Ameriška Domovina . .-V'?-:«-'. . * ' S AM€R!CAM IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O , WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 26, 1952 LETO UH — VOL. un VSE JE BOŽJI DAR Primerne misli k Zahvalnem, dnevu Vse moči duše in telesa, vse, zato žaloval, nevoljen bil ali bc- kar imamo, zunaj ali znotraj, naravnega ali nadnaravnega, vse je božji dar in nas spominja na Boga, da je dobrotljiv in usmiljen in dober, ki smo od njega vse prejeli. ičietudi je ta več prejel, oni manj, je vendar vse božje, in brez Boga niti najmanjše reči ni mogoče imeti. Kdor je več prejel, se ne more ponašati s svojim zaslužen-jem; ne se povzdigniti nad druge in zaničevati manjših, zakaj tisti je večji in boljši, kateri sebi manj pripisuje in se ponižne-je in pobožneje zahvaljuje. Kdor je manj prejel, ni da bi gatejšemu zavidal; gleda naj namreč na Boga in naj nad vse hvali njegovo dobroto, ki tako obilno, tako zastonj in tako milostno deli svoje darove in nič ne gleda na osebe. Če torej kdo gleda na svoje u-boštvo in svojo nizkost, naj ne bo žalosten in potrt, marveč naj ga navdaja tolažba in veselje, zakaj Bog si je izbral uboge in ponižne in zaničevne od tega sveta, da bi bili kakor domači v božji hiši ,kakor naj bližji bratje Jezusu Kristusu, rojenemu v hlevcu. (Odlomki iz 'premišljevanj Tomaža Kempčana). KANIBALI ŽRO DRUG DRUGEGA Vampirjem, ki so se na-sesali tuje krvi, bodo sedaj puščali njihovo lastno kri. DUNAJ. — Gen. Karel Švab, bivši šef komunistične tajne policije, ki je tudi eden izmed 14 obtoženih vrhov komunistične partije, je izjavil pred “ljudskim sodiščem” v Pragi, da je “ščitil judovske buržujsko-nacionalisti-čne” zarotnike, ki so hoteli strmoglaviti češko komunistično vlado. Praški radio poroča, da je general Švab dejal, da je izkoriščal svojo' visoko vladno pozicijo v zaščito aktivnosti bivšega gen. sekretarja komun, partije Rudolfa Slanskega in njegovih soobtožencev. Na čelu liste obtožencev stojita Rudolf Slansky in bivši zunanji minister Vladimir Clementis. Za Švabom je prišel pred sodnike Oswald Zavodsky, šef v ministrstvu za javno varnost, ki je potrdil Švabove izjave. “Rude Pravo”, komunistični dnevnik, ki izhaja v Pragi in čigar zadnja izdaja je pravkar prispela na Dunaj, poroga, da je Artur London, bivši pomočnik zunanjega ministra, povedal pred sodiščem, da je Fieldovo zaroto v Pragi pokrival in ščitil načelnik tajne policije Švab, in to po navodilih in ukazih Slanskega in Bredrich Geminderja, ki je bil eden izmed Slanskyje-vih pomočnikov. Osem ubitih v prometni nesreči ST. HYACINTHE, Que. — V nedeljo- ponoči je blo tukaj osem oseb ubitih, štri pa ranjene, ko so kolidirali dva truka in en o-sebni avtomobil. Ubiti so bili trje moški, tri ženske in dva otroka. Banditje obsojeni v dosmrtno ječo MANILA. — Notorični bandit Hadži Kamlin in 18 njegovih tovarišev je bilo obsojenih v dosmrtni zapor zaradi revolte in cele vrste umorov. 82-letni mož zgorel CAMDEN, N. J. Wesley R. Wright, star 82 let, je zgorel v svojem stanovanju, kjer je povzročil ogenj s tlečo cigareto. Vremenski m m m prerok pravi: Danes oblačno, od časa do časa dež in hladno. Ponoči naletavanje snega in mnogo bolj mrzlo. Samo dva delavca od vsakih sto sla zdaj brezposelna Višek proizvodnje in zaposlitve bo dosežen šele v šestih ali osmih mesecih. WASHINGTON. — Danes je v Ameriki brezposelnih samo — 1,300,000 ljudi, kar pomeni, da sta samo po dva delavca izmed vsakih 100 brez dela. Pri tem pa je treba imeti pred očmi, da bo višek obrambnega produkcijskega programa dosežen šele čez šest ali osem mesecev, kar pomeni, da bodo nadaljni stotisoči delavcev dobili delo in zaposlitev. Pregledi industrijskega in na splošno vsega položaja v deželi niso ugotovili nobenih znakov, da bi se proizvodnja znižala. — Kakor stvari sedaj stoje, bo. ostala proizvodnja, ko enkrat doseže svoj vrhunec, na tem vrhuncu leto dni ali morda celo 18 mesecev. Toliko je namreč samo vojaswih kontraktov, morajo biti dodelani. Važni dnevi svetovne zgodovine Purani za Zahvalni dan CLEVELAND, — Jutri bo na mizah v Clevelandu več puranov kot običajno. Purani so se namreč pocenili. Povprečna čle-velandska rodbina bo izdala letos $10.72 za kosilo, dočim je izdala pred letom dni $11.32. Letos je na razpolago dovolj perutnine vseh vrst in cene so za večinoma vso perutnino nižje od lanskih. Najbolj je bila znižana cena malih p.vranov, ki se prodajajo od 65 dt 69 centov za funt. Poroka Braziljca in indijanske princese RIO DE JANEIRO. — Po posebni naredbi vlade se bosta smela poročiti neki vladni upo-slenec in neka indijanska princesa, ki jo je našel in spoznal globoko v braziljskem pragozdu Matto Gros-so. Bodoči Ženih, Ayres Camara Cunha, je spoznal indijansko princeso Diacui — Gozdno cvetlico, ko se je nahajal z vladno ekspedicijo v džunglah Grosso. Med Jugoslavijo Grčijo in Turčijo ni Je resnega sodelovanja Gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Grčijo so še vedno zelo skromni. PARIZ. — Tukajšnji časopis Le Monde prinaša poročilo svojega dopisnika v Atenah, ki po roča: V političnem oziru Grška in Jugoslavija ne zahtevata nič druga od druge. Med njima torej ni trenj. Meša Pijade je tukaj podčrtaval, da mora biti “vsak svoje sreče kovač” in da torej ni važno, kak političen režim ima vsaka izmed dveh držav, ki delata vzajemno. Ce se bodo po tem ravnali, bodo pogostejše zveze z Jugoslovani Grke prepričale, da se nimajo kaj bati od svojih sosedov, ki jih sedaj imenujejo le “ljudi, ki imajo nož med zobmi.” Jugoslovani pa bodo ugotovili in priznali, da Grčija ni monarhofašistična država. Take priprave razpoloženja bodo omogočile, da se bodo mogla vprašanja mirneje razprav- t- . Ijati. Doslej so še vsa nerešena.; ^QYI Dr6(lS6(lnik AFl. Gospodarski odnosi so zelo j ” skromni. Predvidevali so izmenjavo blaga v vrednosti 2,500,000 pa so Jugoslovani izkoristili komaj 10 odstotkov te vsote, a Grki komaj 5. V vojaškem oziru je vse možno ali do sedaj ni še nič sigurnega. Vojaško sodelovanje teh dveh držav je tako potrebno, da ni treba nič naglašati tega de-stva. Šele ko bodo Amerikanci precizirali svojo udeležbo, bo mogoče razmotrivati o vojni organizaciji južnega Balkana. NAMERAVANA IZDAJA TAJNOSTI AMER. JET LETAL Ameriški vojak italijanskega porekla je hotel izročiti komunistom informacije o jet letalih, ki imajo zaznamovati v zračnih bitkah v Koreji po osem zmag nad vsako zmago sojetskih MIG letal TOKIO. — štabni saržent Giuseppe Cascio, veteran devetletne službe v ameriški letalski sili, je bil obtožen, da je hotel prodati sovražniku tajne informacije o ameriških jet letalih v Koreji. Naznanilo zračne sile ne omenja, kdo je ta sovražnik, toda jasno je, da so to komunisti. Nek častnik zračne sile je izjavil, da so bile tajne informacije vsebovane v filmih F-86 bojnega jet letala, ki ima zaznamovati v zračnih bitkah v Koreji povprečno po osem zmag proti vsaki zmagi sovjetskega MIG letala. Cascio, ki je star 34 let, je bil tehnik v fotografskem laboratoriju ter je po potrebi fungiral tudi kot letalski fotograf. Poveljstvo zračne sile pravi, da je Cascio prejel tajne informacije od sarženta John P. Jones iz Manchestra, Mass., ki je bil dodeljen glavnemu stanu letalske eskadrile v Tokiju. Jones in Cascia si aretirali 21. septembra. Zdravniška preiskava je pozneje dognala, da je Jones duševno bolan in je bil poslan nazaj v Združene države. Proti njemu ni nikake obtožbe. Obtožnica očita Casciu, da je dajal informcije gotovim ose- bam v upanju, da bodo prispele sovražniku v roke. Cascijeva 44 let stara žena, ki živi v Arizoni, je dejala: “Vsakdo, ki hoče podminirati narodno varnost, zasluži to, kar mu je prisojeno. Jaz nisem mogla nikoli shjati ž njim. Enkrat sva bila že sodnijsko razporočena, pa sem bila tako bedasta, da sem ga v drugič poročila”. Dejala je, da ni že od meseca junija nič slišla od njega. Kadar se ne brigate za opo-Matto i zorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. WASHINGTON. — George Meany, tajnik-blagajnik AFL, je bil včeraj izbran za predsednika Ameriške delavske federacije in za naslednika umrlemu predsedniku Williamu Greenu. Meany a je izvolil soglasno eksekutivni odbor AFL, ki šteje 14 članov. Meanyev naslednik kot tajnik in blagajnik organizacije pa bo Eisenhower bo šel prav na bojno črto v Koreji Novoizvoljeni predsednik se Hoče osebno razgovoriti z vojaštvom in se prepričati o dejanskem položaju. NEW YORK. — Na glavnem stanu generala Eisenhower j a sodijo, da utegne general prebiti Zahvalni dan že na fronti v Koreji. Ker je glede tega predvidenega potovanja določena stroga tajnost, ni nobenega tozadevnega uradnega poročila. Toda vendar je cela vrsta stvari, iz katerih bi se moglo šklepeti, da je Eisenhower pripravljen na pot. — Prvič: imenoval je že večino ljudi, ki bodo zavzeli najvažnejše položaje v njegovem kabinetu. Drugič: General Mark Clark, vrhovni poveljnik čet Združenih narodov na Daljnem vzhodu, je že prispel v Seoul, kjer bo osebno vodil in nadbzoroval priprave za Eisenhowerjev prihod. Tretjič: novoizvoljeni pred- sednik je odložil več sprejemov svojih prijateljev in sorodnikov na poznejši čas. General Bradley v Washing- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice i Četrta obletnica— V petek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ed-munda Matjašiča v spomin 4. obletnice njegove smrti. Dvajseta obletnica— V soboto ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno A-no Boldan v spomin 20. obletnice njene smrti. Urad zaprt— V četrtek, ko praznujemo Zahvalni dan, bo naš urad zaprt. Športno-zabavna prireditev— Dramsko društvo Lilija in pevski zbor Korotan priredita na Zahvalni dan zvečer v Slov. domu na Holmes Ave., športno-zabavni nastop. Po sporedu domača zabava s plesom. Začetek ob šestih zvečer. Obisk toplo priporočamo. Prva obletnica— V petek ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Franka Grajzar v spomin prve obletnice njegove smrti. Predavanje o amer. ustavi— Klub KROG prireja v soboto 29. nov. ob osmih zvečer v sobi št. 2 Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. svoj sestanek, na katerem bo predaval profesor ustavnega prava na Western Reserve University — (Law School) g. Oliver Schroe-der. Naslov predavanja je “Ustava Z. D. A.” KROG vabi vse svoje člane, a tudi druge izobražence. Soba št. 2 se nahaja v drugem nadstropju, pridite skozi glavni vhod. Bodite točni. William F. Schnitzler iz Chicaga, ki je bil tudi soglasno izvo-|tonu je izjavil, da bo šel general Ijen. j Eisenhower v Koreji prav na AFL bo naredila oziroma je fronto, kjer bo govoril z vojaki, že naredila novo ponudbo, da se letalci in drugim moštvom, ki se združi s CIO organizacijo. .nahaja tam. / Sodba angleškega delavskega voditelja o titoizmu LONDON. — Revija “The New Leader” je objavila članek angleškega socialista Arthur Madiscna o Jugoslaviji.. Pisec je veteran v socialističnih vrstah Velike Britanije in ima v britanski delavski stranki več odgovornih in častnih mest. Takole piše: Odkar je bil Tito izključen iz Kominforme, je njegov režim v Jugoslaviji imel precej občudovalcev v gotovih delih britanske delavske stranke. Naivno so predpostavlali, da Jugoslavija ki radi preloma z Moskvo živi v doli liberalizacije in da Tito ni Spet smrt v stari ledenici MORRISVILLE, Pa. — Tukaj sta se zadušila v električni ledenici, ko je bila njuna mati, ki je vdova, na delu v neki grocerijski Dne 26 nov 1607 je bil rojen 'prodajalni, dva otroka. John Harvard, angleški šolnik ! Zadušila sta se 7-letna Joanne in učenjak ter ustanovitelj slo-'Kugel in njen 3-letni bratec vite Harvard univerze. Umrl 14 iKennet, ko so se za njima zapr-sept. 1638. , lla vrata ledenice' ne od osrednje avtoritete in to kljub vsemu sklicevanju na decentralizacijo. Kolektivno pogajanje, kot ga poznamo v Veliki Britaniji in Ameriki, je v titoizmu nekaj neznanega. Stavke so nezakonite in vsak državljan, naj bo star ali mlad, “prostovoljno” služi državi vsak mesec, kakor ukaže Ljudska Fronta. Navidezno je vlada v ljudskih rokah potom Ljudske Fronte. — Toda Tito je sam priznal v svoji obširni korespondenci s Stalinom pred končnim prelomom, da sta Ljudska fronta in Jugo- nič drugega kot nekak levičar- siovanska komuri. partija eno in ski socialist. že v par dnevih bivanja v tej deželi vsak izkušen opazovalec ugotovi, da so- se mu vse te sanje razkadile ob trdi stvarnosti monolitične družbe, ki ima svoje gonilo v marksistično - komunistični stranki. V Jugoslaviji strokovne zveze niso niti svobodne, niti neodvis- isto in sta nedeljivi. Noben britanski ali ameriški delavec naj ne verjame, da praktična aplikacija marksističnega nauka vodi v gospodarsko enakost. Razlika med specialistom in običajnim obrtnikom v Jugoslaviji je izredno velika, dasi se je malo zmanjšala, odkar so jih zapustili Rusi. vera svobodna in kot da bi cve-Na zunaj izgleda, kat da bi bila tela. Rimsko katoliške in pravoslavne cerkve so zelo dobro obiskovane. Pri vsakem cerkvenem govoru pa je vendar prisoten zastopnik partije, ki si beleži vse, kar se govori s prižnice. Južno vzhodna Evropa je kmetijska pokrajina. V luči skušenj, ki so jih imeli jugoslov. kmetje, ni težko razumeti in čutiti, kaj komunizem pomeni za kmeta. Brigadni sistem kmetovanja, ki so ga Rusi vpeljali takoj po vojni, je pomenil suženjstvo za svobodoljubne Jugoslovane. Dišal je po polvojaškem načinu življenja in odpor proti njemu je bil tako silen, da je bil Tito prisiljen vpoštevati ta ljudski gnev. Sedaj vpeljujejo nek kompromis med popolno kolektivizacijo in zasebnim lastništvom. Jugoslavija je policijska država. — Povsod vidiš političnega policista, ki preiskuje osebne legitimacije državljanov, ki potu- jejo bilo na ladji, v vlaku ali pa v letalu. Režim kaže vsa tista zla, radi katerih biča stalinistično Rusijo: birokracijo, vlado ene same stranke in v tej stranki oblast izbrancev, ki izvršujejo povelja diktatorja, časopisje in tisk je samo orodje države in vsi časopisi so urejevani po is tem kopitu. “Popravljalna taborišča” so še vedno v rabi in nevarnost, da je vsakdo lahko zaprt brez vsakega sodnega postopanja, drži prebivalce v strahu in pokorščini. Vse ideološke prepire med Stalinom in Titom daleč prekaša vseobvladujoče dejstvo, da Titova država v nobenem oziru ni nikak odklon prvotnega marksizma in ni delo kake posebne gospodarske filozofije. Nasprotno: Tito in njegovi komunisti vztrajno trdijo, da niso v ničemer opustili osnovnih pravil Marksa in Lenina. Nikako nagnjenje, samo trda in nujna potreba jih danes sili, da so naši prijatelji. TITOV OBISK ANGLIJE LONDON. — Angleški zunanji urad je naznanil, da bo Tito obiskal Anglijo v mesecu marcu. Prispel bo 23. marca ter o-stal v Angliji do 28. marca. Avto ubil gluhonemo deklico NEWPORT, Ky. — Virginijo Ruth Miller, petletno gluhonemo deklico, je zadel in ubil neki avtomobil, ko je šla preko ceste v grocerijsko trgovino. Trije otroci zgoreli ST. LOUIS, Mo. — Tukaj so zgoreli trije mali otroci zakoncev Harper, ko je zgorela njuna hiša. Staršev ob času požara ni bilo doma. HAJHOVEJŠE VESTI NOVOIZVOLJENI predsednik Eisenhower je včeraj imenoval v kabinet Arthurja E. Summerflelda, predsednika republikanske stranke, za generalnega poštarja. Mrs. Ove-to Culp, demokratko, je imenoval za administratorja federalnih varnostnih agencij, Mrs. Ivy Baker Priest pa za blagajničarko Združenih držav. SNEŽNI METEŽI so zameli in blokirali ceste v gornji dolini države Mississippi. NEW YORK.—Clifford F. Hood iz Pittsburgha, bivši farmski fant, je bil včeraj izvoljen za predsednika United States Steel korporacije, največje izdelovalke jekla v Združenih državah. ZDR. NARODI. — Združene dr-(žave in 20 drugih dežel se je včeraj sporazumelo, da bodo priporočale prioriteto glasovanja za kompromisni načrčt Indije, da se konča vojna v KorejL Ameriška Domovina /•»■iv« r ■* «g/% v—mo »ti «aTBUSW S117 St. Clažr Are. HEndersca 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. _____ SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 fo» 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. ___________ Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879_______ BESEDA IZ NARODA | HHl'*4“l****'i"l'M'*4'4»l»M-******'>l'»'»'»**'l’**4'M»*************** Lemonlski oo. frančiškani prevzeli župnijo Sv. Janeza Ev. v Milwaukee Milwaukee, Wis. — V nedeljo začasnega upravitelja fare Rev. c^^83 No. 232 Wed., Nov. 26, 1952 Naš zahvalni dan Kolikokrat smo že slišali ono svetopisemsko zgodbo o desetih gobavcih, ki so bili na poti k duhovniku ozdravljeni, ko jih je Jezus tja poslal. Eden izmed njih se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom Boga slavil ter padel na obraz pred Jezusove noge in se mu zahvaljeval. In ta je bil Samarijan. Jezus pa je spregovoril; “Ali ni bilo deset obiščenih? Kje so pa deveteri r Ali se ni našel noben drug, da bi se vrnil in dal čast Bogu, razen tega tujca?” "Med desetimi, ki so bili očiščeni strašne, bolezni, je bil le eden, ki je pokazal svojo hvaležnost. Tudi Združene države ameriške so le ena izmed desetih. dvajsetih, trideset ali morda celo petdeset držav, ki praznuje zahvalni dan kot državni praznik, da se tako nekako javno in uradno zahvaljujejo Bogu za vse prejete dobrote. V Evropi praznujejo eno nedeljo v letu kot zahvalno nedeljo, toda to le v cerkvah, nikje,r pa ni zahvalni dan državni praznik, kot je pri nas. Tam jg veri in Cerkvi sovražni liberalizem pod krinko svobode in svobodomiselstva pripravljal pot komunizmu, ko je skušal v vseh državah vse javno in privatno življenje razkristjaniti, krščanstvu in Cerkvi vzeti ves vpliv na javno življenje. Evropejski liberalizem je bil velika laž kot je komunizem. V Združenih državah ameriških vlada tudi liberalizem, načelo popolne svobode v demokraciji, toda ta Hberalizem je resnično liberalen, svobodoljuben in ni sovražen ne krščanski veri in ne Cerkvi, marveč priznava javno velik pomen vere in Cerkve za privatno in javno življenje, zato pusti Cerkvi popolno svobodo. Evropejski liberalizem devetnajstega in dvajsetega stoletja je pod svobodomiselstvom gledal neko emancipacijo od Boga in božjih zapovedi. Po njegovem nazoru je država sama nekak bog, ki ni podvržen ne pravemu Bogu in ne njegovim zakonom. Voditelji držav, kjer je zmagal ta liberalizem, so izločili besedo Bog iz zakonodaje in vsega javnega življenja, križe so metali iz šol, molitev v šoli prepovedali, beseda Bog se nikdar ni izrekla v parlamentu. Ameriški liberalizem pa je čisto drugačen. Ta priznava, da je Bog vrhovni gospodar' ne samo nad vsakim človekom, marveč tudi nad.najvišjo človeško zemsko organizacijo, to je nad državo. Ameriški liberalizem priznava, da se mora tudi državno življenje vršiti po zakonih božjih, kakor privatno delovanje. In za to na zahvalni dan predsednik velike in močne ameriške države javno izraža Bogu hvaležnost za vse dobrine, ki jih je takom leta prejel od Boga naš narod, poleg tega pa javno v svoj poslanci na vso državo poziva vse državljane k molitvi in zahvali Bogu za vse prejete dobrote. Vse, kar ima naša država velikega in dobrega, se predvsem pripisuje Bogu in njegovi milosti. To je morda najlepša stran ameriškega javnega življenja . . .! Država in državna oblast izvira od Boga samega, enako pa izvira tudi od Boga enakost ljudi preid državno oblastjo in njenim zakonom. Ameriški narod se zaveda, da je resnična svoboda v državi le-tam mogoče, kjer vlada božji zakon in vera, da smo vsi ljudje otroci božji, pred Bogom vsi svobodna bitja in vsi enakovredni. Naši državniki so že pogosto povdarjali to misel, da je vera v Boga temelj ameriške demokracije. Liberalizem se je v Evropi kaj pogosto norčeval iz izraza, da je vladar po milosti božji, ker niso poznali in ne priznali nauka sv. evangelija, da je vsaka legitimna oblast od Boga. Človeška narava je ustvarjena od Boga tako, da mora živeti v državni organizaciji, v kateri mora biti neka vrhovna in zakonita oblast. Ker je Bog ustvaril tako človeško naravo, je torej oblast v državi od Boga samega. Tako je vladar po milosti božji ne samo nekdanji cesar Karel Veliki ali pa cesar Franc Jožef, marveč ravno tako tudi predsednik Združenih držav. Vsak predsednik republike bi ravno s tako opravčenostjo rabil ta izraz, ki so se ga posluževali monarhi; vladar po milosti božji. Bog namreč ni določil forme vladavine za vsak posamezni slučaj posebej, toda kjer je legitimna oblast, je ta od Boga, je ta po milosti božji. In ameriški narod se tega zaveda in njegovi predsedniki, sicer izvoljeni od ljudstva, toda ožarjeni z oblastjo, ki jim jo daje Bog kot legitimnim državnim poglavarjem, priznavajo, da vsa oblast prihaja od Boga samega, kateremu so odgovorni za svoja dejanja in nehanja. V Evrop se je kaj pogosto slišala rečenica liberalizma; Vera je le privatna zadeva. Krščanstvo naj se omeji le na področje domače družine in cerkve, izven teh meja pa naj ne ima nikjer nobenega vpliva. Komunizem pa je liberalno načelo “vera je privatna zadeva” tako izrabil, da krščansko vero preganja tudi v cerkvi sami in jo hoče uničiti tudi na privatnem področju. Vsem tem nasproti pa je prepričanje ameriškega naroda in njegovih vodilnih mož, da je, vera in versko življenje ža javnost ze,lo pomembno. Pri nas se pričenjajo v mnogih občinah seje z molitvijo in tudi ameriški kongres se otvarja z molitvijo. In izraz tega prepričanja, izraz ameriškega liberalizma, če hočete, je današnji državni praznik zahvalnega dne. M. 23. novembra pri jutranjih sv. mašah so farani cerkve Sv. Janeza Ev. v Milwaukee doživeli prijetno iznenadenje: predstavil se jim je novi župnik č. g. p. Aleksander Urankar, komisar oo. frančiškanov v Lemontu, ki je veseloi presenečenim vernikom povedal, da je Njegova Ek-celenca milwauški nadškof Moses E. Kiley zaprosil oo. frančiškane v Lemontu, da prevzamejo v oskrbo to slovensko župnijo, ki je po smrti msgr. Francis Gabrovška in po nenadnem odhodu začasnega duhovnega pomoč-nika-Slovenca Rev. Štefana Sa-vinška 11. novembra bila celih 18 mesecev takorekoč brez slovenskega dušnega pastirja. S tem je ta stara slovenska župnija končno spet prišla v slovenske roke in pod slovensko upravo in izpolnjena je bila davna, vroča želja velike večine faranov, ki so potrpežljivo čakali na ta veseli dan, da se bodo v svoji cer kvi počutili spet doma. Mnogi farani zlasti med “novimi,” so želeli in pričakovali, da bo nadškof imenoval za župnika Rev. Savinska, ki se jim je tekom svojega skoro enoletnega bivanja na fari močno priljubil, a je imel kot pomočnik in Slovenec stalno vezane roke ter mu končno ni preostajalo drugega, kot da je zaprosil predstojnika svojega reda za odpoklic. Obenem ž njim pa je nadškof razrešil dolžnosti tudi sedanjega,] -----------------------------o ¥ Newburghu so živahni Cleveland, O/ — Ligini igralci so nam 8. novembra pripravili prav lepo zabavo in obilo smeha z igro Teta na konju. Teta je prišla, pa žal brez konja. Iskali smo ga vsepovsod, pa ga ni bilo. V nedeljo 30. nov. ima Društvo Bled št. 20 SDZ razprodajo domačega peciva. Dobili boste lahko poltice, flancate, štruklje in še kaj drugega. Prodaja bo v šolski dvorani od 8. ure zjutraj pa vse dotlej, dokler ne bo vse prodano, če kdo želi imeti te dobrote že za Zahvalni dan, naj samo kliče tajnika. Kličite MI 1-5369 ali MI 1-8727. Veliko veselja za Zahvalni dan želi vsem Mrs. Apolonija Kic. Sipeka, ki je imel sicer najboljšo voljo, ne pa potrebnih izkušenj in poznanja slovenske duše, da bi mogel ohraniti potrebno harmonijo in zadovoljstvo, med farani. In tako je škof modro izročil faro v preizkušene roke slovenskih frančiškanov, v katerih vodstvo so verniki v nedeljo namah dobili novo zaupanje, zlasti še, ko so zagledali pred seboj impozantno osebnost novega župnika, g. komisarja Rev. Aleksandra Urankarja ter čuli očetovsko in pristno slovensko toplino njegovih besed. Kot pomočnik Rev. Urankarju (ki ostane še naprej komisar, odnosno predstojnik slovenskega frančiškanskega reda v Ameriki ter bo z župnijo Sv. Janeza v Milwaukee imel torej na ramah odgovornost dveh težkih služb) je dodeljen istotako simpatični Rev. p. Klemen Lat jak, v Ameriki rojen Slovak, ki pa se je med svojimi študijami in službovanjem v slovenskem Lemontu skdro popolnoma poslovenil ter govori gladko slovensko in angleško. Farani cerkve Sv. Janeza Evangelista v Milwaukee torej z zaupanjem zro v svoje nove duhovne voditelje ter jih iskreno pozdravljajo. želeč jim polnega božjega blagoslova na njihovem težkem, novem polju jim “Dobrodošli!” kličemo tudi mi. R. S. Vabimo Cleveland, O. — Vse člane in prijatelje pevskega zbora “Korotan” in Dramat. društva “Lilija” vabimo, da se udeleže našega skupnega družabnega večera na Zahvalni dan 27 nov. ob 6 uri zvečer, v Slov. domu na Holmes A ve. Popoldan tega dne bo tekmovanje v namiznem tenisu. Zvečer se bodo vršile tekme med najboljšima igralcema in pa igra v dvoje med Korotanom in Lilijo. Korotan bo zapel nekaj pesmi g. Marjan Tonkli in njegovi prijatelji bodo skrbeli za okrogle, za druge dobrote pa naša collin-woodska dekleta in g. Ferdo. Prepričani smo, da bo, prav prijetno. Vsi člani in članice ter vsi naši prijatelji: na svidenje na Zahvalni dan v Slovenskem domu na Holmes Ave.! Naj opozorimo še na Miklav- Koncerf Mladinskega pevskega zbora Cleveland, O. — Večkrat smo slišali pesem “En Šuštar me vpraša, če plesat grem ž njim.” Tako kot Šuštar, sta vprašala tu di profesor in vrtnar. Toda še nobenkrat niso prišli ti trije osebno vprašat za ples v tej pesmi. Osem zborovih deklet, katere niso več otroci, ker so že v rasti kot roža v popji, predno se razcvete. Še par gorkih dni pa bodo v polni krasoti cvetja. Ko bodo pele, bo prišel Šuštar osebno vprašat za ples, otovorjen s šuštarskim stolom in kopiti. Seveda bodo Šuštarja odklonile, ker jim smrdi njegova smola in bo odšel užaljen in jezen. Nato poskusi svojo srečo profesor, čeprav ga v želodcu malo ščiplje, toda se drži vse eno ponosno po-koncu. Tudi njega odklonijo in ga je tako sram, da ga zgrabi bolečina v trebuhu in se mu skremži obraz, da izgleda, kot bi ga vse leto v jesihu močili. Zatem pride rdečeličen vrtnar poskusit svojo srečo. A on že malo zna, kako se pride do ženskega srca. V roki nese košari co cvetja in podari vsaki mladenki cvetko in jo milo pogleda takoi, da se srce za srcem vname in mu privolijo za ples. Program bo zelo pester, da bodo oči kar zamaknjeno gledale na oder. Koncert se vrši 30. novembra. Pridite, da se boste nasmejali. J. Tomšič. Pevski zbor Slovan bo pel Cleveland, — Ko hodim bd ceste do ceste, vidim vse polno listja, kar priča, da je listopad v deželi. Spomladi, ko začne Šubelj izbrali za ta koncert res lepe pesmi. Nekaj lepih pesmi smo dobili iz starega kraja, nekaj pa je prav starih, ki smo jih že pozabili in bodo zopet zagledale beli dan. Tako se pričakuje, da bo ta jesenski koncert lep, kot so lepe zadnje jesenske rožice. Kot vsako leto gre tudi letos narava počivat, samo pevci nimajo počitka, ne v vročini, ne v mrazu. Ko skončajo en koncert, se morajo pripravljati na drugega, tako kar naprej, brez odmora, brez počitka. Kar naprej je treba žvrgoleti, kot tičica pod milim nebom, Zato, dragi rojaki, ne pozabite tistega dne, ko ima pevski zbor Slovan svoj koncert. Veliko truda, težav in stroškov je zvezanih takim nastopom. Posebno veliko truda ima z nami naš učitelj. Treba je veliko vaditi, dostikrat ponoviti, posebno, če je pesem nova in precej zavita. Sporeda ne bom navajal, ker bi vzelo preveč prostora, toda zagotavljam vas, da je spored res lepo izbran. Na koncertu se boste o tem sami lahko prepričali. Kar se pa tiče jedače in pijače, nam bodo naše pridne kuharice vse pripravile. Za veselo razpor loženje nam bo igral naš sope-vec John Grabnar s svojim orkestrom. Vsi dobro veste, da zna dobro potegniti meh in tudi zapoje nam, če ni drugače. Zato, dragi rojaki, obiščite koncert “Slovana” dne 7. decembra ob 4. uri popoldne v A. J. C. Vabimo tudi vse sosedne in oddaljene pevske zbore, da nas obiščejo, za kar jim bomo hvaležni S pevskim pozdravom Frank Rupert, za Publikacij ski odbor. Vsak večer pele litanije Lemont, lil. — Kje pa so tako pobožni? Tam v daljni Franciji! Neki dober slovenski fant piše dobesedno takole: “Prejel sem težko pričakovane gramofonske plošče “Romanje k Mariji Pomagaj.” Bal sem se, da jih sploh ne bo. Dva meseca sem čakal na nje. Potem so me pa poklicali na carino. In kako sem debelo pogledal, ko so mi rekli, da je carine skoraj toliko, kot so plošče vredne. Pa se nisem kar tako podal. Nisem hotel plačati sem rekel, da hočem govoriti ravnateljem carinskega urada. Njemu sem čisto odkrito razloži, kako je: da sem edini Slovenec v naselbini in da s tolikim hrepenenjem čakam, da bi slišal slovensko besedo in slovensko pesem vsaj na gramofonu in da so plošče popolnoma verske vsebine. Nato se mi je ravnatelj nasmejal in mi je rekel: kar odnesi jih, nobene carine ti ni treba plačati. Pa pridno jih poslušaj! Ko pridem domov, sem takoj navil gramofon. Da bi vam mogel popisati občutke! Nisem vedel, kaj bi naredil od samega veselja. Kar skakal sem. Zdaj mi pa ne bo nikdar več dolg čas. In zdaj imam vsak večer pete litanije, preden grem spat. Kar greh bi se mi zdelo, če bi ne slišal plbšč, preden zaspim. Pater, če bi vedeli, kakšno veliko dobroto ste napravili in nam izkazali, ko ste dali narediti te prekrasne plošče! Kakšna velika tolažba so nam v tujini! Iz Anglije %opet pišejo: Plošče so v redu dospele. Kako smo jih veseli! Naš Peter ima pa cel misijon s ploščami. Ob sobotah in nedeljah roma iz kraja v kraj z njimi in navija gramofon. Ljudje poslušajo kot prikovani. Pa pojejo zraven in solze si brišejo, pa dni premišljajo, ki so bili v domovini. Vidite, pater, tako Bog blagoslavlja vaše delo. Joj, GORIŠKE VESTI Predvolilna kampanja v Gorici V soboto 15. novembra, je volilna komisija odobrila predložene kandidatne liste vseh gori-ških strank, ki se mislijo volitev udeležiti. S tem dnem se je tudi že pričela volilna kampanja in čez par dni bodo mestni zidovi preplavljeni z raznimi lepaki vseh mogočih barv in list, ki bodo ljudi nagovarjali naj njim oddajo preferenčne glasove. Dne 29. novembra bo tudi javno raz-obešen imenik vseh kandidatov posameznih strank z odgovarjajočim znakom. V večini primerov so posamezne stranke zbrale z lahkoto potrebno število podpisov predlagateljev kandidatne liste, le monarhisti so bili že pri prvem volilnem koraku v zadregi. Njihova stranka je v Gorici naj šibkejša. Vendar so tudi oni končno le rešili svojo čast in predložili svojo kandidatno listo. Predvolilna kampanija, se bo zaključila v petek, 12. decembra. “Divji in nedeljski lovci” v Gorici V nedeljo 9. novembra je gostoval v Gorici cerkveni pevski zbor iz Doberdoda z igro “Divji in nedeljski lovci.” Snov igre je povzeta iz življenja naših nekdanjih lovcev in gozdarjev. Vsi igralci so svoje vloge lepo podali, zlasti še divji lovec Laskar, ki je s svojim nastopom pripravil igralce do prisrčnega smeha. Bolj pa kakor s svojim nastopom je dobrdobska mladina pokazala razumevanje za prisrčno sodelovanje na kulturnem polju med meščani in podeželjem. Igra je bila v režiji. S. K. P. D. Ob tej prireditvi se je nabralo 9,150 lir za “Katoliški dom” prostovoljnih prispevkov, tako da znaša skupna nabirka tega tedna 26,450 lir. Dr. Gruden umrl Dne 15. novembra je po dolgi in mučni bolezni umrl v goriški bolnici znan odvetnik dr. Josip Gruden. Rojen v Nabrežini leta 1901 je promoviral na pravni fakulteti v Padovi leta 1923. Odprl je svojo pisarno v Ajdovščini, od koder se je moral za časa fašizma zateči v Jugoslavijo. Ustavil se je v Tržiču na Gorenjskem, kjer je nadaljeval s svojim poklicnim delom. Za časa nem ške okupacije je bil nekaj mesecev zaprt v zloglasni jetnišnici v Begunjah. Po končani vojni se je vrnil v Gorico, kjer je zopet začel s svojim pravnim poklicem in s političnim udejstvovanjem. Žal se je pridružil OF in bil eden glavnih ustanoviteljev Demokratične fronte Slovencev v Ita- prostem. število brezposelnih se v tem času dvigne na 90-95 odstotkov. Višjim oblastem je malo mar, kako žive po zimi ti ubogi judje. Z izgovorom, da so posestniki, jim ne nudijo nobene pomoči, nobene brezposelne podpore. Ali pa zaslužijo ime posestva te revne s slamo1 krite bajte in košček njivice ob njej? Furlanski kmetje živijo v mnogo ugodnejših razmerah, pa imajo vse pravice in podpore. Tudi beneškim kmetom bi vlada lahko pomagala. Nujno so potrebna popravila cest in poljskih poti, da bi ljudem ne bilo treba več not-siti drv in gnoja in pridekov na ramenih; zboljšala bi se lahko zemljišča, napeljali vodovodi. S tem bi bila olajšana brezposelnost in ljudem samim bi bilo veliko pomagano. Malo dobre volje od strani odgovornih oblasti, pa bi bilo tem ubogim zapuščenim ljudem veliko pomagano. * * * TRŽAŠKE VESTI Prvi slovenski prosvetni večer v Trstu Dne 6. novembra, je bil v Marijinem domu v Trstu prvi prosvetni večer, ki je bil zelo lepo obiskan. Spored večera je bil pester in zanimiv. Poleg kratkega filma v slovenščini nas je razveselil še pevski zbor “Jadran,” ki je pod vodstvom prof. Here-ja Zorka zapel nekaj naših lepih narodnih pesmi. Kot zadnja točka sporeda je bilo predavanje dr. Mitje Bitežnika: “Vse je vihar razdjal, narod pa zmeraj stal.” Predavatelj nam je pokazal, kako so se že naši predniki borili za svoj narodni obstoj in kako moramo tudi mi njihovo započeto delo zvesto nadaljevati. Predavatej je nato začrtal pot, po kateri moramo usmeriti naše narodno-obrambno delo: vzgoja narodne vesti, narodne zavesti in narodnega ponosa. Izvajanja predavatelja so bila temeljita in zelo dobro podana in bodo gotovo pripomogla k poživitvi našega narodnega življenja v ogroženih krajih. Glasbeni in baletni večer Miniaturnega teatra “Modra ptica” Slovenska prosvetna matica je v soboto 8. novembra organizirala v Avditoriju ZVU pester večer z nastopom Miniaturnega teatra “Modra ptica.” Poročali smo že, da je to svojevrstno gledališče sestavljeno iz ruskih beguncev iz Jugoslavije, ki bivajo v taborišču pri Sv. Soboti v Trstu. Nastop je občinstvo presenetil z bogatim in pestrim sporedom pevskih točk in grotesk- ževanje. Miklavž nas bo obiskal, drevje zeleneti, pravimo, kako ko bi imeli še album božičnih kar dvakrat. In sicer v nedeljo lepo in krasno je, sedaj pa, ko je dec. ob treh 7. dec. ob treh pop. otroke in zvečer ob 7. uri odrasle. Obakrat boste slišali lepe, opereto Miklavž prihaja. Darila boste lahko oddali v soboto zvečer ali pa v nedeljo v Slov. domu. Odbor Dram. društ. “Lilija.” — Buckinghamsko palačo v Londonu čuva 30 policistov. tako lepo rumeno, pravimo, kako lepo se blešči. Toda, kdo bo to listje grabil, kdo bo praprot žel? Jaz ga že ne bom, bom rajši eno ali dve zapel na jesenskem koncertu “Slovana” dne 7. decembra. Vsem prijateljem pevskega zbora Slovan moram povedati, da so pevci in pa naš Tone plošč, kako si jih želimo! liji. Od vsega začetka je bil tudi nih slik’ kakor tudi z baletinim nastopam plesalke Tatjane Akm- fijeve, priznane solistke beograjske opere. Pevski zbor je nastopil z znanim napevom “Ej uh-nem” z zborom folklornih pesmi in veselim in razposajenim na- član izvršilnega odbora DFS. Kljub temu pa ga bodo goriški Slovenci ohranili v lepem spominu, ker je bil pošten in značajen mož. Iz Slovenske Benečije Slovenska Benečija je zelo revna dežela, vendar se ta revščina nikdar tako ne pokaže kot v zimskih mesecih, ko sneg in mraz onemogoča vsako delo na 200 prednaročil, drugače nove izdaje ne moremo naročiti. Bomo videli, kako bo. Album teh plošč stane $8.50, poštnina in pakiranje posebej. Naročite lahko plošče pri Rev. Odilo Hajnšek Tako vsi enako pišejo od vseh'Boa: 608 Lemont, lil. Cleveland- strani o naših novih ploščah, da opravljajo pravo misijonsko delo. Prav, saj to smo ravno imeli pred očmi, ko smo, izdajo pripravil. Samo kaj, ko bo plošč tako kmalu zmanjkalo, še nekaj čani lahko dobite plošče v Slovenski Pisarni, Minnesotčani pa pr Mr. W. Kuntara na Eveleth. P. Odilo. — Prava prepelica je ptica nad 50 jih je v Lemontu in ne-1starega sveta, vendar se je udo-kaj v Clevelandu. Za drugo' mačilo v novem svetu okoli 70 izdajo bi morali imeti najmanj vrst tega rodu. stopom v karakterističnem ciganskem taboru, ki je številni publiki še posebno ugajal. Obilo odobravanja sta želi tudi solistki gospe R. Kalf in A. Dičeskul. Najbolj svojevrsten izraz temu nastopu pa so dale žive slike in pantomine režiserja in igralca Alaksandra Ostrovskega, posebno pa njegove groteskne slike “Kozaki,” “Lajna” in “Sveta Lucija.” Posebej je treba še omeniti oba izvirna in domislekov polna napovedovalca v srbohrvaščini, angleščini in italijanščini. Pestri večer je popolnoma zadovoljil izbrano občinstva in pustil v vseh občutek velike hvaležnosti do teh skromnih umetnikov, ki so kljub vsej zagrenjeni usodi ostali zvesti svojim idealom. Or, Josip Grodea Zgodovina slovenskega naroda Cvetoča trgovina ■ob devinskem pristanišču je zlasti v oči bodla Tržačane, ki se dolgo časa niso mogli povzpeti do iste veljave. Iz jeze so večkrat napadli z orožjem devinski aejem, ga razpodili in oplenili ladje, ki so tja dovažale blago. Od cesarskega stotnika Nikolaja Ravbarja so zahtevali, naj prepove uvoz tujih vin in železnih izdelkov k sv. Ivanu, razun, ako bi se to blago nalagalo v Trstu. Vendar je bilo še 1. 1493. določeno, da morajo beneške in sploh vsie italijanske ladje pristati v Devinu, ako hočejo vino in olje uvažati v avstrijske dežele. To je Tržačane tako razkačilo, da so 1. 1541. prišli v veliko vojaško četo pred trg in ga popolnoma razdjali. Enake slike prostega kupčevanja ob slovesnih priložnostih se nam razgrinjajo tudi drugod po Slovenskem. Kmečko ljudstvo ije rado trgovalo, ker mu je trgovina mnogokrat donašala večji dobiček kakor težavno obdelovanje zemlje. Tudi graščaki so jo pripuščali svojim podložnikom, ker so bili sami deležni njihovega izkupička. Zanimive podatke imamo iz Bohinja. Ta gorska dolina je bila preqej ločena od ostale Kranjske, ker-je le ozka tovorna pot vodila ob Savici z Bleda do Bohinjskega jezera. Ves promet se je takrat obračal čez Bačo na tolminsko in laško stran. Teden za tednom so šle po tej strmini mnogoštevilne črede drobnice in goveje živine, katere so gonili gorenjski kmetje na sejme v Gedad, Videm in druge furlanske kraje. Pa tudi velike karavane tovornih konj, težko obložene z bohinjskim železom, so plezale čez visoko gorsko sedlo in se zopet vračale z živili in vinom. V Bohinju samem ae je vsa kupčija osredotočila okoli stare cerkvice sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Vsako leto sta bila tu dva velika sejma: prvi prošnji teden pred Kristusovim vnebohodom, drugi pred praznikom sv. Janeza Krstnika. Takrat so prihajali v Bohinj laški trgovci kupovat živino ali železno rudo in razpečavat svoje blago ali vino. Na Dolenjskem je bil Št. Vid pri Stični jako živahen kraj. Ob nedeljah in praznikih se je po končani službi pričel okoli cerkve šumeč semenj. Ti nedeljski semnji so bili od trgovcev in kupče-valcev tako zelo obiskovani, da so vzbudili odpor meščanskih trgovcev v Ljubljani. Leta 1360. so se obrnili s prošnjo na vojvoda Rudolfa IV., naj to kupčevanje prepove. Rudolf je res prepovedal semnje, ne le v Št. Vidu, ampak sploh po kmetih. Trgovati naj bi smela edino le mesta in trgi, češ, da le ti trgovci plačujejo od svoje trgovine doneske v knežjo blagajnico, med tem, ko se kmetje izogibajo vseh carin in cestnin. Odslej se take prepovedi kmetske trgovine skozi par stoletij zopet in zopet ponavljajo. Seveda se ni mogla popolnoma zatreti, ker jo je gospoda sama pospeševala na svojih zemljiščih in jo izrabljala v svojo korist. V Kačičah, ob progi Hrpelj e-Št. Peter, je en sam semenj završniškemu gospostvu leta 1398. prinesel sedem akvilejskih mark soldov (okoli 300 K na svetovnega komunizma. Boljševiki sicer preganjajo vse vere na svetu; po njihovem prizadevanju je krščanstvo zapisano uničenju. Tudi pravoslavje so sprva kruto preganjali; toda v zadnjih letih so uvideli, da jim utegne biti pravoslavje-dober zaveznik pri njihovih osvajalnih načrtih. Posrečilo se jim je podvreči službeno pravoslavno Cerkev v Sovjetski zvezi, ki danes dela v popolnem soglasju z boljševiško vlado. Sicer je vprašanje, v koliko to pravoslavje še hrani pravi Kristusov nauk; nekateri trdijo, da je naravnost ateistično. Toda prav to pravoslavje se širi na Vzhodu in resnična nevarnost obstaja, da bo zbegalo mnogo ljudi in mnogo narodov. Zato mora cirilmetodijska i-deja postati mednarodna. Ves katoliški Zapad se mora združiti v spoznavanju krščanskega Vzhoda — zlasti v molitvi zanj: hkrati pa se morajo že zdaj vsi zapadni katoličani prav vneto pripravljati na tisti veliki dan, ko bo po silnih pretresih osvobojena Rusija odprla vrata Zapadu in ko bodo čez razvaline železnega zastora namerili vanjo svoj korak izvrševalci Kristusove oporoke, apostoli cerkvene edinosti. Leta 1951/52 smo praznovali stoletnico, odkar jie slovenski škof Anton Martin Slomšek u-stanovil Bratovščino (Apostol-stvo) sv. Cirila in Metoda. To je bila prva molitvena organizacija v katoliški Cerkvi, ki naj bi vzdruževala vse vernike brez razlike v molitvi in delu, da bi bili po srčni želji Jezusovi vsi eno. Naj bi ta stoletnica pripomogla k rasti in procvitu ciril-metodijske ideje ne le med Slovenci in Slovani, marveč tudi med drugimi narodi po vsem svetu. V ta namen naj bi se tudi pravila Apostolstva sv. Cirila in Metoda času primerno pre-osnovala po vzorcu Družbe za širjenje vere. Sedež Apostolstva naj bi se presenel v Rim, v središče katoliške Cerkve. Bog daj svoj blagoslov in krepko rast! * * * Ta članek je povzet iz važne knjige Cirilmetodijska ideja, ki je pred kratkim izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Stane $1.40. Dobi se v Slov. pisarni, 6116 Glass Ave., Cleveland, O. in v knjigarni: Grdina Gift Shop, 6113 St. Clair Ave. ter pri drugih zastopnikih. A.M. -------o------ Katoliški tisk v Nemčiji Hitler je- katoliško časopisje v Nemčiji skoro popolnoma zatrl. Danes, sedem let po koncu nacizma, imajo nemški katoličani zelo cvetoč in moderno urejen tisk. Saj znaša celotna nakladaj osem milijonov in 500 tisoč izvodov. Sedaj so uredili tudi enotno katoliško tiskovno agencijo s sedežem v Bonnu in Monako-vem. Katoliški tisk v Nemčiji postaja velesila. Oglašajte v “Amer. Domovini” Ljuba nafc mali zahvalimo se Vam za tisoče ur, ki ste jih prebila ob naših posteljah, ko smo bili še majhni in včasih bolni; zahvalimo se Vam za vso ljubezen, trud in skrb, ki ste jo imeli z nami v naših mladih letih, ko ste nas učili in vzgajali, da smo postali to, kar smo danes; zahvalimo se Vam, ljuba naša mati, tudi za Vaše potrpljenje in ljubezen do naših otrok, ko so Vaše delovne roke še enkrat Moiki dobijo delo DIE MAKERS on medium and large dies TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Bi tudi radi govorili z MAŠINISTI Visoka plača od ure. Čas in pol za nadurno in dvojna mezda ob nedeljah. Dobri delovski pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela se dobijo pri obeh tovarnah na E. 93 in Woodland in na 1115 E. 152 St. Oglasite se v Employment Office tovarne št. 1. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St. (234) Die Sinkers ALL-AROUND ENGINE LATHE HANDS PLANER HANDS 2. in 3. sift Visoka plača od ure, plačani prazniki; skupna zavarovalnina in bolniške koristi. MIDWEST FORGE GO. 17301 St. Clair (235) pokazale v naših otrocih svojo ljubezen do nas, in Vas prosimo, sprejmite kot naše predčasno božično darilo — ker vemo, da je že sedaj nujno rabite in bi jo radi imeli, — Černetovo Zdravilno Kopel, ki ozdravi prehlade, olajša in s stalno rabo ozdravi revmatične in še druge bolečine, je zelo učinkovita pri veri-koznih (krčnih) žilah na nogah, ter splošno krepi zdravje. Ljuba naša mati, bodite zahvaljeni in pozdravljeni od nas, ki smo srečni, da Vam moremo pokloniti to prekoristno darilo, ki naj odmenjeni Vam čas podaljša, da ostanete še dolgo zdravi z nami, in da bo Vaš večer življenja prijeten in zadovoljiv. Družine Vaših otrok. Ta globoko občutena in prisrčna poklonitev bo tiskana na krasnem papirju in priložena vsaki pošiljki Zdravilne Kopeli, ki bo izvršena v ta namen. Po znižanih cenah velja Zdravilna Kopel z 2 plastikoma in elektr. pečko $18.60 v delavnici pri nas, s pošto $20.60. Z Fan grelcem, ki piha takoj vroč zrak, da okrajša kopel za 14 ure, in ki sam stane v trgovinah $10.95, velja Zdrav. Kopel pri nas $24.75, po pošti $26.75. Vsa pojasnila: CHERNE HEALTH BATH 6904 St. Clair Ave. EX 1-8265 Cleveland 3, Ohio Za božične praznike = obdarile svoje drage in prijatelje z izvrstnim domačim SLOVENSKIM VINOM Moči vam bo dalo, srce razigralo, iz grla pesem izvabilo, skrbi prepodilo! Delavci za tovarno Menjajoči šift, 5 dni v tednu, plača od ure, uniforma preskrbljena. Brezplačna skupna zavarovalnina. FERRO G0RP. 4150 E. 56 St. (južno od Harvard) (235) Poslovodja in oskrbnik Delo dobita poslovodja in oskrbnik. Pišite na naslov: Slov. delavska dvorana 10814 Prince Ave. ali pa kličite tajnika Ray Sternot Dl 1-5464 nov.21,24,26,28) MALI OGLASI Štiri sobe iščeta Dve mladi Slovenki iščeta 4 neopremljene sobe s kopalnico na vzhodni strani mesta. — Kličite po 4. uri pop. UT 1-1576. —(235) Naprodaj Leseno poslopje z 4 stanovanji, 4 sobe vsaka, posamezna kurjava, celo postrešje in klet, lot 30 x 110 v St. Clair in E. 67 okolici. Cena $12,000. MR. SHIMKUNAS, Porath Realty 2828 Euclid Ave. SU 1-6600 (234) Naprodaj Na Arcade Ave. — 7-sobna hiša za eno družino. Velika dnevna soba (living room), obedni-ca, kuhinja, 4 spalnice zgoraj in kopalnica, klet, plinska kurjava, avtomatičen grelec tople vode. Garaža za eno karo. $13,800. Gostilna na St. Clair v Nottingham okolici, vsa oprema in licenca za pivo in vino. Samo $4,100. KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 1-5030 (235) DOBILI SMO NOVO POŠILJKO OKUSNEGA BELEGA LJUTOMERSKEGA VINA “ŠIPON” in ZDRAVILNEGA RDEČEGA “TERANA” DRENIH BEVERAGE DISTRIBUTING, Inc. 23776 LAKELAND BLVD. RE 1-3300—1-3301 EUCLID, OHIO JOHN DRENIK, predsednik Baragova Pratika DVANAJSTI LETNIK za navadno leto 1953 je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti. Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani. S poštnino stane letos $1.25 Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 West 34th Street Berwyn, Illinois MALI OGLASI Naprodaj “Easy” pralnik, Philco radio sprejemnik, Hoover sweeper, vse v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Vprašajte pri J. Kraiger, 1193 Addison Rd. (234) Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlal Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. __________KE 1-6034________ Poslopje naprodaj Na St. Clair in E. 64 St., za 4 družine, vsako stanovanje ima 4 sobe in kopalnico. Dohodki $142. Cena $12,500, gotovine $3,500. Kličite GA 1-1414, Steve Szalai, broker. (234) ANGLEŠKO-^ SLOVENSKO BERILO (DR. KERNA) je zopet v zalogi. Po pošti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. ^W..., . Išče garažo Iščem garažo med E. 55 in 65, ter med St. Clair in Superior. Oglasite se na 6215 Carl Ave., zgorej. —(233) HENRIK SIENKIEWICZ; Z ognjem in mečem gel utrujenih vojakov. Gospod Longinus je sklenil roke. “Kakšen vodja! Kakšen vojev-nik!” “On manj počiva, nego mi,” je' rekel Skrzetuski. “Tako hodi vsako noč po nasipu, prav do drugega ribnika.” “Daj mu Bog zdravja!” “Amen.” Zjutraj sva šla z duhovnikom Žabkovskim v grad, da bi našla kak prigrizek. Hodiva, hodiva, gledava povsod — nikjer nič, vračava se zlovoljna. Na dvorišču pa srečava kalvinskega duhovnika, ki je kapitana Šenber-ka pripravljal na smrt, onega, ki so ga včeraj prestrelili pod praporom gospoda Firleja, V. Mnogo preprostih vitezov se je v tem slavnem okopu zbara-škem proslavilo z nesmrtno slavo, a pesem bo v prvi vrsti slavila gospoda Longina Podbipie-to radi njegovih tako velikih junaških činov, s katerimi se je težko strinjala njegova skromnost. Bila je mrka, temna in vlažna noč; vojak, utrujen vsled straženja na okopih, je dremal, oprt na orožje. Po novih desetih dneh streljanja in naskokov je nastala prvikrat tihota in mir. Z bližnjih, jedva trideset korakov oddaljenih kozaških okopov ni bilo slišati klicanja, kletvin in navadnega šundra. Zdelo se je, da se je sovražnik, ki je hotel utruditi, naposled sam utrudil. Le tu pa tam se je bleščala medla svetloba ognja, skritega pod rušami; z enega mesta je prihajal sladki, tihotni glas lire, na kateri je igral neki Kozak: daleč v tatarskem košu so rezgetali konji — a na okopih so se od časa do časa razlegali glasovi straž. Knežji oklopniški polki so bili danes v pehotni službi v taboru. Gospod Skrzetuski, gospod Podbipieta, mali vitez in gospod Zagloba so torej na okopu tiho šepetali med seboj, ob presledkih razgovora pa so poslušali šušljanje dežja, padajočega v jarek. Skrzetuski je rekel: “Ta mir je čuden. Ušesa so se tako navadila krika in hru-pa, da v njih zvoni tišina. Da se le ne skriva kaka izdaja v tej tišini.” “Od kar dobivam le pol porcije, mi je vseeno” je mrmral Zagloba otožno. “Treh stvari potrebuje moja narava: dobre jedi, dobre pijače in spanja. Najboljši jermen se posuši in poči, če ni namazan. Kaj šele, če sie vrhu tega še moči kakor kono-pnina v vodi? Dež nas moči in Kozaki tero, kakor bi ne letel pezdir z nas! Lepe razmere: žemlja žie stane goldinar, četrtina žganja pet. Te smrdeče vode ne bi hotel še pes vzeti v gobec, ker so že studenci okuženi s trupli, a meni se hoče piti kakor mojima škornjema, ki sta že zinala, kakor ribi.” “A tvoja škornja tudi pijeta vodo, če tudi ne bredeta,” je rekel gospod Volodijovski. “Rajši bi molčal, gospod Mihael! Ti nisi večji kakor Senica, torej se lahko nasitiš s prosenim zrncem in napiješ iz naprstnika. A jaz zahvaljujem Boga, da nisem tako slab da in da me ni kura z zadnjo nogo izgrebla iz peska, temveč da me je ženska rodila: zato potrebujem jedi. in pijače, kakor človek, ne pa kakor brošč, a ker nisem imel že od poldneva ničesar razen sline v ustih, mi ne gredo tudi tvoje šale v slast.” Tu je gospod Zagloba začel sopihati, a gospod Mihael se je prijel za bok in rekel: “ Jaz imam pri sebi čutaro, ki sem jo danes iztrgal Kozaku, a ker me je kura iz peska izkopala, mislim, da ti tudi žganje tako neznatne osebe ne bo šlo v slast. V tvoje roke, Jan,” je rekel in se obrnil k Skrzetuske-mu. “Daj, ker je mraz!” je rekel Skrzetuski. “Pij z gospodom Longinom.” “Zabavljivec si, gospod Mihaeli,” je rekel Zagloba, “a vrl dečko si in imaš to dobro lastnost, da celo sebi pritrgaš in daš drugemu. Da bi le bilo takih kur, ki bi nam takih vojakov izgre-bale iz peska, kakor si ti, toda na svetu jih ni — saj nisem mislil nate.” “Torej vzemi od gospoda Pod-bipiete, nočem ti delati krivice,” je rekel gospod Mihael. “Gospod, kaj pa delaš, pusti no tudi meni!” je klical Zagloba s strahom, gledaje pijočega Litvina, “kaj tako glavo vzdiguješ? Dal Bog, da bi ti tako ostala! Predolga imaš čreva, ne boš jih lahko napolnil. Vliva kakor v trhleno smreko. Da bi te ubil!” “Saj sem komaj nagnil!” je rekel gospod Longinus in oddal čutaro. Gospod Zagloba je bolje nagnil in izpil do kraja; potem je pocmokal in dejal: “Edina tolažba je, da si vse povrnemo, ako se kdaj skonča ta naša beda in ako nam Bog dovoli, da zdravi odnesemo glave iz te stiske. Da bi nam dali vsaj kaj kruha. Duhovnik Žab-kovski zna dobro jesti, ali jaz ga uženem v kozji rog.” “Kake resnice sta slišala danes z Žabkovskim od Muhovic-kega?” je vprašal gospod Mi-; hael. “Tiho!” je rekel Skrzetuski, “kdo se bližja z majdana?” Umolknili so in neka temna postava je stopila k njim in s tihim glasom vprašala: “Čuvate?” “Čuvamo, milostivi knez,” je odgovoril Skrzetuski in se vojaško vzravnal. “Pazite pozorno! To je zlovra-žna tišina.” In knez je odšel dalje, gledaje, če in kje je spanec premo- Nastal je molk. Vsi so z napetimi očmi gledali v temo, a ni bilo ničesar videti — kozaški nasipi so bili mirni. Zadnje luči po njih so pogasnile. “Lahko bi jih v spanju zajeli kakor miši,” je zamrmral Volodijovski. “Kdo ve?” je odgovoril Skrzetuski. “Sen me tako mori,” je rekel Zagloba, “da mi oči lezejo kar vrh glave, a spati se ne sme. Radoveden sem, kdaj bo dovoljeno. če streljajo ali ne streljajo, ti stoj na straži in kimaj od utrujenosti kakor žid v soboto. Pasja služba! Sam ne vem, kaj mg tako slabi, ali žganje ali jutranja jeza za svarilo, katero sva morala z Žabkovskim po krivici poslušati.” “Kako pa je bilo?” je vprašal gospod Longinus. “Gospod, začel si praviti, a nisi skončal.” “Torej 'bom pa sedaj povedal, morda se iz sna predramimo. Jaz mu torej rečem: ‘Kaj se boš tu vlačil in Bogu delal zgago? Še jezo božjo navališ na nas!’ A on, ki se ije očividno opiral na pokroviteljstvo gospoda belskega, reče: ‘Naša vera je ravno tako dobra dobra, kakor vaša, če ne boljša!’ Ko je to povedal, sva okamenela od groze. Toda jaz ne! Mislil sem si, saj je tu dohovnik Žabkovski, naj se on prepira. A moj Žabkovski je kar sopihal in ga takoj z argumenti potipal pod rebro; on pa ni na te dokaze nič odgovoril, zakaj ko se je začel opotekati, ni obstal pnej nego ob steni. Vtem je prišel knez z duhovnikom Mu-hovieckim in na naju, da delava hrup in šum, da sedaj ni čas, ni kraj in vzrok za take prepire! Zmila sta nama glavi kakor šolarčkoma — Bog daj, če po pravici, zakaj utinam 9im falsus vates, a ti ministri gospoda Firleja navale na nas še ka- MODNA TRGOVINA — DRY GOODS STORE Pridite že sedaj in izberite, da razveselite obdarovance za božične praznike ! Uporabite, ako želite, naš LAY-AWAY-PLAN! 16725 Waterloo Rd. Telefon: IV 1-6790 za družine in posameznike, raznovrstna ter v veliki izbiri, v vseh velikosti in mer ima v zalogi GUBANC Ena reč je, ki ljudje imajo radi z zabavo. To je okrepčilo. To je ledeno-mrzla Coca-Cola ... kar iz steklenice BOTTLED UNDER AUTHORITY OP THE COCA-COLA COfflPANY »T CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY a ngfdfd fmlt-mark © 1952. THE COCA-COLA COMPANY ko nesrečo . . .” “In oni kapitan Šenherk se ni izpreobrnil?” je vprašal gospod Mihael. “Kaj še! Umrl je V blodnji, kakor je živel.” “Da se ljudje rajši odrečejo izveličanju nego svoji trmoglavosti!” je vzdihnil gospod Longinus. “Bog nas varuje od premoči in kozaških čarov,” je nadaljeval Zagloba, “a oni ga še žalijo. Ali vam je znano, gospodje, da so z onega nasipa tam streljali klopke niti na majdan? Vojaki so pravili, da se je zemlja na mestu, kamor so padli klopki, pokrila z nekakimi izrastki . . “Znana stvar, da so pri Hmi-elnickem hudiči v službi,” je rekel Litvin in se prekrižal. “Čarovnice sem sam videl,” je dodal Skrzetuski, “in povem vam . . .” Daljše besede je prekinil gospod Volodijovski, ki je naglo stisnil Skrzetuskemu ramo in zašepetal: “Tiho — no! . . ” Potem je skočil na rob okopa in pozorno poslušal. “Nič ne slišim,” je rekel Zagloba. “Pst! . . . Dež gluši!” je odvrnil Skrzetuski. Gospod Mihael je začel mahati z roko, da bi ga ne motili, in še nekaj hipov je poslušal pazljivo, naposled se je približal tovarišem. “Gredo,” je zašepetal. “Sporoči knezu! Šel je k stanu Ostroroga,” je odgovoril Skrzetuski šepetaj e, “mi pohitimo budit vojake.” (Dalje prihodnjič) ------o------ I NAZNANILO prevzem gostilne Prevzeli smo bivšo splošno znano “KRAMER’S LOUNGE BAR” 747 East 185 Street in jo bomo vodili pod našo upravo pod imenom HORSESHOE LOUNGE BAR ^ Našim gostom bomo vedno postregli z najboljšim pivom, vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom. Posebno pa jim bomo lahko nudili naše izvrstne “HOT BEEF” sendviče in okusne juhe. Pri nas boste vedno našli dobro druščino in prijetno zabavo. Priporočamo se vsem dosedanjim obiskovalcem, da nam svojo naklonjenost ohranijo še v bodoče. Pripeljite s seboj še svoje prijatelje in znance. Naša postrežba bo vedno popolnoma zadovoljiva! Lastniki: JOHN & ED KINKOPF . . . JIMMY (Cabbage) KAPEC 747 East 185 Sl. Tel.: IV 1-9619 Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke THE MAY CO.’S BASEMENT Matere! Idealno božično darilo za vsakega dečka! Za Junior dečke na kolenih dvojne Cclduioi v hlače Iz močnega corduroya z ojačenimi koleni, da se.dalj časa nosijo. Z zipper-jem, v pasu z zajamčeni prijemi, spodaj zavihane. V modri, rjavi, zeleni in kostanjevi barvi. Mere 4 do 12. Perfektna darila po zmernih cenah! Deški 8.95 čisto volneni avtentični mornarsko krojeni “Pea” suknjiči Trpežni, iz 32 unč melton blaga izdelani suknjiči avtentičnega mornarskega “pea” kroja. Život dvojen, velik ovratnik. Ti kroji so vedno priljubljeni pri mladini. Mere 6 do 16. 7 .95 Sprejemamo pismena in telefonična naročila v soboto do 5:30 in v ponedeljek od 9. zjutraj do 9. zvečer. Kličite CHerry 1-3000 The May Company’s Basement Boys’ Clothing Department /9 , \ * Ženske dejansko 1.35 Kaz^odaja ZNANEGA izdelka NYLON nogavice • 15 Denier, 5l Gauge • 50 Denier • 45 Gauge • Service Weight Kupite sedaj za vašo praznično nošo — za tiste, katerih imena iso na vašem darilnem seznamu. V barvah, ki s,o v tem letnem času najbolj zahtevane. Vi boste znamko takoj spoznali. — Mere 814 do 11. Malo-nepravilne. The May Company’s Basement Hosiery Department 85