19 Strokovni članek COBISS: 1.04 GEOPOLITIČNO TVEGANJE V TAJVANU V DOBI UMETNE INTELIGENCE Dr. Dejan Romih Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, Slovenija Društvo ekonomistov Maribor, Maribor, Slovenija dejan.romih@um.si, dejan.romih@demb.si Povzetek: Tajvansko vprašanje je zaradi kitajske politike zastraševanja in groženj ponovno v središču zanimanja svetovne javnosti. V tem prispevku podajam analizo geopolitičnega tveganja v Tajvanu, pri čemer uporabljam indeks geopolitičnega tveganja za Tajvan, ki se lahko uporablja za opazovanje in spremljanje geopolitičnega tveganja v Tajvanu. Tveganje oboroženega spopada med Kitajsko in Tajva- nom povzroča potrebo po analiziranju geopolitičnega tveganja na Kitajskem in v Tajvanu ter v sosednjih državah (npr. na Japonskem), saj bi oborožen spopad med državama povzročil motnje v preskrbi pre- bivalstva v Vzhodni Aziji. Glede na vlogo in pomen Tajvana kot proizvajalke polprevodnikov pa bi obo- rožen spopad med njima povzročil tudi motnje v preskrbi svetovnega gospodarstva s polprevodniki, ki se uporabljajo v elektroniki in so v dobi umetne inteligence nepogrešljivi. Ključne besede: geopolitično tveganje, indeks geopolitičnega tveganja, Kitajska, kitajsko-tajvanska vojna, Tajvan 1 Uvod Geopolitično tveganje v Vzhodni Aziji povzroča potrebo po njegovem obvladovanju. Rusko- ukrajinska vojna in njena eskalacija učita, da se lahko geopolitične razmere v svetu spreme- nijo. Tveganje kitajsko-tajvanske vojne je dodatno tveganje zlasti za tiste države, ki so odvisne od Kitajske in Tajvana. Njihova naloga je, da opazujejo in spremljajo geopolitični položaj obeh držav. Izkazalo se je namreč, da se je zaradi kitajskega stališča do rusko-ukrajinske vojne geopolitični položaj Kitajske spremenil. Kot je razvidno iz nadaljevanja, Kitajska ogroža mir in varnost v Vzhodni Aziji, kar lahko pripišemo njenemu boju za prevlado v regiji (vplivnem območju), za katero si prizadevajo tako Kitajska kot tudi Združene države Amerike (ZDA), ki nasprotno stran obtožujejo provokacije izvidniških ladij in letal, kar odraža napete odnose med državama. Na žalost se je Tajvan zna- šel v navzkrižju interesov med njima, mdr. tudi zaradi svoje vloge in pomena v proizvodnji 20 polprevodnikov (gl. prilogo), ki se uporabljajo v elektroniki in so v dobi umetne inteligence ne- pogrešljivi. Dejstvo je, da sta rusko-ukrajinska vojna in tveganje kitajsko-tajvanske vojne prispevala k povečanju zanimanja ekonomistov in oblikovalcev ekonomske politike za vpliv geopolitičnega tveganja na gospodarstvo (gl. npr. Diakonova idr., 2023). Raziskave (He, 2023; Zhang, Wang & Li, 2023; Nguyen & Thou, 2023; Fiorillo idr., 2023) kažejo, da lahko geopolitično tveganje vpliva na gospodarska gibanja, kar povzroča potrebo po njegovem opazovanju in spremljanju. Namen tega članka je analizirati geopolitično tveganje v Tajvanu, ki mu grozi vojna s Kitajsko. Njena invazija na Tajvan bi lahko ohromila svetovno gospodarstvo, ki je mdr. odvisno tudi od polprevodnikov. 2 Metode V poglavju 3 uporabljam indeks geopolitičnega tveganja za Tajvan, ki sta ga razvila Caldara in Iacoviello (2022). Indeks temelji na deležu časopisnih člankov o geopolitičnih dogodkih, ki so bili objavljeni v desetih časopisih (Chicago Tribune, Financial Times, Los Angeles Times, The Daily Telegraph, The Globe and Mail, The Guardian, The New York Times, The Wall Street Journal, The Washington Post, USA Today) in vsebujejo ime države ali mesta (npr. Kaohsiung, Taichung, Tajpej). Podatki o vrednosti indeksa so dostopni na spletni strani https://www.mat- teoiacoviello.com/gpr_country.htm. 3 Rezultati Dejstvo je, da je tajvansko vprašanje še nerešeno, kar povzroča napetost v odnosih med Ki- tajsko (Pekingom) in Tajvanom (Tajpejem), občasno pa tudi med Kitajsko in drugimi državami (v regiji). Iz podatkov izhaja, da so kitajske vojaške vaje okoli Tajvana avgusta 2022 povečale geopolitično tveganje na otoku. Izražale so namreč najresnejšo grožnjo Tajvanu po tretji krizi v Tajvanski ožini, ki je trajala od 21. julija 1995 do 23. marca 1996. 21 Slika 1: Gibanje indeksa geopolitičnega tveganja za Tajvan Vir podatkov: Caldara in Iacoviello (2022), https://www.matteoiacoviello.com/gpr.htm. Izkazalo se je, da napeto ozračje v regiji povečuje tveganje za motnje v preskrbi svetovne industrije (svetovnega gospodarstva) s polprevodniki, kar med državami povzroča potrebo po postavitvi novih polprevodniških tovarn. Glede na vlogo in pomen tajvanske polprevodniške industrije za svetovno gospodarstvo lahko v primeru izbruha kitajsko-tajvanske vojne pričaku- jemo pritisk na cene industrijskih proizvodov (npr. elektronike) ali celo prekinitev industrijske proizvodnje, kar bi lahko oviralo uvedbo umetne inteligence. Izkušnje iz krize covida-19 učijo, da morajo proizvajalci razpršiti proizvodnjo med državami. To npr. že počne tajvansko podjetje TSMC, ki postavlja novi polprevodniški tovarni na Japon- skem in v ZDA, s katerima bo povečalo proizvodno zmogljivost in zagotovilo zanesljivost obra- tovanja v primeru kitajske invazije na Tajvan. 4 Razprava in sklep Analitiki opozarjajo, da se razmerje sil v svetu spreminja. To se kaže tudi v vzhodnoazijskem območju, kjer se križajo interesi štirih sil: Kitajske, Japonske, Južne Koreje in ZDA. Izkazalo se je, da so se apetiti Kitajske po prevladi nad regijo povečali. Znano je, da so kitajske vojaške vaje okoli Tajvana, ki so potekale avgusta 2022, tj. po obisku Nancy Pelosi v Tajpeju, prispe- vale k povečanju napetosti v regiji. K temu je prispevala tudi odločitev Nata, da bo na Japon- skem ustanovil svoje predstavništvo. Napeti odnosi v Tajvanski ožini izpodkopavajo zaupanje ljudi v prihodnost, kar napeljuje Kitajsko in Tajvan (ZDA) k iskanju izhoda iz krize. 1996-03-01; 0,30 2022-08-01; 0,77 0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 1 9 8 5 -0 1 -0 1 1 9 8 6 -0 4 -0 1 1 9 8 7 -0 7 -0 1 1 9 8 8 -1 0 -0 1 1 9 9 0 -0 1 -0 1 1 9 9 1 -0 4 -0 1 1 9 9 2 -0 7 -0 1 1 9 9 3 -1 0 -0 1 1 9 9 5 -0 1 -0 1 1 9 9 6 -0 4 -0 1 1 9 9 7 -0 7 -0 1 1 9 9 8 -1 0 -0 1 2 0 0 0 -0 1 -0 1 2 0 0 1 -0 4 -0 1 2 0 0 2 -0 7 -0 1 2 0 0 3 -1 0 -0 1 2 0 0 5 -0 1 -0 1 2 0 0 6 -0 4 -0 1 2 0 0 7 -0 7 -0 1 2 0 0 8 -1 0 -0 1 2 0 1 0 -0 1 -0 1 2 0 1 1 -0 4 -0 1 2 0 1 2 -0 7 -0 1 2 0 1 3 -1 0 -0 1 2 0 1 5 -0 1 -0 1 2 0 1 6 -0 4 -0 1 2 0 1 7 -0 7 -0 1 2 0 1 8 -1 0 -0 1 2 0 2 0 -0 1 -0 1 2 0 2 1 -0 4 -0 1 2 0 2 2 -0 7 -0 1 D e le ž č la n k o v v % Datum Druga kriza v Tajvanski ožini Tajvan 22 Glede na to, da živimo v dobi umetne inteligence, se moramo zavedati vloge in pomena Tajvana, zlasti pa tajvanske polprevodniške industrije, za svetovno gospodarstvo. Kitajska agresija na Tajvan bi lahko prekinila proizvodnjo polprevodnikov v Tajvanu in prometne (oskr- bovalne) poti v Vzhodni Aziji, kar bi lahko negativno vplivalo tudi na slovensko gospodarstvo. Na splošno velja, da bi lahko novo vojno žarišče ohromilo svetovno gospodarstvo. Rusko- ukrajinska vojna je opozorila, da morajo tudi slovenska podjetja obvladovati geopolitično tve- ganje, ki je vse prej kot majhno. Deloma zaradi napetih odnosov v Vzhodni Evropi, deloma zaradi napetih odnosov v Vzhodni Aziji. Literatura Caldara, D., & Iacoviello, M. 2022. Measuring geopolitical risk. American Economic Review, 112(4), 1194–1225. . https://doi.org/10.1257/aer.20191823 Diakonova, M., Ghirelli, C., Molina, L., & Pérez, J. J. (2023). The economic impact of conflict-related and policy uncertainty shocks: The case of Russia. International Economics, 147, 69–90. https://doi.org/10.1016/j.inteco.2023.03.002 Fiorillo, P., Meles, A., Pellegrino, L. R., & Verdoliva, V. (2023). Geopolitical risk and stock liquidity. Fi- nance Research Letters, 53, 103687. https://doi.org/10.1016/j.frl.2023.103687 He, Z. (2023). Geopolitical risks and investor sentiment: Causality and TVP-VAR analysis. The North American Journal of Economics and Finance, 67, 101947. https://doi.org/10.1016/j.najef.2023.101947 Nguyen, T. C., & Thou, T. H. (2023). Geopolitical risk and the cost of bank loans. Finance Research Letters, 54, 103812. https://doi.org/10.1016/j.frl.2023.103812 Semiconductor Industry Association. (2023). 2022 state of the U.S. semiconductor industry. https://www.semiconductors.org/state-of-the-u-s-semiconductor-industry/ Zhang, Z., Wang, Y., & Li, B. (2023). Asymmetric spillover of geopolitical risk and oil price volatility: A global perspective. Resources Policy, 83, 103701. https://doi.org/10.1016/j.resourpol.2023.103701 23 Priloga: Delež tajvanske polprevodniške industrije v skupnih prihodnih od prodaje in skupni dodani vrednosti v letu 2021 Slika P.1: Delež tajvanske polprevodniške industrije v skupnih prihodnih od prodaje v letu 2021 Vir podatkov: Semiconductor Industry Association (2023, str. 20). Slika P.2: Delež tajvanske polprevodniške industrije v skupni dodani vrednosti v letu 2021 Vir podatkov: Semiconductor Industry Association (2023, str. 21). Strokovni članek sta recenzirala dva recenzenta (ekonomista).