Tovarištvo v naravi
* šeč mi je, da se je začela razvijati laborniška organizacija. Otroci v njej najdejo sami sebe, ker ima vsak svoje dolžnosti, krepita se disciplina in občulek odgovornosti do kolektiva. To je pomembno, ker v vzgojnem pogledu kolektiv lahko najmočnejc vpliva na posameznika...
Tito (ob Dnevu mladosli 1957)
Meseca aprila je minilo 30 let, odkar so si taborniki v naši občini prvič segli v roke. Dane% so za njimi številni lahori, zimovanja, izleti, tekmovanja in vrsta dru-gih akcij. Skozi taborniške vrste je v preteklih letih šlo mnogo mladih in tudi v prihodnje bo taborniško življenje zamikalo marsikaterega mlaUega človeku. In ne bo mu žal. V krogu svojih vrstnikov bo spoznaval domovino, krepil bratstvo in enolnost mladih, spoznaval revolucionarno preteklost našth narodov, si pridobi-val praklična znanja, odkrival skrivnosti narave in krepil lovariški odnos do vrst-nikov.
Letos pa mineva ludi 80 lel taborniškega gibanja v svetu. Leta 1902 je sever-noameriški pisatelj in slikar Ernest Thomson Seton osnoval prvo lako, gozdovni-ško organizacijo, v letih 1907 — 19X0 pa je lord Robert Baden Powel zasnoval skavtskoorganizacijo. V raznih oblikah in z različnimi nazivj organizacij se je ta-borništvo hilro razširilo po vsem svelu. Prva laka organizacija se je pri nas poja-vila leta 1911, samostojna skavtska organizacija pa se je formirala \ Jugoslaviji 16. maja 1922. Leto kasneje je dohila to organizacijo tudi Ljuhljana, 8. decem-bra 1925 pa se je v I jubljani o&novala nova, gozdovniška organizacija. kljub temu, da sta bili obe organizaciji maloštevilni, je bila mladina v njej izredno raz-gibana. / začeikom 2. s\etovne vojne '•oi delom prenehale skoraj vse organizaci-je, veliko šlevilo skavtov in gozdovnikov pa se je aktivno vključilo v narodnoo-svobodilno vojsko.
Po osvoboditvi je bila 22. aprila 1951 na Ijubljanski univer/i ustanovljena ta-borniška organizacija Slovenije, ki je bila posiavljena na novc naprednejše leme-"je-
Komaj leto dni potem je na področju današnje občine Mosle-Polje pričel z delom odred Crni Mrav. lz skupine nekaj cnluziastov je zrasla Stevilna \n močna organizacija. ki je »samevala« vse do leta 1976, ko je bil na Vevčah uManovljen odrcd Pugied; vendar ježal kmalu prenehaldelovati. Toda rasl in razvoj laborni-ške organizacije v občini se nista ustavila. Leta 1977 je bil v Polju ustanovljen odred /veza, 1. 1978 v Novih Jaršah Jarški odred in I. 1979 v /alogu Rdeči 7alog.
Tak razvoj taborniške organizacije v občini je narekoval, da se odredi med seboj tesneje povežejo in UNkladijosvojedelovanje. Leta 1981 soseodredi vob-čini povezali v zvezo tabornikov občine. Danes je v občini okoli 900 aklivnih čla-nov, njihova dejavnost pa je izredno pestra. Lani so izvedli številna zimovanja (Velika planina, Javorniški rovt, Nova vas, Glažuta pri Kočevju, Bovec), labor-jcnje (Ilirsku Bistrica. Bohinj. Nova vas, kolpa), daljšc in krajše izlele (Poslonj-ska jarna — Predjamski grad, Martuljek, Maribor, Pohorje, kočevski Rog — Baza 20, Stol, Sncžnik, Sv. gora, Storžič. Kriika gora...), delovne akcije. športna tekmovanja... Sodelovali so na številnih laborniških in orientadjskih lekmova-" njih, pri številnih prireditvah in proslavah ob pomembnih dogodkih iz NOB
Seveda se ludi (aborniki pri svojem delu srečujejo s težavami — predvsem gre /a šotorc in pripadajoče dele opreme za laborjenje in zimovanje. Vendnr jih la-bomiki bolj ali manj uspešno premagujejo, saj se zavedajo, da s svojim delova-njetn prispevajo k vzgoji mladih v duhu naše samoupravne socialistične drnžbe.
M. B.