¦¦ftodiKM' Is.' HQlbiblioibek, vfien St. 1. V Gorici, 5. januarja 1883. Tecaj XIII „Soča" izhaja vsak petek in velja po pošti prfijentanii »ii v Gorin nu rtom poSHjana: Vso leto.....' !¦¦»*» Pol leta...... -><» Cetvrt kta . . . .. '.L' Pri oznanilib iu \r.l« tudi ;'r ..j¦<- sntnicah" se plačuje za navadilo tri.stop- iio vrsto: 8 Ur» če se tislcn I krat e !! " " ~ 3 !! ' Za vače drkp po prostoru. Po-ampzne stovilke ae dobivajo po 8 kr, v tobakanuYah v gosposki ulici lilizu ..ircli lcrga namena ne dosez\». Ta-krat je ciovek nesrecen; vendar tola^i gn sladka za-vest, da je izpolnil svojo dobtoost, da je storil vse, kar je bilo v njegovi mofii; in ta prijetna zavest mu deloma namestuje sreco, po kateri je stegaval svoje roke. -— Prigodi se pa veliko bolj pogosto, da ptv*-viCno in nemnorno deio ima tudi svoj lepi u*pch, da trud je popla6an, nameu doseien, dobro, katero jc kdo ^elel, pridobljeno in dano v last stanovitnemu in nentrudnemu delavcu. — Tak izjd 2elimo javnemu delovanju goriSkih rodoljubov; zato si dovoljujemo ob zaOetku leta spominjati jib na delo, ki jilt caka, in opominjati jih k priduosti, a katero naj delujejo. ' V g m o t n e in oziru je treba, da naSi de^elani vedno bolje spoznavajo, kako je treba 2ivino rediti, polje obdelovati, nograde eaditi, vino napravljati, sadje spefiavati. V ta nameu noj svoje sinove poslljajo v de^eluo kmetijsko Solo, ki v vseh teh tecch iz> vrstno podufiuje. — Posestniki se morajo rcSitl iz krempljev oderuhov, ki obrafiajo revScino svojih ro-jakov v to, da jim izmolzejo po 5, 6 in eelo 10 gld. obresti namesec od posojeniU 100 gld. V to svrhe naj rodoljubi prej ko raogoce osnujejo zadrugo ali p o s o j i 1 u i c o na osebni kredit, ki bo na§e ljudi ucila in siliia varcnim biti, ki jih obvaruje pred po-ginom na premozenji. — Vsako leto ve^a placila za bolnisuicne stro§ke pogubijo na§e obfiine eno za dingo. Nesrecua postava, ki je dovolila Ijudem lenim, za-pravljivim, razuzdanim biti, in jih potem kot pokveke povraca domacim obcinam. Ako se postava ue more premeniti, naj se sezida na de|elne stroSke bolni§-nica, ki bo zadostovala de2elnim potrebam. Dasi bodo pri ustanovi stroSki veliki, se pa potem oMine bolj globoko oddahnejo. — Dokler nisourejeni stroSki za bolni§nico, naj se dei&ela varuje vsakega diugega velikega stroska, posebno ako bi imel znaSati celih 80 0 tisoc goidiiiarjev. — Da bo" kmet vedel, kara gre denar, ki ga plaCuje, naj se vpelje, da se bodo pokladali vsako leto natan5ni in javni racuni posebno glede okrajuih doklad za SoUke in cestue in v Trstu so sprejeli ccsarski ~ komisarji, ki so bili pri poklanjanjih na Stajerskem, KoroSkeui in na Kranjskem navzoci ali ki so se s Btanovi pogajali, poklon uamesto nadvojvode in za nadvojvodo. Ob§iren rokopis, &\ se hiani v c. k. skriv-nemhiSuem, dvornem in dr^avnem ar-hivu na Dunaji, iz peresa tajoika, ki je slu^il nadvojvodnemu viSemu dvornemu mojstru, popisuje na dolgo in siroko, kako so se ti pokloni vrsili. Tukaj hoceni navesti iz rokopisa le tisto mesto, ki govori o poklnujauji v Gorici, kateri odlomek je to-Hko vefie vrednosti in vece va^nosti, ker ima prepi-sano od besede do besede prisego, katero so s 1 o-v e n s k i prebivalci goriSke grofije pri teh svecanih pri-likah prisegali. Ko so jezdili cesarski komisari v G o r i c o — tako doticno poroCilo — so jim Sli naspioti de2elui stanovi, 200 mo2, topovi so pokali, ulice so bile na-polaehe z Ijadstvotn, okua okincana s preprogami in drugim kincem, m\ okuih gospe glava pri glavi, ki so gledale nenavadao slovesnost. Na trgu in kjer zaLe-nja ulica, ki pelje iz dolenjega v gorenje mesto, je bil napravljen velik, lep slavolok s podobami in »z lepimi umetnimi (latinskimi) verzi* ozaljSan, Na tern slavoloku je bil viditi Merkur (pogauski bog), potem mocan crn orel z razpetimi krili zaznamujo6 gori§ko grofijo, na desni Viktorija (boginja zmag«), ua levi boginja Fama. Po tern tri 2enska podobe: Goiica v sredi, zvestoba na desui, pokor^cina na levi. Daije na desni Protej, na levi Triton (poganska povoduja bo-gova), ter mir (na desni) in Liberalitas, gostoljubnost (na levi). Pod obokom je bilo mnogo genijev (do-brotuih duhov po misliti jjopiov), ki so troaUi v||q- namene, V teh rafiunih naj bodo dohodki in stroSki z vso natancnostjo navedeni po razdelilvi na posa-mezne kraje in osebe, da bo mogel vsakdo presoje-vati, ali se rabi denar pravicno, to jc all pride vsaj vsako deseto leto na vsako obCino toliko podpo-re, kolikor nosi bremena, in ali se izdaja denar za potrebuc reCi. Racuni naj se objavljajo po domafiih listih, ki naj se ob taki priliki razpoHjejo tudi v naj-maujo vas. V narodnem oziru raoramo zahtevati od via-de, naj varuje na§e naravne pravice, naj ne pusti, da se bodo % nogami teptali nasi najsvetejii Cuti. Nafi narod je bil dosti zaniftevan; Im je, da se za8ne en» krat tudi spo^tovati. Brezobzirno in z ocitno aH o-vito silo jemali so naie otrokc in so jih vtikali v o-tro5je vrte in v Sole, kjer so se izneverili svojl ma-ten*. V Mo so moral! hoditi, narodnih iol pa also imel i, zato so Sli in hodijo slovenskl otroci v Gorici v italijanske in nemfike Sole, kjer postanejo mladi renegati, ki se sraroujejo svojega roda. Ako to ni wila, naj imenuje kdo stvar pa kako dmgafio. Ako hofai diiiiva skrbeti za poSten in zvest narod, naj nam poskrbi slovenske otrocje vrte, slovensko tjudskeSole, slovenske srodnje Sole, slovenske u r a d e. Vse te napiave so drzavi enake koristi, kakor nam; pomanjkanje teh oaprav je pa v prvi vrsti di-^avi v veliko Skodo in nevarnost, kakor je pokazal Oberdank, kakor ka^ejo bastardi (zviiki) irredentist!, Viadi je dollnost, da nas v naSih te2njab. podpira; ali ujo moramo pogosto na to spominjati in uajprej se moramo sami gibati, potem Se le smetuo pricako-vati, da nas bo vladavnaSi pravicm stvari podpirala. Slovenskemn n a tod a in avstrijski ddavi &• slabo u-stregli oiu krajni in okrajni Solski sveti, ki so na migljej uradnika vpe^jali v ljudske Sole v Istri, Trstu in na GoriSkem tuj jezik, da se otrokom napredek zavira ali da se odtujujejo slovenskemu uarodu, ki je cesarju zvest skoz in skoz. — Nikdo naj nam ne o-Sita, da presojujemo te velevaine, odgojevavne zavode samo z oziroin na narodnost. Poznamo ujih vainost in njih namen; pa prav zarad tega toliko govorimo o njih, ker so se izneverili svojemu namenu, ker ne odgojujejo, ampak razgojujejo, ker veljajo v prvi vrsti kot sredstva, s katerimi se en narod pokoucuje, drug lice in roze ter so nudili Nj. kneSki svetlosti, oziro-ma v roke cesarskih komiaavjev lep venec. Zunaj o-boka se je videla velika podoba, ki je predstavljala vodo Issnitz (So^o), ki bibiladajala iz sebe Crno vino, ako bi bil priSel nadvojvoda. Na levi je bila druga podoba, ki je pomenjala V i p a v o, ki bi bila dajata belo vino, ako bi bil nadvojvoda prifcujoC. 9. maja so stanovi naredili slovesno obljubo s prisego. — Najprej se je brala prisega v nemskem j«!ziku tistim, ki so ga umeli; potem so prisegli v italijanskem jeziku Labi (die Wai-lischen), katerih je bilo priSlo mnogo iz Furlanije xa-rad graiCin, katere so in>eli od Nj. Velicaustva, dasi so bili sicer Beaecanom podlozni. Kmetje {die Pawr-schaffi) so prisegli pa v slovenskem (wmdiach) jeziku naslednjo prisego; »Mi peressemo temu Suetlostiuimo ^ijnu Veltcoustimo Gospodo Gospodo Carle Valjvodi „Vaustrie. ijnu Gorizkhemo kneso & nassimo premi-Blouisstimo ynu lastuimo Gospado ijnu ponijga Smerte „ketere Boug dougo obarij nijgouimo blisnijmo Erbo. ,da bomo nijga Suetloustij ijnu Milosti, Suesti pocornij »podanij ijnu da Chemo Vsseto Storit ijnu pustit car „se suestim pocornim podauam Spodobi, inu da Chemo. „tudij pustit Vest niego Suebloust ijuu niilost wseto. „kerbi mogli Suedit ijnu resoumit, kerbi billo proti nali Ces niego Suetloust ijnu milost ijnu dudij Sami ftiiechcmo toijsto Storit ali Vtaki Sued p*id takonam flBoug pomagaj ynu wsi Suetnikhi", Po tej prisegi je upilo vse, tudi zenske: Av-strija, Avstrija! in 80 ^ivabao sueljali na gradu in V meatu. pa krivicno mnozu Mi le zahtcvamo, naj ostanejo ti zavodi na naravni podlagi, naj se ne rabijo v poli-tiine, razdiravne namene. Kdor je spravil odgoje-vavne zavode z naravnc poti, on je gresil, ne pa mi, ki zabtevamo, da naj se hodi naiavua pot, katero je Bog stvaril. V p o 1 i t i c ii e ra oziru bo iuiela goriSka dezela to leto skuSnjo zidosti, ko pride do volitev ? deiel-ni zbor. Takrat se pokaze, ali je ohrauil narod vsaj toliko poiiticne zrclosti in neodvisnosti od vladnega vpliva, kolikor je je kazal v prejsujih Ietih ob neka-terih priloznostih. Pokaze seT kako dalec je segk ,»n-liticna demoralizacija (pokvarjenost), ki iroa sedei v Trstu in razpeuja mroze pn celi dezeli. Ro-juke opozBijanio, da pnliticni r^zum nasih dezelauov se niami, da se jim hvali kot odina pomoe in edina resitev iz vsega zla sedanja trzaska vlada, da se jim prikriva zadnji knnec iii'kateiili ua prvi pogbd na-lodnih pocetij in politicno miSljenjc nekaterih po rodu Slovencev, ki silijo na vih. — GoriSki rojaki morajo biti pazljivi, nioiajo stvuri, ki se okoli ujih godijo, premisljevati in presojevati, morajo o pravem cnsu naiod o vsera poduciti, itt> siuejo molCati. Prilika jim je daua v politicoem drustvu ,Sloga% ki na novo ozivlja, ki zbira razmetane ode, ki sprejema nove mnci, ki ima napovtdan obCii zbor z izbraniir. programom. Tega drustva se je treba okleniti, v tcm druStvn je treba delati, s itomoojo tega drustva da se narodu pumagat. Kdor v resuici ljubj svoj doni, ne more se .Slogi" ogniti, ne more zapustati ognjisca, ita katerem gori ogenj dumovinskc ljubezni, ne more odtogovati se srediLcn, iz katenga se Siri politicni um in politiina moc po celej dezeli. Vsak narodnjak brez ra/locka stann in starosti naj pristopi teniu pre-vaineinu druitvn. Vrhu tega je dollnost vsakega resnitnega rodo-Ijuba da podpira slovensko casopisje. Goriskim Slo-veneein priporocamo vpmvrstioaSo .SoSo", ki pri-nasa v razumljivi beserii zdravih nankov politicnega, naroduega, gospodarskega iu razlienega zadrzaja. No-b«na hita m Goriskein bi se ne smela dobiti, kjer bi #Soco" ue poznali; vsak zaveden mo2 bi jo moral narbciii ali vsaj brati. Koupc leta ne bo nikomur Iai za raali znesek, s katerim si je priskrbel obilnega in poducnega berila. Dopisi. Iz Rene, 1. jan. — Porocati imam veselo no-vico za nase rokodelce in delavce, dana§ priljubljeni ucitelj g. Ant Bajec se je vpisat v slov. bralno in podporno dtuStvo v Gorici in da prevzame poverje-nistvo tega drustva za na§ kraj. To je za na§e delavce, katerih nekaj dela doma, veliko pa v mestu poil raznimi zidarskimi mojstri, velike vaznosti. Ro-kodelcu je podporno druStvo bolj potrebno ko kmetu, ker kadar je rokodelec bolan, poCiva tndi njegovo delo in njegov zasluzek; ce pa je kmet bolan, ma sadje vendar le zori in ma prinese kak krajcar tndi med boleznijo. Rokodelec nima obfasa bolezni dru-gega ko to, kar si je v zdravih dneh prihranil. Na§i zidarji in drugi rokodelci so bili koj od zacetka vne-ti za goriSko drustvo, pa jim je §Io te^ko zarad vpi-sovanja, ker ob deiavnikih, ko so v mestuT imajo delo in drnstvena pisaroica ni odprta; ob nedcljah in nrazuikih pa, kadar je diastveni denarnicar v bralni sobi, so oni doma in jim je tezko iti v Gorico blizu dve uri dalcC samo za to, da se vpiSejo ali da pla-iajo mesecnino. Zdaj bo vse drnga^e, ker se bodo domacini oglaiali pri poveijeniku, ki je doma, in bodo tndi njemu placevali meseCnine, da jih on pri pri-loinosti poilje v Gorico. Tako je pristop in vplaceva-nje mocno zlajiano in ni dvomiti, dav kratkem Casu pristopi vsled tega druitvu mnogo novih udov. (Z Spodnjih Brdr 31. dec. — (Poboj.; V torek V drogi bozifni praznik, zbrali so ae po popoldanski sliizbi bozji fiintje iz Neblega, ki spada pod Slovreo-sko faro, iz Rutarij (Rotars), iz Dolenj (Dolegna) in iz Pojan (Pojanis) pri tako imenovaaih Mlimh^ „dai Mulinus". Proti 10. uri v noC, ko so ze pi'ecej dolgo pili, zafiel je med njimi nevaren boj. Nastali sti iz fantov na enkiat dve stranki; k eni so se pridruzili slovenski fantje iz Neblega. Vsi drugi fantje iz gor omenjenih vasij zdtuzili so se vraocno uasprotuo stranko. Eako je do krvavega boja pri§lot ne more se se prav natauko dolof iti; zdi se pa, da so Lahi prisli pod Neblo v krtoo z namenom, da bi tam ro-govilili in iskali Bru§ce", kakor pravijo Biici. Zafiel je tedaj pogubonosni boj; kamenje je le-telo od Veeh straui; razbivali so okna, vrata, stekle-nice, kozaice; vse, kar ja vazsajaicem priSlo pod ro-ke, je §Io v israk. Misliii so na kagfi in po sobah zaprti ljudje, da je korxec sveta. Kako se je cela stvar izversila v hisi, ne ve se §e gotovo, kajti eden govori tako, dfugi pa zopet drugafe. Ko je biio Ze tfse kondauo, prideta dva iendarma terzagledatapred kremo trap fantov, ki so govoiili iurlansko ali rekla jim nista uiL?sar, kajti biii so pri mini in tihj. Zan-darraa oista vedlat kaj se je noprej zgodiio, kajti priSIa sta le po nakljocbi zraven. Zandarma stopita v krerco ter zagledata vserazbito; krtmavjima pove, da pred pol ure je bil vt-lik boj v biSi ter da so ma vse razbili. St jima kr&nar to pove, odpravita se koj iz kreme gledat, ali so se fantje znnaj; ali ni jib biio veL. Pobtojita nekoliko in odideta proti doma. Ko prideta za uekolko korakov proc od hi§e, zagledata na gorenji strani ceste, ua nekih Bozarab'*, ; dve osebi scdeci pod ceSpo. Eden 2aodarra se spu-! sti za njima, pa brez uspeha, ker imeli «ti oni dve J osfbi dobre ncge. Ko se zondarem vrne in pogleda • nekoliko okoli sebe, zc.glcdi na kunci njive Ie2i*Lo osobo; stopi k nj^j jo zgrabi ter strese misled, da je kak pijanec. Ko pa vidi da ne da od sebe gla^n, priige sveLo, in tu zagleda mrtvega LIotekaf ki si je tisca) rano z levo roko. Koj diugi dan pride kombija iz Koanina ter i doloii sekcijo (raztelt'senje) na cetrtek. Nesrefine^ I je dobil dve rs«u, eduo pod rebra. ki jebila 15 cen- timetrov globoka, dtngu na spodnji hi bet, ki je bila 10 centimetrov globoka. — Zlocince? uiso se dobili; trijc ali stui Lahi so p.jb^g.lii v blaieuo Italijo; ed- nega gluvuih rogovilciov so uze ujeli; upati je, ila tudi druge polovijo. I Nfsri'Cuczu jc biio ime Frane Cernigoj, po do- I mace Golob; doma je bil iz Neblega in je bil mla- I denec 32 let star. Delal je v Podgori v tovarui in je imel navado, da je v.sak praznik priSel domov. Ta- I ko je tudi za bozieue prazoike prisel na dom. Ne- I sreca je toliko veda, ker je bil ranjki giavna podpora I svojih nbogih sta;isev. — Zdaj pa naj se le hvalijo I nasi sosedni Labi, da morajo prod<»jjt: oiiko Stovfn- I cem v Bidih. Ako druge olike ne pjznajo, naj nam I tudi s to prizanasajo. Eden, ki je videl. Skrilje, 17. decembra. — V getrtek, 14. t. m.f spremili smo Juzefa Oermeija, bivSega vojaka in ve-teraua, ki je unul v 58., leta starosti, k vecnemu po-citka; zemlja ma bodi lahka I Obzalovati moramo pa pri tej priliki ue-le zgti-bo hrabrega veterana, ki je z vehkim trudom svoji druzinici v sedanji draginji kiuh slu^il, auipak tudi veliko mlacnost veteranov tega oblizja, ko gre za to, da se skaze poslednja cast sodrustveniku, kajti na prste bi jih leuko seStcl, ki so se udele2ili tega po-gieba. Ali ni to zalostiio? Brato se je plem, gosp. grofu Luntim-ju, nuceluiku veteranske poddruztiice, ki je bil it ietrt ure pred osmo priCujoc, na obiazu, kako zelo tezko da mu je biio pri sreu biti tako o-samljeuemu, Za Boga, prosiui Vas bratje veteraui! ne 2aliino vec z ntmainostjo in lenobo goreCih in marljivih drostveuih nacelnikov, ampak prizadevajmo se jih posuemati po mogocuosti, da postanenio vredni clant tega prekoristnega in blagodejuega arustva tie le pri jedi, pijaci in veselicah, ampak pri vsaki mo-goci piiiiki, ko nas dt uitvena dolzaost veie. Saj nam je s.im grof ravno pri tej priliki, kakor pri vsaki diugi, dal prelep izgied, ker se je tako od dalee po-tiudil ter se je poniial stopiti v revno hisico uirli-Cevo, ga pokropiti, ter je na pokopaliS^i lopato zem-Ije uanj vrgel. Kaj pa mi? nas uij mar sram, da svoje dolzuosti ne poznamo. Upajmo, da odsiej bode pri pogrebih vse v botjem redo, nego je biio do zdaj. Za to naj bi doraaci in bi znji veterani |poskrbeli po svojem spozoanjk Veteran. Iz Skrilj polen AjdovSCine. a An ton Fa- vetti, posestnik iz Sktuj, je bil odhkovan od Nj. Vel. presvetlega cesarja z ziatim krizem za zasluge. Moz je tega vreden, kar delal je neumorno po besedah nasega slavufga pesuika: DDol2an uij samo, kar veleva mu titan. Kar more, to inoz je stortti dolzan." V raznth odborih deloval j^ spretoo in vstrajno za blagor obcauov. 21. t. in. podelila se mu je odiika slovesno v dvorani g. M. Lenardica na Go-ri6ici. K slovesnosti so se bili seslu precastiti g. tup-nik kaineujski a svojim pomoenikom, e. g. Atidrejem Ferfoljo, g. ucitelji in obeinski zastop skriijaki in ka-menjski in Se drugi iz okolice. Okolo 10. ore pred-poldue, pripeljal se je preblagorodni gosp. dvorni sve-tovalec baron Rechbach; strel topicev je nazaanjal Ijudstvu njegov prihod in pricetek redke in pomen-Ijive slovesnosti. Po jedrnatem govoru je g. c. k. okrajni glavar odlikovancu krizec pnpel med veselim strelom topicev. Ves ginjen zabvalil se je odlikovanec v lepej in jedr-natej besedi; povdarjal je dobrotljivost in usmilje-nost presvetlega cesarja do vseh svojih podlo^nih, da jih ljnbi kot svoje otroke, da ga vsi ljubimo kot pra-yega ofieta, da snio pripravljeui zanj 2itovati vse, imetje in ^ivljenje. V znameuje vdanosti pavabi nav-zofie, naj vskliknejo triktatui: nBog 2ivt nasega presvetlega cesarja Franca JoScfa I.14 Obrne se odlikovanec se k preblagorodoeuiu gospodu dvomemu sve-tovalcu Rechbachu, se tudi njemu za odlikovanje za-hvali ter obljabi se nadalje v blagor ljudstva delovati in se tako prejetega odlikovauja vrednega skazati. Gospodu glavarju vskliknejo uavzoci: Bog ga zivi! — Po tern odoeJjal se je gi»spod baron nu-j poka-njem topicev v Crnice k drngemu eaakemu poslu. Dri^ba duhovuikov, uCiteljev in obfouskih zasto- pnikov razveseljevala se je potem pri kapljici dobre* ga vina do pozue ure. Pri tej priliki vrstile so se razhcue napitnice. Prvi uapil je c\ g. Andr. Ferfolja presvetlerou cesarja povdarjajoc Njegovo delavnost, radodarnost in ljubezen do vseh svojih narodov, pa tudi tezo Njegovega vladanja. — Napilo se je dalje dvorr.emu svetovalca Rechbachu kot cesarjevemu n&-mestnikn pri dena§nji slovesnosti. — Omeniti raoram, da dusa celemu druStvu bil je uze preje odlikovani g. Andr. RobiL, zupan in posestnik ter iskren prija-telj g. Ant. Favettija, iz Rifenberka. Kratkofiadil nas je s svojim zdravim humoroni prav dobro. Razsli stno se z nado iu zeljo, naj bi nam Bog v blagor obciue se mnogo let ohrauil gosp. odlikovaaca. ________Eden zmej navzocib. Iz Kremsa ob Donavi, 28. doc.-Naj se tudi jaz, akoravno dale6 od svojih sorojakov, oglasim z nekoliko besedami v tako prilicsii „SoCiu. Potoziti moram v prvi vrsti, da mi je milo pri sreu, ko po* mislim da moi-ain bivati mezi trdiini Nemci, ker raj^i bi se pntegoval na nasi slovenski zemlji za na§ jezik in nase pravice. Toda a trebuhom za ktuhom. Bi* vam tukaj na*doljnem Avstrijskem iu sicer mezi rne-sti Krems, Stein in Mauteru ob Donavi. Ta mesta so zelo stara in zaradi starosti imeuitua. Obstoje uze od casa Riinljauov, se ve da sedaj veliko veca, ko takrat. Od meata Stein pelje lesen most 5ez Donavo do mesta Mautern. Ker so v okolici tii mesta, gre mnogo ljudstva cez ta most, ki uieri 400 metrov in ima 19 lesenih koz, mezi katerimije za panic ladije in vsakorsne druge povodne vo2nje prostora za blizu 20 metrov. Pri tern mostu zgodiio se je u/.e brez-stevilnib nesre6, ker so zadete ladije na kako kozo (Bruckeujo?b) tega mosta in ao pokopale marsikoga v bladni Donavi. — Pretekli mesec zadeln je parna ladija nKrouprinc Rudolf** z vlakom nAlmastt s tako inocjo na enajsto kozo (stolp) mosta, da ga je poru-Sila. Padli sti tudi dve zeinki (k sreci ni slo takrat c"ez tisti stolp vec ljudi) s stolpom vred v Donavo. Euo so reSili matrozi (brodarji), druga je nasla grcb v globoki Donavi. Zgodila se je ta nesreca o poldue, ko gre malo Ijud3tva cez most. Malo potem priSIa je Cela koiupauija vojakov, ki se jc vadila v strelju-nji. Kaj bi biio, ko bi bila sla ta kompanija nekoliko prej cez most? ali ko bi se bila pripotila taue-sreca v nedeljo ali na praznik, ko je poln most razlienega ljudstva? Posebno ko se bliza parna ladija, obesi se eden in drugi ob straneh mosta, da more bolje opazovad parno ladijo. Delali so celi mesec, da je zdaj vendar mogoce iti Cez ta most brez stra-hu. To delo pride stat do 9000 fi.; zata most skr-bi de&dna vlada. Veciua stroSkov pade na prevozuo dro§tvo (Erste k. k. priv. Dauspfschiffahrts - Gesell-scbaft), ker njegov kapitan, Euglander po imenu, je kriv te nesrece. Cuduo se mi zdi, da dezelna vlada tie skrbi za zelezeu most, ker ta je edini leseni most ob celi Donavi. Politidni pregled. Seje v dtiavnem zbora se zadnejo zopet 15. januarja. Med tem, ko dr^avni zbor praz-nuje, so zucelt nekateri odseki gosposke zbor-nice prav marljivo delati. Precej po novem letu sta zacela. doticna odseka od drzavaega zbora vze lani sprcjeto solsko postavo in obrtnijsko novelo pretehtevati. Na Dgrskem je navada, da se zberd poli-tigne stranke drz. zbora ogrskega ob novera letu ter da gredo ministrom iu druzim odlicnimose-bani srecno in veselo novo leto voicit. Pri ta-cih prilikah objavijo miuistri ve^krat programe za prihodnje leto, ali pa podajo cestitalcem druge veseie novice za odgovor. Letosnji odgo-ver ministerskega predsednika Tisze na te 6e-stitke ni obsegal kaj posebno zauimivega, po-navljal je le vazno zagotovilo, kakor 2e enkrat prej v drzavnem zbora, da se letos kalenja mi-ru ni bati. Znano je, da je grof Taaffe skozi tri leta z najvecjo potrpe^ljivostjo prenasal (rovanje po-liticnik in druzih uradnikov zoper samega sebe m svojo vlado. Kaj je pocenjal n. pr. zloglasni Vesteneck na Kranjskem, ne da bi ga bila vlada kaznovala? (Jradniki pa so smatrali to predsednikovo potrpezljivost kot slabost ter so se huje suntali in rogovili proti vladi. Toda zdi se, da ima tudi Taaffejeva pohlevnost in potrpezljivost nieje, kajti v novejsem casu je bil en rogovile^ zeper vlado premescen; na Dunaji so pa enega nradnika pri ministerstvu za uk in bogocastje iz enakih uzrokov precej upokojili. Z novim letom §q nam 4oile zalostae no* vice iz podunavskfli in nemSkih pokrajin in iz Oeskega. Velike povodnji so napravile tarn mito- I go Skode. En del dunajskega mesta je vsled I povodenj v veliki nevaruosti, kakor se glase no- I vejsa porodila. Tudi v Pragi je naznanil strel iz topa, da je voda prestopila struge indasebli&a mestu nevarnost. Mnogo hrupajenapravilaOberdankova smrt v Italiji; kako se tam proti Avstriji govori, pise in ruje, tega ni mogoce objaviti. Sicer i>a o tern vefi prthodnjtf. 4. t. m. ob 9 % je v Rimu 26 letni stavec Bigatieri Stirikrat ustrelil proti pa-laci, v kateri stanuje c. kr. avstrijski poslanec | pri sv, ofietu. Ziocmec ni ranii nobenega, a njega so djali v zapor. j Y visokih dunajskih, poslanskih in druzih krogili je napravila tiagia smrt naSega poslanika I grofa Wiuipffen-.i, kateri se je preLli teden v i Parizu ustrelil, veliko senzacijo. Zacetkom se je govorilo, da so Wimpffenove denarne razmere najbrze v neredu, toda to ni bilo res. Kakor je komisija zdravnikov in druzih dokazala, zafielo se je bilo g. grofu v glavi me&ati in to mu je potlsnilo revolver v pest. Mrlica prepeljejo v Gradec na Stajersko. Vecjega pomena je nepridakovana smrt fran-coskega dusevnega velikana Gambette, kateri je 5 minut pred novim letom svojo du§o izdihnil. Gambetta je bil sin siroroasnega trgovca, §tu-diral je v Parizu pravoslovje, kjer je postal in m naselil kakor edvetnik. Vsled svoje izvanred-ne zgovornosti in druzih lastnosti bil je na vccih krajih voljen za poslanca. Posebno pa se jeod-likoval med neraSko-friaicosko vojsko leta 1870-1871. Ko je bil Nf»woleon vjet infcnjim skoraj vsa vojska, je Gambc .ova zgovornost pripomo-gla, da so kakor iz zemlje novi vojskini oddelki rastti. Yes svet se je cudil, kje zajema, kako oboroziije in ureduje Francija nove annade. H preustroju Francije po vojski je Gambetta mnogo pripomogel, bil je tudi ministerski predsednik, pa le malo 6asa. Govori se in verjetno je, da se je Nemcija njega in Skobelev-a najbolj bala, obeh je sedaj resena. Toda dvomimo, ali bode nje vest vsled tega mirnejsa. Cudno je, da sta oba moza morala prczgodaj svet zapustiti zaradi zensk. _____________ Domade stvari. Presvetli cesar je podaril iz svoje privatne blagajnice 100 gld. poddruznici veterauskega drustva v Cerviojanu. Vabilo. Odbor slov. narodno-poJitiSkega drustva „SlogaB vabi vse Jp. n. gg. druStvenike k rednemu obL. zborudne 11. januarija 1883. tocnoi ob 11. uri zjutravprostore slovenske citalnice v Gorici na Travniku, pri kate-rera se bodo obravoavali sledecl predmeti: 1. osiiova slovenskih otrocjih vrtov v Gorici; 2. posvetovanje o ustanovi ljudske posojilnice za Gorisko ; 3. peticija do visokega naucnega uiinisterstva, da napravi pri tukajSnjem izobrazeval&ci za uCite* Ijice poseben teCaj za poduk o vodstvu otroCjih vrtov; 4. peticija do via. naufinega ministerstva za vpelja-cje slov. kot ucnega jezika na c. k. deski soli in na c. k. gimnaziji iu realki v Gorici, in enaka peticrja do vis. drzavnega zbora; j 5. volitev novega odbora. Ob enem se vabijo vsi rodoljubi na Gor&kem, kateri uiso se udje politiskega druStva ,SlogaB, da bi dru§tvu pristopili in vstop naravnost pri podpisa-uem predsedniktt ustmeno ali pismeno naznaniii, da se bodo mogli ze napovedanega oba. zbora udeleziti. V Gorici, doe 28. dec 1882. Za odbor predsednik Dr. Jos. Tonkli. Zabavni veder goriske Citalnice 30. decem-bra je bil dobro obiskan. Profesor dr. Kos je govoril o slovenakem knezu Privini ter je svojo nalogo prav dobro izvrsil. Prosta zabava je trpela Se precej casa. Danes, 5. Jan., bo zopet skupui vecer v gostiini pri Solncu. Sreckanje pri tr2a§ki razstavni loteriji ni bila danes, 5. januarja, ampak bo na prosojo razstavnega odbora in z dovoljeujem vlade Se le 18. febr. t. 1. Katoliska dru2ba v Gorici dela priprave za tye&nost, katero aaqjerava jrirediti y Cast povemu Skofu pnreskemu, tnons, Zornu. Te slovesnosti naj I bi se udelezili po odborovi 2elji ohe nnrodnosti go- j riskega mesta. I „Corriere di Gorizia" se ii»»i.uje nov list, I ki je zaSel izhajati v Gorici v italijansk"»n jeziku v I tiskami Paternollijevi po dvakrat ua teden. Izdajatelj I mu je tiskar 3oM Pateinolli, o'lgovorni mednik H. I Bensa. List obecuje, da bo za«topal koristi g»ri§kega I mesta in gariSke dcz.'i.t sploli ter da bo hodil posteno I srednjo pot. I Dvoboj. Na novega leta dan ob 10. uri zajutra I se je bojeva), kakor poroLa itovi gori&ki list, nek I hrvaSki grof. 0. v prostorih tukajinje vojaSke bolusi-nice b stotnikoui S„ katerega je (anil b sabljo na rok*i. I Koj potem se je bojeval s stutnikom RM katerega je ranil na celu. — Z.ikaj no lakajo boja zeljni gospo-dje, da m bodo rekli onkraj meje, kadae pride caa ? Zdaj ho ostre kazni vredni, ker postavljajo v nevarnost mod in zjvljenje, katero so cesarju obeeali. Ne vemo, kako se striuja pri vojakib dvoboj s prisego, ki se uaredi ccsarju; da se ne stiinja skrstno oblju-bo, U tako vsakdo ve. Leta 1882. je bilo rojenih v Gorici 555 ljudij: v fari Velike cerkve 205, sv. Ignucija 154, na Piaeuti j 127, pri sv. Eoku 69. Uinrlo jib je v istem easu 659: [ v fari Veiike ccrkve in v obeh bolnisnicah 359, v fari | sv, Iguacija 158, na Placuti 90, pri sv, Boku 52, Po- i rocilo se jib je v fari Velike cerkvo 57 parov, pri sv. Ignaciji 37, na Placuti 25, pri sv, Roku U parov; vseh vkup 133 parov. 0. k. pofitne hranilnice. Prihodnji petek, 12. januarija t. 1., priciio svoje delovanje uagitn bral* cem znane poStue braniinice. V ta uatnen so v nasi ] gtoflji do zdaj uaalednji poStui uradiwodIoLeni: Avce, Ajdovscina, Biljana Bolec, Cepovan, ComiCe, Corgna-le (Lokve), Fara, Gorica, 6radisLe, Kauai, Kormin, Hence, Ronki, Sagrado, (Zagrad), Solkan, Smatje, Stanjel in Villa Viceutina, vseh torej 19. Na vsem Piimorskem se steje 150 postnih urodov; od teh je komaj 40 odludcnih za brauilnicue zadove, akoravno bi se po postavi o poStuih hranilnicah s tern morali vsi postni uradi pedati. Ostalih 110 poStnib uradni-kov nuSega Primorja ne razume doticne postave; za-1 to je bilo vodstvo postnih hranilnic prisiljeuo delo-krog novega zavoda omejiti ua 40 uradov. Koncert priredi gospa Lucilla Podgornik-Tolo-mei vtorek 9. januarja ob 8. uri zvecer v dvorani drustva „ConcordiaH na Travniku. Sodelovali bodo glediscna pevkinja E in a Bagnalasta in gospoda Haring, solist na gosli, in p). Iliesenfelder, violoufielist, oba od pespolka aadvojvoda Leopold st. 53. .S klavirjeui bo spreiuljal g. Julij Drag at in. V prograinu tega koucerta se nahaja iaieaitea It u-binsteinov Trio G moll, na katerega posebe o-pozarjamo, ker ga bosta s koncertistinjo izvrSevala najizvrstniSa godca tokajsnje vojaske godbe. VojaSka oblast ju je i z j e m n o dovolila za to priliko, ker vojaska godba drugaCe ne sme nastopati v takd majh-nem Stevilu. Tedaj za telegraflste. Bazpisan je za Pri-morsko do 20. t. u. ucni tecaj za tiste, ki hoiejo teiegifiCni uradniki postati. Sprejmejo se prosilci pod 30. letom, ki so 6. gimuazijaini ali realni razred do-vrsili, ki znajo uem§ko in francos&ne toltko, da lehko francoske telegrame berejo in oddajo, in ki itnajo pri-liCtio lepo pisavo. Kdor pozua Se druge jezike, ima prednost. Q. Jozef Faganelj cestni odboruik za gori§ko okolico, nam je poslai dopis, v katerera pojasnuje, da ni o n kriv, ako se grgarska cesta ni se raz§irila, da on se je v tetn oziru strogo drial odburovib sklopov oziroma odlokov odborovega predseduistva. Zadnje naSe porodilo o goriskem pokopali-§ci je zbudilo po mesta uckoliko pozornosti. Prijatelji nove ustanove se tolazijo s tern, da voda mod ude umrlih ne pa zivib. ljudij. Meaijo, da, dokler ne pride voda zivim do grla, ni vreduo o tern govoriti; mi pa mislitno, da kadar zaOne voda 2ivim v grlo siiiti, bo prepozno na pomoc klicati, Vrhni&ka rjitalnioa je, kakor se nam poroca, pri svojeiu obcuem zboru dne 26. dec.|vsled predloga gospoda Gabiijt-la Jelovseka euoglasno imenovaia go- spodatFranca Kotuika velikega posestnika in tovarnarja i iz Verda in gosp. dr. J. Vosujaka drzavnega iu o^e2elnega i poslanca castua clana omenjenega drustva. | Gosp. Kotnika imeuovali so castaega Clana radi njegovih mnogin podpor drustvu, gospoda dr. J. I Vosujaka pa radi njegovih velikih zaslug za slov. na- I rod, osobito za ujegovo nesebicno potezanje za na- I rodne pravice. „Triestcr Zeitung" izhaja od novega leta na-prcj le eukrat na dan iu sicer zvecer; jatrnjo izdavo je ustavila, ker je bila predraga. V Trstu bo 8. t. m. konedna obravnava pri tamosigi dezeini sodurji zoper jetniSnicoa cuvaja Cal- I ligari^a in Lovi'QnCiC-a} katera sta s zaDoruiki, ki m bili zaprti zarad tr^aSkih bomb, mirno jedla in pila n se prav dobro i ajimi zabavljala. Viekopis D.ra Jurja Dobrile, bisk'ipa tr-gcansko-koparskoga. prije pore5ko poljskoga. Napisao Cvii'tko Rube tic. Na sviet izdalo druStvo sv. Jeroni-ma. (Sa slikom). — Stranij 97 v mali osmerki; cena 30 kr. , * Pod tern naslovom je iz§!a lifina knji^ica, ki po-pisuje v razumljivem hrvaSkem jezikuJHvljenje in de-lovanje ranjkega vladike triaSki'p. prej poreSkega. Z zivo besedw._______________________ 327|E. Razglas. Naslanjaje se na razpis pievzviienega skerb-ni§tva zastavljavnice in & njo zdruzene hranil-nke od dne 4. t. m. stev. 162 priobSuje pod-pisano vodstvo sledefie: 1. od 1. januarja 1883. dalje bo plafievala hranilniea upnikom od vseh pri nji nalozenih kapitalov brez razloika obresti po 4 1/*%; 2. od 1. januarja 1883. naprej bodo plaLevali dolzniki hranilnici obresti le po 5 lk°h od kapitalov, ki so si jib pri nji izposodili na svoja posestva, zadcnii to od istega prvega polletja v letu 1883., do katerega so ze v letu 1882. doticne obresti predplaSali. FrevzviSeuo skerbni§tvo si pa k todki 1. in 2. pridrzuje pravico, da o ti zadevi dalje do-Mi, cesar bo treba. Vodstvo grof Thurnove zastavljavnice in I njo zdruzene hranilnice v Gorici, dne 2(>. decembra 1882. D. LOVISOiM. Za primeraa darila priporocam te le reci, vsc pravo pozlaeenc s e. ki\ eekinskim zlatom! OJ pravega zlata se ue razlofcyo. Urne verizice za gospode po . . . . 3 gld. 50 kr. TJrne verizice za dame po . . . , , 5 „ — „ Garnitura gumb (knofov) 2a gospode po 1 ., 80 „ Garnitura gumb za dame po .... 2 „ 20 „ Garmtnra: (bross in. uhani po) . . . 3 „ 50 „ Bracelet! za dame po...... . 3 „ — „ Prstani iz pravega 6 karatnega s sumattnimi dijanianti, ki se ne dajo razlo&t! od pravih dijaman-tov* vsak po 5 gld., 6 gld., 7 gld., 8 gld., 9 gld., 10 gld. a. v. (Pri narociiu prstauov naj se za sirokost prsta mera prilozl v zrezku papirja.) Vse se razposilja po poStuem povzetji. Ce se pa denar naprej poslje po poStni nakaznici, se blago poslje brezplacno. B9" l»orostva Je & let! ~9g aw. SCHAOK. Prva razpo§iljalnica: Prag-Weinberge (na Ce^kcm, Bdhmen.) M Za stacuno s papirjem in pisavno ml B 5 pripravo se i§6e mlad pomoSnik, ki je M ffl izurjen v tej stroki. Zahteva se znanje W Ijj slovenskega jezika in zvedenost t vezanji h4 fttj bukev, da bo mogel izvr§evati in zara- ffl 1 duniti narofiila stalnih odjemnikov in pod- km I pirati voditelja stacune s svojim znanjem. Wf i. iiioiitini v Ljubljaiii. !f| I)r. Patiisoiiava vata za protin naiboljse zdravilo zoper protin in revmatizme vsake vrste, kakor; bolefiine v obrazu, prsih, vrattt ir« zobeh, protin v glavi, rokah in nogah, trganje po udih, bolesfc v hrbta m ledijah. , . Zavitke po 70 kr., polovica 40 kr., pri G. Crfstofoletti lekar pn Cinem medrcdu v Gorici na Tratniku. " Vabilo na mik Preverjeni, da nam je ilusirovan šaljiv list žira potreba in oziraje se na razne, po odličnih rodoljubih ponavljane želje, začeli bodemo počenši od norega leta ISS3. izdajati za-bavno-zbadljiv in šaljiv list „ŠKRAT", ki bode izhajal za sedaj dvakrat na mesec in prinašal razen lepib, v Pragi izdelanih slik in kratkih šaljivih |.ovestij raznovrstno zabavno gradivo, razpravljajoč vsakdanja politična in Bocijalna vprašanja v kolikor možno mikavnej obliki, ozirajoč ae pri tem ne samo na Ljubljano, ampak na vse slovenske pokrajine, Za to podjetje zagotovilo nam je sicer nie nekaj v Ljubljani bivajotth rodoljubov svojo duševno pripomoč, a da bode list dovolj mnogovrsten, obračamo se zaupno do vseh rodoljubov, katerim je pri naših sedanjih razmerah ostalo Se kaj humora in dovtip*, da blagovoljno pomnoži*- kolo naših sodelavcev. Ker ima pa vsako podjetje tudi svojo gmotno stran prosimo rodoljube, da nas z obilno nar^C-ho podpirajo v našem, zlasti v začetku težavnem početji. Cena listu bode: Za vs» leto ... i 3 gW. — kr. „ pol leta . . . . I „ 50 „ „ četrt leta. . . — „ 80 », Inserati vzprijemajo »e za primerno ceno in naj se, kakor uovci, pošiljajo upravuiStvu. Uredništvo in upravništvo šaljivega lista „ŠKRAT", ˇ Ljubljani, v „Narodnej Tiskarni". Bergerjevo medicinsko 9IIL0 IZ SMOLE (THEERSBIFfi) Priporofieno po icedic. strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih drzavali s sljajnim vspehom proti vsako\Tstni nettstosti na polti, sosebno proti kroniCnim ia luskinastim lisajem, hra-stam, nalezljivim hrastam, picti rudeCemu nosu. oze-bljimi, poteoju nog, prhljaju na glavi in bradi, — Bergerjevo milo iz sraole ima 40% siuole iz Una, in se bistveuo razloeuje od vseh drngih smol, ki se prodajajo. - - Da se prekanjanju izogne§, zahtevaj doloLno Bergerjevo milo iz smole in glej ua znaui zavitek. V dolgiii in hud ill polfuih boleznib ia-bi se z vspehom na mestii mila iz smole Bergerjevo nn-d aniolnato-ivepleno milo; kdorbi hotel imeti vaj^i to, naj zahtevo edino Bergerjevo smoliiato zvcplcno milo. ker znnanja poharejaoja so brezvspesni izdelki. — Kot neostro inilo iz smole za odstranjenje ne-distostij na polti, zoper hrasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosrnetsko milo za vmivanje in kopanje za vsakdanje rab© rabi: ki ima 350/0 glicerine in je fino perfamano. - Cess n komad wk mtt 35 kr- 2 Mm ml-. Glavni razposiljavee: lekarnar €r. Hell v Opavu. Cilavna zaloga za Gorlco pri gg. lekarearj. F. Cristofoietti (Zaaetti) in A. Franzoni. FMcostd mm s soiio (Eau tie me de France) Fmnzbmntwein mit Salz napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu izcajdnika Viyema Lee-ja C €KI«TOFOE,ETTI To zdravilo, katero sem ^az napravil, pomaga brz, prej kot katero drugo, proti zunanjemtt in notranjemu vnctju o-peklinam in spekliiiam, proti novim napadom, naduhi, rakoin, dristi, natoku krvi rglavo za obvaroranje zodot, proti otiski, dissenteriji, boleSinam, na obrazu, r uSesih, v glavi, zlati zrlLfc mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavriosti, boledinam na jetrih, na ofieh, zasta«"efim ranam, vpifienja osnema in rauiiiSnemu skrnjaka, kurdeja, zovam in omotict, Veliko sprieeval imamo, M potrjajejo moStega izvrstae-ga zdravila. V 70. Jetu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim zganjem in soljo. G' Sehitsky. c. Jr. finandui komisar I. r. Z VaSim francoskim zganjem s sot.,o sem dosegel naj-boljse vspebe, za katere se Vara neskoncno zabvaljnjexn AIojz KlobnCar, zupnik in dekan v pokoji. Prodaja se v izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri G Cnstofoletti-ji, lekarjn in c. k. dvometn priskrbnika v Gorici. na Travniku 14. pri skofiji. St. 300/E \ahiizor. ki stane 40 gld., dolbi se pri uredniStvu „Socec4 za 30 gld. X.o 2/E. Razglas. Gled6, da je %e dne* 1. aprila 1882. pre-tekel Sas odpovedi za vse v tej hranilnici v srcbru nalozene kapitale, koja je biia 2e z raz-glasom od dne* 23. septembra 1881, §tev. 285 objavljena, in glede, da ve6 lastnikov v srebru nalozenih kapitalov ni Se poprej oraeiijeni odpovedi zadostilo, naznanja s tem podpisano rav-nateljsfevo — naslanjaje se na vi§je doloobe—da, ako ne bodo kapitali nalo^eni v tej hranilnici v srebm vzdignjeni do konca meseca marcija 1883., bodo se taki na tihem smatrali kofc na-lo2eni v papirnatern denarji, in se bodo isti in doticne obresti od njih potem izpla6evali edino le v papirnatern denarji. VodstTo grof tae?e lutailjafaice is isjo zdruaeas hranilnice V Gorici, 2. januvarja 1883. D. LOVISONI. Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pfeta), vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 22. januarija 1883. začela javna dražba (kant) nerešenih zastav III. četrtletja 1881, t. j. tistih, ki fco bile zastavljene meseca julija, avgusta in septenbra 1881. Ravnatelj: Lovisoni. j~TOBre6a za g<^pocle,""dei6&e inotroKe. B jd. Vedno got ova obleka na izbiro. , Za JESEMSKI IS ZIMSKI CAS. Za gospode, de5ke in otroke zgornja suknja od 9—25 gold., cela zimska obleka od 12—35 gold., zimska suknja od 12—40 gold., zimske blade od 3.25—14 gold,, cela obleka za decke od 6—14 gold, eela obleka za otroke od 2—10 gold., zaprtt piasc Sacco od 5.50—1(3 gold., ogrinjalo za v bisi od8.50—16 gold., suknja za stacuno od 5.50—14 gold., pla55 za Staeuno od 10.50—20 gold., ne re-mocijiv dezevni plage od 12—17 gold., za deolte od 2—3 gold., goraaso od 1.20—3 gold. Za gospe. pla§L za dez od 6—12 gold., zaprti plaSc Sacco od 5—12 gold., zimska ogriujalka od 8—30 gold., — zimska jopa dolman od 13—40 gold., nepremo&jiv plasc za doiline od 3—10 gold. Ignacij Steiner v Gorici nasproti nadskofijski pala5i Pri njem je tudi velika zaloga vsakovrstne domace in tuje robe. Za lepo iu trdno izrriitev narocil daje poroStvo. Qprava za gospe V iiajcin se oddd na najlepšem kraji tik glavne državne ceste, eno uro od Gorice stoječa I hiša štev. 83, s štirimi dično napravljenimi sobami, s kuhinjo, kletjo, širnim za go-kupčijo dvorisfiem, s stab in vrtom stilno in mesnico in za vsako zelo pripravna. Pogoji se izvejo pri lastnikn Anton Drufovka 1 v Mir mi. M