BrataiStw ta DprapnfStvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ä*tuj* T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I uredništvom se more govoriti fvk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Milina Oslo:
Celo leto..........
PoJ leta ......
Četrt leta.........
Mesečno...........
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
12 h 6 K 3 K 1 K
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 127.
Naš zadružni dan.
Včeraj se je vršila glavna skupščina pododbora spodnještajerske Zadružne zveze v Mariboru ob navzočnosti nad 60 delegatov včlanjenih zadrug. To zborovanje je bilo silno zanimivo, ker nam je podal pododbor jasno “sliko dosedanjega delat iti razvil načrt za bodoče delo. Program bodočega dela obsega ustanovitev nedenarnih zadrug in izpopolnitev že obstoječih zafc&rug.
Ob 10. uri predpoldan otvori gospod dr. H o h-n j e e kot predsednik pododbora glavno skupščino, pozdravlja vse navzoče, osobito gospdjda Antona Beleča, člana načelstva Zjadružne zveze v Ljubljani, gospode poslance Jožefa Ozmieca in Pet. Novaka ter zastopnika kmetijske družbe v Gradcu gospoda župana Thalerja.. Nato« izroči predsedstvo gospodu poslancu Ozmecu, članu načelstva pododbora, ker je sam zadržan, prisostvovati celemu zborovanju.
Gospod župan Anton Belec predava zelo zanimivo o strojnih zadrugah,. , Zborovalci so z napeto pozornostjo sledili predavatelju. Celo predavanje *se bo na splošno* željo priobčilo v „Gospodarskih Novicah.“ Po predavanju se je vnela zanimiva, debata, katere so se udeležili gospodje Ozmec,, Novak in Pušenjak.
2.	Nadrevizor VI. Pušenjak poroča o delovanju pododbora jv letu 1910 sledeče:
Tretje leto delovanja štajerskega, pododbora leži za nami. To leto je velepomembno za razvoj naše zadružne organizacije, ker se je posrečilo izpeljati sanacijo dveh po propadlih konsumnih) društvih priznatih zadrug, ker smo težavne čase, denarne krize dobro prestali, ker se ni samo povzdignilo) število naših članic,! temveč se je celo njihovo notranje poslovanje .zboljšalo in 'ker se je, kar moramo posebej pov-öarjati, znatno povzdignil, smisel za zadružništvo med kmečkim prebivalstvom na Spodnjem Štajerskem. Kaj je vzrok tem veselim dejstvom? Naše zadruge so ustanovljene za ljudstvo in imajo ljudstvo za seboj, v celem zadružnem otelu se držimo ne glede na desno ali levo, brez ozira pa osebe itd., edino veljavnih zadružnih načel, in izobražujemo potom tečajev, okrožnih zadružnih shodov in predalvanj zadružne delavce in širimo 'smisel za zadružništvo.
Maribor, dne 27. oktobra 1911.
O! r g a n i z a t o r i Č n o delo.
Doba ustanovitev je za nami; živimo v dobi izpopolnitve cele zadružne organizacije. V letu 1910 so se ustanovile samo 4 zadruge in sicer 2 ratjfajznojvki, 1 posojilnica po sistemu Schulze-Delitzsch in 1 stroj-na zadruga, razun teh pa je pristopilo k naši organizaciji 8 zadrug, vsled razdružitve odpadeta 2 zadrugi. V celem štejemo koncem leta 1910 že 103 članico na Spodnjem Štajerskem 'in sicer:
76 rajfajznovk,
13	posojilnic mešanega ustroja,
6 kmetijskih zadrug,
3	stavbinske zadruge,
2 pašniški Zadrugi,
1 osrednja zadruga za; vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje,
1 mlekarska zadruga,
1 strojna zadruga.'
Ce primerjamo število rajfajznovk, z številom posojilnic mešanega; ustroja, vidimo, da je rrflfajz-novk skoraj šestkrat toliko, kot drugih posojilnic. Ce pomislimo nadalje, da tudi večina posojilnic mešanega ustroja posluje po rajfajznovih načelih, lahko pov-darjamo, da sloni cela naga organizacija na solidnih rajfajznovih načelih. Zadrug, ki bi bile le molzne krave za par članovi načelstva, katere bi donašale velikanske dobičke posameznikom na škodo članov, ni v naši organizaciji. Radi nesebičnega dela za ljudstvo izkazujejo naše zadruge velik napredek. V letu 1910 se je znatno pomnožilo število članov,, sta-nje hranilnih* vlog in Čisti dobiček. V naši organiza-eiji je bilo leta 1910 včlanjenih okrog 22.000 Članov. Stanje hranilnih vlog znaša '18,000.000 K, prometa izkazujejo vse naše članice okrog 28,000.000 K, kar je gotovo veliko, če se pomisli, da sta dV|e tretjini članic pričeli delovati še le leta 1907 in naslednja leta. Čistega dobička so napravile vse zadruge niad
65.000	K.
Najbolj veselo pa je, da izkazuje naša organizacija kljub denarni krizi, kljub (dejstvu, 'da( je mnogo organizacij na jugu prišlo v hude denarne stiske, koncem leta 1910 okrog 2,000.000 K odvišnega den a-rja in se gotovo lahko šteje, če j primerjamo število članic z številom članic drugih zadružnih' organizacij v Avstriji, glede odvišnega denarja med najboljše zadružne organizacije v naši državi.
Letnik m.
Nagrobni govor dr. Jos. Vošnjaku.
.(Govoril župnik Pankracij Gregorc.)
Zadnjo soboto je bil lep in prijeten dan. Soln-co je toplo sijalo, jug je popihajval. Človeku se je zazdele, da prihaja pomlad, da se umika jesen in da se zima ne bo približala. Toda človek ne sme hvaliti dneva pred večerom. Ravno večer tistega dne nam jo prizadel nepovračljivo škodo in izgubo. Vzel nam je, pobral nam je gospoda dr. Josipa Vosa jaka . . . Niso padale jutranje slane, ampak padal je večerni mrak,, ki se je zgoščal v temno noč. To noč je porabila smrt. Bela žena je prišla« okloli visokega hriba, ni pogledala v dolino, ne v planino, ne v koče blizu nje, če bi je bil kdo drugi potreben, ampak šla je naravnost v hišo, v klarteri je ležal 771etni starček. Tiho po prstih je šla, ni pokazala svoje grozote, niti zamahnila ni s koso, ampak' rahlo je položila svojo koščeno roko na blago srce, ki je nehajo biti. Duša je razvila svoje peroti, zapustila prsteno \potyodo ter Šla, daleč za solncem, v deželo svetlobe in luči, v deželo velikih, večnih in srečnih duhov.
_ Tiako je mirno v Gospodu zaspal gospod dr. J. Vošnjak ob /49. uri zvečer dne 21. vinotoka 1911 in ni ga več med živimi.
Življenje blagega pokojnika je bilo truda in dela polno. Že kot zdravnik je imel mnogo posla. Saj se svetopisemski izrek:	„Uboge bodete imeli (vedno
med seboj“, lahko naobrne v izrek: „Bolnike bodete imeli vedno med seboj.“ In če je bolnike obiskovati dobro delo, koliko bolj je dobro delo bolnike lečiti zdraviti, prenašati njihovo godrnjanje in vkljub njihovim sitnostim lepo ravnati ž njim. Lahiko tedaj trdim, da si je rajni gospod doktor kot vesten zdrav-
nik na mnogih krajih, zlasti kot primarij v deželni bolnišnici v Ljubljani, nabral lep venec telesnih dobrih del, katerih mi sicer ne poznamo 'tako očivictno, toda pozna jih On, ki vse vidi in vse ve.
A blagi mož, čegar telesne ostanke smo sedaj v grob položili, si je nabral tudi lep venec duhovnih dobrih del. Ni samo miloščina, dajati bližnjemu telesne podpore in pomoči, ampak' Še večja miloščina je, bližnjemu potolažiti in ublažiti dušo. In to je izvrševal. rajni gospod doktor kot pisatelj. Koliko veselih ur je napravil svojim bralcem, kaj src je vnel za najlepšo ljubezen, za domovinsko ljubezen, in koliko drugih dušnih vrednosti in zbudil s svojimi spisi in knjigami! Njegove povesti niso razdirale, ampak zidale. Njegovi igrokazi niso sejali plevela in ljulike, temveč kleno zrno. Njegovi podučni spkß niso hodili na visokih koturnih' učenosti, ampak po gladki poti priproste razumljivosti. Zato ‘pa bodo veljale pred Bogom svetopisemske besede: Kateri so druge pod-učevali, se bodo svetili kot zvezde.
Slednjič je rajni gospod doktor kot politik zvesto služil svoji domovini. Za pravice zapuščenega naroda se je zavzemal z vso zgovornostjo in vstraj-nostjo v vseh zastopstvih, v katerih je sodeloval. Pri tem ga je vedno vodila ljubezen do domovSne, ki je značilna poteza njegovega krepkega značaja.’ To je pokazal še kratko pred smrtjo. V petek dne 20. oktobra opolnoči je zapisal v svoj dnevnik te zadnjo besede kot politično svojo oporoko: „O, večni Bo°-blagoslovi moj ubogi slovenski narod, da bo združen z drugimi Slovani'dosegel vzvišeni cilj, ki si mu ga v svoji neskončni modrosti odločil v zgodovjni Človeštva!“ Človeku se zdi pri teh besedah, kakor da bi videl očaka iz stare zaveze. Ti so imeli navado, 'da sp pred svojo smrtjo poklicali k bolniški postelji'svojo otroke in otrok otroke, ter jih blagoslavljali in molih z razprostrtimi rokami nap njimi. Taiko je rajni gospod dr. Josip Vošnjak še pred svojo smrtjo prosil nebeškega blagoslova na svoje (bližnje in daljne rojake. Ni mislil toliko na svojo tfmrt, 'ampafci na živ-
napre(M je (Posledica našega, iz-tpdfli t,Ia ne^a |.eIa" Zadružna organizacija more le rad" rPred0Va^ öe ima v Posameznih zadrugah razpolago sposobne funkcionarje. Ratii tega nrireia-
ßajeVS kaVrf°Je>-en teden dni traiajoöe zadružne te-zad^J^rfrP !UŽ1JG |a |dgojo tainikov in voditeljev čunskfh SI S Jeden,( I!evne ‘te0atie za sestavo ra-
k? enh dobe toniki navodila 7a	nčunskih zaključkov, dvalJnevne tečaie
Ä:, ** vzgojimo dobre Staje nadzoS! krožiih . adruJne sbotie v jedenajstifo zadružnih o-Pred^anja. Tečaji -za nadzorstvo so novt
prirediIi *no Ä»™
Mariboru (16. m 17. novembra) in iedneua v rti«, valoSoö- 3(T£ov' V®akegf teöaia se je udeleže-
Ä —. tW letos Tbodeta priÄ di Vrsni S l' n"" f° se otroM ra&užni sho-
Itanta' ™“rtU VJTV' gor- <1S- novembri TS
1S„ 'S	Ptuin' (*■ äecembra), v
braTSa teh S* “ v Politoai .08. decern-drut 2	se 0P°zarjali funkcionarji za-
revfzi^ M it Stazkie' xkateri 80 se Pokazali o prilStf
davani e in	CfÜ° 8asu primerno gospodarsko pre-
praKib tI?11 razgrr ° raznih1 zadružnih v-
oVUdeležbi nÖa^tnd ** d° ^-Januarja v Mariboru uu uueiezbi nad 50 mož m mladeničev iz celeva
slo^ja' j d™gem tečaju se je predavalo v bomh S10VJ17 zadružništvo in zadružno knjigovodstvo
davanTo zadr ^w°-P° nedeljah in praznikih 42 pre-° zadružnih m gospodarskih vprašanjih, o vizija in delo pisarne
dognala pri « zadrugah'Tle pSTS Uor
JÄÄT in	ZSl
~ Äatt.Ä Ji
prerok. %oki sfveLaTvTeTeTi TTr sTp ob liki riapovrtlavali velike prihodnje dogodke H so le’
T? “’'I'*1®"' PreroH veiifa možjf ® otSilf ob smrti budno razsvetljenje od zgoraj,
velike prihodnje dogodke ter so jih izrazil? v Ch jedrnatih besedah. T.ako je gospod dr Vio^fniaT- \r zgorajm zalbileŽB v želevni in nrLivui nblS iTj kedal veliko prerokovanje, Batero™S vMar ™ehT sod miloFjtno uresniči!	aar vseh u_
fnvr 'Tl veliki toož s sv°jim velikim srcem leži mr-
M" Krfi‘- ”‘4- SS ■ ris
Kot dušni pastir sem dolžan potolažiti žalninčn
m Sva' hra ie rTWi ***J° ™ tem
zem D\a bra,ta in dve sestri objokujejo svojeea bra
IčPfn tSm ln« hßerki plaka'ta za/svolfm fobrim očetom, dvai zeta in en nečafk tožijo za svojim tastom
oziroma stricem, več vnukov fin vnukinj ihte za h™ beznjiVim starim očetom. Nai vas	Zf i
no°starnsfda v.a| najslavnejši sorodnik, dosegeISeie-p0 st.arost, skoraj do skrajnih mej Človeškega 'žMie-n!a;.ia da so bda njegova stara leta kakor lep mai-niski dan v sredi jeseni, mladost v starosti Naj vias
Se? hSdu?VK •č °Veško ‘lepa hi krščansko lepa, smrt drugihSvdeth /Tn-’11 b°lečin se 'ie preselil mirno na kakfr io bil^nriT™ S°-|e 0pravil6 “jaše zadušnice,
« „ XT0-1 z spreviden s svetimi tolažili naše
mi1* Vaša S'n f °	^ t0’ da M vsi ^^ntimo z va-
ba’ n ,tp !S naSa ^alost Va^P' izgiuba naša izgu-öa. Glejte, to mnogoglavo množico, ki je spremljala
\asega m našega ljubljenc.a na zadnji poti!, Delijo
Stran
tri četrtini vseh Članic, povoljno, pri 26 izmed teh celo prav dobro poslovanje. .Ostale zadruge, katere so izkazalo večje nedostatke, so večinoma že iste odplavile. Zadruge, katere izkazujejo večje nedostatke, in zadruge, pri katerih se izvrši Sprememba v osebi načelnika ali tajnika ‘ali večine na)5elstva, se revidirajo vsako leto.
Pisarna je imela dokaj dela; rešili so se vsi doseli dopisi, po okrožnicah je dajala članicam navbjdila in nasveti; glavno delo pisarne,, ki traja skoro šest mesecev, je zaiključevanje in urejevanje knjig ter sestava računskih zaključkov. Za več kakor dve tretjini članic so se morali sestavljati računski zaiključki.
Delo za gospodarski napredek.
Organizacija denarnega zadružništva je skoraj popolnoma izpeljana; po celem Spodnjem Štajerskem se razteza gosta mreža r.ajfajznovk. S tem pa še naše delo ni končano. Z denarnimi zadrugami smo položili temelj drugim zadrugam, katere se bodo tekom Časa, ko bodo dani vsi potrebni predpogoji, morale ustanoviti. V tem pogledu jo važno leto 1910, ker se jo v tem letu (ustanovila prva strojna zadruga v Cirkovcah. Veliko pomanjkanje delavcev in podraženje delavskih moči nas sili k uporabi strojev kot nadomestila za delavske moči. Zanimanje za strojne zadruge se Širi in je upati, da se bode v kratkem ustanovilo več strojnih' zadrug na Spodnjem Štajerskem.
Živinoreja je najvažnejša gospodarska panoga na Spodnjem Štajerskem; živinoreja donaša najšim kmetom največ dohodkov, na katere se lahko zanesejo. Dohodki iz živinoreje se Še lahko podvojijo, če se ta gospodarska panoga povzdigne, kar je le zadružnim potom mogoče.
Samostojna Zadružna zveza za Sp.
Štajersko.
Nalša organizacija že Šteje nad 100 zadrug, število pa narašča od dne do dne. Kakor v drugih državah, tako je tu'di pri nas prodrlo prepričanje, da je treba zadružne organizacije decentralizirati. Stroga centralizacija je bila spočetka potrebna, ker bi brez centralizacije ne bilo mogoče usjtvariti take organizacije, kakor je Zadružna zveza v Ljubljani, ki šteje nad 4300 zadrug. Preveliko Število fcadrug, raztresenih po deželah,' kojih gospodarske razmere so različne, pa ovira vspešno delo, ralcM tega se bodo ustanovile pokrajinske zveze. Ljubljana pa postane srefMšče vsega jugoslovanskega zadružništva, v Ljubljani bo sedež tako nujno potrebne jugoslovanske centralne zadružne blagajne, ker se zelo dvomi, Če bo mogoče ustanoviti državno centralno zadružno blagajno. Priprave za ustanovitev Samostojne Zadružne zveze v Mariboru, katera bode sprejemala kot Članice le štajerske zadruge, so v teku in se vabijo vse štajerske zadruge k pristopu. SaVnostojna Zadružna zveza v Mariboru bo za slovensko zadružništvo na Štajerskem ne samo gospodarskega, tampak tudi — narodnega pomena. Samostojna štajerska Ziadružpa zveza je potrebna tudi radi tega, da se omogoči popolnoma1 jednotno, postopanje šlovenjskih spodnješta,-jerskih' zadrug v posameznih okrajih, oziroma okrajnih glavarstvih glede obrestovan ja, odpovednih rokov za hranilne vloge, podeljevanja posjojil, pridobivanja hranilnih vlog itd. Jednotno postopanje je potrebno z ozirom na neprestano hujskanje proti slovenskim zadružnim organizacijam.
pa z vami žalost tudi tisti, katerih ni tukaj. To žar lovanje še dolgo ne bo utihnilo. Ko bo poslednja slovenska vas izvedela, da priljubljenega in priljudnega pisatelja ni več med živimi. Naj vas tolaži tudi misel, fla gospod dr. 'Josip Vošnjak ni umrl, ker živi v svojih delih, ker bo živel v spominu hvaležnega ljudstva. Slednjič vas naj tolaži Bog sam, ki je oče vsega mišljenja in vse tolažbe.
Sedaj se pa poslovim jaz osebno in \v imenu svojih stanovskih tovarišev od rajnega gospoda. Ti dragi Josip si nam bil svetovalec, tovariš, prijatelj! Ti se v življenju nisi hotel ločiti od 'nas, mi se pa ob .Tvoji smrti ne bomo ločili od Tebe. Naše prijateljstvo ne sega samo do groba, temveč čez ozke meje te gomile. Mi iTe bomo ohranili v svojih srcih ter se Te spominjali v svojih molitvah in daritvah. IMi se Ti zahvaljujemo za vso prijaznost in ljubav, katero si izkazal nam, za vse dobrote, katere si izkazov®! našemu ljudstvu. Mi Ti želimo: Sladko in mirno počivaj ob strani svoje soproge, ki je šla pred Teboj, da Ti pripravi prebivališče. Sladko in mirno počivaj ob strani svoje hčerke Zorkice, ki Ti je prišla nasproti kot sjvetlobel angeljček ter Te zdaj vodi po nam še neznatnih prostorih večnosti. Sladko in mirno počivaj v domači zemlji, katero si ljubil prisrčno ves čas. Mi pridemo za Teboj. In takrat na svidenje, na veselo svidenje!	Poročevalec.
• •
Dr. Josip Vošnjak $i je že leta 1909» zložil napis za grobni spomenik. Vrstice se glasijo: Zemeljsko življenje " Nemir in trpljenje.
Smrt je rešitev,
' Nova porodite v.
• - - - ....... "
‘ ;	Truplo strohni,	.	....
Duh moj živi.
Plava v daljave V neskončne višave,
Po Božjem obličju hrepeni!
Tjriletno delovanje pododbora in moč naše organizacije nam jamčita, da bo tudi samostojna Zadr. zveza v Mariboru dobro umevala. Zanašajoč se na sodelovanje nesebično delujočih, požrtvovalnih funkcionarjev naših zadrug gremo z navdušenjem na na-daljno delo.
V	debati je gospod Cerjak iz, Rajhenburga stavil vprašanje o načinu ustroja bodoče samostojne Zadružne zveze na Štajerskem.
Gospod dr. H o h n j e c. je dal pojasnila o tej zadevi ter tudi osvetlil predpriprave, ki se vršijo.
3.	Na predlog, gospoda Krambergarja se izvolijo soglasno v načelstvo pododbora dosedanji člani načelstva.
4.	Nadrevizor gospod. Vlad. Pušenjak poroča: o vspebih revizije tin razpravlja obširno o generalnih revizijah, o obnovitvi zadolžnic, o plačevanju obresti, o sprejemu Članov, o podelitvi posojil, o poslovnikih, o upeljavi novih knjig in sicer knjige za rentni davek in neposredne pristojbine, ’knjige za dolžnike in poroke in tiskovin za vsakokratni letni pregled vseh posojil z ozirom na premoženjsko stanje dolžnikov in porokov. Posebno opozarja članice v Posavju, da z ozirom na veliko zadolženost pocestnikov v Posavju pred podelitvijo posojila natanko pregledajo izpisek iz zemljiške knjige prosilca, kakor tudi porokov.
5.	Sprejmeta se sledeča predloga:
a) Vsaka posojilnica sme kot Člane ^prejeti le osebe, ki niso včlanjene pri kaki drugi zadrugi z neomejeno zavezo.
bj Načela Raiffeisenova, kakor tudi skrb za likvidnost naših zadrug zahteva, da navajamo posojilojemalce k temu, da plačajo vsako leto razun obresti vsaj 5—10% izposojene glavnice nazaj.
6.	Pri slučajnostih poroča nadrevizor gospod Pušenjak o akciji za nakup živine n®, Češkem, katera akcija je v smislu odlok|a c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 20. Oktobrai 1911, št. 43.860, radi tega onemogočena, ker se je kmetijska družba v Gradcu, ki je celo zaidevo sprožila, izrekla proti nakupu živine na Češkem.
Prebere se dopis gospoda državnega poslanca dr. Benkovič a:, ki se glasi sledeče:
„Ker se ne morem udeležiti glavne skupščine dne 26. t. m., zato priporočam, da se sprejme sledeči predlog:
V	državnem zboru je poslanec Pantz stavil predlog, 'da se naj posojilnicam rajfajznovkam v alpskih deželah, ki so trpele hudo škodo vsled živinske kuge, dovoli od države posojilo po nizki obrestni meri, ki se naj porabi v ta nalmen, da se (ustreže nujnim kreditnim potrebam kmetovalcev, ki 'drugod ne morejo dobiti posojil; ta predlog je sedaj v odseku za draginjo v razpravi in je poročevalec poslanec dr. Verstovšek. Jaz sem temu priporočal, da naj ta predlog Še s tem razširi, da naj se taka posojila dajo zlasti z ozirom na Spodnji Stajer, kjer je kmečko prebivalstvo posebno trpelo vsled suše leta 1908 in 1909 ter nastopivše depekoracije, dalje radi nadpro-dukeije vina leta 1909) in vsled tega nastopivše krize v prodaji ivina, radi slabe vinske letine leta 1910, ko je vinska produkcija znašala komaj 5—10% normalne produkcije, in končno ra0i živinske ter vsled te nastopivše zaprtije sejmov, in suše v letu 1911, končno pa radi splošne denarne krize, povzročene po-
Delovanje kat. pol. društva v Konjicah.
Koncem aprila in začetkom maja tekočega leta je prinesla „Straža“ par črtic o rojstvu in o rasti Katoliškega političnega društva v Konjicah. Morda bi koga zanimalo, zvedeti‘kaj več o tem nekdaj vzorno delavnem društvu, ki je dne 25. majnika obhajalo slovesno svojo štiridesetletnico. Evo nekaj podatkov::
Po zimi in spomladi leta 1871 se je društvo kaj živahno gibajo; Sledile so odborove seje druga za drugo z obširnimi točkami (29. prosinca, 19. svečana, 26. svečana, 16. sušica, 26. sušca, 30. malega travna itd.). Ravno tako pogostni in lepo vspeli so bili občni zbori. Prvega dne 29. prosinca 1871 in drugega dne 26. svečana smo že omenili. Dne 26. sfušca 1871 'se je vršil tretji zbor. Gostov in udov je bilo do 200; zanimivo je, 'da so se pridružile tudi žene (in menda dekleta!), ki prirejajo danes sajme krasna zborovanja. Obravnavalo se je ogromno gradiva, . kar kaže, kako godbo je bild ljudstvo za skupne politično in gospodarske nastope. Prvi govornik, župnik Jožef Virk iz Loč, je razpravljal „jo (šolski postavi“, ter predlagal sledečo resolucijo:
1.	Naj se odpravi šolnina, ker zavira obiskovanje Šole, in daje preveč pisarij onim, ki bi jo morali pobirati.
2.	Učitelje naj občina plačuje in če katera občina nima virov, naj se ji od okrajnega zastopa pomaga,
3.	Otroci naj se ne silijo dial j e v šolo kot šest let, ker drugače stari Ši. predolgo ne 'dobijo otrok h delu, fantje potem prehitro k vojakom odidejo, in tako je predolga Šolska doba kmetiji na Irdar. In otroci s 14 leti šo tudi TreVelJki^ da *bi hodili fantje in dekleta skupaj v. Šol#.
4.	Naj se 'da našim šolam ime „ktaitoliških šol.“
,	5,. Naj se da katoliški cerkvi glede. Zverskega
pouka in kršjčanske vzgoje ona svoboda in samostalnost, ti ji pripadla po božjem pravu.
sobno radi poloma Glavne posojilnice v Ljubljani. Kakor kaže, se boote denarna kriza na Spodnjem Štajerskem Še povečala, ako se pravomočno po razsodbah ugotovi, da oni Člani Glavne posojilnice, kateri niso sprejeti v odborovi seji, in teh je 95% vseh, sploh niso primorani prispevati k zgubi;: tako je bilo že v dveh inštancah razsojeno in je pričakovati, da bo razsodbi najvišje sodišče potrdilo. V tem slučaju bodo vložniki Glavne posojilnice izgubili skoro vse svoje vloge, zlasti Zadružna zveza v Celju in nekaj drugih (posojilnic, na Spodnjem Štajerskem. Denarna kriza se zlasti kaže v tem, da so eksekucije na kmečka posestva, kakor tudi tožbe, v zadnjem Času dosegle že strašno višino. Za vzgled naj služijo podatki okrajnega, sodišča v Brežicah za čas od1 dne 1. januarja 1907 do 'dne 15. novembra 1911:
leta mobil, e sekueije	1907 354	1908 467	1909 537	1910 699	) 911 489
mobilarne pfoofeje	3	7	8	21	8
realne eksekucije	48	96	110	482	290
redne dražbe	3	\	7	66	14
tožbe Cb	323	383	347	524	382
tožbe e	267	256	34b	504	H 45
tožbe M	293	329	319	465	211
Gotovo bi bilo upravičeno, Če tukaj nastopi izdatna državna pomoč; zato priporočam glavni skupščini, da se o tem vprašanju sklene primerna resolucija ter pošlje kot peticija državnemu zboru in pa poljedelskemu ministrstvu, ker se bode zadeva v državni zbornici obravnavala v prvi polovici novembra že iv drugem branju, in ob tisti priliki hočem tudi jaz govoriti.“
Gospod Vla(i Pušenjak omenja, 'da je cela zadeva važna za Po&ajvje, oriše tamošnje razmere in so na njegov predlog sklene:
Glavna skupščina spodnještajerskega pododbora Zjadružne zveze v Mariboru dne 26. oktobra 1911 sklene sledečo resolucijo:
Visoko poljedelsko ministrstvo naj v smislu predloga gospoda poslanca Pantza dovoli zadružnim zvezam v alpskih 'deželah' in na jugu države nizko-obrestna posojila, da morejo po nizki obrestni meri podeljevati kredite onim rajfajznovkam, kjer se oglaša mnoge prosilcev za posojila. Ta akcija je potrebna radi tega, ker so primorani kmetje v alpskih deželah in na jugu države vsled suše leta 1908 in 1909 ter nastopivše depekoracije, vsled nadprodukcije vina leta 1909 in vsled tega nastopivše vinske krize, vsled slabe vinske letine leta 1910, vsled najstopivjše živinske kuge in zaprtije sejmov iskati posojila,, a ista težko ali pa pod zelo neugodnimi pogoji dobe. Nastala jo tu in tam denarna kriza, -oziroma še bo nastala, (povzročena deloma po znanih zadružnih polomih, vsled katere ne morejo kmetovalci dohiti posojil, 'da, celo odpovedujejo se jim posojila, katera so v prejšnjih letih prejeli. Posledica tega so tožbe, mobilarne in realne eksekucije in dražbe, kar povzroča propadanje kmečkega stanu.
Ker se nikdo več k besedi ne oglasi, sklene predsednik z zahvalo gospodu županu (Antonu Bele-cu za zanimivo predavanje in vsem udeležencem — krasno uspelo skupščino.
Zahtevajte list Straža!
6.	Naj se le dobrim katoliškim učiteljem v naših šolali' službe podeljujejo.
7.	Da še učiteljem nalaga, katehete pri verskem pouku podpirati.
8.	Naj se v naše Šole ne vpeljavajo brezverske učne knjige.
9.	Po (dokončanem 12. letu naj bi otroci 2 leti hodili v nedeljsko Štelo.
Pri glasovanju so zborovalci vse resolucije enoglasno sprejeli ter naročili društvenemu odboru, naj jih predloži visokemu deželnemu šolskemu svetu.
Clan Jože Kovač izjavlja iv imenu starišev, da bodo le tedaj brez skrbi pošiljaj otroke v šole, ako jih bo nadzorovala duhovska oblast. Potem popiše slovesnost koncem novodobnega Šolskega leta.
Prvomestnik nadžupnik Jožef Rozman potem poroča ,t) izidu avstrijske deputacije v Rimu: zakaj da so Šli, kako se jim je godilo, kaj pravijo sveti oče (Pij IX).
Udanostno pismo, ki jim ga je izročilo društvo, so poklonili svetemu očetu ter izprosili ’apostolski blagoslov.
Gospod Kocmut nato jako stvarno utemeljuje, kako potrebno je, da se vpelje slovenski jezik v u-rade. Marsikateri poti in stroški bi še prihranili, ljudem, ako bi se po domače pisalo. Nemcu se nemški, Lahu laški, le Slovencu se dopisuje v tujem jeziku. Clan 19 državne osnovne postave nam (zagotavlja pravico, zahtevati slovenskih dopisov, torej zahtevajmo jih! Slovenskih ‘dopisov pa od .nemških uradnikov ne dobimo, zato prosimo za slovenske u-radnike, ki jih ne manjka.
Govornik predlaga tri resolucije do visoke vlade, namreč:1
1.	Naj se glasom paragrafa 19 državnega tem. zakona vpelje takoj slovensko uradovanje po (uradih med slovenskim ljudstvom.
2: Naj se zato na Slovanskem v besedi in pisavi slovenščine zmožni uradniki nastavijo.
3.	Naj se uradne üre bü osmih do dveh’ ali pa treh popoldne določijo.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 25. oktobra/.
Zbornica kaže v vsem lice korporacije, v kateri lahko izbruhne vsaki čas kriza. Razprave o italijanski fakulteti, ki se vršijo v zbornici in ki bi v kakem drugem času bile povod silnim izbruhom narodnostne zagrizenosti, najdejo le malo pozornosti. Okoli obeh glavnih govornikov, dr. D|egasperija na it alijanski in Wastiana nai nemšlko-svobodomijselni strani, ‘se zbira le malo poslušalcev. Predloga se bo končno brez glasovanja odkazala budgetneniu odseku. Negotovo je še„ ali se fc|o od tod zopet vrnila v plenum, ali pa jo bo zadela ista usoda, kakor njene prednice. Akoravno se (zanika možnost razpustitve zbornice, vendar se koneČno v, teh nejasnih in nestalnih političnih razmerah ne ve, kaj prinese najbližji čas.
Trenotno se seveda trdi, daj prenapeto ozračje, ki preveva zbornico, zamore postati usodno le ministrstvu. Na dolgo in Široko se v raznih klubih razpravlja, da mora zbornica vendar enkrat izvesti re-lormo poslovnika, da mora odpomoči draginji in tako dalje. Vso krivdo na nerednih razmerah se zvračai na ministrskega predsednika. .Gautsch bo gotovo jako rad prepustil težave svoje službe kakemu drugemu. Jako dvomljivo je pa, če bo po vnjegovem pafdcu in vsled tega neizogibnih nenaravnih koalicij^ postala druga zbornica delazmožna.
Zbornica je danes vendar končala prvo branje italijanske fakultete ib se je predloga, kakor smo že zgoraj omenili, odkazala budgetnemu odseku, kjer se bo odločevalo o, njeni nadaljni usodi. To je pa prav gotovo, da Dunaj ne bo sedež italijanske fakultete.
Tudi Dulibičev nujni ‘predlog gl e (Je gradnje dalmatinskih železnic je bil danes po desetdnevnih razpravah rešen in so bili vsi preUlogji enoglasno sprejeti. Seveda je še veliko vprašanje, če bo to pospešilo dela pri gradnji omenjenih 'železnic.
Prihodnja točka dnevnega reda je prvo branje državnega proračuna in budgetnega provizorija, kakor tudi zaključka osrednjega računa za leta) 1909 in 1910.
Konec (seje je bil ob 344. Prihodnja seja 26. t. m. ob 11. uri dcjp.
Dunaj, 26. oktobra.
V parlamentu vre. Konferenca Slejki konferenci, seja sledii seji, vse je razgreto in razburjeno. Smo zopet v toku, ko vse govori o kritičnem položaju. V sejnici žubori mirno in neprestano zgovornost raznih govornikov, toda pravega zanimanja ne more vzbuditi. Zanimanje je osredotočeno na kuloNrje in posvetovalnice raznih klubov in ministrov. Tu je nenavadno živahno življenje in vrvenje. Vsi razvneti hite voditelji sem in tja; stiskajo si roke, smehljajo so sladko, v resnici pa mislijo na nove spletke in intrige. Kako bi prišli iz zagate in kako bi njegova skupina lahko kazala1 na vspehe in se ponašala kot zmagovalka^, to so problemi, ki mučijo posamezne voditelja in jim napravijo marsikatero neprijetno uro. Sedaj se išče in vari delazmožno parlamentarno večino. Rodilo se je že mnogo načrtov, toda nobenega se ni meglo izvesti. Se vedno smo tam, kot v pričetku parlamentarne kampanije in na ustnah vseh je vprašanje: Kaj bo? Vršijo se konference pri baronu
Tudi te resolucije so bile enoglasno sprejete z naročilom, naj se jih pošlje na visoko vlado.
Zapisnikar gospod Jernej Voh poda kratek pregled časovnih dogodkov, omeni mir med Francijo in Nemčijo, visoko vojno odškodnino, revplucijo v Parizu, ter ppeide na novoustanovljeno tiskovno društvo v Mariboru in osvetljuje njego|vo važnost in potrebo.
Vse to je bilo delo enega zbora dne 26. sušca
1871.
Četrtemu zboru d‘ne 80. aprila je predsedoval predsednikov namestnik, gospod Jakob Klinc. To pot je prišel (kot zastopnik politične oblasti o. kr. komisar dr. Wagner iz Celja. Zanimiva je pri pomila: „Udov veliko manjka, žen se je preveč nabiralo, se z lepim odprplyijo.“
'Med tem je bil odbor veliko 'storil. Resolucije na deželni šolski svet so se. odpravile potom uredništva „Grazer VolksMatta.“ Dospel je tudi odgovor sv. očeta Pija IX. Na veliko soboto opoldne je gospod prvomestnik iz (Rima po kn.-šk. ordinarijatu v Mariboru prejel s Pijevo lastno roko podpisano pjismo, datirano z dne 29. sušca 1871. Resolucije gospoda Kocmuta glefde slovenščine v uradih se je poslalo ministrskemu predsjedniku grofu Hjohenwairtu, da jih naznani ‘vsem ministrom.
Na zboru dne 30. malega travna poroča tajnik o vsem tem, potem govori o dolžnostih in pravicah tiskovnega društva ter vabi k pristopu. Nato sledi važna točila zborovanja glede odstranitve c. kr. o-krtajnih glavarstev, ki pa se radi velike važnosti š)e prepusti'nadaflinjemu študiju. Zanimiva iz tega zborovanja je izjava tajnikova, ki priporoča vsem pričujočim, naj »neposvečene govornike ravno tako pazljivo poslušajo kakor duhovnike. Vsak) ud ima pravico pri zboru govoriti, če je od odbora dobil besedo, však društvenik ima pa dolžnost med govorom tiho se vesti, če se mu govor ne dopade., naj potem svoje mnenje očitno razodene. Ni le dobro, temveč naravnost treba je, da se kmetje tudi1 navadijo očitno go-
Gautsehu in predsedniku Silvestru, toda izhoda ne ve nihče. Ce smemo sklepati po razpoloženju v najmočnejši skupini, v nacionalverbandu, potem postaja situacija vedno bolj kritična. iTia zveza je imela (danes dolgotrajne seje, katerih zaključek je bil šklep, ki je položaj zelo poostril. Nemški nacionalci namreč odločno odklanjajo Češko zahtevo po dveh' resortnih ministrih in ‘pravijo, da so tudi ‘drugi češki postulati kakor namestitev češkega sekcijskega Šefa v vsakem ministrstvu, ureditev jezikovnih razmer, ustanovitev vseučilišča v Brnu itd. nesprejemljivi. Radi teh nemških sklepov je bila odpovedana seja, ki je bila določena na danesj tzvečer pri dr. Sylvestru. Dose.daj so se teh sej udeležili samo Cehi, Poljaki in Nemci, sedaj so pa stranke, zbrane na iakozvanem „i'Sylvestro-vem večeru“, sklenile pozvati tudi dr. Šušteršiča k posvetovanju o cMomožni večini iv parlamentu. Na-cionalverband je ta sklep odobril ter še vrhutega predlagal, naj se tudi dr. IvČeviČ povabi. Hrvatsko-slovenski klub še bo o tem sklepal, ali se njegov predsednik dr. Šušteršič (sploh udeleži konference, ali ne.
V	plenarni seji je bilo danes na dnevnem redu prvo čitanje proračuna. Kot prvi je govoril jako previdno dr. Kramar. Za njim so govorili Še poslanci Fink v imenu krščanskih socialcev, dr. Hruban, voditelj katoliških Cehov, dr. Redlich kot zastopnik nemško-naeionalne zveze in slednjič naš poslanec g. Brenčič.
Brenčič govori.
Poslanec Brenčič je danes pri prvem čitanju budgeta prvikrat povzel besedo v državni zbornici. Okoli njega se je zbralo veliko število poslancev, ki so z zanimanjem zasledovali izvajanja enega naj-mlajših poslancev. G. Brenčič je mej živahnimi mej-klici slikal trpljenje spodnještajerskih Slovencev., Nar 'Števal je krivice, ki se jim godijo od strani političnih, sodnih, davčnih in Šolskih uradov ter na gospodarskem življenju. Svoja izvajanja je ilustriral s primeri svojega volilnega okraja, kar je naredilo govor splošno interesanten. Hrvatsko-slovenski klub bo svoje stališče do budgeta zavzel še-le v poznejšem času, ko bo političen položaj razjasnjen. Izvajanjem je sledilo viharno ploskanje.
Po Brenčičevem govoru je bil sprejet neki nujni predlog nemškega, poslanca Groba rajii odškodovanja onih, ki jim prizadenejo kako škodo državni organi, in odkazan justičnemu odseku.
Pri nato sledečih vprašanjih je prišlo do ostre kontroverze med nemškim radikalcem (Heinejem in dr. Kramarom, ker je prvi psoval češke uradnike.
Prihodnja seja jutri dne 27. t. m.
D r a g i n j s k i odsek.
V	današnji seji je bil po dolgotrajni debati sprejet predlog dr. V e r s t o v Š e k a:
1.	C. kr. vlada se poziva, občinske uprave mest in trgov podpirati in v sporazumljenju ž njimi, v interesu aprovizacije, po možnosti velike trge, z živili v prodaji na drobno oskrbovati in potrebno ukreniti, da se na več straneh vrši razprodaja; pri tem je treba skrbeti, da se za ubožnejše sloje v mestih oskrbijo potrebne mestne in tržke mesnice.
2.	Poljedelcem in živinorejcem se dovoljuje, svojo živino prosto klati, če to dovoljujejo veterinama redarstvene določbe, ali če živine iz katerih koli drugih vzrokov ne morejo prodati. Ziadruge za, mesopro-dajo naj vživajo tudi to -prostost.
voriti; to potrebuje skoro vsalk drugi* tretji kmet, če je »v kakem odboru.
Gosipod Iskrao razpravlja o novi srenjski postavi, kako bi se naj uredila. Njegovo mnenje je, d'a se naj napravijo mogočne občine. Male občine naj bi se zedinile, pa ne šiloma, temveč vlada naj določi neka središča, občina,m pa naj bo prosto, da se pridružijo enemu ali drugemu središču. Občine naj bi imele 3000—13000 duš. Županu naj bi se dale večje praviqe, nego jih ima zdaj. Odbor (občinski) naj bi si volil upravnika, ki bi smel izgotavljati tušdi notarska pisma. Z notarskimi pismi bi pia prišlo 'tudi nekaj denarja v: občinske blagajne, kmetu pa bi se prihranila dolga pot k notarju. Ženščine naj bi se delile pri občini. Pritožba ali rekurz naj bi se naslovljal naravnost na višjo sodnijo. Tla misel o večjih občinah je žela, vsestransko priznanje zborovalcev.
C.	kr. zemljeknjižni vodja gospod Kocmut je govoril o ženitvi brez občinskega dovoljenja. (Eheli-zenz.) Ako se bo vsakemu dovolila ženitev, ne glede pafto. ali kaj ima ali ne, se bo revščina le pomnožila, in občine slednjič ne bodo znale, kam z ubogimi o-troci. Napačno je, županu pusjtiti preveč prosto roko, da komu ženitev zabrani, pa nekaj mora vendar tudi občin,a< imeti besede, če je dtolžna za bsirovele skrbeti. Visoka c. kr. vlada naj se poprosi, da občinam da nazaj pravico, pri nekaterih ženitvah, ki nikakor ne sodijo, ugovarjati.
Župan (Zorko J. razmotriva, kakšne sadove naj prinašajo katoliška politična društva.. Morajo: 1. nas v veri potrditi, 2. domoljubje v nas buditi in 3. nas napeljevati, da znamo svoje narodne in državljanjske pravice o priliki tudi zahtevati.
Ko še tajnik nekoliko prebere iz brošure „Kakšno ustave je Avstriji treba?“, zaključi prvomestnik, ki je med zborom prevzel predsedstvo, zborovanje.
Prihbdnji zbor se določi za 4. rožnika’ istega
leta.
ij(Djalje sledi.)
S tem se varuje mesarska obrt, obenem pa je tudi producentom dana možnost, po zadrugah za me-soprodajo vnovčiti svojo živino*
Državni proračun.
Državni proračun za leto 1912 izkazuje sledeče številke:
Potrebščin 2.916,685.263 K, pokritje 2.916,990.343 K; torej izkazuje 305.081 K prebitka. Potrebščine se razdelijo: na najvišji dvor 11,300.000, kabinetna cesarjeva pisarna 191.650 K„ državni zbor 4,140.243 K, državno sodišče 68.965 K, ministrski svet in upravno sodišče 4,466.000 K, prispevek za skupne zadeve 346,187.937 K, notranje ministrstvo 56,187.270 K, domobransko ministrstvo 101,507.310 K, naučno ministrstvo, m 'kultus 113,313.687 K, finančno ministrstvo 866,(527.065 K, trgovinsko (ministrovo 238,634.342 K, železniško ministrstvo 762,184.710 K, poljedelsko ministrstvo 61,,467.307 K, pravosodno miniejtrstvo kron 89,338.286, ministrstvo javnih del 113,22(5i.240 K, u-prava državnih ‘poslopij 4,500.089 K.
Iz Hrvaškega.
Ogrski (brzojavni urad poročat.
'Hrvaški ban dr. Tomašič je podal ogrskemu ministrskemu predsedniku sjvojo demisijo. Utemeljuje jo, da ne u)pa dobiti v saboru večine za proračun. Ogrski brzojavni urad poroča,, da demisije vladar ne bo Sprejel, kar se tudi v istini ni zgpdilo.
Rusija.
’Ruski držafvni proračun izkazuje za) leto 1942 2.975,252.100 rubljev, torej blizu tri milijarde. V letu 1907, v prvem letu po rusko)-japonsM vojni, je znašal ruski 'državni proračun 2.582,500.000 rubljev ter se je torej v poslednjih petih letih zvišal za
392,500.000	rubljeiv.
Portugalska.
Portugalska križarica „»San Rafael“ se je razbila pri Villa do Conde, severno od Porta. Posadko so rešili. Ob severno-portugalskem obrežju divja strašen vihar. „£>an Rafael“ je bil zgrajen I. 1898. Ladija je bila dolga 73.8, Široka 10.8 in globoka 4.3 metrov. Deplacement znaša 1800 ton. Stroj je močan 4000 konjskih sil. Republikanska vlada ima zdaj še štiri križarice:	„Don Carlos“, „Adamastor“, „San
Gabriel“ in „Amalia“ ter dve topničarki. Izguba „S. Rafaela“ je za republiko zato velike važnosti, ker razpolagajo tudi monarhisti z bojnimi ladijami.
Republikanci so zastrupili šest častnikov, ker so sumili, da soglašajo z monarhisti. Zia vstaše je slabo, ker je pričela Španska vlatöa nastopati proti njim in je zadnja dva dneva razorožila 400 monarhistov.
Iz Lizbone se poroča, da so razdeljeni monarhisti v tri čete. Conceiro stoji' s 450 vstaši pri Por-tello (Homen, Camacho z 800 vstaši pri Lindosi, in Chagas pa z 250 vstaši pri Pitoesu. Časnikarjem, ki so ga intervievali, je pokazal Conceiro v svojem šotoru osfem zabojev zlata, srebra in bankovcev.
Kitajsko.
Boji na Kitajskem se raztezajo vedno više proti severu, zlasti ogrožena je železnica Hankav—Peking. Kakor poročajo iz Kitajskega, revolucija ni nevarna tujcem. Revolucionarji hočejo vpeljati sistem dveh hiš na ljudski podlagi, (zahtevajo nadalje pospeševar nje šol in armade, in razširjenje pravic, žena, kar pomeni ob enem preosnovo celega družinskega življenja,. Vse sfcajre privilegije hočejo revolucionarji odpraviti in napjraviti iz starokopitnega cesarstva srede, močno in moderno republiko. To so sic.er lepi ideali, vendar je zelo dvomljivo, če bodo mogli izpeljati svoje najčrte.
V (New-York je dospel kitajski revolucionar Sun Yat Sen, ter čaka tam na poročila iz Pekinga, 'kamor se hoče sedaj vrniti. Sun iYat Sen je bil pred 12 leti izgnan iz Kitajskega. Po njegovih zatrdilih imajo revolucionarji pristaše tudi' med1 vojaštvom v bližini Pekinga, tako da se bo to vojaštvo priklopilo revolucionarjem, čim prodro ti v bližino cesarskega mesta. Sun Yat 'Sen sam je stopil jv stik s sorodniki onih, ki so bili na povelje vlade obglavljeni ter .upa na največji vspeh ravno vsled sovraštva tisočev in tisočev, katerih sorodnike je dala kitajska vlada obglaviti.
Kakor poročajo v San Frančiško, je kitajska vlada obsodila na smrt generala Chang Piao zaradi bojazljivosti pred sovražnikom. Ko je general Chang Piao slišal o tej eksemplarični obsodbi' je izvršil sa-moumor.
Pismo iz Prekmurja.
Dobili smo zopet zanimivo pismo iz Prekmurja. Čeprav so v njem precej hude obtožbe ogrske duhovščine, ga vendar prinašamo v celoti, ker se iz teh podafkov jasno razvidi, kako nezdrave so razmere na Ogrskem, kjer ima glavno besedo židovska svobodomiselna, buržoazija in korumpirana aristokracija. Ker je prekmursko narečje tako blagoglasno, priporočamo pismo v izvirniku.
M a ž a r i z a c i j a.
Drugo nedeljo tega meseca se je vršila v prekmurskih cerkvah agitacija za podporo mažarskemu katoliškemu Časopisju. Več tamkajšnjih duhovnikov je ob tej priliki s prižnice agitiralo in prosilo za podporo. Ljustvo, ki je radodarno, je skup nadevalo precej' lepo svoto. S tem denarjem de se sedaj podpiralo mažarsko Časopisje.
' ‘Ne bi omenili tega dogodka, ako bi mažarsko katoliško časopisje bilo v resnici katoliško in pravično proti drugim ogrskim narodom. Pa glasila maž. kat. ljudske stranke, kterim je ta podpora namenjena, so iz med tistih mažarskih časnikov, kateri druge ogrske narode najbol zatiravajo, To nam jasno kažejo dogodki, kateri se že več let godijo na Slovar škern, kjer ravno to maž. Časopisje sovraži najbol slovaški narod in njegovo katoliško duhovništvo.
Pa obenem je to časopisje najbol nevarno drugim ogrskim narodom, ker med nevednim ljustvom najlažje nabira pristaše, politiko pa potom dela ravno tako, kak KoŠutovcL Pretekla leta, ko je ljudska stranka s Košutovci tvorila vladno stranko, so to jasno dokazala.. Iz teh let shaja znani Aponjijev Šolski zakon, atentat na Šolsko mladino, kterega je tudi maž. kat. ljudska stranka z veseljem odobravala.
Za take Časopise se torej berači med ogrskimi Slovenci! Zjnačilno je tudi, da se za „Marijin list“, ki je jedini Časnik ogrskih Slovencov in v pravem pomenu katoliški, ne nabira nobene podpore, dasi bi jo tudi potreboval. Pa Še bolj neumno je, da se najde duhovnik, rojen Slovenec, ki je v celi svoji pridigi agitiral in prosil podpore za mažarsko časopisje, za širitev „Marijinega lista“ se pa nič ne pobriga.
Mažari na delu.
V zadnjem Času so poslali Mažari med ogjrske Slovence vec razglasov, v katerih' je vabijo v mažar-ske tovarne, pa njim obetajo dobro plačo. Ker je pa letos bila v Prekmurji celo slaba letina in je ljustvo prisiljeno iti za kruhom, se je tem vabljivim razglasom odzvalo več ljudi, pa se preselilo v budapeštan-ske tovarne. Plača seveda ni taka, kakor se jim je obetalo, pa ker so ti ljudje skrbni in pridni, še zar to za silo izhajajo. Vervati je tudi, da se ti delavci vsi povrnejo nazaj v svojo domovino. V večo nevarnost pa pridejo dekleta, ktere se dajo izvabiti v Budimpešto ali pa v druga mažarska mesta. Te se potom le redkokdaj povrnejo nazaj v svojo domovino; pa če se ktera. z med njih tudi povrne, pride domo o-sramočena, pa brezi vere. Ravno pred kratkim se je zgodilo, da je ena tako nesrečna dekla prišla domo, ko je njena mati doma mrtva ležala, pa so verniki prišli, da bi molili rožnivenec za dušo pokojne. jTia| dekla, prava hči pokojne, ki je bila nekdaj pobožno dekle, je sedaj branila vernikom moliti rožnivenec, češ, da človek nima duše. — To so nasledki mažari-zacije. Poštena, globoko verna slovenska dekleta se izvabijo iz svoje domovine, da se njim potom v tujini ležej iztrebi nej samo ljubav do domovine, nego tudi vera roditelov.
Kako dela od slovenskih liberalcev hvalisana Kmetijska družba v Gradcu.
Te dni je posredoval v imenu S. K. Z. poslanec dr. Korošec v poljedelskem ministrstvu radi nar kupa živine za Štajersko, zlasti za Spodnje Štajersko, in skušal doseči od ministrstva potrebni kredit. V Četrtek je poslanec dr. K, Verstovšek to zadevo obravnaval v draginjskem odseku in bičal celo akcijo, ki jo je počela Kmetijska družba v Gradcu, ne da bi poprej skrbela za denar. Kmetje so se prav radi poprijeli te akcije, zlasti v krajih, kjer je mnogo krme; na ta način so upali, da si bodo nakupili potrebne živine z ugodnimi pogoji. Kmetijska družba je dala to akcijo oznaniti po listih in celo razglasila po občinah. Sedaj so pretekli trije meseci, toda kmetje, ki so se zanimali za to zadevo, Čakajo zastonj na živino.
Oddelek Zadružne Zveze v Mariboru je deloma z okrajnimi zastopi vodil na Spodnjem Štajerskem vse delo. Priglasilo se je nad 500 kmetovalcev, Ker ni bilo radi kredita v Gradcu rešitve, sta začela dr. Korošec in dr. Verstovšek posredovati v ministrstvu, Sekcijski načelnik Ertl je v seji na izrecno zahtevo dr. Verstovšeka pojasnil vso zadevo, ki je značilna za delovanje Kmetijske družbe v Gradcu. Tajko delovanje mora vzbuditi v kmečkem ljudstvu nezadovoljnost in nezaupnost do kmetijskih organizacij in do Kmetijske družbe.
Kmetijska družba v Gradcu je namreč izvedela, da nakupujejo zadruge v Galiciji živino pa Češkem in Moravskem, kjer ni bilo krme. VpovČevalnica za živino v Galiciji je v zvezi z banko, katera je dala v ta namen denarna sredstva. Ministrstvo je dalo iz dotičnih fondov podpore vnovčevalnici. Zastopnik ministrstva je pa izrecno poudarjal, da Kmetijska družba ni dobila za to akcijo od ministrstva nobenega nar vodila ali pa inicijative. Po treh mesecih je začela Kmetijska družba ,Še-le misliti, kje da bode dobila denar, torej v Času, ko so se že kmetovalci v celi deželi priglasili, podpisali reverze in naznanili poroke, „Verband“ v Gradcu je odklonil svojo pomoč; Kmetijska družba je zopet v zadregi. Zadela jo je pa še hujša nadloga. Začela je svojo akcno, da se ta živina ne nakupuje na Češkem, temveč na Gornjem Štajerskem. Po Štirih' mesecih torej ni nobene odločitve, vodila je pa s svojimi oznanili in nasveti Štajerske kmete za nos. Ali naj mi SpodnjeŠtajerci gremo zopet pobirat najslabšo živino na Gornji Štajer? Boljšo si obdržijo, slabo pa hočejo prodajati za drag denar na Spodnji Štajer, Tako plemenito misli o nas Kmetijska družba v Gradcu, Za nas je stališče jasno: Celo akcijo opustimo in si zapomnimo, da nas je dovedla družba na led. Svarimo družbo pred tako nepremišljenimi kot raki, ker nam odbija kmetovalce iz prepotrebnih naših podružnic^. Obračun pa pride že na merodajnem
mestu tudi za gospode okrog Kmetijske družbe, j
’	■ ■ v . - •-.■a	*.	-'■•h,
STR 'A Z A.
............. m •	V,.	......	■■	. - -
Med ljudstvom.
Vojnik. >	.-.A-.
Dne 22. t. m. jo priredilo Katoliško slovensko izobraževalno društvo veselico v prostorih g. Marth na Vrečko, Na programu sta bili dve igri, deklamaciji in petje. Fantje so nastopili prvokrat. Igrali so burko „Krčmar pri zvitem rogu“ prav dobro. Fantje, korajža velja! Trodejanko „Marijin otrok“ so pa igrale dekleta. Nastopile so že večkrat, vsled tega je bilo igranje tudi sedaj dobro. Naj je izrečena na tem mestu torej iskrena zahvala vsem igralcem in igralkam, kakor tudi č. g. DoberŠeku, pod katerega vodstvom je izpadlo petje prav dobro. Prav posebna hvala pa gre našemu vrlemu gospodu Martinu Vrečko, županu v Školji vasi, ki nam je že drugokrat dal svoje prostore na razpolago. Mnogo veselja smo, vžili zopet pri tej veselici. Da bi bilo še mnogo takih! Občinstva je bilo toliko, da je primanjkovalo prostora. To je torej migljaj, da je treba skrbeti Še za večje prostore. Nekaj oseb je že darovalo v ta namen. Zato se prosi nadaljnih darov, da se more s časom postaviti la,sten Društveni Dom.
Št. Ilj v Slov. goricah.
Veselica, ki jo je priredilo naše Bralno društvo v nedeljo, dne 22. oktobra, se je izvrstno obnesla. Dvorana Slovenskega Doma je bila natlačeno polna domačinov in sosedov, pa tudi mnogo gostov iz Mar ribora je prišlo. Igra „Krivoprisežnik“, ki jo je predstavljala domača mladina, je vsem ugajala. Po predstavi smo Šli k Celcerju, kjer se je začela prijetna ljudska zabava. Šaljiva vinska trgatev je vzbudila mnogo smeha, istotako tudi nastop starega župana in Šaljiva licitacija, Jareninski pevski zbor nas je razveseljeval z lepimi narodnimi pesmimi. Domača godba pa je svirala razne okrogle, Zabava je bila neprisiljena, Vsi prostori Celeerjeve gostilne so bili polni vieselih gostov. Opazili smo celo zavedne slovenske delavce iz Lipnice. Priznati moramo, da smo z uspehom prireditve popolnoma zadovoljni.
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Za poštnega o.ficiala je imenovan Franc Fludernik za Zidani most.
Iz namestniške službe. Štajerski cesarski na- « mestnik 'je imenoval namestniškegpj kancelista gospoda Franca Roša v Celju okrajnim tajnikom.
Dvajsetletnica poljskega Šblskega društvia. Te dni je obhajalo poljsko Šolsko društvo i„T,owarzy;stwo szkoly ludowej“ svojo dvajsetletnico. Iz tajnikovega poročila navajamo le-te podatke:	V dvajsetih letih
svojega obstanka je to društvo ustanovilo: 2 gimnaziji, dva učiteljišči, 5 okrajnih Šol, 148 ljudskih Šol, 36 otroških vrtcev, 43 tečajev za odrasle analfabete, in 40 obrtniških in trgovinskih tečajev. Samo, v enem letu (1910) v zgoraj navedenih ustanovljenih učnih zavodih se je poučevalo 18.439 učencev, ki bi zhabiti bili za (poljsko narodnost izgubljeni, ko bi bili morali obiskovati drugojezične šole. Razun tega je društvo za poljsko ljudstvo ustanovilo 1990 čitalnic, v katerih se nahaja 305.208 knjig in 3663 listov, ih 27 narodnih domov. Poleg tega je društvo še priredilo 27.315 predavanj in 3280 narodnih slavnosti. — Delajmo za našo» „.Slovensko Stražo“, da bomo ob njeni dvajsetletnici lahko kazali na slične vspehe. Posnemajmo bratski narod poljski v njegovem narodno-obrambnem delu! Nam je bolj treba, kakor bratom Poljakom! 'Vedno in povsod mislimo na našo „Slovensko Stražo“!
Vinorejce opozarjamo na današnji inserat dež. odbora) glede naročitve cepljenih trt. Ker je rok kratek (10. nov.), se morajo tisti, ki hočejo dobiti trte iz deželenih nasadtov, takoj pobrigati za nje. Všekako čudno pa je, da so nemški listi že pred tednom prinesli ta inserat dež. odbora. Da se Slovence tako zapostavlja tudi v tem oziru, proti temu se odločno zavarujemo.
Liberalci prijatelji tajnika Holza. Ko se je od naše strani kritikovalo čudno postopanje tajnika kmetijske družbe, goispoda Holza, padli so liberalni časnikarski mazači po nas, Češ, da deluje gospod izborno. A glejmo, kako se svet obrača! V št, 242 je padel tudi „Slovenski Narod“ po onem Holžu, katerega je Še pred nekaj tedni tako „junaško“ brjanil. Očita mu, da urejuje „Gospodarski Glasnik“ „v ne-umljivem slogu“, njegovi „{megleni stavki' zares prekašajo meglenost delfijskili rekov“, „gospod Holz je pretrdo uverjen, da se za njegov list nihče ne briga.“ Ta izvajanja „Slovenskega Naroda“ podpišemo tudi mi. A čudno je vsekako, da so liberalci Še le sedaj prišli na to, kake kozolce prestavlja Holz v „Gosp. Glasniku.“ Lepe prijatelje res ima g. Holz v oboževanih mu liberalcih.
Ekspresni vlak Trst—Pariz—Calais, ki je začel vjoziti s 1. oktobrom, bo vozil od sedaj naprej pa do meseca aprila 1912 'redno vsak dan. Iz Trsta pelje vsako jutro od 7. urh 50 minut in vozi čez Krmin, Mestre, Milan, Domodosola, Laus;ane, Pariz v Calais, kjer ima direktno zvezo z Londonom. Vožnja} traja iz Trsta V London 34% ur, v Pariz 23% ur, v Milan 854 ur in v Benetke 454 jure. Vožnja v objratni smeri traja nekoliko dalje.
Zadružna šola v Ljubljani. Pouk na zadružni šoli v Ljubljani, ki traju Šest mesecev, se prične, dne
3.	novembra 1911. Pogoj za vsprejem y zadružno : lo je dopolnjeno 16. leto Btarosti in dovršena ljudska
šola. Tisti, ki jo, žele obiskovati, naj pošljejo ravnateljstvu krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in Pa.
vstopnine pet kron. Druge šolnine potem ni treba plačevati.
Svarilo pred zakotnimi razstavami. Kakor se je stalni avstrijski komisiji na Dunaju vnovič naznanilo, skušajo razstavni agenti na Dunaju iprido-bivajti tvrdke, da razstavijo na dvomljivih razstavah v inozemstvu. Komisija porablja to priliko, da ponovno opozarja na to, da je v interesu razstavljalcev, udeležiti se razstavnih 'podjetij le tedaj, ,afkio so se pri svojih pristojnih industrijskih ali trgovskih korporacijah prepričali o solidnosti dotičnih podjetij.
Društvo za promet tujcev. V nedeljo dne 29. t. m. se vrši v Celju, v dvonafni za risanje 'deželne meščanske šole, ob $411. uri dopoldne, javni gjhod štajerskega društva za promet tujcev. 'Obravnavale se bodo spodnještajerske zabite ve po novih železniških, telefonskih in poštnih zvezah, cestah itd. Poživljamo naše somišljenike, da se zborovanja gotovo udeleže.
M.	S. H. JedLnota v Ameriki, ki je organizacija slovenskih ameriških izobraževalnih in podpornih društev, je imela, kakor posnemamo iz poročila njenega glafvnega tajnika na občnem zboru dne 21. septembra 1911 123 društev včlanjenih. Število, članov je v mesecu, septembru 1911 bilo 11.532. Skupna zavarovalnina je znašala 9,5)50.999 dolarjev. Od svojega rojstva do 31. decembra 1908 je izplačala K. S. K, Jednota za posmrtnino in poškodbe, 487.386 dolarjev in od dne 1. januarja 1909 do dne 21. septembra 1911 296.905 dolarjev. Skupni stroški od tine 1. januarja 1908 do dne 21. septembra, 1911 znašajo pa 439.906 dolarjev.
Katoličanstvo med severnimi Slovani. L. 1915 bo poteklo 500 let, odkar je umrl tala gromadi v Kon-stanzu nesrečni duhovnik M. lva|n Hus. Svohodomi-selci nameravajo proslaviti v velikem okvirju njegov smrtni dan. Seveda ne gre pri tem za razširjenje Hu-sovega nauka, ampak za Uspešnejšo agitacija proti katolišiki cerkvi. Tiskovno društvo „Tiskova Liga“ je nedavno objavilo oklic, v katerem razvija svoj program. Delo katoliške akcije bodo skušali svobodomi-selci paralizirati s predavanji, poljudno pisanimi brošurami, zlasti pa s „.svobodomiselsko“ biografijo Husa. Za Husa se potegujejo zlasti visokošolci. Splošen češko-katoliški shod bo letos) v Olomucu. Tu se otvori prihodnje leto drugo katoliško učiteljišče; prvo je stopilo V življenje, lansko leto v Pragi' in ima že I. in II. letnik. V decembru prošlega leta se je osnova-la organizacija češke krščanjdko-socialne mladine. Svojo pozornost bo posvetila pred vsem študujoči mestni mladini, ker na deželi obstoja že dve leti taka organizacija in šteje že 8888 Članov. V zadnjem Času se je pojavilo teženje po stanovski Združitvi tudi v ženskih vrstah'. Na Moravskem isto pravila za žensko organizacijo že predložena vladi, na Češkem pa je razposlala „Zemska rada českych katoliku“ na vsa ženska društva oklic, v katerem poživlja vse češko ženstvo k skupni koncentraciji.
Milijonska zapuščina za češke, Šole. Na Češkem umrli veleposestnik dr. Herman Janovski je zapustil svoje eno in pol-milijonško premoženje češke-mu šolskemu društvu Matica Školska in Hlavkovi dijaški ustanovi. Vsak izmed teh dveh dedičev dobi' polovico.
Kat. vseučilišče v Solnogjradu. Listi prinašajo vest, da se bo katoliško vseučilišče v Solnogradu o-tvorilo že v prihodnjem letu. Leta 1912 bo otvorjena pravna in državnopravna fakulteta, leta 1913 pa ii-, lozoiična. Med tem Časom se bodo pa vršile predpriprave za medicinsko fakulteto, katero nameravajo o-tvoriti leta 1915.
Štajersko«
Mariborske novice.
Maribor. Profesor dr. Stern, recte 'Schbrn, nam je vposlal pismo, v katerem poplavlja naše trditve glede njegove prošnje na društvu nemških spodnještajerskih profesorjev., Poprajvefc ni pravilen, ker ne pove, na kakšno našo notico se nanaša in . vsebuje samo splošno zanikanje neke naše trditve, ki smo jo prinesli že pred čsjsom, toda iz kulantnOšti prinašamo Vendar dopis y celoti: „Slavno uredništvo! Prosim Vas, da na podlagi par. 19 tisk. zakona stvarno popravite sledeče: Ni res, da sem kako „po-; nižno“ prošnjo vložil pri društvu nemških spodnještajerskih profesorjev; res pa je, da taisem nikoli kake „ponižne“ prošnje vložil pri imenovanem društvu. Maribor, dne 23, oktobra 1911. Dr. jos. Sorn, recte Schorn.“ — Kot pripombo dostavljamo samo:	Prav
ugaja nam;, da gospod profesor pred {vsem svetom javno pove, da ni nikdar prosil za članstvo pri društvu nemških spodnještajerskih profesorjev. Drugega pač skoro ne moremo pričakovati od slovenskega profesorja, ki naj ga smatramo za moža. Kar se pa dostaje stvari same, mislimo, da bi društvo nemških profesorjev najblolje vedlo pojasniti vso zadevo. Naše informacije so» namreč izvirale iz dobro poučenih, krogoir.
Razmere med našimi mariborskimi nemškimi" nacionalci morajo biti zelo žalostne. Strah pred bo-; «točnostjo gleda povsod iz teh vrst. VideD odmev te skrbi je uvodni članek v zadnji »jlTn^ersteiriscihe' Volkszeitung“, (kjer se opozarja na občinske volitve,; ki se bodo vršile prihodnje leto. Waötlanovo glasih)'~
je polno strahu pred. Slovenci, socialdemokratti in vse-nemci. Zlasti radi tretjega razreda zaklinja za božjo voljo svoje somišljenike, naj se vestno pripravijo na boj, kajti nevarnoisjt je velika. Da imajo vsa izvajanja skrito naperjeno ost proti krogom okrog ^[Marbur-ger Zeitung“ ni potreba, posebej: povdarjati. Vsakdo, ki le nekoliko pozna razmere med našimi n^cionalci, ve, da se gledata ta dVa lista kot — pes in mačka.
Naš Orel. Malokedaj se sicer oglasi naš Orel v „Straži“, ali bolje rečeno skoro nikdar, danes pa smo čutili veliko potrebo, poslužiti &e glasila vernih štajerskih Slovencev. Kdor količkaj pozna pomen mladinske organizacije, zlasti orlovske, v takih mestih, kakor je Maribor, kjer je Vse polno satanovih lovcev na mladino, na najdražji zaikljajd slovenskega naroda, ta se bo pač rad odzval našemu pozivu in bo po svoji možnosti storil vse, da pomaga mariborskemu Orlu slediti njegovim ciljem, in odpraviti kolikor mogoče vse težkoče, ki ga ovirajo pri njegovem razvoju. 3 tem smo takorekjbč povedali vse, in vsak Čitatelj je gotovo zaslutil, kaj nam je na srcu. Te vrstice naj bodo prošnja 'do blagih naših rbdoljubov, katerih želja je gotovo, ohraniti slovensko mladež narodu in je ne prodati tujcu;, kflor pomisli, v kakšnih okolščinah da živimo, kako ošabni tujec skuša zatreti v mladih srcih domovinski čut, ta bo kaj kmalu 'spoznal veliko in važno vlogo, ki jo igra naš Orel tukaj na meji. Na srcu nam je torej prošnja, prav velika, a vendar lahko izpolnjiva. Nabavili bi si namreč nekaj telovadnega orodja, ali kje naj dobimo sredstev? Imamo sicer telovadnico, lepo, zdravo, vsestransko urejeno, a naša vendar ni, vkljub temu, da nam požre lepe denarce. Orodje bi rabili za ja^ne nastope drugo leto. Doslej smo imeli le bradljo izposojeno za java? nastop, imeli bi pa radi vsaj svoj drog, da ne bo drugo leto pji-eveč enolične telovadbe, ki bi sicer lahko nudila veliko več užitka, kakor same proste vaje in vaje na bradlji. Mimogrede nam je omeniti, da niti tujega 'droga za jav^n nastop ne moremo dobiti. Poleg orodja bi imel naš Orel še mnogo potreb, vsled Česar se obračamo s prav prisrčno prošnjo do rodoljubov, da po možnosti prispevajo v naš nahmen in tako kot Slovenci izpolnijo svojo dolžnost, ki jo imajo do obmejnih bratov. Mariborski Orel se krepko raz-vija, njegove vrste se množijo vedno bolj v upravičen strah naših narodnih in verskih sovražnikov. Vsak, Četudi najmanjši denarni prispevek se hvaležno sprejme. Ü7 K so spravili že bratje Orli skupaj, pa tudi nekaj rodoljubov nam je poslalo svojo podporo, in siqer: Častiti gospod Anton Kuhar, kaplan v Sok Čavi, 3 K, Častiti gospod Marko Krarjnc, kaplan v Središču, 3 K, gospod Macuh, krojaški mojster, 2
K.	Najbolj pa se odlikujejo naši vrli bogoslovci, ki so nedavno izročili Orlu lepo svotico 22 K 82 vin., in sicer so darovali: Polak 3 K, (Zlagoršak 1 K, Lukman 1 K, Oblak 1 K, Vesenjak 3 K, Bohak 1 K, za kar se jim Še enkrat prav prisrčno zahvaljujemo. In naj bi znajšli povsod vrednih posnemovalcev! Denarni prispevki maj ^e blagovolijo pošiljati na naslov: Mariborski Orel, Maribor.
Poroka. Včeraj dne 26. t. m. popoldne sta bila v knezoškolovi domači kapelici pbročena gospodična Hilda Wokaun, hčerka tukajšnjega višjesodnega svetnika dr. Gustava Wokauna, ih nadporočnik dragonskega polka štev. 4, Edvard Steyrer. Poročal je mil. knezoškof sam.
Naše šolske razmere. Kakor vse (drugo, tako so tudi šolske razmere v Mariboru skrajno mizerne in koruptne. Drastično sliko o teh čudnih razmerah prinaša „Untersteirische Volkszeitung“ od dne 25. t. m. WAstiunovo glasilo namreč razodene pod naslovom „jnezdrave šolske razmere“, da je znani velene-* meo ravnatelj Phillipek ne samo enkratni, temveč kar štirikratni ravnatelj in razun tega dvakrat učitelj. Vsa ta mesta so za dobrega 'moža seveda združena s primerno plačo in ker je njegova soproga tudi vad-niška učiteljica, se gotovo ne more pritoževati, da mu slabo gre. Cujmo samo, kaka mesta zavzema po poročilu ,/Unterst eirisch e Volkszeitung,“ gospod ultra-nemeo Phillipek. Mož je ravnatelj deške meščamske Šole, vodja deške ljudske šole, vodja obrtne šole, vodja enoletnega, z meščansko Šolo združenega tečaja, pomožni učitelj na vinorejski šoli in učitelj na omenjenem tečaju. Da je tolika zaposlenost gospoda Phil-lipeka nekoliko preobsežna in šoli bržčas ne ravno koristna, nam ni potreba povdarjati. Ttudi vprašanje, kako /gospod Phillipek izvršuje vse svoje posle, je precej zagonetno. Vsekakor: Človek bi jokal Čez našo Šolske razmere.
Ptujske novice,
Ptujska okolica. Kmečki stan vidno propada. Ljudje kar trumoma hite v mesta, misleč, da bodejo z manjšim in ložjim delom boljše živeli. In resj, če bo Šlo to tako naprej, bode sčasoma kmečki stan izginil popolnoma. Ce hočemo, da se bo kmečki stan o-hranil in izobrazil, si moramo mi starejši posestniki svoje sinove vzgojiti v ljubezni do kmečkega stanu, ter jim preskrbeti, da se izobrazijo v tem, kar se tiče kmečkega stanu. Mnogi se dandanes sramujejo kmečkega stanu, nekaj zaradi tega, ker je priprost, nekaj pa radi tega, ker pravijo, da so kmečki ljudje preveč neumni v vedenju in v gospodarskih rečeh. Res je dandanes mnogo gospodarjev, ki pravijo: Saj delam od zpve do mraka; imam Še lepo posestvo, pa «nam tako slabe dohodke, ■ da komaj izhajam. Glejte, dragi hralci „Straže*, C tako se je godilo kmetoval-
oem, se jim še sedaj godi in se jim bo Še gpdilo, Če mi našim sinovom v gospodarskih strokah ne preskrbimo izobrazbe. In sedaj se nam nudi najlepša prilika:	Namreč s 1. novembrom se prične tak go-
spodarski pocftik za kmečke fante na| kmetijski Šoli pri Sv. Juriju ob južni železnici. Deset mesecev traja ta pouk in kmečki mladenič si pridobi marsikaj koristnega za celo življenje. Torej,, posestniki, če hočemo boljšo bodočnost našega kmečkega ,s|tanu, dajmo sinove v kmetijske šole, saj hoče biti vse učeno, pa naj še bo tudi kmet.
Celjske novice.
Izžrebanje porotnikov. Za Četrto in zadnje letošnje porotno zasedanje pri tukajšnjem okrožnem sodišču so bili izžrebani kot glavni porotniki: Mihael Sevnik, posestnik v Župelevcih; Jurij Drobtinšek, posestnik pri Sv. Tomažu; Rajmund Bratanič, trgovec v Lučah; Alojz Podmenik, užitninski uradnik v Bernici; Anton Debelak, mlinar v Prglaski; dr. Jos. Georg, o&Vetnik v Šmarju; I. Maček, mlinar v Lesičnem; Anton Klavzer, mesar v Brežicah; Josip Krobath, hišni posestnik v Celju; Anton Počivalšek, gostilničar v Loki pri Zidanem mostu; Fran Piki ml., hranilnični uradnik v Žalcu; Alojzij Terglav, posestnik in dež, posl, v G, GruŠovljah; J. Pušniki hiš, posestnik v Konjicah; Karol Schwentner, trgovec v Vranskem; Josip Stožir, posestnik v Trnovljah; Al. Goričar, knjigovodja v Libiji; Martin Večaj, posestnik v Lokah; Fran Cetin, posestnik, Sele pri Brežicah; Simon Vidmar, posestnik v Spodnjih Zrečah; Valentin Ušen, posestnik v Spodnjih GruŠovljah;( Ivan Skaberne, klepar v Celju ; Josip Radej, gostilničar v Rajhenburgu; , Franc Korun, trgovec v St. Petru v Savinjski dolini; Josip Span, posestnik v Doropolju pri Sevnici; Alfred PungerŠek, knjigovez v Celju; Ivan Korber, klepar v Celju; Anton Eller, krojač v Vojniku; Fran CernovŠek, gostilničar v St. Jurju ob južni železnici; Fran Hasenbüchel, posestnik v Oplotnici; Ivan Pungaršek, trgovec v Slov, Gradcu; Vinko Jamnik, posestnik umetnega mlina v Otišnem vrhu pri Slovenjem Gradcu; dr. Fritz Zangger, odvetnik v Celju; Fran Loger, gostilničar v Studencu pri Tr-boljali; Anton Koren, župan v Petrovčah; Andrej Stegenšek, posestnik v Tevčah pri Laškem. — Kot nadomestni porotniki: Ivan Rebek, ključavničar; Peter Drganc, mestni ekonom; Viktor Švab, tovarnar; dr, Edvard Golič, mestni zdravnik; Jos, Farmer, lesni trgovec; Jakob Videmšek, posestnik; dr. 'Janko Sernec, zdravnik; Josip Malič, trgovec; Julij Jicha, gostilničar*; vsi v Celju,
Trboveljske novice.
Shod J. S. Z. V nedeljo, dne 22, t. m. je imela skupina J. S, Z. prav imejniten shod, žal, da se je pomotoma shod odpovedal, ker smo mislili, da bo g. drž. in dež, poslanec ha Dudaju zadržan, vendar se je ves otrujen od daljne vožnje, podal v Trbovlje med svoje volilce. Ko ga je ljudstvo videlo prihajati, se je takoj v precejšnjem številu podalo v Društveni Dom, kjer se je shod takoj začel. G. dr. Benkovič se je najprej zahvalil svojim volilcem za zaupanje, katere besede so ganile marsikaterega do dna srca, posebno njegove nasprotnike, kateri so ob Času državnozborskih volitev zaradi draginje dr. Benkoviča nečloveško blatili. Poročal je nadalje o državnem zboru ter povedal, da je med strankami velika zmešnjava in zato gre delo v državnem zboru tako počasi naprej; razlagal nam je tudi zelo interesantno o draginji in denarnem trgu, kar naše ljudstvo pač malokdaj izve. H koncu nam je preČital socialno-demokratični list „Rudarja“, v katerem se glasi: tudi na Angleškem je v najnovejšem Času nastala taka draginja, da je ljudstvo ne pomni take. Nato je g, poslanec dr. Benkovič smešno pristavil, češ, pri nas naši rdeči na-sprotniki vedno vpijejo, da je zato taka draginja, ker so meje zaprte, na Angleškem so pa leto in dan meje odprte in nimajo prav nobene colnine, pa je Še večja draginja kot pri nas; iu se vidi, kako poznajo so-ciji svojo politiko, na kar je ljudstvo svojemu poslancu živahno aplavdiralo. Po shodu je poslušal g. poslanec razne prošnje. Ko se je gospod poslanec že poslavljal, so ga trije rudarji Še vedno nagovarjali in prosili, naj bi še večkrat priredil kak shod. Akorav-no ga v Trbovljah nekaceri naogotci sovražijo, delavsko ljudstvo mu je vendar zelo naklonjeno, ker vidi, da ima gospod poslanec zares srce za nas rudarje.
Drugi kraji.
St. Jakob v Slovenskih goricah. Naša gospoda Dominik in Matija se še vedno, nista pomirila rar dj naših poročil o njunem čudnem zadržanju *ob priliki volitev, v malriborski okrajni zastop. V živo ju je zadela Vsaka beseda. Se ne Čudimo! (Taki ljudje so vsi rahločutni. Tu pri St. Jakobu &e vemo, da nam Peklatrja, Če tudi sta oba prišla na prav čuden nar Čin v okrajni zastop, ne bosta preskrbela St. Jakob, 'Jareninoi' inj sosedne kraje z dobrimi cestami. Kaj vaju je le vodilo, daj sta zapustila pri tako važnih volitvah naš slovenski kmečki ta(bor in se udinjala za posilinemlško meščansko stranko?!
Marenberg. Tukajšnja dekliška zveza uprizori V nedeljo dne 5. novembra 1911 v trgu „Pri stari pošti“ gledališko igro ,,jZ (Viharja v zavjetje“ in „(Dve klepetulji.“ Na vsporedu je tudi nekaj pesmi in deklamacij. Ob enem nam bo izpregpvoril naš državni poslanec gospod dr. Karol Vergtoyßek nekhj bodrilnih besed. ZbČetek ob S3, uri popoldne, K obilni u-deležbi se vabijo vsi domači, bližnji ju daljni so-
„aMs	.'-c.-vr,	■	■■ =' *'•*"'	I	-
Konjice. Podružnica „Slovenske Straže“' sklicuj a svoj prvi redni občni zbor na Martinovo nedeljo, dne 12. novembra 1911, po večernicah v prostorih bralnega društva v kaplaniji. Zlbor želi vzbuditi v ljudskih slojih zanimanje za „[Stražino“ nalogo in delo, srca vneti za rodno grudo, domači jezik, vtrüdti zvestobo do narodnega svojstva. Ljubezen do domovine naj zbere dne 12. novembra može in žene, mladeniče in dekleta, v svetem navdušenju za ohranitev svojega imena za bodočnost. Pri tej priliki se zopet opozarja na zbirko narodnega blaga1, ki smo jo že opetovano priporočali zavednemu občinstvu.
Konjice. Čitalnica v Konjicah priredi v nedeljo dne 5. listopada 1911, ob 4. uri popoldne, v čitalnični dvorani v Narodnem domu gledališko predstavo. Igrala se bo priljubljena žaloigpa .jMlinat in njegova hči.“
Zavodnje. Opozarjamo trgovini Likeb in Hrovat, da ne prodajajo blaga obi nedeljah popoldne. 'Za vse jednake pravice in postave.
Smolnik. Mnogo našinoev in tudi drugih, ki so bili prisotni pri pos(veöevatnju smolniške cerkve, že krije gruda, nekaj nas pa še hodi po milosti božji po tej solzni dolini in se še radi spominjamo 28. oktobra leta 1861, ko je posvetil nepozabni vladika, slovenski mecen, škof Anton Martin Slomšek našo dič-no cerkvico Devici Mariji na Čast. Marsikateri se Še z veseljem izrazi: „Tildi jaz sem se udeležil te slavnosti.“ Prihodnjo nedeljo, to je dne 29*. t. m., obhajamo torej .501etnico obstanka cerkvice na smolniškem holmcu (868 m). Zidana je v lepem gotičnem slogu, ter je kras okraja. V prid marljivim, ppžjrtvovalhim živim in rajnim dobrotnikom, ki so prispevali svojo dušno, telesno in gmotno pomoč, se darujejo sv. maše, tako tudi na dan obletnice. Pridite!
Sv. Trojica v Slovenskih goricah. V soboto dna 21. t. m. je bila zopetna volitev novega odbora v tukajšnjo posojilnico, katere so se tudi Slovenci res mnogoštevilno udeležili. Slovenci so sicer tokrat pri volitvi propadli, kajti Nemci so (Delali1 in agitirali z vsemi mogočimi pripomočki:	našim ljudem šo trgali
naše listeke ter jim vsiljevali svoje, pred voliščem pa je bilo par pijancev, ki so razgrajajli in so naše ljudi celo naganjali in dejansko napadali. Za Nemce so strastno pred voliščem agitirala tudi nekatera tržka dekleta, katera bi pač mnogo bolje storila, ako bi vzela kuhovnieo v roke ter se učila kuhati. S kakšnimi neresnicami, s podkupovanjem, z zlatimi obljubami so agitirali, o tem bomo prihodnjič poročali. In nek pameten mož se je izrazil: No, Nemcem pa mora res huda presti, da sta se celo Golob in Kirbiš ponižala priti med nas kmete, ko jim je drugače vendar vso zoperno, razun našega denarja in pa naših glasov! — rA če tudi *smo propadli, vspeh za nafl je bil vendar velik, kajti mi nismo ničesa/r izgubili, pač pa smo spoznali do dobra svoje nasprotnike in njihovo delo!
Mozirje. Izobraževalno društvo priredi iv nedeljo dne 5. novembra 1911, popoldne obl 3. uri, v prostorih gospoda Vasleta v Mozirju gledališko predstavo: „Mlinar in njegova hči.1“ Razun te predstave je Še jako zanimiv vspored. K obilni udeležbi valbi uljudno odbor.
Brežice. K uničenju brežiškega Sokola je na mladeniškem shodu v Brežicah pozival dr. Korošec ter z vsem svojim ognjem rohnel proti liberalizmu — tako ve poročati „Nar. List“ ter elegično pristavi, da se bo zdaj marsikateri Slovenec premislil, 1 da bi se „izpostavljal v delu za narod, ako mu sorojak tako. podira njegovo delo". Pred vsem bodi konstatirano, da se poročevalec „Nar. Lista“ nekako istoveti s „fantom, ki svojemu dekletu vse obljublja, pa ničesar ne izpolni“; tisti „fant“ je namreč baje videl na odru gospode, ki so fantom vse mogoče obljubljali. V resnici pa fantje, ki so bili res na shodu, prvič na odru nikogar niso videli, ker tam nikogar ni bilo, pač pa so drugič slišali, da se je od fantov le veliko zahtevalo: namreč delo in trud, da bi si pridobili izobrazbo in utrdili značaj. Zanimivo pa je gotovo tudi, da dr. Korošec, ki mu „Nar. List“ pripisuje zgornji zločin, v celem svojem govoru ni Črhnil niti besedice o breškem Sokolu, in je dr. Benkovič povdarjal, da Če govori o kvarljivili načelih liberalizma, ne misli na posamezne osebe v Brežicah. Liberalnemu moto vilu., ki je svoj list tako izpeljalo, je seveda resnica nad vše!, In še eno opombo. Napredni otročaj „Nar. Lista“ zvrar Ča v prihodnje vse narodno delo v Brežicah na rame glavnega prireditelja mladeniškega! shoda, izrazi pa dvom, da bi isti to nalogo sploh hotel in mogel izvršiti. To so resni narodni Üelavci! .Vedno zabavljajo čez nezavednost okoliškega ljudstva, da še s svojim denarjem podpira nemškutarijo v Brežicah; ne ganejo pa niti z mezincem, da bi ljudstvo probujali ter pomagali vzgajati zavednejši rod. Kako pa zna liberalna stranka že zastarele nemškutarje izpreobračati, so pokapali dovolj sijajni zgledi ob raznih volitvah tu in tam po Spodnjem Stajerju. Ge pa se vendar kdo loti edino uspešnega dela, probuditi pašo mladino ter tako že v naprej pripravljati tla za uspešen odpor •proti naši nemškutariji, tedaj pa se seveda dalekovidne liberalne kapacitete morajo zaganjati v to tru-dapolno delo. Bodite pomirjeni: K vam ne bomo hodili mi po potrdilo, da smo vršili svoje narodne dolžnosti!	•y
Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih „Slovenške Straže**
Vojska med Italijo in Turčijo.
V s t -a j a Arabcev.
0 vstaji Arabcev se oficielno poroča:
Vstaja Arabcev povodom zadnjega napada je izbruhnila na levem krilu, za hrbjtom 11. ber-saglieri-regimenta. 'OČividno so bili Arabci z turškim vojaštvom dogovorjeni. Arabcem se je posrečilo, pri-zadjati bersaiglierom precejšnje izgube. Boj, ki je že trajaj kakih 'osem ur, je bil za Italijane v sled težavnega terena jakp hud. Konečno se je vendajr posrečilo" Italijanom, ko so šle dobili pomoč od 82. pešpolka, da so pognali sovražnika v beg.
Izgube na obeh straneh so velike. Tudi je dosti Arabcev ujetih. Vojno sodišče je izreklo 31 smrtnih obsodb, katere je tudi takoj izvršilo.
General Caneva je zapovedal rajzoroženje prebivalcev v oazi in [v mestu.
Velikanske laške izgube.
Korespondenčni urad poroča iz Carigrada:
Govori se, da, je izjavil turški zunanji minister pri sprejemu diplomatov, da so izgubili Lahi pri mestu Benghaziju 2000 mrtvih.
„Secolo“' pa poroča, da so dosedaj odposlali Lahi 60.000 mož, 7000 konj in 3000 mul v Afriko. Pri Benghaziju so izgubili Lahi 1200 mož.
Po rimskih poročilih so izgubili Turki od začetka«1 vojske 500 'mrtvih, 1000 ranjencev in 600 ujetnikov. Turške izgube so torej manjše, kakor laške, ker imajo Lahi 1200 do 20,00 mrličev, med tem k,o jih imajo Turki zgolj 500.
Laški listi, kakor na primer „Corriere della Sera“ in ,„Tribuna“ slave padle laške rojake.
V Tripolitaniji neprestani boji. — Turki vedno napadajo mesto ,Tripoli s. — Vstaja v mestu Tripolis.
V London se poroča iz «Tripolisa:
Dno 23. t. m. so arabski jezdeci napadli laš(ke prednje straže. Med tem, ko so poskušali Lahi pregnati Arabce, se je pa zbralo prebivalstvo v mestu Tripolis, ki je odkorakalo mat mestno mejo, 'kjer je streljalo od zadaj na Lahe, ki so se borili proti A-rabpem. Opoldne so prodrli oboroženi Arabci1 v bazar, kjer so povzročili divjo paniko. V kratkem Času so laške straže (obvladale položaj. Neba.j Arabcev je bilo ubitih, nad 200 so jih' pa vjeli. Lahi so izpraznili ulice in zapodili prebivalce v hiše. Tlako londonska poročilo, ki sicer ne objavlja .vseh podrobnosti in zamolči tudi laške izgube,, a je le toliko jasno, da so Arabci napadli mesto Tripolis, prodrli v mesto, kjer se je (vršil nato poulični koj, v katerem so zmagali po tem poročilu dne 23. t. m. Lahi.
Iz Rima se pa dne 24. t. m. poroča:
Turški vojaki, ki so se umaknili od mesta Tripolis, so mesto energično napadli. Tprke je podpiral tudi del prehivialsitva v Tripolisu, ki se je uprl. Po zelo živahnem odporu turških vojakov se je posrečilo Lahom, daj so odbili napad- Tako londonsko kakor rimsko poročilo ne pove ničesar o laških in turških izgubah. (Seveda, ker Lahi vse cenzurirajo.)
Mine pred Solunom.
Iz Soluna poročajo, da turške ladije neprestano pogrezajo v solunskem prelivu mime v morje.. Število že položenih min cenijo na 1400.
Polom italijanskih bank.
Iz Benetk poročajo, da so Vsled goloma treh velikih tvrdk izgubile tri banke skoro en milijon lir. Pričakovati je tudi, da bodo nekatere banke kmalu zaprte.
Iz Tripolisa se poroča:
Po boju dne 22. t. m. so taaprli Italijani več stotin Arabcev, s katerimi vojno sodišče jako suma-rično postopa. Prvi dan po boju je bilo. 20 Arabcev ustreljenih.
Italijani si še zmiraj ne upajo navesti števila vojakov, In so jih izgubili. Bojijo se namreč, da bi čista resnica napravila v Italiji slab vtis, vendar sami priznavajo, da imajo dosti mrtvecev in ranjencev. Italijanski listi poročajo, da so imeli Italijani v bojih pri «Tripolisu 300 mrtvih in ranjencev. Glavni u-darec je zadel 11. bersaglieri-polk.
„Messagjgero“' poroča iz Auguste, da je italijanska vojna ladij a „Napoli“ v bližini (Dardanel potopila eno turško vojno ladijo.
Koroško.
Celovec. Slovensko kpšicansklo-socialno delavsko društvo v Celovcu priredi v nedeljo dne 5. nov. 1911 v veliki dvjorani hotela Trabesinger v Celovcu žaloigro i„Mlinar in njegova hči.“
Primorsko.
Ljudsko ‘štetje v Gorici. Kolikor se more dosedaj presoditi, je število Slovencev v Gorici vsled revizije poskočilo za okroglo 30p0, tako da je dosedaj po vsej priliki v Gorici uradno naštetih 9500 Slovencev. Ako bodo vsi Slovenci tekom tega tehtna svojo dolžnost storili in se zglasili na okiiajnem glavarstvu, je upati, da se izkaže, da v Gorici prebiva 10 tisoč Slovencev. S tem je padlp. bajka, 'da 'je Gorica popolnoma laško mesto. Gorica danes ni več italijanska posest.
Kranjsko.
Tujski promet ma Bledu. Glasom izkaza zdraviliške komisije je bila letošnja, sezona najlepša in najštevilnejša. Tujcev je bilo na Bledu 7778 in je narasel od lanske sezone promet za 1462 oseb. Te številke jasno govore, Üa se tujski promet na Bledu od leta do leta dviga.
Slovenska Stsaža.
Slomškov dar po 20 kron.
Na inštalaciji Č, g. župnika Ivana Sekol v Vo-gerčah, nabrala gdč. L. Sadjak 20 kron,.
Nadalje so darovali:
Daroval neimenovan pod geslom: za večerjo pri Fabjanu po gospej Franji Štele, Ljubljana, 2 Kdr. V. Gabelič, župnik, Babovišče, 2 K (članarina).
Prispevek podružnic: Podružnica na Sladki gori, 27. K;, podružnica; Šmartno pod Šmarno goro (nabrano pri veseli družbi), 4 K 30 vin.
Iz nabiralnika:
Iz nabiralnika. Slovenske Straže v Celju 10 K, Sklad Mohorjanov:
Mohorjani Kopriva, Primorsko po c. g. ‘Josipu Kna,vs 2 K; mohorjani v Podkrnosu po župnem uradu 5 K; mohorjani Sv.. Duh pri Lučanah po Ö. gosp. Jakobu Rožman 1 K; mohorjani v Makolah, štajersko) po č. g. Mihaelu Lendovšeku, župniku, 10 K; mohorjani Zavodnje pri Šoštanju po Č. g. Ji,. Rozmanu 6 K; mohorjani Št. Jakob v Rožu po Č, g. Matiju Ražunu, župniku, 15 K; mohorjani Vranja peč po č. g. Francu Kreku, župniku, 3 K; mohorjani Brdo pri Šmohoru po c. g. Antonu Šturm, župniku, 3 K; mohorjani Gotovlje, po č. g, Jakobu Zupanič, župniku, 15 K; mohorjani Šmartno na Paki, po župnem uradu, 15 K 37 vin.; mohorjani Žihpolje, po župnem u-radu 5 K; mohorjanf v, Podbrezjah, po župnem uradu 9 K 40 vin.; mohorjani Št, Jurij na Vinogradih, 5 K.
Za „Slov. Stražo“ je daroval gospod Anton Križ lepo število obrabljenih: znamk. Hvala mug*
Narodno gospodarstvo.
Srbsko zadružništvo V dalmatinskem Primorju. Na IV. občnem zboru Zlveze srbskih pridobitnih in gospodarskih zadrug v Dubrovniku se je poročalo, da je imela ta zveza dne 30. junija 1911 45 zadrug (22 rajfajznovk, 9 'posojilnic, 2 zadrugi za izdelovanje olja in eno ribiško zadrugo). Tekom zadnjega poslovnega leta jih je priraslo 5- Posloyna poročila je poslalo 37 zadrug, ki so imele koncem leta 1910 4627 članov z ‘8328 deleži. Hranilnih vjlog imajo te zadruge 2,905.693 K, posojil so dale 700.318 K. Zanimivo in značilno za okoliš, v katerem zveza deluje, je, v kako svrhe so se posojila dajala: na prjvem mestu so taka za amortizacijo dolgov (475«), 189 posojil za« nakup življenjskih potrebščin, 91 za nakup žijvine, 96 za nakup posestev, 7 za nakup orodij. Zadruge posredujejo tudi nakup kmetijskih potrebščin. Rezervni fondi znašajo 119.i553 K, Čisti dobiček 71.489' K. 10 rajfajznovk izkazuje koncem leta 1910 izgubo 1147 K. Z obžalovanjem omenja poročilo dejstvo,‘da komaj 50 odstotkov zadrug zna pisati in brati, vsled česar je tudi prirejanje zadružnih tečajev otežkočeno. Leta 1910 sta se vršila dva tečaja za tajnike z dobrim vspehom. Zadruge so prirejale v svrho utrditve in razširjenja zadružne misli sestanke s predavanji; takih sestankov je bilo 43. Zadružne knjižnice imajo 2096 knjig in 108 listov. Tudi so se prirejali tečaji za analfabete (nepismene).
Nazadovanje živinoreje v Bosni in Hercegovini. Nasproti letu 1895' so naišteli leta 1910 manj: 11.426 konj, 107.641 goveje živine, 54.841 koz, 731.866 ovac, in 135.019 prašičev.
Koliko je Slovanov na svetu.?
Znani ruski učenjak profesor T, D. Florinskij je izdal pred kratkim narodnopisno karto zapadnega slovanstva in zapadne Rusije („Etnografičeskaja karta zapadnago Slavjanstva i zapadnoj Rusi.“' Kijev. 1911. Cena dva rublja.)
Po računu profesorja Florinskega je bilo začetkoma leta 1911 vseh Slovanov 1519,420.000. Ako se pa vzame povprečni prirastek prebivalstva med Slovani vsako leto 2,500.000, potem znaša 'število Slovanov koncem tekočega leta 162,000.000.
Izmed 159,420.000 Sloyafnov jih je: 1. Rusov
110.000.	000, in sicer 69',500.000 Velikorusov, 33.100.000 Malorusov in 7,400.000 Belorusov; 2. Poljakov je 21,700.000; 3. Grbov in Hrvatov '8,773.000; 4. Cehov 7,500.000; 5. Bolgarov 5,700.000; 6. Slovakov 2.740 tisoč' 7. Slovencev 1,500.000; 8. Kašubov 370.0C0 in
9.	Lužnikih Srbov 1517,000.
Izmed Rusov živi j«105,000.000 v Rusiji, 4,500.000 V, Avstro-Oigrski, v ostali Evropi 70.000, V Ameriki
330.000	in v Aziji 100.000.
Poljakov živi' v Rusiji 9,800.000, v Avstro-Ogr-ski 4,900.000, v Nemčiji 3,900.000, in v ostali Evropi
100.000.
Cehov je ip Avftro-Ogrski 6,935.000, v Nemčiji
126.000,	v Rusiji 65.000, v Ameriki 310.000 in v ostali Evropi 64.000.
Srhov in Hrvatov živi v Srbiji 2,800.000, v Crnigori 260.000, v Avstro-Ogrski 5,855.000, v Tui-
-čiji 550.000, v Rusiji 2000, v Italiji 6000, v Ameriki in drugih deželah 300.000.
Bolgarov živi na Bolgarskem 3,400.000, v J ur-čiji 1,900.000, v \Rumuniji 110.000, v Rusiji 220.000.,, v Avptro-Ogrski 34.000, drugod 30.000.
Slovencev živi v Avstro-Ogrski 1,325.000 in sicer v Avstriji 1,220.000, na Ogrskem pa 105,000, v Italiji 43.000, v Ameriki in drugod 132.000.
Kašubov živi v Nemčiji 222.000, v Ameriki pa
148.000.
Lužičkih Srbov je 56.000 na Saksonskem, 90« tisoč v Prusiji, 11.000 pa v Ameriki in Avstraliji.
V Rusiji je Slovanov 115.100.000, v Bolgariji
3.430.000,	v Srbiji 2,800.000, v Crnigori 260.000, v Avlstro-Ogrski 25,000.000, v Turčiji 2,450.000, v Nemčiji '4,500.000, v 'Rumuniji 130.000, v ameriških državah 4,500.000, v Italiji 50.000, v raznih držav h 600 tisoč.
Po veri je 111,580.000 pravoslavnih, 3,500.000 pravoslavnih razkolnikov, 4,220.000 nnijatov, rimskih katolikov je 37,300.000, protestantov 1,640.000 ‘in mo-hamjeidancev 1,230.000.
Književnost in umetnost.
Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, ki so poklicani v vojaško službo. Priredil Valentin Rozman, c. in kr. vojaški kurat. Tiskala in založila tiskarna sv. Cirila v MialGboru 1911. — Tako je naslovljena nova knjiga, ki na 119' straneh podaje slovenskim mladeničem izborne nauke. Tu najdemo razprave p vojaškem poklicu, o imenitnosti in svetosti prisege, o pomenu vojaške zastave, o ljubezni do domovine, o svetosti kraljeve krone, d izpolnjevanju dolžnosti, o tovarišiji, o veri in molitvi, o bratovskem opomin je van ju, o pijančevanju, o pohotnosti in Samoumoru. Imenitni in koristni so nauki, ki jih tu beremo, ne le istim mladeničem, bi so tako srečni, dai smejo nositi vojaško suknjo, ampak tudi drugim slovenskim mladeničem, ki se pripravljajo na vojaški stan. Mladenič spozna po tej knjigi svoje vojaške dolžnosti, pa tudi čednosti, ki ga, naj dičijo in nevarnosti, ki mu pretijo. Le tisti vojak bo v resnici zvesto in zadovoljno opravljal svojo včasih zelo naporno službo, ki ga krepijo verska načela. Le kdor se v vojaškem poklicu ra\vna pp načelih, kakor so v tej knjigi prav :o domače razložena, dela čast Bogu in cesarju, veri in domovini, 'pa tudi vsem domačim in znancem. Zato slovenskim maier,apt in sestram, ki imajo sinove, oziroma brate pri vojakih, ne moremo boljšega svetovati, kakor da jim naročijo kot darilo za božič ali novo leto knjigo izborne vsebine „KršČ. vojak.“ Pa tudi dušni pastirji, ki pripravljajo k vojakom odbrane na njih novi in važni vojašjki poklic, naj seznanijo mladeniče s dobro sestavljeno knjjigo: „Krščanski vojak.'“ Kdor jo naroči v trgovini Cirilove tiskarne v Mariboru, naj po nakaznici pošlje za knjigo 80 vin. in 10 vin. za poštnino.
Poslano.
V „Nar. Listui“ od 26. t. m. se zaganja v mene* radi nekega podlistka neki Jurij Plevnik iz Verač, Odkrito povem, da me je ta napad presenetil. Ce bi moral imeti radi vseh nerabnih podlistkov dolge korespondence, bi mi za pametnejše delo preostaj aJo premalo Časa. Toda Še nekaj drugega je, kar me spravlja v začudenje. Ta Jurij Plevnik si je pri meni hotel priboriti posebno zaupanje s tem, da mi je pismeno in ustmeno ponudil službo političnega vohuna pri g. Robleku, v katerega službo je tisti Čas — bilo je, kolikor se spominjam, meseca aprila — vstopil. Ker ne živimo na Ruskem in ker ljubim samo odkriti boj, zato, sem tudi Plevnika upošteval tako, kakor zasluži. Mislim, tla sem ravnal povsem, kakor se sme pričar kovati od spodobnega človeka. Čudno se mi pa zdi, da sili Plevnik s svojo, ne ravno lepo zadevo na dan. Ima pač vsak svoj okus.
Maribor, dne 27., oktobra,
L a v, Kemperle.
Senzationelen beg iz Graške jetnišnice.
Pred kratkim sp zaprli vodilne glave sleparske banke Gyz-Guyer in komp., med temi tudi nekega Samuela Schwarza. V soboto zjutraj so pa našli njegovo celico prazno; ž njim je pa tudi izginil jetniSki plznik Rath. «Takoj je postalo jasno, da je Schwarz pobegnil s pomočjo (Ratha. Tla, je storil svoj čin gotovo vsled dolgov, ki jih je imel, Schwarz mu; je. pa plačal lepo svoto za oprostitev.
Državno pravdništvo je takoj brzojavnim potom obvestilo vse železniške postaje, orožniške postaje in pošte, kakor tudi v;sle pristaniške policijske urade, ki pridejo v tem slučaju v poštev.
Posrečilo se je, priti na sled beguncema. Odpeljala, sta še iz Gradca po noči z brzovlakom in sta izstopila na Pragerskem, Rath Še v svcfi službeni u-niformi. Vzela sta vozne listke, Schwarz do Budimpešte, Rath pa do Siofoka na Ogrskem.
Dosedaj se Še ni ppsrečiio, jih prijeti, mogoče se ho pa to zgodilo v najkrajšem času.
* *
Ratha so med tem časom že aretirali. Ker ni imel denarnih sredstev, se je v Berolinu sam javil.; O Schwarzu ni ne duha ne sluha. Ob enem z njim je izginila tudi njegova ljubica Goldmann iz Gradca,
j
poroča svojo veliko zalogo najboljsin m naj-modernejših čevljev za gospođe, dame in otroke. Nadalje prave gojserske lovske čevlje s podplati iz pröbkovine, gamaše in galoše. Ravnotako velika
izbira blaga iz klobnčevine.
Štefan Strašek, Celje,
Kovaška ulica 3,
lW, ™ Ih straž« s strojnim obratom.:: Zavod za sraoiranje irb.:: Izvršuje nagrobno spomenik« in osa monumentalna in stav-“ ä bona deta iz tu- ki inozemskega materijala. “ s=s Plošče za poMštro iz raznobmmnega marmorja. :: Velika zaloga izgateoiienib nagrobnik spamenikoo.:: Najnižje cene. :: Kulantni « s=s plačilni mi. :: Naročila se izoršujojo tečno. = s* Ceniki in stroškrani proračuni brezplačno.
Brznjauko: Kamnoseška družba :: Celje.
Štev. 40067
II. 5102.
1911.
Razglas.
Točna postrežba 1
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki oeni.
’fs* n obroke I lllustr. senik zastoni
8rasaefona «d 20 de 200 K. N'klaat» rcmout.-ura	E	S’60
Pristna srebrna ura	„	7’—
Original omega nra	„ 18’—-
Eahinjska nra	,,	4*—
Budiljka, niklasta	,	8’—
Poročni prstani	,,	2,-—
Srebrne verižic	s	2"—
—- Večletna jamstvi —
Nasi. Dietinger
Tiieod. Fehrenbach
urar in očalar m
Maribor, Ooopooka .iio» 26.
iftjsie»» ztitolBi Ir srebre.
porcelanom in kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cestal7
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okviijevza podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo solidno in najeen. izvršuj ej o 1
Pozor! Pozor!
Prva največja zaloga in izdelovalnica čevljev, ,r poroča svojo veliko zalogo najboljših : modernejših čevljev za gospođe, dame '
Pijte samo Tolstourško slatino.
Nar očite v ameriških trt za plačilo iz zdrnženih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1911/1912.
Štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz zdrnženih državnih in deželnih nasadov naslednja množine ameriških trt in sicer:
1.	900.000 cepljencev, večinoma od laške graševine, belega burgundaa, zelenčiča, rumenega šipona, bele in rodeče žiahtnine, rodečega traminca, renske graševine, mnškatelca, oepljenih Da riparijo Portalis, vitis Solonis ali rnpestris Montikolo.
2.	400 000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solooisa in rnpestris Montikole.
3.	Tri in pol miijona ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goetheja štev. 9.
Cena trkam je:
I.	1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 kron za vse druge.
II.	1000 komatov korenjakov 24 kron za imovite posestnike, 16 kron za vse druge.
III.	1000 komadov ključev 10 kron.
Deželni odbor si pridrži pravico, od več kakor na 1500 «opljenoev in 3000 korenjakov ali 5000 ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po številu oglašenih naročil.
Naročila na te trte naj se vložijo do 10 novembra t. i. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske ur. de, pri katerih se dobe v ta namen narejeni na točilni listi.
Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gradec.
Naročila, ki se vložijo do 15. novembra, se bode zbirala in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število.
Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini.
Cene veljajo na mesta, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri prevzetju Ako se trte odpošljejo po želemici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračanili
Na vsakem naročila je natanko navesti: l. ime (tako napisano, da, se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v katerej se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja.
Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročileo tega odločno ne prepove.
Trte se morajo od naročnikov ako mogoče osebno prevzeti; če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vspro-jemu pregledati.
Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtnice; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo.
Gradec, dne 23. septembra 1911.
Od štajerskega deželnega odbora.
Emund grof
Maj, moj ljubi si naboden ?
Meni se kaj takega sploh ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protisredstvo in drugič, si znam hitro pomagati, ako čntim le malo prehlajenja; jaz vzamem ztniiaj pristne sodenske mineralne pastile. Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in sigurno sodenske pastile. Zatoraj poslušaj moj svet, kupi si v lekarni ali drožeriji ška tljico sodenskih za K T25, pazi pa, da ne dobiš kakih ponarejenih.
Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. TJi. Guntzert, c. kr, dvorni dobavitelj Dunaj IV-1., Grosse Neugasse 17.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega : Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Lo vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekajene kakovosti našel je pravi Franck toii priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstva.
namT A, THIERItY'A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega druge g» balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na. dihalih,	‘ *	' “ * *
bolečinah
mmis
fluenci, pri W.uuoum	lin «uw*,« JVW. -----,
pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5-60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotoveišega učinka ' ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-
JSÄJÄ
A.'n*sr? e» Pregrada
t'	iwwtrwa.
Narodi se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PRE6RADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König.
JJII IttUOU,	,«vr
jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi
iz telesa in radi tega dostikrat na pravi-----------------
operacijo nepotrebno. Zdravilnega nčinka tudi pr' starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3'60 K.
Mnogo denarja
prihrani, kdor si nabavi snkno in modno blago od tvrdke
Milica Tomec,
tovarna snkna. Hnmpoiec, Češko.
Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled.
DC* S§Ildni zastopniki se spremalo.
Edina štaj. napadna steklarska trgovina
448 ib« disbalo in n« drobu®
Franc Strupi i Celje
Hi*ašfc<8 mirnim
friporaöa po najmžjih cenah svoj« bogato zalog* steklene Is porselamaste-posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev sa podobe*
«tokarskih d®B pri ®®rkw«li in prav» «tavkafeF Ha|«oIidnejia i« foUui«
e«*»»«


Prva južno-štajerska kamnoseška
H «•
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?ü?
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam In zp--sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne
kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobo
itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebni 1 gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodo-. iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde
Injem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popre vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vp v mojo stroko spadajoča dela in izvrSujem ista toč-_________in solidno, vse po zmernih cenah.______
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,
Odgovorili nrednik: Lav. Kemperle.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“,
Vti __________________________se da dobroidoča
R9IPIH gostilna in tr-I lOJwl B B govina z mešanim blagom v »Narodnem domu« v Grebinjll na Koroškem. — Prosilci morajo imeti spričevalo trgovske vsposobnosti in se oglasiti ustmeno ali pismeno pri »Hranilnici in posojilnici v Velikovcu« do dne 15. novembra 1.1.
Ne pozabite
Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
M. E. Šepec,
Maribor.
Grajski trg.
1036a
Burgplatz.
Slovenci pozor!
Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko
i.	t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in
zlatar
Pan«° Bureš M-ibor
Tegethofova cesta št. 39.
Prevzamem ve« dela
dekeraeijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najniijH? cenah.
Mihael Dobravc e Celju
Gospodska utica 5.
Tovarna za peči H. K0L08EU8
IWels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za knhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
————
Schlüter
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in
cen. Izdeluje
pekarna Berner
Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici.
Dr. Turnerjevo "Bis
letošnje vino
toči samo gostilna Inkret v KarČOVini pri Mariboru na Lajtersperški cesti. Dobi se izboren muškatelec, burgundec in mozler. Mrzla kuhinja.
Veletrgovina s špecerijo in
*
z deželnimi pridelki
479
Anton Kolene: Celje
.	M V«	I AA TV V	V •	It	t . •	1_
Glavna zaloga: Graška cesta 22 Podružnica: Narodni dom.
Pralen Ja Izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nndi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkasom.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi deželne in dinge pridelke, kakor oves, rž, pšenico, divji kostanj, želod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, malisno štupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho, vinski kamen, itd. itd. sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče, ter petrolejske in oljnate sode.
Imam tndi v zalogi riževo moko in otroberrza krmilo živine v ceni od 9 do 15 Kron 100 kg pri odjemu celega vagona ter „Lukulus“ za pitanje svini.
Na debelo!
■*oooooo«m
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno!
(Goričar
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica štev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade.
JlranHrte vloge
M »prejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-r d se po 4®/0, proti 8 mesečni odpovedi po 4*/». Obresti se pripisujejo h kapitala 1 januarja is 1. julija vsakega leta Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se njih o brčkaj prekinile. Za nalaganje pe pošti
frsk ko
^ §7.078). - | '........... - -
peftno hranilne položnice na raspeln« gs (fc . davek plača peacjtiaica
posojila s« dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti pe 4*/*®/,, na vknjižbo sploh po 5®/„, na vknjižbo in poroštvo po 5 7,®/« s* »a osebni kredit pe 6®/#. Nadalje izposojaj« ma sastave vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoje last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ae preaoggjo 7 kron. — Pzožnje m vknjižbe dola pse^ihmaa
plača la
Uradne ur«
so vsako sredo in četrtek od 9. do lt. dopohtsa in vsake sobote od 8 do 12 dopoldne, ismzaK — V uradnih urah se sprejema ha .§► plačuje denar.
pojasnila s« dajejo
mak delavnik «« ft»*«*. M od 1-4. indfci • •
judska posojilnica v UMIK
rapstravasia zadruga z aeomejttio zavnz®
m
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).