—   212  — Slavia Centralis 2/2009 Ocene, zapiski – Reviews, Notes sistematično in s slikovnim gradivom prikazati narečno strokovno besedje, ki zaradi spreminjajočega se načina življenja izginja iz aktivnega besedne- ga zaklada govorcev. Ugotavlja se, da se v jeziku omenjenih strok prepletajo izvirna slovenska poimenovanja izdel- kov, orodij, pripomočkov in delovnih postopkov s prevzetimi. Ta so večino- ma germanskega izvora, prek nemščine so največkrat prevzeti tudi romanizmi, madžarskih prevzetih izrazov je malo. Avtorica nadaljuje več let stare poskuse dialektologov, da bi s popisi narečnega (tematskega) strokovnega besedja za po- dročje posameznih govorov ali narečij omogočili primerjavo med posamezni- mi izrazijskimi sestavi v slovenskem narečnem prostoru. To bi omogočilo določitev arealov posameznih leksemov in njihovega pomenskega obsega ter pri- pomoglo k uresničitvi Riglerjeve zami- sli o narečnih (izrazijskih) slovarjih. Pričujoče delo pomeni dragoceno obogatitev slovenske dialektološke le- ksikologije. zinka zorko Univerza v Mariboru zinka.zorko@uni-mb.si MARKO JESENŠEK (UR.): o d Megiserja do elektro Nske izdaje Pleterš Niko Vega slo Varja . Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Zora 56), 2008, 367 str. V Pišecah, rojstnem kraju Maksa Ple- teršnika (1840–1923), slovenskega jezi- koslovca in slovaropisca, so 11. in 12. septembra 2007 potekali tradicionalni Dnevi Maksa Pleteršnika pod delovnim naslovom Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. Zbralo se je 28 raziskovalcev, ki so na različne načine povezani s Pleteršnikovim delom oz. se ukvarjajo s slovaropisjem. Le-ti so predstavili 25 razprav, ki so v večini (22) objavljene v znanstveni monografi- ji z istim naslovom (predstavljena jeseni 2008 v Pišecah). Recenzenta knjige sta Emil Tokarz in Vesna Mikolič, uredil pa jo je Marko Jesenšek. Razprave vsebinsko oziroma temat- sko niso razdeljene. Glede na obravna- vane teme (nekatere posegajo na več področij) bi jih lahko razvrstili na pet sklopov: (1) vrednotenje nastanka in prednosti elektronske izdaje Pleteršni- kovega Slovensko-nemškega slovarja; (2) narečno slovaropisje v povezavi s Pleteršnikovim slovarjem; (3) primer- java slovaropisnih dosežkov, pomeno- slovje, besedoslovje in besedotvorje v slovarjih; (4) zgodovinsko slovaropisje v povezavi s Pleteršnikom; (5) najno- vejši slovenski slovaropisni dosežki in korpusna tematika. Knjigo zaključuje prispevek Metke Furlan z naslovom Ob izidu nove izdaje Pleteršnikovega Slo- vensko-nemškega slovarja, v katerem avtorica poudarja, da je Pleteršnik kraj Pišece za vedno zapisal na zemljevid krajev, od koder izhajajo pomembne osebnosti, ki so predano gradile in obli- kovale slovenski jezik. V prvi tematski sklop, ki vrednoti nastanek in prednosti elektronske izdaje Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja, lahko uvrstimo prispevek He- lene Dobrovoljc (ZRC SAZU v Ljublja- ni). V njem avtorica prvič pri nas, in sicer vrednoti in ocenjuje elektronsko ter transliterirano izdajo Pleteršniko- vega slovarja v luči sodobnega slova- ropisja. Osredotoča se na nastanek in —   213  — Ocene, zapiski – Reviews, Notes prednosti, ki jih prinaša elektronska različica slovarja, prikazuje uporabnost izdaje, predstavlja izrazne možnosti za poimenovanje elektronskih slovarjev in zaključi z nakazanimi možnostmi za prihodnost. Le-te vidi v spletnih obja- vah in večpredstavnosti. Narečno slovaropisje v povezavi s Pleteršnikovem slovarjem, delo za Slovenski lingvistični atlas in narečno slovaropisje prikazuje drugi tematski sklop v monografiji. Koroško botanično terminologijo oziroma narečna koro- ška imena rastlin, ki so še danes živa v narečju, v Pleteršnikovem slovarju raziskuje Mihaela Koletnik (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta). Imena primerja z iztočnicami v slovarskih de- lih, ki zajemajo tako knjižni kot narečni jezik: s Pleteršnikovim Slovensko-nem- škim slovarjem (1894–1895), z Ema- novo Etnobotanico della Val Canale (1992), s SSKJ (1995) in s Slovenskim pravopisom (2001). S tem želi osvetliti zgodovino pojavljanja posamezne bese- de, opredeliti njeno razširjenost in opo- zoriti na morebitne pomenske razlike. V razpravi Jožice Škofic (ZRC SAZU v Ljubljani) je osrednja tema narečno besedje v Pleteršnikovem slovarju in gradivo za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Iz slednjega jo zanimajo pred- vsem vprašanja iz prvega zvezka SLA z besedjem iz pomenskega polja človek, in sicer analizira narečno besedje za različne barve las (svetlo, črno, rjavo, sivo, rdečo). S pomočjo kart in izpisov prikazuje, kako uporabni so podatki o naglasu, glasovni podobi, izvoru, ze- mljepisni omejenosti rabe in ponazar- jalno gradivo v Pleteršnikovem slovarju za analizo narečnega gradiva iz SLA. Anja Benko in Zinka Zorko (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta; SA- ZU v Ljubljani) predstavljata še nera- ziskani rokopisni slovar Luka Sienčni- ka (1904–1989), koroškega rodoljuba iz Dobrle vasi. Njegove zapisane koroške narečne besede (604) primerjata z gesli v Pleteršnikovem slovarju in z nareč- nimi ustreznicami, ki sta jih zbrali na Strojni, v Šentanelu in na Kapli. Na kon- cu prispevka je prikazanih 65 besed na črke a, b, c in č. Zbiranje gradiva za narečne slovarje pri nas, z osredotoča- njem na listkovno kartoteko za izdelavo slovarja Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, analizira Andrejka Žejn (Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju). Podaja devet različnih karto- tečnih primerov, ki služijo kot gradivo v geselskih člankih. Tretji sklop podaja primerjavo slo- varopisnih dosežkov, pomenoslovje, besedoslovje in besedotvorje v različ- nih slovarjih. Jože Toporišič (SAZU v Ljubljani) se ukvarja s slovnično ob- vestilnostjo Pleteršnikovega slovarja. Analizira besednovednost, naglasnost, glagol, povedkovnik, zaimke, členke in medmete v omenjenem slovarju. Siste- matično primerjavo med predložnimi gesli v Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika in Slovenskim pra- vopisom Jožeta Toporišiča podaja Vla- do Nartnik (ZRC SAZU v Ljubljani). Glagoli s se v Pleteršnikovem slovar- ju in SSKJ-ju za iztočnice na A do H zanimajo Mojco Tomišić (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta). Pred- stavlja glagole iz obeh slovarjev, način njihovega prikaza in načela, po katerih so se sestavljavci obeh slovarjev odločali o prikazu tovrstnih glagolov. Zbrane rezultate primerja po kriterijih: koliko je skupnih glagolov s se, koliko je gla- golov s se brez para v drugem slovarju in koliko je pravih povratnih glagolov. Irena Stramljič Breznik (Univerza v Ma- riboru, Filozofska fakulteta) se ukvarja z besedotvorno kategorijo samostalniških manjšalnic v Pleteršnikovem slovarju in —   214  — Slavia Centralis 2/2009 Ocene, zapiski – Reviews, Notes SSKJ, in sicer z vidika rodnosti in razvr- stitvenih lastnosti obrazil. Kot namen si zastavlja predstavitev tvorbene stabilno- sti oziroma obrazilnih premikov izbrane specifične skupine tvorjenk na časovni osi dobrih sto let. Hkrati s tem pojasnjuje nastanek obrazila -ček. Vpliv variantne- ga predpisa na jezikovno rabo šest let po izidu Slovenskega pravopisa (2001) prikazuje Helena Dobrovoljc (ZRC SA- ZU v Ljubljani). Predstavlja pojmovanje variantnosti v normi pri slovenskih jezi- koslovcih 20. stoletja, pomen variantno- sti v postopku slovarskega normiranja in variantnost v Slovenskem pravopisu 2001 (prikazuje dvojnične rešitve iz SP 2001, na primer lastnoimenske stalne besedne zveze, besedne zveze z vrstni- mi izimenskimi pridevniki na -ov/-ev oziroma -in, zloženke, ki jih pogosto pišemo kot besedne zveze in podobno). Ptičja imena v Pleteršnikovem slovarju sistematično zanimajo Marka Jesen- ška (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta). Podaja popoln izpis ptičjih imen s pomočjo Pleteršnikovega elek- tronskega slovarja, sistematski pregled ptičjih imen po rodovih in družinah, zgradbo slovarskega sestavka, navaja besedoslovno in besedotvorno podobo ptičjih imen, dodaja pa tudi nekaj ilu- strativnega gradiva. S pomenoslovjem v naših slovarjih od Megiserja do elek- tronske izdaje Pleteršnikovega slovarja se ukvarja France Novak (ZRC SAZU v Ljubljani), ki v referatu popiše, kako so v slovarjih predstavljeni besedni po- meni. Prikazuje različne tipe slovarskih ubeseditev pomenov oziroma določeva- nja pomenov. Glede na razlage loči več tipov slovarjev. Drugo vprašanje njego- vega raziskovanja je določanje oziroma omejevanje pomenov. Ocena zgodovinskega slovaropisja v povezavi s Pleteršnikom je predmet raziskav v četrtem, najobsežnejšem tematskem sklopu. Raziskave na tem področju je zelo olajšala elektronska izdaja Pleteršnikovega slovarja. Ireno Orel (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta) primerjalno zanima Pohli- novo slovarsko besedje iz njegovega slovarja Tu malu besedishe treh jesikov (1781) z besedjem v Pleteršnikovem slovarju. Ugotavlja in navaja merila za navedbo prvega v drugem slovar- ju, in sicer glede na vrsto besedja po zvrstnosti, izvoru, pojmovnih poljih, izraznih razlikah in razširjenosti rabe. V Pleteršnikovem slovarju preverja vse Pohlinove iztočnice pri črkah b in t. V Slovensko-nemški slovar je Maks Ple- teršnik vključil tudi Japlja, Škrinjarja in Travna – tri ključne prevajalce prve katoliške izdaje Svetega pisma v sloven- ščino (1784–1802). Njihove vire z leksi- kološkega in leksikografskega vidika skozi besedje predstavlja Jožica Narat (ZRC SAZU v Ljubljani). Primerjalna jezikovna analiza deleža Vodnikovega besedja iz njegovega pesniškega jezi- ka, prvega slovenskega časnika in stro- kovnega priročnika v Pleteršnikovem slovarju je predmet raziskave Andreje Legan Ravnikar (ZRC SAZU v Ljublja- ni). V drugem delu prispevka avtorica na izbranem vzorcu prav tako s primer- jalno analizo besedja v Pleteršnikovem (1894), Vodnikovem (1804–1806) in Cigaletovem slovarju (1860) ugotavlja predvsem tisti Vodnikov slovaropisni delež, ki ni eksplicitno naveden v Pleter- šnikovem slovarju. Z analizo fonetičnih in leksikalnih variant v osrednjem slo- varskem delu Alasijevega Vocabolario Italiano, e Schiauo (1607; Italijansko- slovenski slovar) poskuša Metka Furlan (ZRC SAZU v Ljubljani) odgovoriti na vprašanje, ali je variantnost relevantna pri ugotavljanju stanja slovenščine v Devinu in okolici na začetku 17. stoletja. Natalija Ulčnik (Univerza v Mariboru, —   215  — Ocene, zapiski – Reviews, Notes Filozofska fakulteta) obravnava besedje Jožefa Košiča (1788–1867), enega naj- bolj vsestranskih prekmurskih piscev, v Slovarju stare knjižne prekmurščine (2006). Članek zaključuje z njegovim vplivom na druge prekmurske pisce (npr. Janoša Kardoša, Imreta Agustiča, Jožefa Bagaryja). Besedje treh izbra- nih pridig Jožefa Sakoviča (1874–1930) iz 1. polovice 20. stoletja, iz katerih je naredila popolni izpis besed v obliki slovarja, primerjalno s Slovarjem stare knjižne prekmurščine prikazuje Tatjana Grah (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta). Značilno Slomškovo besedje v Pleteršnikovem slovarju predstavlja Nataša Koražija (Rogaška Slatina). Z izpisi dokazuje, da je v omenjenem slovarju zajeto besedje celotnega slo- venskega prostora, vključena je tudi panonska narečna in knjižna leksika. Na gradivsko problematiko zgodo- vinskega slovaropisja opozarja Majda Merše (ZRC SAZU v Ljubljani), ki želi ob Pleteršnikovem slovarju pokazati na razlike glede izbire in prikaza pona- zarjalnih zgledov v zgodovinskem ter nezgodovinskem slovarju. Prikazuje obseg slovarsko zajetega besedja, ki sta ga v knjižnojezikovno zakladnico 16. stoletja prispevali Kreljeva in Ju- ričičeva postila. Na osnovi tega gradi- va in primerjave z njegovo uporabo v Pleteršnikovem slovarju rekonstruira motivacijo izbire zgledov in predstavlja način slovarskega prikaza gradiva, ki vključuje tudi tipologijo posodabljanja zgledov. Analizo najnovejših slovaropisnih dogajanj pri nas in vprašanja, ki se na- vezujejo na tako imenovano korpusno gradivo (FidaPLUS in KoRP), prikazuje peti tematski sklop. Nataša Logar in Vojko Gorjanc (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Filozof- ska fakulteta) z nekoliko nenavadnim naslovom prispevka Če bogoslovec na prepiše vira in če slovar nima korpusa razpravljata o gradivni verodostojnosti slovarjev. Skozi slovensko leksikogra- fijo in terminologijo zadnjega stoletja analizirata uzaveščenost temeljnih le- ksikografskih načel glede slovarskega gradiva. Korpusno gradivo bi po nju- nem mnenju morali vplesti in vključiti v sodobno slovaropisno delo. Opozarjata na probleme (pridobitev leksike, merila za vključitev le-te v geslovnik, vključi- tev podatkov v geselski članek), ki so se pojavljali pred nastankom korpusov. Dosežka sodobne slovenske dvojezič- ne leksikografije na primerih Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford- DZS (2005, 2006) in Malega sloven- sko-angleškega slovarja DZS (2006) prikazujeta Mojca Šorli in Katarina Grabnar (Ljubljana). Za oba slovarja sta bila uporabljena besedilna korpusa, izdelana povsem na novo in sta, po be- sedah avtoric, plod zdaj že uveljavljene slovaropisne prakse. Po mnenju glavnega urednika Mar- ka Jesenška monografija Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja na novo vrednosti slovensko slovaropisje, pregled katerega kaže, da sta bili – tako leksikologija kot leksi- kografija – ves čas vpeti v aktualne jezikovne razmere. Monografija pred- stavlja razvoj slovenskega slovaropisja, narečno in knjižno jezikovno različnost naše države; ocenjuje delež in vpliv na- rečnega besedja v slovarjih osrednjeslo- venskega prostora in delež posameznih zbiralcev slovenskega besedja v Ple- teršnikovem slovarju; vrednoti pomen in vlogo Pleteršnikovega Slovensko- nemškega slovarja; analizira nekate- ra (še ne temeljiteje) raziskana dela iz zgodovine slovenskega slovaropisja in vrednoti njihovo vlogo, pomen ter vpliv; prikazuje in sistematično predstavlja —   216  — Slavia Centralis 2/2009 Ocene, zapiski – Reviews, Notes sodobno slovensko slovaropisno delo; prvič je prikazana ocena transliterirane izdaje Pleteršnikovega slovarja in njene različice na zgoščenki. Slovarji morajo biti uporabnikom dostopni in uporabni. Največjo in naj- širšo dostopnost lahko danes dosežemo z objavo slovarja na internetu, nekoliko manjšo z objavo slovarja na zgoščenki. Z objavo na spletu lahko hkrati vidi- mo in spremljamo uporabnikov odziv, vprašanja in težave, ki se mu ob uporabi slovarja zastavljajo. To lahko sestavljav- cu slovarja nudi gradivo za raziskave, možnosti nadaljnje razširitve, mogoče spremembe slovarja in podobno. Že Helena Dobrovoljc v svoji razpravi na- kazuje, da bodo najnovejši in prihodnji elektronski slovarji dopolnjeni v smi- slu večpredstavnosti, zlasti zvočnosti. Slednje bi vsekakor morali vključiti v nastajajoče slovarje (tako npr. v narečne kot knjižne), saj je to pri nas še neraz- širjena in nepreizkušena praksa. Tematika, prikazana v razpravah, zbranih v monografiji, se osredotoča predvsem na slovensko slovaropisje. Le- tega prikazuje v povezavi s knjižno, korpusno, z narečno in zgodovinsko problematiko pri nas. Monografija je pomemben prispevek na tem področju, saj temeljito pokriva in združuje po- glede z različnih zornih kotov, njihova stična točka pa je slovaropisje. Kot iz- hodišče je skoraj v vseh prispevkih upo- rabljen Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar – tako v knjižni kot v elektronski verziji. V evropskem in svetovnem merilu sta leksikologija in leksikografija zelo aktualni in hitro razvijajoči se področji, ki se jima pri nas (po mojem mnenju) še vedno posveča premalo raziskoval- ne pozornosti. Slovenci moramo ne- dvomno izhajati iz lastnih kvalitetnih slovaropisnih začetkov – Pleteršnikove- ga slovarja, ob tem pa bi morali slediti tudi novostim iz tujine in dobre ideje znati prenesti v domač prostor. anja Benko Univerza v Mariboru anja.benko@gmail.com MIRKO KRIŽMAN: j eziko VNe strukture V Pes Niške M o Pusu a Vstrijske Pes Nice c hristi Ne l a Va Nt . Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Zora 59), 2008, 193 str. Avstrijska pesnica in prozaistka Christi- ne Lavant iz Labotske doline na avstrij- skem Koroškem (pravzaprav Christine Habernig, roj. Thonhauser leta 1915, umrla 1973 v Wolfsbergu) je bila po Križmanu »z vso elementarno silo pre- pojena s pokrajino in atmosfero, v kateri je živela«. Rojena kot deveti otrok v rudarski družini je bila močno zasidra- na v realno, prej ko ne trdo in delov- no vsakdanje življenje, od zgodnjega otroštva ožigosana s stalnimi telesnimi in duševnimi tegobami, pa vendar tudi globoko čuteča in prefinjena opazoval- ka sebe in okolice. Bolezenske težave so ji preprečile šolanje, saj je zaradi slabega telesnega zdravja lahko zaklju- čila le ljudsko šolo, niso pa bile ovira za samostojno poglobljeno ukvarjanje z umetnostjo. Dotaknilo se je je slikar- stvo, predvsem pa jo je pritegnila litera- tura. Postala je strastna bralka in kljub prostorski in socialni izoliranosti kmalu tudi izredna poznavalka klasičnih li- terarnih del in sočasnega evropskega