec utrdbe Dienbienphu globoko prizadel svet
‘ftesla v skoro vsako ameriško j je, da bodo na skupni nastop hišo, je državni tajnik John F. pristali, če ne bodo razgovori v Julies poudaril, da Azija za svo-
bodni svet še ni izgubljena, da Pa bo obramba njene svobode ftiorda zahtevala od nas težke žrtve.
. Istočasno je opozoril Ameriko 111 ostali svobodni ter tudi komunistični svet, da bodo Zdru-^ene države resno' prizadete, če i Francozi sklenili v Indokini Premirje, ki bi na široko odprlo ^rata komunizmu in njegovi na-aljni napadalnosti.
k bi se to zgodilo ali če se 0cIo sovražnosti nadaljevale,
0	em bo potreba po ustvaritvi ^Qgojev za združeno obrambe-_ ° akcijo tega področja še bolj
ulna!” je dejal državni tajnik. Fulles je priznal, -da je nale-^ 113 težave pri organizaciji upne obrambe jugovzhodne . 21le’ da pa je kljub vsemu pre. ričan, da komunisti ne bodo °gli doseči v tem delu sveta
1	iev, ki so si jih zastavili. Za-°tovii je dalje javnost in Kon-
.s, da ameriške vojne sile ne ^°Jdejo v indokino brez odobrit-pr . nffresa> kajti “samo ta ima avico napovedati vojno.” ^utno po Dullesovem mne-„,.^0 podani pogoji za ame-kjt l. ^posredni poseg v indo-dr^fko vojno. To se pravi z !PjaSltni besedami, da pogaja-Zor fa skupni nastop še niso do-hiso a’ • ka:iti Združene države tpe Pripravljene iti v vojno sa-V sv ^rigleži načelno udeležbe ^ upni obrambi jugovzhodne

'tri
remensk}
prerok
pravi:
Ženevi prinesli nobene rešitve.
WASHINGTON, D. C.—Predsednik Eisenhower je sklical v sobota dopoldne izredno sejo “Sveta narodne varnosti” (National Security Council), vrhovnega telesa, ki odloča o varnosti Združ. držav in okrepih za njo. O čem je svet razpravljal, javnosti ni bilo javljeno in ji gotovo tudi ne bo. Poročevalci listov in politični qpazovalci v Washingtonu sodijo, da je bila seja sklicana v zvezi z vojaškim stanjem v Indokini po padcu Dienbienphua in da so na njej verjetno razpravljali o potrebi in možnostih ameriškega neposrednega posega v to vojno.
Državni tajnik se je v nedeljo ir a zg o v ar j at z diplomatskimi predstavniki zavezniških držav O skupni obrambi jugovzhodne Azije. Dulles je v slučaju potrebe pripravljen pozvati vse ipolitične zaveznike v jugovzhod-
IVofli grobovi
Mary Kurnik
Pretekli teden umrla Marj’ Kurnik je bila stara 71 let. Rojena je bila pri Sv. Ani v Slo venskih goricah, odkoder je prišla v Ameriko 1. 1928. Stanovala je na 15523 Saranac Rd. Zapušča otroke: Mary Ferlin, Joseph, Ann Kantz, Frank, Angela Fezekas, Stanley in Charles ter 22 vnukov. Pogreb je danes iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd v cerkev Marije Vnebovzete, kjer bo ob 9:30 pogrebno opravilo, nato na Kalvarijo.
George Raplenovic Nenadoma je preminul za det od srčne kapi George Raplenovic, star 60 let, stanujoč na 427 E. 157 St. Tukaj zapušča soprogo Erma, rojena Baker, brata Johna ter več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Stoj-draga na Hrvatskem, kjer zapušča brata Petra in sestro Mary Steber. Tukaj je bival 40 let in je bil član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ, društva Umberačke sloge št. 21 H. B. Z. in podružnice št. 8 SMZ. Pogreb bo v torek popoldne ob 1:30 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. in nato na Highland Park pokopališče.
Alfred Friedel
V	vojaški bolnišnici v San Diego, Cal., je preminul Alfred Friedel. Tukaj zapušča očeta Florijana, sestre Julia,Schwind, ranees, Alma Schriieber v Con-neaut O. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:30 uri iz Jos Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E 152 St. ter v cerkev St. Francis, E. 71 St. in Superior Ave., ob 9:30 uri in nato na Kalvarija pokopališče.
Anton Melbar
V	petek zvečer je preminul v mestni bolnišnici v starosti 48
Predsednikov prodlog za spremembo T-H zakona odklonjen
Predsednik Eisenlhdwer je doživel prvi večji poraz v kongresu, ko je senat s 50 proti 42 glasovom vrnil njegov predlog za spremembo Taft-Hartleyevega zakona delavskemu odboru.
WASHINGTON, D. C, —Administracija je doživela enega svojih najtežjih porazov, ko so demokratski in republikanski nasprotnki njene delavske zakonodaje vrnili njen predlog za spremembo Taft - Hartleyevega zakona delavskemu odboru.
Predsednik Eisenhower je obljubil nekatere spremembe sedanjega zakona že v svojih volilnih govorih jeseni 1.	1952.
Spremembe, ki jih je letos januarja predložil Kongresu, niso zadovoljile nikogar. Odklonilo jih je organizirano delavstvo kot tudi predstavniki industrije.
Delavstvo se je ponovno zavzemalo za spremembo sedanjega zakona in ga stalno označevalo kot krivičnega, odklanjalo pa je predložene spremembe, češ da so še slabše od sedanjih. Predlog je dajal posameznim državam pravice, ki bi v precejšnji meri okrnile svobodo delavstva do stavkanja.
Predstavniki industrije so pa predlog odklanjali, ker se jim je zdel še vedno preugoden za delavstvo.
let Anton Melbar s 4463 Douse poslati po zraku na severoza-Ave. Pokojni je bil zaposlen hodno obalo, kjer je prišlo ne-pri Fisher Foods in je bil znan nadno do splošne stavke. Stav-
so komunisti zavzeli utrdbe Dienbienphu in tako dosegli eno svojih najpomembnejših zmag v osmo leto tekoči vojnii Poraz je globoko pretresel ves narod
Laniel je takoj sklical sejo vlade, ki ji je predsedoval sam predsednik republike Rene Co-ty. Položaj vlade se je s porazom v Indikini močno poslabšal. Vlada je sredi preteklega tedna dobila sicer v narodni skupščini zaupnico, toda večina je bila zelo pičla.
Francosko razpoloženje se je najboljše pokazalo v soboto, ko so ob obletnici premir ja predsednik republike in predstavniki vlade polagali vence na grob neznanega junaka v Parizu. Medtem ko je množica vzklikala predsedniku republike Cotyu, je kričala nad predsednikom vlade Danielom: “Pošljite ga v Dienbienphu!” in “Ustrelite ga!” Vojnega ministra Plevena so pozdravljali s klici: “Odstopi! Odstopi! Sramota!” — Raz-1 j učeni nad pomočjo, ki jo dajejo domači komunisti komunističnim upornikom v Indokini, so nacionalisti na večih krajih napadli urade Komunistične stranke.
Eisenhower je dal priznanje hrabrim borcem
WASHINGTON, D. C. —, Predsednik Eisenhower je poslal Bao Dai-u, poglavarju Viet-— Vojaška ojačenja so morali nama, poslanico, v kateri je dal
priznanje junaškim branilcem Dienbienphu-a, ki niso priza-
Vojska nastopila proti stavkujočim v . v Honduras
TEGUCIGALPA, Honduras.
kot odličen igralec baseball-a. Zapušča žalujočo soprogo Ruth, roj. Stark, sinove James, John, Robert, hčeri Gloria Palesevich in Dianne, brate Frank, Mike, Louis, sestre Agnes Rozac, Helen Zdankewicz, Mary in Rose. Pogreb pokojnika bo v torek zjutraj ob 8:30 iz L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Venceslava ob 9. uri in nato na Kalvarijo.
Ignac Pervanje Po dolgi in mučni bolezni je
ni Aziji in predlagati Kongre- preminul v starosti 75 let Ignac
su sprejem obveznosti, ki bi vodile Ameriko in njene zaveznike v neposredni poseg v boje.
Zanimivo je poročilo iz Pariza, ki pravi, da padec Dienbienphua ni zlomil francoske morale, ampak je Francoze le podžgal k odporu
Razgovori, ki jih vodi Dulles predstavniki zavezniških držav, naj bi ustvarili obrambno zvezo desetih ali dvanajstih držav, ki bi skušala zavarovati čimvečji del Indokine pred komunističnimi napadalci
dLvoblačno’ tu in d|e2Ja ter hladno.
tam
življenje v Kanadi se je podražilo
OTTAWA. — življenski stroški v Kanadi so se dvignili prvič v zadnjega pol leta. Cena živil so se sicer rahlo zmanjšale, cene stanovanj so ostale nespremenjene, zato pa. se je podražila dMeka in vsakovrstne potrebščine za dom.
Pervanje s 7815 Goodman Ave. Ranjki je bil doma iz fare Šentviška gora pri Gorici, iz vasi Stopnik. V Ameriko je prišel pred 55 leti. Bil je član društva Slava št. 173 SNPJ in Društva Najsv. Imena. Zapušča soprogo Pavlo, roj. Cufer, sinova Stanley in Henry, hčere Paulina Moenich, Dorothy Krizik, Donna McGrath, Sylvia in več vnukov, v starem kraju pa brata Jožeta in Matijo ter sestri Terezijo in Štefanijo. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9:30 iz L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri in nato na Kalvarijo.
•------o------
Revolucija v Paraguay
ASUNCION, Paraguay. —. Vojska se je pod vodstvom gen. Alfredo Stroesnerja uprla in odstavila predsednika Federi-ca Chaves.
Predsednik je vzdržal tri dni
ka, ki je nastala v pristaniških mesti Tela in Puerto Cortes,
Komunistična premoč je v petek strla odpor junaških branilcev utrjene postojanke Dienbienphu v severnovzhodnem Vietnamu v Indokini. Gen. De Castries padel v komunistično ujetništvo. Svobodni svet je dal priznanje junaškim branilcem postojanke. Francija zaprosila za premirje
PARIS, Francija. — Pred- in /treh in d o kitajskih zveznih sednik vlade Joseph Laniel je* J držav: Vietnama, Laosa in naznanil narodni skupščini, da Kambodje.
Francoski zunanji minister je hotel zvedeti, pod kakimi pogoji bi bili komunisti pripravljeni boje končati. Namesto odgovora je prestavnik Vi-etminha zahteval, da se povabi na razgovore tudi predstavnike komunističnih upornikov Laosu in Kambodji. Sovjetski zunanji minister Molotov je ta predlog takoj podprl..
G. Bidault je na ta predlog odgovoril: “Mi smo tu, da se pogovorimo o miru, ne o vpra šanjih fantazije, ampak o človeških bitjih, ki prelivajo svojo kri!” S tem je hotel reči, da komunističnih vlad v Laosu in Kambodji sploh ni, da ob stojajo le v fantaziji komunistov.
Ameriški zastopnik B. Smith je predlagal, naj o tem vprašanju razpravljajo zastopniki velike” četverice. Molotov je takoj zahteval, da se mora razgovorov udeležiti tudi zastopnik komunistične Kitajske;.
Ko je angleški zunanji minister Anthony Eden, ki je razgovore vodil, uvidel, da ni pričakovati nobenega uspeha, je predložil prekinitev posvetovanj do ponedeljka.
Republikanci imajo dosti zasliševanja
Republikanski člani senatnega pododbora, ki preiskuje spor med vojsko in sen. McCarthyem, hočejo zasliševanje zaključiti.
dele samo težke izgube sovražniku, “ampak so navdušili vse one, ki podpirajo borbo za člo-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Uspela prireditev—
Dramatsko društvo “Lilija’ je včeraj pri lepi udeležbi lepo praznovalo materinski dan s “Triglavsko rožo.”
Na obisk v stari kraj—
Naša dolgoletna naročnika Mr. in Mrs. Anton Stopar, 158— 23 St., N. W. Barberton, Ohio, se odpeljeta 18. maja v staro domovino. Obiskala bosta svoje sorodnike v Velikem Brdu št. 10, p. Jelšane pri Postojni, če bi imel kdo kake pozdrave ali naročila, ju lahko sporoči. Srečno pot in zdrav povratek!
Od vojakov se je vrnil—
Miha Vrenko, ki je bil dalj časa tudi na Koreji, je odslužil svoj vojaški rok in se je vrnil v Cleveland. Živi na 15709 Saranac Rd.
Druga obletnica—
V	torek ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Jennie Kutnar v spomin 2. obletnice njene smrti.
Druga obletnica—
V	torek ob 7:15 bo v cerkvi Holy Cross na Lake Shore Blvd. sv. maša za pok. Antona Janči-gar v spomin 2. obletnice njegove smrti.
Preložena seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ne oof imelo seje v sredo, ampak šele v četrtek 20. maja ob navadni uri in na navadnem mestu.
Devetnajsta obletnica—
V	torek ob osmih bo v cerkvi Marije Brezmadežne sv. maša za Dorothy Arko v spomin 19. obletnice njene smrti.
Jz bolnišnice—
Iz Woman’s bolnišnice, kjer je srečno prestal težko operacijo, se- je vrnil na svoj dom na 824 London Rd. Joseph Gogala. Zahvaljuje se za obiske, pozdrave in voščila. Obiski na domu dobrodošli!
se je začela širiti v notranjost veško svobodo.”
dežele in je zajela že tudi mesti La Lima in Progresso.
Vojski se je posrečilo vzpostaviti mir in red. Vlaki vozijo redno, le da se v mestih, kjer stavkajo, ne ustavljajo.
Nadškof Hoban potujd* v Rim
Cleveland, O. — Nocoj odpotuje nadškof Edward Hoban v spremstvu pomožnega clevelandskega škofa John J. Krola na uradni obisk v Rim. Po cerkvenih predpisih morajo škofje vsakih pet let enkrat odditi o-sebno v Rim poročat papežu o razmerah v njihovih škofijah.
Z nadškofom in škofom odide tudi večja skupina duhovnikov, ki se hočejo ’udeležiti proglasitve Pij a X svetnikom.
Bodi previden in pazljiv, pa •e boi izzognil marsikateri nesreči I
v svojem uradu, pa končno od-atopil. Gen. Stroesner je moral najprej streti upor neke konjeniške divizije, predno je postal gospodar položaja v državi.
Do upora je prišlo menda zato, ker je hotel predsednik Chaves preurediti policijo in ker je vzdrževal pretesne stike z Argentino.
“Mi v isvobodnem svetu isimo odločeni ohraniti zvestobo stvari, za katero so se oni tako plemenito bili!” je pisal predsednik Eisenhower.
Vodja senatne večine senator William Knowland je dejal, da bo izguba indokitajske utrdbe zbudila svobodni svet,
WASHINGTON, D. C. — Republikanski senator Dirksen je dejal, da bo v ponedeljek predložil, naj odbor začne zasliševati senatorja McCarthya in naj opusti nadaljne zasliševanje armadnega tajnika Stevensa. Po njegovih besedah bo ta predlog omogočil pododboru — v slučaju da bi se za to odločil — nadaljne zasliševanje za zaprtimi vrati.
Dirksen je prepričan, da bo-
predl°6 --
nosti.
Neki zastopnik Pentagona, ki ni maral navesti svojega imena, je dejal, da je Amerika postavljena pred izbiro ali pre*-pusti vso jugovzhodno Azijo komunistom ali pa poseže v borbo s svojimi lastnimi oboroženimi silami.
Francozi prosijo za premirje
GENEVA, Švica. — Francoski zunanji minister Bidault je v soboto, komaj 24 ur po padcu Dienbienphu-a, prosil na konferenci zastopnikov sil, ki obravnavajo vprašanje vojne v Indokini, za sklenitev premirja, pa naletel na neugoden odmev pri komunistih.
Bidault se je prvič srečal za konferenčno mizo s predstavniki komunističnih upornikov Indokine. Pri otvoritvi razgovorov so bili poleg njega in predstavnika Vietminha navzoči tudi zastopniki “velikih” štirih, komunistične Kitajske
govi republikanski tovariši, ki tvorijo večino odbora.
Demokrati so se izjavili proti predlogu in zahtevajo, naj imajo vsi obdolženi in vsi obdolženci enako možnost odgovarjati pred javnostjo.
------o-----
Slovenska pisarna
Sl 16 Glass Are^ Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717
Uspel koncert—
Koncert “Adrije” v Euclidu na Recher Ave. je bil izredno lepo obiskan. Občinstvo je bilo tako s sporedom kot z njegovim izvajanjem zelo zadovoljno. Natančnejše poročilo sledi v četrtkovi številki lista v Kulturnem obzorniku.
Važna seja—
Nocoj po šmarnični pobožnosti ima Podružnica št. 25 SŽZ mesečno sejo, po seji praznovanje materinskega dne.
Opozorilo: Pisarna bo ta teden odprta ob sledečih urah: v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9-12, v sredo od 9-12
in od 3-5 pop., v soboto od pravih družabnih veži in ne oseb-
Na konferenci hodijo skupno pot, sicer vsak svojo
GENEVA, Švica. — Ruski medved in komunistični kitajski zmaj hodita na konferenci skupno pot, toda samo pri razgovorih in javnih debatah, drugače pa se zastopniki Rdeče Kitajske ne mešajo s Sovjeti.
Kadar so prosti, gredo Kitajci vedno sami za se po mestu in po zabavah. Zgleda, da med zastopniki Kitajske in med zastopnike Sovjetije ni nobenih
9-12 in od 2-7 zvečer.
Vaja za igro Pri belem konjičku bo nocoj in v torek v Slov. pisarni. — Režiser.
Knjige: Spomin na domačo zemljo nam je vedno drag. Kme--čka preprostost, kmetski križi in skrbi so toplo in domače opisani v knjižici pisatelja Karla Mauserja “Pšenični klas.” Cena knjižici je $1.00.
nih zvez, vse gre čisto po urad-Pih predpisih. Kitajci kažejo tudi precejšnjo samozavest. Ko je neki časnikar vprašal člana kitajske delegacije, če bo kitajsko stališče v pogledu premirja v Indokini določeno v razgovorih s Sovjeti, je ta odgovoril: “Nam se ni treba posvetovati s Sovjeti v političnih vprašanjih!”

ylMERi$KA BQmmtm
^cnrcASBU.
«117 St Cbsir Ave.
HEndenon l-4«t3
CleTeiand S, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
jenje v škodo Arabcev.
Trenutno je še vedno najbolj boleče vprašanje arabskih beguncev, ki so zapustil svoje nekdanje domove v Izraelu. Brez pravih sredstev za preživljanje životarijo v arabskih državah in ščuvajo k maščevanju. Arabskim državam je treba pomagati, da bodo tam ljudem preskrbele stalna bivališča in možnosti skromnega obstanka. Dokler se to ne bo zgodilo, ni računati na pomirjenja med obema narodoma v tem važnem delu sveta.


Mnenja in vesU
IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 91
Mon., May 10, 1954
Piše Andrej ček
rjgxxxjaautxxxzxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxzzxxxxxxxi
Trideset let zvestega službovanja
Pred tridesetimi leti je stopil na čelo FBI (Federal Bureau of Investigation) njegov sedanji načelnik J. Edgar Hoover.
Trideset let je dolga doba, posebno dolga za človeka, ki mora nositi težko odgovornost. Edgar Hoover je gotovo eden takih mož. FBI je pomembna ustanova, v njenih rokah je v precejšnji meri varnost posameznikov kot tudi celote. Ona preiskuje, ugotavlja, odgovornost za izkoriščanje preiskav pa nosi justični oddelek.
Gotovo je FBI pod Hooverjevim vodstvom storila veliko na polju odkrivanja in preganjanja zločincev, toda njegov sedanji načelnik ima prav posebno zaslugo za odkritje in razjasnjenje komunistične zarote.
Edgar Hoove^r je poslal svoje ljudi v Komunistično partijo še v onih dneh, ko je skoro vsa Amerika, pa naj je bila demokratska ali republikanska, ljubimkala s komunizmom. Ti ljudje so prodrli do komunističnih skrivnosti in do najtajnejših njihovih načrtov.
Ko so nato stopili pred javnost in ji razodeli resnico o komunizmu in njegovih namerah z bodočnostjo Amerike, jo ta skoro ni hotela verjeti. Spomnimo se samo našega rojaka Matta Cvetiča, ki je skoro deset let “deloval” po nalogu FBI med korhunisti.
Kako se je celo ameriška slovenska javnost začudila nad njegovim odkritjem. Ljudje, ki so veljali za poštene, lojalne državljane, so bili naenkrat razkrinkani kot podtalni komunistični rovarji.
Spomnimo se zgodbe Algerja Hissa! Nihče ni hotel verjeti, da bi mogel biti človek na tako odgovornem mestu kremeljski agent. Chambers je moral mesece in mesece dokazovati njegovo izdajstvo; trkal je na vsa mogoča vrata, pa povsod naletel na gluha ušesa, le Edgar Hoover ga ni pustil na cedilu. Prav njegovemu naporu se je posrečilo dokazati Hissovo krivdo.
E. Hoover je bil rojen v Washington, D. C. Študiral je pravo in nameraval odpreti odvetniško pisarno. Bilo mu je komaj 29 let, ko je prevzel vodstvo FBI v svoje roke. Ta ustanova je bila tedaj precej zanemarjena, slabo izvežbana ter opremljena in pomešana v vsakdanjo politično borbo. Novi načelnik je napravil iz nje vzor učinkovitega dela.
FBI se je ostro sprijela z organiziranim zločinstvom v tridesetih letih, Hoover je vodil njeno borbo z nacističnimi saboterji in agenti v Ameriki. On je med prvimi spoznal komunistično nevarnost in jo začel razkrinkavati. Vse to so bile težke naloge in vendar jih je FBI pod njegovim vodstvom uspešno izvršila in jih vrši danes, upajmo, da se ji bo posrečilo prestreči tudi kremeljske agente, ki bi hoteli z uti-hotapbenimi atomskimi bombami uničiti našo deželo.
Zvestemu služabniku domovine prisrčna hvala za njegovo veliko delo v preteklosti in obilo uspeha v bodočnosti!
Duluth, Minn. — še okrog prvega aprila sem bral vest v našem “Duluthskem Heraldu,” ki se je glasila dobesedno tako le: “New York. — Leo Mates, new Yugoslav ambasador to the Uni. ted States, said today Marshall Tito would accept an invitation to visit the United States.”
Kar rad verujem, da hi Tito z velikim veseljem prišel v Ameriko, oziroma v Zd. države. Od Strica Sama je prejel že več sto milijonov dolarjev podpore in, to kajpada najbrže po načinu: Brate primaj, dok ti nekdo ne-šta nudi . . ., a vrati po balkansko . . .”
Stricu Samu bodo vse evrop-sike države vračale po “balkansko” . . . Saj menda veste, kako se vrača po balkansko? O tem načinu me je poučil še pred leti neki diplomat, ko sva govorila, da Amerika namerava nekaj posoditi tja na Balkan. Pa sem dejal: kedaj se bo pa vse to vrnilo?
“Naj te ne briga to! Sada je glavno, da se prima, a kedaj bomo vratih to naj bo briga bodočnosti.”
Well, to je modroslovje gospodarske politike ne samo v kaki balkanski deželi, marveč v vsej Evropi. Zato ne belimo si las radi tega. Stric Sam ima pa že itak vse lase pobeljene in zraven še brado, kolikor jo ima, menda ne skrbi preveč, kako bo. Čemu naj bi se potem še jaz ubo-
Ob obletnici ustanovitve Izraela
Pretekli četrtek je minilo šest let, odkar se je po sklepu Združenih narodov in še bolj po veliki podjetnosti in žrtvah Judov rodila na Srednjem vzhodu nova judovska država Izrael.
Z veliko gospodarsko pomočjo Združenih držav se je marljivim in delovnim prebivalcem Izraela posrečilo premagati začetne težave. Napredek nove države je viden na vsakem koraku. Nastale so nove tovarne, zrasle so nove vasi ir mesta, novi prekopi namakajo polja, nove elektrarne dajejo pogonsko silo in razsvetljavo. Ljudje, ki so utrpeli zaradi nacističnega preganjanja silne izgube, so dobili svojo državo, so dobili nekje na zemlji varno zavetje. Varno? Kdo ve?
Da bo Izrael v nekaj letih stal gospodarsko na svojih no gah, ni nobenega dvoma, drugo bolj važno vprašanje je njegovo razmerje do sosedov. To vprašanje dela državnikom Zahoda dosti skrbi in brig.
Ko so se 1. 1948 umaknili Angleži iz Palestine, je prišlo med Judi in Arabci do vojne. Judom se je posrečilo sla bo oborožene Arabce premagati. Vojna pa v resnici še danes ni končana. Posredovalcem Združenih narodov se je posrečilo vzpostaviti premirje, ki pa je vedno znova v nevarnosti. Ni skoro tedna, da ne bi svet vznemirile vesti o spopadih na mejah Izraela in njegovih arabskih sosedov.
Največja težava je v tem, da Zahod nima enotnega načrta za ureditev tega področja. Angleži so od vsega začetka podpirali arabsko stran, Amerika izraelsko. Sovjeti, ki delajo Zapadu težave, kjer le morejo, so v začetku stali na strani Izraela, ko pa so uvideli, da ta ne bo postal njihov stalni zaveznik, so podprli Arabce.
Če bo hotel vzpostaviti na Srednjem vzhodu mir, bo moral Zapad najti rešitev, ki bo enako sprejemljiva za obe strani, nato pa zastaviti vso težo svojega vpliva za njeno izvedbo. Arabcem je treba dopovedati, da bo Izrael obstal ali je to njim prav ali ne, Izrael pa pripraviti, da se bo zadovoljil s svojimi sedanjimi mejami in opustil vsako misel na šir-
skem narečju” povedal. A povedal je!
In če v Washingtonu razumejo, kaj je povedal, potem vsaj mene kot ameriškega davkoplačevalca zanima, na kako “konto” dajemo Titu podpore še naprej? Meni se zdi in gospoda v Washingtonu mi maj oprosti, če tako sodim na podlagi njihovega ravnanja v tem slučaju, da v Washingtonu sploh ne vedo, kaj delajo, ko podpirajo takega “iskrenega zaveznika,” kakor je Tito! Kak trezen opazovalec bi dejal, da Amerika s takim ravnanjem sama koplje svoji demokraciji in svobodi prerani grob. Ostra in grenka ugotovitev, pa se mi zdi, da je kar na mestu. Oportunizem je mogoče v raznih političnih zadeva na mestu, ampak samo dotlej, dokler ne postane nevaren onemu, ki se ga poslužuje. V tem oziru in slučaju . . .? Bodite!
To je odsev od ene strani, od katere je Tito sam povedal: . . . da ni pričakovati nobenega sodelovanja . . . Zdaj pa poglejmo, kaj pa je pred svojim odhodom iz Amerike Titov poslanik govoril in zatrjeval. Poročilo z dne 3. marca v “Prim. Dnev.” pa pravi, da je veleposlanik Vladimir Popovič dopisnikom “Tanjuga” dejal:
“. . . da je povsod naletel na prijateljsko pozornost in topel sprejem. ... da so državljani Amerike doumeli, da je v sploš-
na noč. Druge rešitve za to ne vem. Vsaka stvar ima svoje meje in jo ima tudi to.
Naj zadostuje in nadaljno sodbo o tem prepuščam drugim.
— Zelo podobno gospodarsko politiko napram Sovjetski zvezi vodi tudi Anglija. Razlog zato je trgovina. Sovjetski veleposlanik je baje ponudil Angliji za več bilijonov businessa in Sovjetska zveza baje plačuje kar kupi s suhim zlatom in to pri Angležih nekaj šteje. Zato zadnje tedne gre ladja za ladjo iz angleških luk v sovjetske vode natrpane z raznim blagom. Business in denar je Angležu vse in končni cilj v njegovem prizadevanju. In pravi, da so sovjetski zastopniki ponudili nekak business tudi Ameriki. Posamezniki so vedno bili lačni po dobičku. Vladna politika mora biti zopet nekaj drugega, ker ta se mora zanimati za blagofoit vsega naroda, ne samo za kake trgovske kartele. Sovjetski ponudbi Ameriki se je najbolj odločno uprl zvezni senator Alexander Smith iz N. Jersey, ko je dejal v senatu, ko je prišla tista sovjetska ponudba na dnevni red to-le:
“I am afraid that by giving the Iron Curtain countries some of the necessities of life we will only enable them to give more attention to the development of their mlitary position.
“There is a definite question in my mind whether we ough to do anything to help the economy of the countries that are causing all of the world’s troubles.”
Tako bi se moral res le vsak resen človek vprašati. Komunizma ne bomo premagali, če ga bomo na eni strani gospodarsko
gi Andrej ček brigal zato in sij nem interesu in v interesu Zd. belil moje lase, kolikor jih še dr. nadaljni razvoj prijateljskih imam? Kakor bo, pa bo!	in enakopravnih odnosov z Ju-
Ker jev Ameriki vse mogoče, goslavijo. Jugoslavija, da je po-
podpirali z našo trgovino, na drugi 'Strani pa le z besedami kritizirali. Gadu se lahko dobrikaš, če tako hočeš in če si tako “udarjen,” gad se tebi nikoli ne dobrika in kadar prideš v njegovo bližino te useka. Tak gad je tudi komunizem, le kdor ga ne pozna misli, da se bo s kakim dobrikanjem z njim sprijaznil. A večinoma se pri tem vsak zmoti!
To le je lahko prvoaprilska, a vendar so poročali iz Billingsa, Montana, da je tamkaj okrog 1. aprila padal sneg, ki je vseboval precej radioaktivnosti. Tudi v Cambridge, Mass., so poročali o sledu neke radiaktivnosti v snegi in dežju. Sicer ni bilo kake nevarnosti, za splošno zdravje glede tega pojava. Vendar pa pojav kaže, da z atomskimi in vodikavami bombami se ne bo varno tako poljubno igrati, kot z dosedanjimi eksplozivi.
— Trgovinski promet in delavske razmere potekajo v nekem bolj počasnem tempu. Trgovina sicer še ne kaže posebnih učinkov, ampak dohodki delavcev so pa tu in tam nekaj prizadeti. Ni sicer še čutiti kake večje brezposelnosti, toda marsika-ko podjetje skrčuje na razne načine svoj obrat, odpusti tu in tam kakega delavca in računa z manjšimi močmi obratovati. Tako se počasi skrčujejo doodki nekateri delavcev in to .se bo začelo poznavati v bližnji bodoč-mosti, če ne bo krenilo to na boljše.
— Drugih posebnih novic tem kraju ni.
Pred nedolgim je na Evelethu umrla 51 let stara Mrs. Anna Alesh. Naj ji bo lahka ameriška gruda!
dobila naziv “Potujoča knjiga.” Knjižnica šteje 3200 knjig z razno vsebino.
Pred odhodom domov lahko vsak delavec stopi do tovornega avtomobila in si izbere knjige. če knjižnica trenutno ne more ugoditi njegovi želji, si knjižničar zapiše ime pisatelja in naslov knjige. Prihodnji teden jo delavec gotovo dobi. Knjige izposojajo brezplačno.
Ko se je “Potujoča knjiga” prvič pojavila pred vhodom v tovarno, se je vpisalo komaj 43 delavcev, s primerno propagando pa so zvišali število včlanjenih delavcev v letu dni na več sto. Uprava livarne je seveda gmotno podprla plemenito prizadevanje mestne knjižnice.
Razen splošnih knjig si lahko delavci izposojajo tudi tri sto knjig s posebno vsebino, na primer o: voditeljih delavskega gibanja, o gospodarstvu in političnih vedah.
“Potujoča knjiga” še nadalje skrbi za primerno reklamo z lepaki po posameznih obratih, razen tega pa je pred glavnimi vhodnimi vrati v tovarno izobešen seznam vseh knjig, ki jih delavci lahko dobe v knjižnici.
Ali je uspeh zadovoljiv? Ali delavci več bero? Knjižničarji zatrjujejo, da se je zanimanje za knjige močno povečalo, predvsem zaradi tega, ker so knjige pri roki in delavcem ni treba v oddaljeno mestno knjižnico. Dodajajo, da so se lotili branja celo tisti, ki bi sicer le redkokdaj vzeli knjigo v roke.

Loramski kotiček
Piše, Josephine E.

ni izključeno, da bi ne bil nazadnje povabljen sem tudi ho-starski maršal Tito. Tudi ni izključeno, da mu bodo v Washingtonu priredili poseben spre-jam in gostijo, na kateri bodo navzoče najvišje aristokratske osebnosti demokratične Amerike kot bivša prva gospa te dežele, ki rada svoj nos vtakne v vsako zadevo v svetu. Morda bi zajela navdušenost še celo Ika, kaj se ve? In če bi prišlo do tega, naši slovenski naprednjaki, ki sopotnikujejo s Titom zadnje desetletje, ti pa bi proglasili ob tem dogodku praznik, ki bi trajal dvanajst laških let. V Ameriki je vse mogoče!
Na to kaj in kdo je Tito, da povprečen Amerikanec bore malo. Najbrže tudi se med njimi nihče ne trudi, da bi se poučil, kak stric je Tito! In Tito, da si Balkanec, je še precej odkrit proti Zapadu. Ne da bi ga namenoma hvalil in povzdigoval, ampak omenim naj le nekaj. Z dne 7. marca sem bral poročilo v “Primorskem Dnevniku” o govoru, ki ga je imel maršal Tito pred ameriškimi novinarji v Zagrebu. In slavni maršal je klepetal o tem in onem, če že ne radi drugega, najbrže zato-, da bi se svojim balkanskim partizanom prikupil. Rekel je med drugim, kakor poroča “Prim. Dnev.” tudi to le:
“O evropski obrambni skupnosti je maršal Tito izjavil, da se ji Jugoslavija ne namerava pridružiti, da bo pa vzdrževala z njo stike s posredovanjem Grčije in Turčije, zaveznicama Jugoslavije, ki sta tudi članici atlantskega pakta. Ni pa pričakovati nobenega neposrednega sodelovanja.”
Tako torej! Tito je kar naravnost povedal, kaj naj od njega pričakujejo. Ali so v Washingtonu to razumeli? Je mogoče, da je to po “hrvatsko zagor-
stala popularna v ZDA, zlasti s svojo borbo za neodvisnost. Simpatije do Jugoslavije rastejo iz dneva v dan . . .”
Pri teh poročilih je precej dvo-obraznosti na obeh straneh in ne vem, kam in na katero stran bi obesil večjo odgovornost za to? Brez hinavščine in neiskrenosti tu ni. Pogledati in v upoštev je treba vzeti samo ta-le dejstva: Tito je komunist, izučen v Moskvi in bil tudi tam “posvečen” za voditelja Jugoslavije. V Jugoslavijo. je prinesel “blagoslov” od samega Stalina, če tudi sta se pozneje sprla, to dejstva ne spremeni in iz Tita ne naredi kakega angelja. Pravi komunist ne bo nikdar meril s puško na pravega komunista, razun, kadar njihov “papež v Moskvi” tako ukaže. Tito se seveda zdaj sam smatra na Balkanu za “malega papeža” komunizma. In v Washingtonu, če niso. slepi in če ni .:njihov razum zasenčen, morajo to vedeti! In če doslej tega niso vedeli, ah bodo vedeli to za najprej odslej, ko je Tito sam povedal 7. marca t. 1. v Zagrebu: “. . . da evropski obrambni skupnosti se Jugoslavija ne namerava pridružiti in da ni pričakovati kakega sodelovanja. . .” — To s0' besede,
ki so prišle iz ust Tita
Zadnjič sem v tem kotičku poročala, da je težko bolan naš poznani rojak in nekdanji trgovec John Svet. Danes pa moram naznaniti žalostno novico, da je imenovani dne 6. aprila umrl na domu svoje hčerke Mrs. Michael Černe. Ona in njen dobri mož Mike sta že več let lepo skrbela za bolnega in onemoglega očeta, zakar jima gre vse priznanje in pohvala.
Pokojni rojak je dočakal lepo starost 30 let. Rojen je bil na Rakeku, Notranjska. Po domače so ga klicali Lukov Janez. V Ameriko je prišel pred 54 leti. Bil je eden izmed prvih naših slovenskih trgovcev. Dolgo let je njegova družina vodila v sredini naše slovenske naselbine na 31. cesti blizu Globe Ave. groce-rijo in mesnico. Ko mu je soproga Antonija umrla pred dvajsetimi leti, je John trgovino opustil, hišo pa je prodal sosedom Madžarom, za katere je bil prostor velike vrednosti, ker s;e je nahajal poleg luteranske cerkve. Podjetni Ogri so. hišo podrli in na njenem mestu sezidali prav lepo, veliko in tudi dobičkanos-no dvorano. John Svet je bil član društva Sv. Alojzija A. B. Z., društva Bled SNPJ. in društva Ameriški Slovenci SDZ. Člani vseh teh društev so se
Že dalj časa je v bolnišnici rojak Anton Černilec s 33. ceste. Na svoj dom pa se je vrnila Mrs. Justina Paul s Pearl Ave. Je še v nadaljni zdravniški oskrbi.
Vsem bolnikom želimo, da bi se jim skoraj vrnilo ljubo zdravje!
V nedeljo 2. maja smo imeli v naši farni cerkvi prelepo slovesnost:, prvo .sveto obhajilo. Precejšnje število ljubkih deklic in, dečkov je pristopilo prvič k mizi Gospodovi. Ob pogledu na te nedolžne angeljčke se je marsikateremu orosilo oko. V duhu smo poromali nazaj v našo staro domovino, v našo mladost, se spomnili svojega prvega obhajila, katerega smo prejeli tam daleč, daleč preko luže. Verjetno je že marsikdo pozabil na tisti srečni dan, nekateri pa ga nosijo zapisanega globoko v svojem srcu. Tako se tudi jaz spominjam svojega, na dan 21. junija na god sv. Alojzija. Bilo je leta 1900.
Iz stare domovine poročajo, da so vpeljali tam nekaj novega; to so hišne številke. Zdaj se prične št. 1 pri prvi hiši, ko se pride do vasi in Rakek, da je zdaj trg z nekakim predmestjem. Hišna številka moje sorodnice je bila na primer enostavno 176, — zdaj je pa Dovče št. 5. Rakek. Moj brat Albert, ki živi'v Kam-
lepem številu udeležili pogreb- nTcu pri Preserju ima zdaj na-ne svete maše in ga .spremili na E^ov: Kamnik pod Krimom št.
pokopališče. Pokojnik zapušča 5 ^kaj neki te spremembe,
hčerk; v Clevelandu Mrs. Louis : ^aj^° neP°trebne? fo kaže, kako Hodnik, v Barbertonu Mrs. Vin- tam v naši U-'130^ nekdanji do-
samega! Če bi jih jaz ubogi An- cent Lauter, v Lorainu pa Mrs. i mOV3n3 naPredu.iejo in gradijo,
drejček povedal, bi tem besedam nihče ne verjel, ampak Tito sam jih ne povedal! Ali bodo verjeli njemu? In če ne, zakaj ne? Ali je lagal, ko je podal zgoraj-šnjo izjavo? Kar se mene tiče,
Steven Strong, Mrs. Theresa. Krajec in Mrs. E. Holp, 22 vnukov in 7 pravnukov. Vsem žalujočim izrekamo globoko sožalje, naš pokojni rojak in faran naj pa mirno počiva v lepi in svobodni
sam zase, sem že naredil zaklju. 'Ameriki! ček in sicer tale: Če bodo kljub I Naj obenem izrazimo naše glo-tej jasni Titovi izjavi še naprej , boko sožalje našemu slovenske-podpirali komunista Tita, bom mu-zdravniku ob smrti njegove-sklepal, da Tita ne razumejo, ali ga dobrega očeta, pa da jih Tito s svojo politiko- | Naši bolniki: Takoj po očeto-tako daleč nadkriljuje, da mu, vi smrti se je morala podati v na besedo verjamejo, pa magari bolnišnico Mrs. Michael Černe, o polnoči trdi, da je beli dan, ali kjer je bila operirana na rokah, pa opoldne, da je polnoči in čr- Zdravje se ji polagoma vrača.
hm . . . Naj se jih dobrotno nebo že enkrat usmili!
Knjižnica ob izhodu iz tovarne
Člani sindikalne podružnice Zveze delavcev jeklarske industrije, zaposleni v tovarni She-field (Kansas) imajo na razpolago novo sredstvo za izobraževanje, ki je menda eno prvih te vrste v ameriških tovarnah.
Po enkrat tedensko se ustavlja na kraju, kjer delavci puščajo avtomobile, lep tovornjak, spremenjen v knjižnico, ki je
Tito ima ,v zadnjem času reS smolo. Lani so se njegovi kulturniki dogovorili z nekim avstrijskim -podjetjem za snemanje novega filma “Poslednji most.” filmu naj bi bilo -prikazano tudi življenje partizanov in njihova--borba. V vseh titovskih filmih je ostra protiverska tendenca-Titovci se zlasti radi spravijo na kat. cerkev. Pri tem filmu pa so imeli temeljito smolo. Ko- je bilo snemanje filma v Tito-vini končano, so Avstrijci delo dokončali doma. Film je bil poslan na razstavo v Cannes, kjer je dobil celo nagrado — toda na velik0 jezo titovcev tudi od katolišk6 strani, ker je bil proglašen za najboljši film s katokliško versko tendenco. — Mar ni smešno* da je tako Tito, veliki nasprotnik Cerkve, plačal svoj “dele2 za širjenje katoliške miselnosti-Avstrijci so si hostarskega maršala pošteno privoščili.
Pri “E” je moralo priti do neke spremembe. Nekdaj znana i° ponosna na svojo “naprednost je začela vabiti k mašam zaduŠ' nicam in agitirati za zbirke z3 popravilo cerkva in farovžev starem kraju. Svoj čas. je vne-
to hvalila in slavila partizane,
ki
i-
so cerkve požigali, danes podp ra one, ki hočejo te cerkve 0^'
n-oviti. — Pa naj kdo reče, da Se ;ne gode več čudeži! Le kaj Pra' vij-o k temu Filipič, Jurca, T°l' kar in Co.?
Navdušeni “antifašist” J°rirl Lokar St. se je pretekli ted6’1 pritoževal v “E” nad tem, da de nes o pok. L. Adamiču vsi m0> če kot grob in to celo oni, ki sa ga nekdaj slavili in se drenjat okoli njega . . . Radi priznam0’ da je to res žalostno, žalostno z pokojnika, žalostno za napr® njake, nekdanje njegove velik6 častilce.	.
Starega Johna pa hudo skr ^ tudi to, kaj misli AD o McCa1^ thyu, “ki ga je vedno rada P0^ hvalila.” — Te skrbi se Mr- ^ kar prav lahko znebite! Nar° te AD in jo lepo berite vsak da;
nJ3
pa boste poleg njenega none o viskonsinškem senatorju zVe deli še marsikaj drugega, Vam utegne koristiti. Če bos ^ AD redno prebirali, Vas bo m da celo pamet srečala — . Vam vsi prijatelji iz srca žel J
Joe
posebno pa Vaš
x1 r
Dr, Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
II. Doba državnega absolutizma in centralizacije
Od Ferdinanda II. do Leopolda II. (IGIS-1792)
7. Šolstvo pred Marijo Terezijo. Ustanovitev ljudske šole
Zanimiv je Kumerdejev načrt, k|er odločno poudarja potrebo, da se osnuje Ijudskošol-ski pouk na podlagi materinščine, ako naj šola v slovenskih deželah prinaša kaj sadov. To je bila prva izjava proti tedanjemu vladnemu sistemu, 'ki je hotel povsod snovati Ije nemške šole.
Tudi je Kumerdej izvren glo-de na domač jezk v skladu s hrvaščino, dalmatinščino in drugimi sorodnimi jeziki”, naj priredi abecednik in da posloveniti dobre kuj igle, oziroma pospešuje rzdavanje dobrih izvirnih slovenskih knjig. Kaj je Kumerdej s tem nameraval, o tem nas pouči njegova tiskana okrožnica, s katero je vabil 1. 1793.. na naročbo svojia slovanske slovnice, ki pa ni zagledala belega dne. Hotel je na podlagi skupnih slovniških svoj-stev iz raznih slovanskih na-rečij ustvariti jezik, ki bi omogočil občevanje med neposred--hmi sosedi, pa tudi med južnim, in severnimi Slovani.
Kumerdejev predlog je bil tako dobro utemeljien, da ga vlada ni mogla prezreti, ampak ga je izročila deželnemu; glavarstvu kranjskemu, okrožnim glavarjem, opatu stisk emu, hostanj eviškemu, prelatu bistriškemu in arhidiakonu novomeškemu v presojo z nalogom, naj stavjo vsi presojevalci tudi samostalne nasvete, kako povzdigniti šolstvo na Kranjskem. Izjave teh mož so bile ^aj različne. Misel o jugoslovanskem občevalnem jeziku se jim j|e zdela neizvedljiva. Nekateri okrožni glavarji so poudarjali potrebo nemščine.
Novomeški arhidiakon in dekan Jebačin je predložil dolgo-Vtezno izjavo, v kateri si je deloma sam nasprotoval in slednjič svetoval, naj se ne uvede obvezni pouk za vse otroke, atnpak učitelji in organisti naj izberejo po 6 do 12 nadarjenih dečkov, po 9 do 15 let starih, i2 različnih vasi in pospbno iz lakih hiš, kjer imajo obilo o-trok, in te naj poučevajo. 'J Večjih župnijah naj ob nedejah in praznikih poučuje 'kapelam ■^ko bi se na ta način izšolalo v Vsaki župniji le 6 dečkov na le-bi na Dolenjskem čez 10 liet e 3600 oseb bi potem pouče vale zopet druge. — Na podlagi Vseh podanih izjav svetnih in duhovskih oblastnikov je potem deželno glavarstvo kranjsko od-g°vorilo dunajski vladi, da so nasveti Blaža Kumerdeja veči-'n°ma neizvedljivi.
Hkrati je priznalo vsaj za ko-Hstiio, če bi kmet znal citati in kisati. Največ, kar se da doseči, 1°, da se nastavljajo kot cier-°vniki čitnja in pisanja vešči f102]^, ki se naj zavežejo, da _ °do učili mladino pod nad-^0l’stvom gosposke in duhov vClhe. Kapelani naj prevzame]oi ski pouk po zimi, kakor tudi nedeljah in praznikih. Naj ^Hjivejšim Solarjem naj se 'a kako darilo, naj pridne j Šim, Titeljem nagrada ha Dnnaju s skromnimi pred-kranjskega deželnega gla-^arstva niso bili	zadovoljni.
Vorna kancelija	je marveč
^. redila z odlokom dne 12. ju-1773. naj se v Ljubljani se-^ vi šolska komisija in osnuje v ^alka. Za to napravo se do-Prvo leto 1000 do 1500 cj ' državne podpore, Kumer-J se imenuje za ravnatelja
to,
Ži
1954 MAJ 1954


10
m
iliii
Si liži Bii?
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV

“zaradi razboritosti in vneme, ki jo je pokazal v tej pnevažni stvari”, najprej pa naj obiskuje dunajsko normalko, da bo uredba teh šol enotna. —
Šolske komisije, ki so imele, odslej skrbeti za napredek šolstva, so- se osnovale po avstrijskih deželah 1. 1775. V Ljubljani je bil na 'čelu komisije grof Franc Sal. Gallenberg; prisedniki so bili: baron Nikolaj Rudolf Raab, Jožef Gabrijel pl. Buset, duhovnika Čoki in Pogačnik, in slednjič ravnatelj normalke, Kumerdej.
V j leseni 1. 1775. so otvorili normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare 6—13 let, se je začel pouk dne 2. novembra in sicer v vseh štirih razredih naenkrat. To pa jie imelo slabe posledice. Učna tvarina se ni prav razdelila, v višje razrede so sprejeli učence, ki še nižjih niso dovršili. Zlasti pa je zakrivil neuspeh nove šole nemški učni jezik, ki je bil večini neznan. Med 120 obiskovalci normalke je bilo 20 Nemcev in vendar se je ves pouk vršil v nemškem jeziku. Poleg tega so se pojavila še druga nasprotja. Med ljudstvom je bilo mnogo predsodkov o novi šoli, deželno glavarstvo ni kazalo pravega zanimanja za stvar. Tudi, knezoškof Herberstein se je baje izjavil, da “o normalkah ne želi nič več slišati”. Vse to je dalo povod, da je cesarica leta 1776. poslala na Kranjsko grofa Emanuela Torresa, go-riškega šolskega poročevalca,, da preišče neuspehe in nasve-tujie pomoč. Čez pol leta je Torres dovršil svoj posel in po-ločal da Dunaj, kar je v Ljubljani videl in slišal. Odkrito je grajal vse dosedanje delovanje svetne in duhovske oblasti, kakor tudi postopanje ravnatelja Kumerdeja. Nasvetoval je po-t|em nekatere izpremembe v o-snovi normalke in zlasti zahteval, naj se za učence, ki so nemščine nezmožni, ustanovi osnovni razred, kjer bi se na podlagi materinščine mogli pripravljati za sprejem v nemško normalko.
Poročila grofa Torresa so iz-podbodla dunajsko vlado k odločnim odredbam. Deželni glavar je bil grajan zaradi svoje vnemarnosti in naročeno mu je bilo, da mora vestno' nadzorovati delovanje ravnatelja in ■učiteljev na normalki. Posebno pismo je dobil tudi knezoškof, kjer mu je cesarica stavila pried oči, kaj store drugod škofje in duhovščina v korist šolstva, in izrazila prepričanje, da škof ne bode zabranjeval, kar je v blagor njegovi čredi, pač pa krepko podpiral.
Sicer bi ga zadela pravična nevolja cesarice, ki kaznuje vsako preziranje zakonov nre glede na osebo. Slednjič je bil imenovan za šolskega poročevalca na Kranjskem grof Ivan Nepomuk Edling, stotnik in o-skrbnik brižinskih škofov v Loki, 'ki je kazal veliko vnemo za šolstvo.
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
MAJ
14.—St. Vitus Junior Sodality
prireja “Spring Fever Whirl.” Igra Marvin Petrakova godba. 16.—Fara sv. Vida prireja v šolski dvorani pri Sv. Vidu filmsko predstavo “Devica iz Guadalupe.”1 Začetek pop. ob 2:30 in ob 8. uri zvečer.
23.—Sports Benefit Card Party ob osmih zvečer v dvorani sv. Vida.
23. — Mladinski zbor fare sv.
Lovrenca ima v cerkveni dvorano ob pol osmih zvečier koncert pod vodstvom g. ivana Zormana.
30.—Klub Ljubljana slavi svojo
25-letnico v AJC na Recher Ave.
23.—Liga slov. kat. Amerikan-
oev, igra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
JUNIJ
13. — Društva NAPREDEK št. 132 ABZ ima piknik na Zgončevi farmi na Eddy Rd.
20.—Oltarno društvo fare sv.
Vida slavi 40-letnico ustano-27.—Društvo Bled št. 20 SDZ
18.—Piknik Kluba društev AJC
z Rjecher Ave. na Kaliopovi farmi.
AVGUST
S,—Ohijski KSKJ dan v KSKJ parku sv. Jožefa.
OKTOBER
10. — Oktobra — Altarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi card party v šolski, dvorani.
17.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 25-letnico obstoja v AJC na Recher Ave.
NOVEMBER
7.—Razstava ročnih del šivalnega kluba Podružnice št. 10 SŽZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
7. — Glasbena matica bo pela
v SND na St. Clair Ave. opero “MIGNON.”
Sedemstoletnica rojstva Marka Pola
Pred sedemsto leti se je rodil v Benetkah slavni potnik srednjega veka Marko Polo. — Njegova rodbina se je preselila priredi izlet na A. Zurcev vrt iz Dalmacije v Benetke. Ob njena 14109 Summit St., Maple govem r0jsitvu ieta 1254 se je po-Heights.	dal njegov oče Nikolaj na dol-
JULIJ	go pot. Z bratom je prišel prav
1.—Društvo Zvon priredi izlet na kitajski dvor, kjer je takrat na M. Fabjančičevo farmo. vladal sin Džingiskana Kublaj. vitve v cerkveni dvorani. Po petnajstih letih sta se vrnila 14-15-16-17-18 —- Veliki poletni domov s Kublajevim pismom za karnival na solškem dvorišču papeža. V pismu je prosil, naj priredi fara sv. Vida.	papež pošlje na Kitajsko nekaj
KRALJEVSKI IZRAZ — Ko je kraljeva jahta “Britannia,” izplula iz Portsmouta proti Tobruku v Sev. Afriki, je fotograf posnel mladega princa in prestolonaslednika Charlesa v tehle različnih razpoloženjih. Princ in njegova sestra sta se odpeljala nasproti svojim staršem, ki se vračajo s potovanja okoli sveta.
misijonarjev, da bi dokazali resničnost krščanstva. Pošlje naj mu tudi nekaj olja, ki gori v cerkvi božjega groba v Jeruzalemu.
Tri leta kasneje, 1. 1271 so šli na pot oče Nikolaj, brat Matej in 18-letni Marko. Pot jih je vodila preko Male Azije, Armenije, današnje Perzije in dalje preko vse Mongolije na Kitajsko,; Potovali so tri leta. Kublaj jih je lepo sprejel in zadržal dolgo pri sebi. Na njegovem, dvoru so imeli višji položaj kakor vsak kitajski dostojanstvenik. Marko je v tem času prehodil vso Kitajsko, in bližnje dežele.
Po sedemnajstletnem bivanju na Kitajskem, se je Marko Polo z očetom in stricem vračal v Evropo. Izrabil je priliko, da je spremljal Kublajevo hčerko v Perzijo. ’ V Benetke so prišli 24 let pa svojem odhodu leta 1295. Vse bi bilo izginilo v pozabo, če ne bi bil Marko Polo v vojni zajet in zaprt v Genovi leta 1298. V ječi je pripovedoval svoje dogodivščine nekemu Rustichelu iz Piše, ki je vse zapisal. In prav ta knjiga je naredila Marka Pola slavnega. V Sevilji v Španiji hranijo en izvod Markove knjige, ki jo je imel Krištof Kolumb in je vanjo zapisoval na rob svoje pripombe.
JOŽE GRDINA:
PO VZHODU IN ZAPADU
Nova zadrega. Pri aremiškem konzulu. Na Oljsko goro. V cerkvi Očenaša. Slovenski očenaš. V spomin slovenskifn romarjem.
(Nadaljevanje)
O, kako iz srca siem bil hvaležen dobremu predstavniku Združenih držav za tako naklonjenost. HVse' bo v redu,” je dejal pri odhodu, ko sem se zahvalil ter vesel zapuščal urad. Tako mie je prej skrbelo, že radi Izraela, ko so na izraelskem poslaništvu rekli, da bi se peljal z zrakoplovom na Ciper, tam dobil dovoljenje za Izraiel, potem pa od tam nazaj. Vše to bi stalo precej dienarja in časa. No in zdaj pa še dovoljenje za v Egipt! Ka'ko Bog za vse poskrbi.
Vesel se napotim domov. Prišel sem ravno h kosilu. Brž me vpraša g. Sounen: “No, kaj ste opravili na konzulatu?”
“Izborno! Hvala Vam, za Vaš nasvet. Imjeniten je bil.”
Ko sem mu potem pravil ves potek tega obiska, se je dobrodušno smehljal ter dejal: “Prav. Me zelo veseli, da ste tako dobro opravili. Vedel sem, da je najboljše za vas, da se obrnete na ameriški konzulat; on vam bo’ vedel prav svetovati; zato vse-
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke.
Trgovine v najem Na 1383-85 E. 53 St. Se lahko takoj vselite. Vpraša se na 5371 Stanard Ave. zdolej, zadaj.
-(95)
EDEN OD ZADNJIH — Sivolasi Dominik Brugnolotti popravlja eno izmed redkih “lajn” v svoji delavnici v Brooklynu, N. Y. Dominik popravlja orglice, lajne in podobne glasbene inštrumente že nad 60 let. Danes v se te stvari izginjajo iz rabe in stari mož je eden izmed redkih mojstrov v svoji stroki.
lej, kadar imate na potu kake težkoče, pojdite h konzulu, pa bo vste prav.” Joj kako velikega pomena je večkrat dober nasvet, večkrat boljši ko denar.
Po obedu grem na Oljsko goro. Bil je Veliki torek, 31. marca, ko sem stopal na slavno goro, katere ime se često omenja v evangeliju. Po tej gori je Gospod večkrat hodil, ko je šel. iz Jeruzalema v Betanijo in potem od tam nazaj; zlasti je hodil preko te gore prve dni Velikega tedna. Tako na Cvetno nedeljo, potem v ponedeljek, kjer je v templju učil, tako tudi še v torek, ko je potem še govoril množicam v templju, katerega je ta dan Gospod zapustil ter šel na Oljsko goro, kjer je ob itej priliki napovedal, kakšna usoda bo zadela Jeruzalem in kakšen bo konec sveta. Prav radi teg*a sem si jaz izbral za tosto popoldne Oljsko goro.
Ko pridem do kraja, kjer je Gospod jokal nad Jeruzalemom, grem nekoliko više ter pridjam do cerkve Oče naša. Tu je, kakor trdijo, Gospod učil svoje učence moliti Očenaš. Francoska karmeličanka mi u-služno odpre vrata v svetišče, kjer so v steni vzidane plošče očenašev v raznih jezikih, med njimi tudi naš slovenski Očenaš. Dočim so nekatere plošče očenašev vzidane v steno po hodnikih, je naš v cerkvi in sicer na levi od glavnega vhoda.
Ta slovenski Očenaš so pripeljali s seboj slovenski romarji, ki so septembra 1910 obiskali Sveto deželo. Tega romanja, ki ga je osebno vodil tedanji ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič, se je udeležilo 540 romarjev in ro-maric, med temi več duhovnikov. To romanje je bilo prvo in dosedaj edino romanje Slovencev v Sveto deželo.
Tem številnim romarjem v počast, zlasti pa njihovemu voditelju, zdaj pokojnemu nadškofu Jegliču, ki so skrbeli, da je prišel na Oljsko godo slovenski Očenaš, priobčam ono Vabilo Slovencem, katerega je prinesel Bogoljub in se glasi:
“V sveto deželo! Verni Slovenci! Stopamo pred vas z veselim oznanilom: V sveto deželo poj demo! — Pred dvema letoma smo bili v Lurdu. Pod božjim in Marijinim varstvom se je naše romanje izvršilo srečno; romarji so bili polni zadovoljnosti in hvaležnosti, da jim je bilo dano videti blaženi kraj Marijinega prikazanja.
Je pa še neki drug kraj na zemlji, kamor nas vleče srce, kjer doslej Slovenci še nismo bili. To je dežela, katero že pridevek “sveta” dežela odlikuje od drugih; dežela, katero je večna Beseda, ko je meso postala in med nami prebivala, počastila z svojim 331etnim bivanjem; dežela, v kateri se je zgodilo največ j e delo človeške zgodovine in naj lepše delo usmiljenja božjega: odrešenje človeškega rodu; katero je Bog sam namakal s svojo krvjo. Dežela, o kateri smo še kot otroci slišali toliko pripovedovati v svetopisemskih v zgodbah; dežela katero ima-moL vedno pred očmi v nedeljskih evangeljih; dežela, za katero so stotisoči kristijanov srednjega veka v 'križarskih vojskah lili kri in darovali življenje.
Kdo izmed nas si ni že želel biti tam in gledati svete kraje,, ki so tolikokrat v našem duhu?
Verni Slovenci! Zdaj je priložnost. Posamezniku je težko iti. V družbi domačih ljudi je to lahko. Zato napravljamo v tem letu: I. skupno slovensko romanje v sveto deželo.
Romanje bo trajalo od 2. do 21. septembra. Z ozirom na prostor na ladji se sprejme: 44 oseb v L, 142 v II., 30 v III. razred. Skupaj 536.
Troški romanja so: I. razred. 450 K, II. 400 K, HI. 280 K. Za
tako dolgo potovanje jako nizJka cena. S tem je plačano vse: vožnja, hrana, prenočišče in drugo. Sprejemajo se samo zdrave osebe obojega spola. Čas za priglašanje je od 1. aprila do 15. julija. Kdor se priglasi, bo takoj dobil natančnejše pojasnilo o pogojih in razmerah romanja. Vsa pisma v tej zadevi naj se naslavljajo na: Odbor za jeruzalemsko romanje v Ljubljani.
Verni Slovenci! Lepa prilika se vam nudi. Čas je ugoden, cene nizke, pot sama vabljiva. Stali bomo na mestu, kjer je Devica povila božje Dete in ga položila v jaslice, in na mestu, kjer je stal križ, drevo življenja? za človeški rod —■ naj svetejši mesti za kristjana. Komur razmere pripuščajo, se pridruži svetemu potovanju!
V Ljubljani 15. januarja 1910. Dr. Anton Bonaventura Jeglič, knez in škof ljubljanski, vodja romanja,
Janez Ev. Kalan, urednik Bogoljuba in Zlate dobe, tajnik in blagajnik,
P. Placid Fabiani, provincijal frančiškanov, duhovni oče.
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Naprodaj
na Goller Ave., blizu East 200. ceste, 4 in pol sobni bungalow, star samo 8 mesecev, plinska kurjava, bakrena napeljava cevi, na 2. nadstropju prostor za razširitev. — SE LAHKO TAKOJ VSELITE.
Za podrobnosti vprašajte:
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.	KE-1-5030
(95)
Stanovanje se išče
Zakonca z eno hčedko, ki pa je v šoli izven miesta, iščeta snažno stanovanje v okolici St. Clair Ave. od 60. do 75. St. Oba sta zaposlena in ves dan odsotna. Ako ni stanovanje takoj pripravljeno, se lahko počaka nekaj tednov. Pokličite po 6. uri zvečer: LI-1-5245.	(x)
V najem
Odda se 3 čiste, opremljene sobe in kopalnica zakonskemu paru ali dvema zaposlenima dekletoma. Kličite UT-1-1336.
—(92;
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 1 družino, 5 sob, za $6100 v fari sv. Pavla v Euclidu.
John H. Deegan
UL 1-0924
Stanovanje se odda
Pet sobno neopremljeno stanovanje se odda odraslim ljudem. Plinsko gretje, kopalnica, vroča voda. Na 1114 E. 77 St. (spodaj). Za ogled in dogovor pokličite: RE 2-7762.	(91)
Iščejo stanovanje
Družina s 3 otroci bi rada dobila 5 do 6 sob v St. Clair ski o-kolici. Kličite EN 1-9741 ali se zglasite pri Mustar’s Cafe, 5379 St. Clair Ave.	—(93)
Hiša naprodaj
Na 5915 Dibble Ave., 12 sob, spremenjene v 2 stanovanji, krasno znotraj, velika predelana kuhinja, nov “Vynil plastic” pod v 4 sobah, velika shramba za obleko, velik lot 40x156, dvojna garaža. Kličite EN 1-8310 po 6. uri.	(91)
Naprodaj
Zidano poslopje s stanovauji za 4 družine v okolici Superior in E. 55 blizu sv. Vida. 4 sobe vsako stanovanje, plinska gor-kota. Dobro zidano.
Broker
MU 1-6500
(may 10,12,14)
Iščejo stanovanje
Zakonski par z 11-letno hčerko, iščeta 4 sobe z kopalnice, med E. 62 in E. 65 St. Bi sami popravljali. Kličite EN 1-8028.
(92);
Svet podli trga se za naš zaklad, za našo milost, da, za prostor naš,
in če v ljubezni koga dvigneš k sebi,
ne bo mu zate, hotel bo kraljestvo.
tako je bilo ž njim! — A zda] povem naj:
z njim nesli so k pokoju tudi— tebe.
Človek spozna, pa bodi kdor si bodi,
svoj zadnji dan in svojo zadnjo srečo.
Ob istem času piše Schelling: “Mislim, da Napoleonov konec še ni zelo blizu. Če kaj vem, mu bo prizaneseno; živel bo, ko bodo odpadli od njega vsi njegovi pajdaši, da bo izpraznil čašo ponižanja do zadnje kaplje.” In ko takoj nato Bavarci naposlied, le odpadajo od njega, piše Hegel: “S strahovito navdušenim vpitjem je nurnberška drhal
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JGS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. §3 St
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. AH sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop.
Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
V blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Terezije Rozman
ki je za vedno zatisnila svoje blage oči in zaspala v Gospodu dne 9, maja 1948
Minilo že je šest dolgih let, kar zapustila si ta revni svet. Vsaki dan se Te spominjamo:
Daj ljubi Bog, da se po smrti vidimo.
Žalujoči ostali:
LOUIS ROZMAN, soprog SIN in HČERE
Cleveland, Ohio, 10. maja 1954.
sprejela Avstrijce . . Meščanskega mišljenja in ravnanja si ni mogoče misliti podlejšega.”
Trije visoki nemški duhovi o dnevu bitke narodov.
To še dolgo ni njegov zadnji dan! Med bitkami in zmagami se cesar pomika nazaj. V Erfurtu se poslovi od njega Murat, češ da mora v svoje kraljestvo. Njegov gospod ga odpusti in mu pravi: “Do maja bom imeu četrt milijona ljudi ob Renu!” Taka je njegova fantazija, njegovi računi poznajo samo stotisoče. V Mainzu,1 napade njegove čete tifus, o-stanke naglo umakne preko Rena. Njegov delovni dan traja na tem pohodu od treh ali štirih zjutraj do enajste ure zvečer.
V glavnem stanu zaveznikov, ki se počasi pomika za četami, mrgoli petoliznih knezov. Vse je takoj pozabljeno in odpuščeno. En sam človek jih pogodi s pravo besedo: “Kaj pravite o vedenju teh siromakov! . . . Bolje ravnajo z njimi nego so zaslužili! . . Vsi ti knezi so slabiči, ki žive po tuji milosti mnogo bolj častno življenje, nego ga zaslužijo s svojim klavrnim vedenjem • • Da so ohranili svoje vladarstvo, ki ni nič drugega nego napuh, užit-kaželj nost, gospodovalnost, niso žrtvovali drugega nego kri svojih podložnikov.”
To je spomenica gospoda von Steina njegovim stanovskim tovarišem, nemškim knezom.
XII
Laetitia sedi pri kaminu, v rokah drži sinovo pismo iz Mainza, v katerem ji pod posebnimi pogoji dovoljuje posredovanje med njim in Louisom. Ali njene duše ne razburjajo ti pogoji, marveč neki stranski stavek, v katerega je cesar strnil ves preokret svoje usode: “V tem položaju, ko se dviga zoper mene vsa Evropa in ko je moje srce obremenjeno s tolikimi skrbmi.” Nikoli ga ni svarila, tega ji ni. dopustil ne njen ne njegov ponos, ali svoje -slutnje je često zaupala svojim prijateljem: “Pourvou que cela do-ure!” Nikoli je ni vznemirjala lastna nevarnost, vedno samo-nesreča njene rodbine: kdo jim bo pomagal, če se vse zruši? Na koga, se vprašuje dalje, se cesar še lahko opre??
Zdaj se je naposled vrnil in mati mora doživeti, da se izdajstvo prične prav med njenimi otroci. Murat, ki ga vodi um-nejša Carolina, sklene z Anglijo premirje in z Avstrijo zavezništvo. Eliza ima pri sebi za svetovalca Moucheja, ki se ogiblje Parizu do cesarjevega padca. “Edino sredstvo, ki bi nas vse nešilo, je cesarjeva smrt,”' pravi Fouche cesarjevi sestri. Ta pa ob istem času vprašuje jsvojo mater, kakšni plesi se pripravljajo v Parizu to zimo. Louis odieče cesarju pokorščino in pride brez dovoljenja v Pariz, ker mu v Avstriji ni več obstanka. Cesar ga hočie pregnati 40 milj daleč, on pa mu odgovori s protestom. Mati posreduje, hladno srečanje brata le še bolj odtuji. Jerome je prepustil deželo in svoje ljudi usodi in je nepoznan pobegnil iz Kassla. Joseph, s katerim se skuša cesar vedno znova sporazumeti, se brani prevzeti obrambo Pariza. Lucien ostane sprt na tujem.
To je galerija bratov in sester, na katere skuša ge deseti lit opreti svojo dinastijo. Kakšna čuvstva preživlja ta mati,
ki zmeraj najbolj čuti s tistim otrokom, ki trpi najbolj!
Ves Morfontaine pa je najboljše volje: :pri Josephu, španskem kralju brez dežele, živi Jeromova soproga, kraljica v e-nakiem položaju, katere oče je prešel k zaveznikom, pregnani španski veliki inkvizitor bere v gradu mašo, vrhutega živita na gradu dva indijska patriarha, nemški, španski, italijanski dvorjani brez dvora — sijajna družba, ki čaka na konec predstave, katere igralci se bodo takoj pojavili v salonu. Samo gospa Bernadottova, Josephova svakinja in cesarjeva pred dvajsetimi leti ostavljena nevesta, pričakuje od krize marsičesa: znano ji je, da stoji njen soprog' kot zavezniški poveljnik že obi Renu in žena že sanjari, da ji bo soprog kmalu v Notre-Dame položil Josephinino krono na glavo, ki jo še zmeraj kr ase kostanjevi in ljubko nakodrani lasje.
Na tem gradu se plete zoper vrnivšega se cesarja več niti, nego sluti grajski gospod sam; kajti Joseph ni intrigant, samo komoden je in nidemuren. Zdaj, ko je prekasno, se cesar zave in reče zaupniku Roederrju:
“To je bila ena izmed mojih napak, mislil sem, da potrebujem svoje brate za dinastijo, ah ta je varna brez njih. Ustvarila jc je sredi neurja sama narava, stvari. Zadostuje cesarica . . . To leto je bilo vse mirno. Le če živi Joseph blizu Pariza, ni nikoli miru . . . Smatra se za prvorojenega. Ali ste že čuli kaj bolj prismojenega? Da, če bi šlo za očetov vinograd! . . . Navezan je na ženske, na hiše, na pohištvo in se najrajši igra z damami slepe miši. Jaz pa nisem navezan na nič, hiše mi ne pomenijo nič, ženske nič, sin nekoliko.”
Tako silno se v teh nevarnih tednih stopnjuje njegova mo-nomanija. Jašhti: vse drugo je bilo z dvorom vred vendarle samo igra: nobena stvar, razen strasti njegove duše, mu ne pomeni nič, samo sin nekoliko.
Zdaj naglo vrne španski prestol kralju Ferdinandu, več, kralja izpusti na svobodo, ali prej naj španski stanovi potrdijo pogodbo. To mu svetuje Talleyrand, ki je zopet pozvan v Tuilerije, kajti s tem zavlačevanjem skuša izdajalec vezati francosko južno armado in osla-
biti svojo domovino v prid zaveznikom, za katere dela. Joseph ugovarja.
“Položaj i mi nie dovoljuje, mu piše cesar, misliti na kako tuje vladarstvo; srečen bom, če bom pri sklepanju miru ohranil staro Francijo. Vse okrog mene se hoče porušiti. Moje armade so uničene, izgube bo težko nadomestiti, Nizozemska je izgubljena, Italija negotova . . . Belgija in Renska provinca sta nezadovoljni, španska meja v (sovražnih rokah. Kako naj v tej krizi mislim na tuje prestole!” In ko mu policijski prefekt svetuje, naj pusti med bližajočo se vojno v Parizu močne oddelke narodnih grad, mu cesar odvrne: “Kdo mi jamči, da so mi udane? Ali naj pustim tako moč za hrbtom?”
To je obupno — drugače ni mogoče označiti teh misli: rodbina, zavezniki, lastna prestolnica, vse se mu zdi nezanesljivo. Tako popolnoma se je preokre-nilo vesoljno razpoloženje poi bitki pri Lipskem. Generalni poštni nadzornik grof Lavalet-te, ki je eden izmed najpošte-nejših mož v Parizu in ki ga cesar sedaj često sprejema v svo-
ji spalnici, ga pogosto najde potrtega pred kaminom z rokami proti ognju. Ta neustrašeni mož mu svetuje, naj sklene mir in ga svari pred omahljivostjo Francozov; ali ko mu nekoč o-meni Bourbone, ki bi utegnili priti za njim na vlado, se cesar okrene od ognja in se molče vrže v posteljo. Grof stopi čez nekaj trenutkov k njemu in vidi, da spi.
Te zdrave reakcije so znamenja obnovljene odločnosti. Napoleon je tik pred padcem in že sluti katastrofo, — ali ko mu, nekdo omeni Bourbone, ki jih nasleduje in bodo zopet nasle-dovali njega, omlahnejo njegovi živci; to je zanj najdolgo-časnejši predmet: zato zaspi.
Ko se okrepčan prebudi, se zopet zave nevarnosti, ki izhaja iz simpatij severnih provinc za Bourbone, premišlja o padanju rente, ki se je pogreznila, na 50, o Francoski banki, katere delnice štejejo samo še polovico vrednosti, vidi, da mora vendarle organizirati narodne garde, ki jih pa ne more več zbrati — zato z veseljem pograbi zavezniško ponudbo, ki mu ''jo stavijo iz Frankfurta. Zavez-
SAMOSTAN SE DVIGA IZ RUŠEVIN — Deset let potem, ko so ga zavezniški bombniki spremenili v kup ruševin, se je začel slavni benediktinski samostan Monte Casino dvigati iz razvalin. Spodnja slika nam kaže samostan danes, zgornja pred 10 leti.
niki so tako needini, da ne morejo biti bolj: Metterncih je kot državnik zoper pohod v Pariz, car je romantik in hoče maščevati Moskvo in razstreliti Tu-ilerije. Nazadnje zmaga Avstrija: Franciji se ponudijo naravne meje, Ren, Alpe, Pireneji. Cesar čuti, da je rešen. Voljan je naglo sprejeti frankfurtsko ponudbo, Maret ima brzojavko; že sestavljeno.
Nenadoma pa spremeni svoj sklep. Zakaj? Morebiti ga je razdražil odpor, na katerega je
naletel v zbornicah. Tu si upa* jo poslanci naposled z besedo na dan: pripravljeni smo na novo oboroževanje, samo če hoče vlada braniti deželo; cesar naj jamči za izvajanje vseh zakonov, ki ščitijo svobodo. Vsa zbornica vzkipi in ploska govorniku, prvič po petnajstih letih se je drznila kritično dvigniti zoper Napoleona. V svojem sovraštvu do vseh zbornic cesar pobesni, prepove ponatis govora, zapre zbornico, sprejme nekaj deputatov in jih nahruli:
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NIKDAR POŽARNEGA
OČETA
Michael Jalovec
ki je za vedno zatisnil svoje blage oči 10. maja 1953
Hladna zemlja zdaj Vas krije, v grobu na Kalvariji, nam pa je težko pri srcu, ker Vas več med nami ni.
Sladko spite, dragi oče, v kraju večnega miru, pa na nas ne pozabite, v kraju tam: nad zvezdami.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ni bolesti, kjer vse se srečno veseli.
Vaši žalujoči otroci:
MICHAEL, ML., sin
MATILDA NOSSE MARY MATKO, ROSE NOSSE, in HELEN PIRTZ, hčere
Cleveland, Ohio, 10. maja 1954.
NAROČI! — BERI — ŠIRI!
zanimivi . . . poučni . . . bogati SLOVENSKI MESEČNIK
KATOLIŠKI MISIJONI 1954
12 številk po 44 strani in 8 strani priloge: “MLADI MISIJONAR”
—Skupno 624 strani—
Za U. S. A. in KANADO samo dva dolarja.
“MISIJONSKI ZBORNIK 1954” samo po želji — za en dolar več.
Naročite! Obnovite v Marijinem letu naročnino!
Pišite še danes na naslov:
REV. CHAS. WOLBANG, C. M.

N0VICE-Z¥segasve,a
|lg.Qy| C £. Ji jih potrebujete N0VICE--UJihdoMsYeže
NOVICE-P0P0*n®ma nepristranske NOVICE — k°^or mogoče originalne
500 East Chelten Avenue
Philadelphia 44 Pa-
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa figuralna dela za cerkveno opre mo, kakor tudi načrte za slikana okna in pa' ramente. — Izvršuje tudi portrete v vsak0' vrstruem materialu, kakor vžgani glini, leSl1 bakru ali marmorju.
6630 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Oh!*
N 0 VIC E -ki so zanin,ive
vam vsak dan prinafe v hiio AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
511? SL Clair A venae	H Enderson 1-06 J®
K