Poštnino plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din
SLOVENSKA BESEDA
Ured niitvo:iDaJ-matinova 8 - Uprava: Selenburgova 7/11 - Naročninar Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152
Izhaja vsak petek
LETNIK II.
V LJUBLJANI, 18. FEBRUARJA 1938
ŠTEVILKA 8
Dr. Dinko Puc:
Gospodarska konjunktura
Slovensko gospodarstvo je z javnimi dajatvami preobremenjeno in zato zanj še ni konjunkture
&	m,	AvŠ*h	issaiKto	4-
iu	fc«	H	w	se
avvtulži fittA tu t&Afifr/ f&ie/riJi w »v, 4^1 t	atKf&b MO,
Dr. Dinko Puc:
Dogodki v Avstriji
Politični preokret zadnjih dni v srednji Evropi ustvarja tudi za nas nove razmere
Diktature morajo imeti neprestane uspehe. Ako jih nimajo, postanejo nezanimive in ljudstvo začne premišljati, kje je njihova eksistenčna pravica.
Hitler je v tem pogledu posebno ploden. Priznati mu je treba, da je s svojo silno] energijo in često brezobzirnim nastopom dosegel skoro vse, kar si je svoj čas v zunanji politiki zastavil kot cilj. Nerešeno je ostalo le vprašanje kolonij in tako za letošnjo obletnico ni imel vodja> nacijev pripravljenih piruhov. V zadnjem trenutku je zato Nemčija pritisnila na Avstrijo in izsilila spremembo vladnega sistema.
Naravno, da je ta dogodek v svetu vzbudil silno pozornost, ker se misli opravičeno, da je to prvi korak do združitve Avstrije z Nemčijo.
Sicer je bil eden vojnih ciljev Nemčije že leta 1914. tudi inkor-poracija Avstrije. Po vsej Nemčiji je krožila takrat brošura: «Kaj moremo z vojno pridobiti ali i zgubi ti?», v kateri je pisec dokazoval, da, ako Nemčija vojno izgubi, bo še vedno profitirala, ker dobi Avstrijo, ki ji pade v naročje kot zrela hruška.
To se sicer ni zgodilo, ker so se uprle temu antantne države. Avstrija je ostala, toda to dete je bilo nebogljeno. Ostala} je torišče intrig in spletk, pred vsem pa naj bi služila Habsburžanom kot prva stopnja za dosego staore moči in veljave. Francijo in Anglijo je ta državica mnogo veljala.
Naciji so leta 1954. ’ poskusili osvojiti Avstrijo nasilno. Toda takrat narodno-socialistični puč ni uspel, čeprav je kot njega žrtev padel Dollfuss. Njeglov nasledfnik Sušnik je vodil dosti dolgo Avstrijo navidezno spretno med Scilo in Karibdo. Toda poznavalci razmer so vedeli, da je njegova vlada na trhlih nogah, ker se je opirala na manjšino. Nezadovoljneži, ki so se sestavljali iz narodnih socialistov in levičarjev vseh kril, so postajali vedno močnejši. Sušnik je zamudil pravi čas, ko bi bil mogel z upeljavo demokra-tičnejšega načina vladanja pridobiti socialno demokracijo za pomoč. Le tako bi bil mogel ustvariti močno vlado, ki bi bila imela za seboj široke plasti naroda. Zaupajoč pa samo v svojo spretnost in podporo Italije, je mislil, da se da vedno sedeti na bajonetih, a se je varal.
To je bila njegova tragična krivda, ki je dala Hitlerju moralno pravico za intervencijo. Sedaj Sušniku ni mogel nihče pomagati, ker pač ni bil v pravu.
Ni dvoma, da ziaradi zadnjih dogodkov postane Avstrija na-rodno-socialistična. S tem pa se tudi približuje trenutek «anšlusa». Resneje, kot kdaj, moramo računati z dejstvom, da bo v nekaj letih na Karavankah naš mejaš Nemčija. Mi moremo mirno gledati na ta razvoj, kajti veliko vprašanje je, kaj bi nam bilo bolj nevarno: ali velika Nemčija ali habsburška Avstrija?
Če bi nam bilo izbirati med tema dvema možnostima, bi se prej odločili za prvo, ker glede druge imamo iz zgodovine že dovolj žalostnih izkušenj.
V. Vlahovič, Ljubljana:
Meja legitimiranosti
Država se izpopolnjuje in krepi le dotlej, dokler jo vladajo ljudje, ki uiivajo polno zaupanje naroda
Kmalu po zedinjenju smo Slovenci opafcili, da se tako imenovane državljanske in politične .svoboščine ne delijo nam Slovencem z istim merilom* kakor Hrvatom, zlasti pa Srbom.
Da smo imeli vsi trije narodi zagotovljeno popolno suverenost kot pojem polnega priznanja enakovrednosti in enakopravnosti ter soodločam ja že v sami proklamaciji, je danes zgodovinsko ugotovljeno in neovrgljivo dejstvo. Kot taki smo imeli torej tudi Slovenci kot enako važen sestaven del državne celote od vsega početka pri centralni vladi v Beogradu svoje narodne zastopnike, bodisi kot ministre,
bodisi kot narodne poslance, kat-terih naloga je bila soodločati v vseh važnih političnih potezah in skrbeti za enakovredno upoštevanje vseh teženj in potreb slovenskega naroda.
<umski j« n, <■	i tefr. tu.iJL.b->
. 1 ib tJmmfA Vemo sicer, da se v političnih razmerah, kakršne so pri nas, kjer je parlamentarizem od vsega začetka v bistvu svoje funkcije samo neka glasovalna naprava, ne da kaj prida ustvariti. Ker se pa centralistični oblastniki še vrhu tega dobro zavedajo naše slovenske politične razkosanosti, se prav poseb-
no ne da mnogo ustvariti, zlasti za naše specijalne slovenske težnje, ki so tuje i po tradicijah i po kulturnih potrebah onim. ki odločajo v občih življenjskih razmerah v državi in ki gledajo poleg tega na specifična slovenska vprašanja z ljubosumnim očesom.
t< ,■■■ ^f";	<	i	,n	.
«?/ j	f 'frktAtf-u
'ntgjVi -i' * - * •!¥t>iO(lpr% flmv-Najvažnejše je, dal* vemo, ali in kako vršijo svoj velevažni in odgovorni posel. Vemo pa tudi, da ne more biti noben človek popolen v svojem delovanj«, ako nima nad seboj kontrole.
In tako kontrolo, ki je ravno pri funkcijah javnopravnega značaja najodločilnejše važnosti, more nuditi le sistem, ki temelji na popolni demokratični podlagi.
Ako vsa ta poglavja podrobno razčlenimo, šele lahko preidemo v razglabljanje, kdaj preneha legitimiranost takih narodovih zastopnikov.
Legitimiranost narodovih zastopnikov v bistvu preneha avtomatično prav za prav s trenutkom, ko se le-ti prično udi-njevati lastnim osebnim nagnje-
njem i - i	sjjvoas.
Verno sicer, da je vzrokov in priložnosti za< prelevitev narodnih zastopnikov mnogo. Korupcijski vrtinec ima silno moč, in kdor podleže njemu, je to pač znak prirojenega koristoljubja. Če ga pa ženeta samo hrepenenje po oblasti in bolno častihlepje, se odraža iz takega nagnjenja' puhlo, plitko samoljubje.
Prvo kot drugo je zlo za narod, kar se končno maščuje nad državo samo. Krivci pa po navadi ostanejo nekaznovani.
To so ugotovitve, ki so nam ostale kot posledice razočaranj v preteklosti in ki so morale nujno izzvati prebujanje ljudske samozavesti. Narod že izreka strogo obsodbo nad vsemi onimi, ki jim je «borba za narodov blagor» zgolj sredstvo za lažjo dosego lastnih sebičnih ciljev.
Toda tudi tem in takim političnim avanturistom ne bo prizanesel val demokracije, ki mogočno in zmagoslavno pričenja svoj pohod po vsej zemeljski obli. Narod se pa tega mogočnega pohoda demokracije le veseli, ker vidi edino v njem svojo rešitev!
Ivan K..
Življenjska vprašanja naroda
Z* splošen napredek naroda »e morajo " *** probl—i rairatl naenkrat in eknpno
Ze dolgo še plete skozi stolpce jugoslovanskega tiska rdeča nit, ki nima svojega konca, pa naj si ga skušajo najti in napraviti tudi «najizkušenejši» politiki. Obširna časopisna razglabljanja se namreč tičejo problema, ali so važnejša za narod politična ali pa gospodarska in socijalna vprašanja. Iz pisanja gotovih listov bi se dalo sklepati, kakor da so prišli do prepričanja, da pomeni poudarjanje gospodarskih in socijalnih življenjskih vprašanj hoteno slabljenje narodnih in političnih zahtev. Vedno bolj pogosto slišimo in beremo, da so politične in narodne zahteve prvo in glavno in da pred njihovo definitivno rešitvijo ne more biti niti govora o kakem drugem življenjskem perečem vprašanju.
Taka mnenja in ugibanja so nedvomno povsem odveč in utegnejo v gotovih okoliščinah celo škodovati, ker bi utegnila marsikoga zavesti v zmoto in v napačno pojmovanje narodnega življenja in njegovega elementarnega gibanja. Predpostavljanje enega omenjenih vprašanj pred drugim morejo uganjati le oni, ki bi hoteli izigravati in zavlačevati reševanje političnih vprašanj, ali pa oni, ki bi hoteli ločiti narodni pokret od vseh vprašanj gospodarskega in socijalnega življenja. Prvi kot drugi imajo lahko pri tem svoje posebne račune, toda kmečka demokracija takih računov ne pozna, niti ne prizna.
Za naš celotni kmečki stan so politična, gospodarska in socijalna vprašanja ena sama, nedeljiva celota. Na papirju in s suhimi besedami se sicer ti trije pojmi dajo deliti, v samem življenju' so pa vsi trije neločljivo in brezpogojno povezani med seboj., Politične svoboščine so samo sredstvo, politični sklepi pa samo okvirji življenja. Prava vsebina življenja pa so gospodarski in socijalni odnošaji,
ki dajejo edino svrho in moč vsakemu političnemu pokretu in zahtevi. Brez njihovega upoštevanja je vsako «delo za narod* mlačev prazne slame.
Res je sicer, da vadijo le politične poti k ostvarttvi narodnih teženj in k ureditvi zapletenih ter navskrižnih interesov gospodarskega in socijalnega življenja. Zato je prvi in neposredni cilj vsakega narodnega pokreta, da se te poti čimbolj odpro in ugladijo s pomočjo političnih svoboščin, s pritegnitvijo ljudstva k vladanju in s tako ureditvijo države, ki bo omogočila in zagotovila svoboden in enakopraven razvoj vsem njenim državljanom v slehernem pogledu.
Živimo v težkih in usodepolnih časih. Kdor resnično živi z narodom za narod, in to ne le s svojim telesom, temveč s svojim duhom in srcem, kdor zna prisluškovati ijajtajnejšim utripom zemlje in kmeta, kdor se zna zagledati v njuno najskritejšo notranjost, ta šele more resnično občutiti, kako nemirno bije narodovo srce, kako nujno terja narod odgovor na vsa odprta vprašanja svoje usode in bodočnosti in kako narod zahteva izboljšanje ter zagotovitev svojega življenja. Za vsemi narodnimi znaiki, zastavami in vzkliki, za vsemi političnimi zahtevami stoji kot orjak človekova skrb za vsakdanje življenje, ki terja svojo po-mirtev in rešitev.
Politično gibanje, ki hoče pridobiti in obdržati narodovo zaupanje, mora biti predvsem resničen, iskren, točno določen in pošten odraz vseh narodovih skrbi in potreb. Dvigati ga mora k cilju verovanje naroda, da njegova zmaga ne bo prinesla le politične spremembe in novih oblastnikov, temveč da bo v temelju spremenila vse stanje 'in vse življenjske pogoje, da bo res zmagala socijalna
POLITIČNI TEDEN
Notranjepolitično življenje stoji v znamenju proračunske debate v skupščini, kjer so, kakor vsako leto, vse sknpine porabile priložnost, da drže dolge politične govore. Kakor je iz teh govorov razvidno, si gotovi gospodje še vedno niso opomogli od sporazuma med glavnimi opozicijskimi strankami v državi, sklenjenega 9. oktobra lanskega leta, slikajoč ga z obrabljenimi in puhlimi frazami za pravo politično strašilo. Neka nova posebnost v letošnjih proračunskih razpravah so obširna bav-Ijenja z našo zunanjo politiko. Hrvaško vprašanje tvori neizčrpen vir skupščinskih razmotrivanj in ostane slej ko prej osnovna potreba za normalen razvoj v naši državi pogoj, da se vsedejo k skupni mizi pravi predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa da se pomenijo, kako naj izgleda no* tranja ureditev naše domovine. To in nič drugega pa zahtevajo predstavniki Združene opozicije. Vsa ostala razmotrivanja in ugibanja imajo lahko kvečjemu teoretično vrednost, povrh tega še škodljivo, ker samo lahko še bolj zastrupljajo ozračje, že dovolj neznosno, čimbolj se začetek urejevanja tega problema odlaša.
Dokaz za to so žalostni dogodki, ki so se odigrali preteklo nedeljo v Šibeniku. Tam je sklical voditelj pokreta «Zbor» Ljotič svoje zborovanje in mu kot demokrati ne moremo osporavati pravice, da svoja politična naziranja javno tolmači in si zanja tudi išče privržencev. Zato bi tudi na shodu v Šibeniku bil mogoče od svojih političnih nasprotnikov moten, neverjetno pa je, da bi tam prišlo do takih ekscesov, kakor je prišlo. Na dan njegovega prihoda v Šibenik je namreč zagrebški «Ob-zori> na podlagi nekih potvorjenih citatov iz beograjske «0tačbine» prinesel provokatorski napad na Ljotiča in rekel, da kaže Ljotič veliko drznost s tem, da si usoja iskati svoje pristaše med Hrvati in prirejati sestanke v hrvaških mestih. To je pisal oni «Obzor», kateri nikdar točno ne ve, kako programatično stališče naj bi on zavzel v našem notranjem vprašanju in ki danes tudi še sam o sebi točno ne ve, ali je bankovec, ali je Hrvat, ali je Jugoslovan, ali kaj? Vse njegovo pisanje je usmerjeno po političnem oportunizmu. Taki listi so tipični pojavi neke motne dobe, v kateri se da v kalnem uspešno ribariti le s hujskanjem in izrabljanjem politične napetosti. Čim bi se pa Srbi in Hrvati vsedli k skupni mizi, k poštenemu razgovoru, bi tudi tako destruktivno delo, kakor ga vrši «Obzon> in njemu slični elementi, v našem notranjem življenju bilo nemogoče	'*•
«Glasnik srbske pravoslavne pa-trijaršije» je objavil deklaracijo pravoslavnega arhijerejskega sabora, v kateri so citirane vse vladne izjave, da je predloženi projekt o konkordatu, ki ga je skupščina že izglasovala julija lanskega leta, vlada definitivno umaknila. Na podlagi teh izjav je pravoslavna cerkev umaknila cerkvene kazni, izrečene nad ljudmi, ki jih je smatrala za uzakonitev tega konkordata odgovorne in pristala, da se 21. t. m. vrši volitev patrijarha srbske pravoslavne cerkve.
Stran 2.    '
pravičnost na vs<;h področjih ko-spo^arskeRu in socijalnega življenj*.
Prav nobena narodna in politična zahteva ne bo oslabljena, če bomo poudarjali in zahtevali obenem tudi kmečko in delavsko pravico, gospodarsko demokracijo in soci-jalno pravičnost. Nasprotno, prav s tem dobivajo narodne in gospodarske zahteve svojo moč, upravičenost in udarnost Kdor tega ne razume ali noče razumeti, ta stoji daleč od življenja k
 .....................'	V	L*	.•'*	V'
Samo politični slepci in špekulanti morejo govoriti, da bo svoboda sama prinesla vse in da bo z golo oblastjo mogoče rešiti vse. Narod se zaveda, da na njegovi njivi brez dela sami od sebe in
, tako* w> rastejo žganci iu bela ’ pogača. Obenem pa ve tudi to, da j mora že pri prvem gibu in posegu premisliti in se odločiti, kaj prav za prav hoče, kaj namerava uresničiti in kaj naj bo sad njegovega napornega, smotrnega dela.
Iz vsega navedenega jasno vidimo, da se moramo kot zagovorniki prave in čiste demokracije dosledno boriti za uresničenje narodnih in političnih zahtev, nič manj pa tudi za izpolnitev vseh odprtih gospodarskih in socijalnih življenjskih vprašanj. Ce bomo delali tako, smemo biti prepričani, da bomo državi in narodu ustvarili ono znosno, lepo in koristno življenje, kakršnega smo doslej zaman pričakovali in kakršno mu je neobhodno potrebno, če hoče napredovati in ne več nazadovati, kakor se je to dogajalo vso dobo doslej.
Iz Stritarjevih
»Dunajskih sonetov
U
Vrti, spreminja čas se brez prestanka! Prej časa, novcev bila je izguba, zdaj rodoljubje pase rodoljuba; skrbi za svoje, kakor mati, stranka.
Temu se grošna v zakon da meščanka, tam onemu je sinekura ljuba; in tega uda narodnega kluba ravnatelja izvoli nova banka.
Ko vrže vlada kako jim koncesijo, huj, zbirajo okoli nje se kavke, ter tiho v lepi zložnosti dele si jo.
In ljudstvo, kake imaš ti opravke?
Ti stradaš, moliš, hodiš za procesijo,
H vpiješ: Slava! In plačuješ davke!
Domači pomenki
Govor poslanca inž. Fr, Zupančiča
las »Pravde* posnemamo, da je g. poslanec Zupančič govoril v budžet-ni debati v skupščini sledeče:
•Preteklo leto nam je poročal finančni minister, da je povišal proračun za 625 milijonov dinarjev. To leto pa znaša povišanje na našo grozo 1270 milijonov več, kot laDi. €'■ • v „. t ■>a ■	v*•
v. v* «•> ; ay-' " * <%A * V. *'	s'; v : J
» 'v ' u
v .%'* I " ■	;t,	« P*'	*.
‘	'M Vi '	. /• (?(., t-- — •“*
m t . n«, iti Hv* . .'1. Ni potrebna samo preorientacija in revizija metodi marveč nujno je po-trebna osnovna reorganizacija gospodarske in finančne politike v državi.
Skrajni (jas je, d« se država po-, litično konsolidira. Potrebna je moralna mobilizacija vseli pozitivnih elementov v parlamentu in izven parlamenta. Tu morajo sodelovati vse naše najboljše duševne in moralne sile. Zadnje leto smo doživeli važen dogodek v smeri konsolidacije: sporazum,, ki so ga podpisali Maček in, Pribičevie, Stanojevič, Davidovih in Jovanovič. Brez upoštevanja tega. dogodka ni konsolidacije.«
Poslanec dr. Dobovišek
je bil izvoljen na listi dr. Mačka in je veljal doslej za enega voditeljev našega seljaško-demokratsk^ga po-kreta. Te dni je zapustil dr. Mačka in svoje, politične prijatelje ter se odločiV proti sklepu stranke, da P^i^e v skupščino.
Sanacija
Zagrebški gospodarski dnevnik. «Jngoslovenski Lloyd» objavlja v svoji letošnji 36. številki naslednjo zanimivo notico: “Dr. Dobovišek, poslanec z liste dr. Mačka, je izjavil, da,gre v Narodno skupščino, ker mora popraviti svoje finance, ki so se, .mu ruinirale s političnim, delom.«
Konkordat
Vlada* »nj# za seboj skupščino in,, senat« V skupščini, je bil konkordat že sprejet in treba je bilo samo ge, da ga sprejme še senat, kajti nobenega dvoma ni bilo, da bi ta sklep potrdilo tudi namestništvo. Vsled odpora velikega dela našega naro-
da je vlada sedaj predlog o konkordatu umaknila definitivno. S tem dejanjem smo zadovoljni tudi napredni Slovenci in le želimo, da bi se tudi v drugih vprašanjih večkrat upoštevalo ljudsko mnenje.
Za koliko je bil prodan
in kupljen Bled ?
Iz poročila g. bana na zasedanju banskega sveta je razvidno, da je banovina kupila od Zadružne gospodarske banke Blejski grad in je* zero ter vilo Zlatorog za 15 milijonov dinarjev. Zadružna gospodarska, banka, ki je kupila te nepremičnine na dražbi, je plačala zanje okroglo, 8 milijonov dinarjev.
Kako so bili izvoljeni?
«Domoljub» z dne 9. t. m. piše o senatskih volitvah in pravi med drugim: «V dravski banovini skupno ni glasovalo 56 volilnih upravičencev, med temi je bilo 19 »svobodno« izvoljenih narodnih poslancev.« — Morda bi bili «Domoljub» tako ljubezniv in bi vprašal onih 9 narodnih poslancev- (dr. Veble, dr. Koce, dr. Klar, Pevec, dr.( Šemrov, Kersnik, Gajšek, Benko in Brenčič), ki so glasovali za dr. Schaubacha, kako so bili izvoljeni oni in n a čigavi državni kandidatni listi? In še to naj bi vprašal« na ka-t er i program so takrat prisegali in kako so ostali zvesti temu programu?
Sicer je pa obče znana stara praksa gospodov iz »Domoljubovega« tabora, da se trdno drže edinega svojega preizkušenega načela: Vsak glas je dober, pa če ga pes na repu prinese!
Sodobna uganka
Nekje stoji starodavno, belo mesto, v katerem so ljudje baje tako zelo srečni, da si na svetu ničesar več ne morejo želeti,, kakor edino le še smrti, da jih reši nepopisnih dobrot, s katerimi «izvolJeni» skrbniki posipajo njihovo življenjsko pot. V tem mestu stoji bolnišnica, kjer leže bolniki le iz golega dru-željubja in ne po potrebi po dva na eni postelji, za izpremembo pa si postiljajo svoja ležišča tudi kar na tleh in na nosilnicah. In v tej hiši Marije Pomočnice, da se Izrazimo po Cankarjevo, se je pripetil nedavno povsod drugod v urejenih razmerah nemogoč, pa žalostno-za-nimiv dogodek: Na operacijsko tni-
zo je bila z dežele pripeljana stu-rejša bolnica, ki so ji zdravniki z naglo operacijo še rešili življenje. Ko pa je bilo operirunko po končani operaciji na zdravnikovo odredbo treba obleči v svežo srajco, je službujoča sestra morala z obžalovanjem ugotoviti, da ves oddelek ne premore nobene srajce več! Tudi čudeža ni hotelo biti, da bi prijahal na iskrem belcu sum sveti Martin in podaril trpeči sestri v Gospodu še drugo, polovico svojega plašča.
Prepuščamo čitateljem, da skušajo uganiti, kje na zemeljski krogli leži to belo mesto? Odgovorov nam ni treba pošiljati!
Vandervelde in svinjska literatura
Pod tem naslovom se bnvi zadnja »Delavska politika* z dne 16. t. m. z znano blamažo, ki sta jo doživela »Slovenec« in «Slovenski dom ,, ko sta se razpisala o bivšem belgijskem ministrskem predsedniku Vander-veldu in mu podtaknila avtorstvo znane knjige »Popolni zakon«, ki du je po njunem mnenju cvet por-nografične literature. O tem smo pisali v zadnji številki tudi mi. Vsak povprečen inteligent namreč ve, da je omenjeno knjigo napisal Van de Velde in ne socijalistični voditelj Vandervelde. Med drugim pravi «Del. politika* naslednje: »V mrzlični napetosti, s katero so čl-tali gospodje pri ,Slovenskem domu’ tisto knjigo, so pa le preveč površno brali ime pisca na prvi strani, ker bi sicer vedeli, da pisec ni Vandervelde, ampak Van de Velde. Sicer pa je itak vseeno, na koga zlijejo gospodje svoje golido gnojnice, ki jo imajo vedno pripravljeno. Zaenkrat je bilo bolj prav, da jo je skupil Vandervelde, zakaj pa hodi v Španija Kdor bi vedel še za kako pornografsko knjigo, naj jo kar pošlje , Slovenskemu domu’, kjer se za te vrste literature zelo zanimajo. - fc* ■* - *• ,
J * »	■"*	’	^	g	>	s 1' ■ N
Upravičen
strah pred bodočnostjo
Na podlagi slabih dosedanjih izkušenj, in ne v najmanjši meri prav v zadnjih treh letih, je objavil «Trgovski list» dne 14. t. m. uvodnik pod naslovom «Več samouprave«, v katerem ob sklepu ugotavlja: «Najbolj zgrešeno pa bi bilo* če bi se pri splošnemi in velikem pričakovanju javnosti, da bo novi državni proračun vsaj nekaj zvišal samoupravne pravice, zgodilo ravno nasprotno, da bi se v finančni za-kOn vnesla nova določila, s katerimi bi bili okrnjeni še zadnji ostanki nekdaj širokih samouprav. Bila bi to usodna državniška napaka, ki bi rodila zelo nevarno razočaranje, da bi ljudje sploh izgubili vero, da je še kakšno zboljšanje mogoče. Zato naj se ne dela noben eksperiment več z ustanavljanjem novih centralističnih fondov, zato naj se ne misli na uvajanje novih centraliziranih monopolov, zalo naj se tudi ne -misli na centralizirani elektrifikacijski načrt itd. Vse to bi bili zelo nevarni eksperimenti, ki bi državno misel zadeli v živo.«
Veliki načrti in obljube
Slovenski strankarski in politični voditelji iz tabora bivše SLS, oziroma iz sedanje bratovščine JRZ, so bili že od nekdaj silno iznajdljivi, kadarkoli le je bilo treba trdneje povezovati njihove malodušne ovčice, katerim je očividno pričela bolj dišati zelena paša na sosedovem travniku, kakor pa postna slama v domačih svislih. V takih primerih so vodilni gospodje iz Kopitarjeve ulice in bližnje okolice spretno posegli po svojem tradicijonalnem, vsestransko preizkušenem sredstvu in iz znane bisage so se potom katoliškega tiska in potom zgovornosti raznih narodnih očetov ter bratov v Gospodu pričele vsipati neizmerne zaloge obljub o rajskem blagostanju, angelskem veselju in nezaslišanih sladkostih že kar na trnjevi skorji zemeljske krogle. Med drugimi sanjskimi blagri se spominjamo tudi dveh velikih obetov, ki sta namenjena predvsem dragim «Ljub-Ijancem« im pa vsem onim, ki jih bo smrt rešila sodobnega rajskega uživanja na ozemlju mestne občine ljubljanske. Prva obljuba se tiče toliko in podrobno opisovane zamisli o zgraditvi moderne mrtvašnice pri Sv. Križu po že izdelanih načrtih mojstra arh. Plečnika in za že najeto posojilo pri zagrebškem
SUZOR-ju. Gradnja bi se morala pričeti, kolikor se spominjamo pogojev pri najemanju omenjenega velikega posojila, že nekako letos ob novem letu. Kolikor je javnosti znano, si je mestna občina tudi že zagotovila vse potrebno zemljišče, in to pod prav ugodnimi pogoji, baje daleč pod stvarno vrednostjo tamkajšnjih zemljišč, kakor je zapisal svoj čas sam resnicoljubni »Slovenec*.
Naenkrat pa je v 9 klerikalnem ljubljanskem tisku na prav sumljiv način utihnila znana glasna lajna
o	najmodernejši mrtvašnici, o idealnem «Vrtu svetnikov« s sedmimi kapelicami sredi prelepega Ljubljanskega polja. Desettisočeri bodoči stanovalci smrtne poljane pri Sv. Križu, ki so danes še živi davkoplačevalci ljubljanske mestne občine, bi radi izvedeli, kje in zakaj se je stvar zataknila, ker vsak skrben gospodar pač rad o pravem času poskrbi za svojo zadnjo pot, da ne bi v odločilni uri delal preveč sitnosti žalujočim ostalim.
Druga velika obljuba pa veže še lani tako navdušene obljubovalce glede zgraditve tramvajske proge do pokopališča, ki naj bi po takratnih zatrjevanjih stekla že letošnjo pomlad. Tudi o tem sijajnem načrtu v »Slovencu* in ostalih listih Katoliškega tiskovnega društva ničesar več ne beremo. Zakaj neki ne?
Videti je le, da se venci hvaležnost^ in zasluženja za gornje neizpolnjene obljube na prizadetih mestih zaenkrat še prav hvaležno odklanjajo ...
Napovedi inž. Košutiča
Preteklo nedeljo se je vršil v Zagrebu v navzočnosti več tisoč delegatov iz vse Hrvaške ietni oljčni zbor hrvaške narodne organizacije «Seljaške sloge*, na katerem je imel odposlanec dr. Mačka, podpredsednik HSS inž. Košutič velik govor, v katerem je med drugim tudi naglasil: »Sredi Hrvaške, pri Varaždinu, sredi hrvaškega kmečkega gibanja, so se drznili majhni fraterčki govoriti proti hrvaškemu kmečkemu gibanju «Seljaški slogi« vobče in proti njenemu predsedniku Herce-gu, češ da je brezbožnik. Tako so nekoč govorili tudi proti predsedniku in učitelju Štefanu Radiču in imeli pridige proti njemu. Za te odpadle pope, ki niso vredni, da se nazivajo svečenike, ker z lažmi oskrunjajo sveti prostor cerkve in sramotijo vzyišeni duhovniški poklic, za te svečeniške odpadnike in disidente se še ni znal najti ključ, da bi se pred njimi zaprla cerkvena vrata. Pravi človek ne more zbrati toliko predrznosti, da bi javno nastopil' proti vsemu hrvašken^n kmečkemu gibanju v naši hrvaški domovini. In zato pravimo: Dovolj nam je teh poniževanj in žalitev! Zahtevamo, da se hrvaško kmečko gibanje respektira z vseh strani. V letu 1938. bomo nastopili z vsemi inočinl in silami, kjer in kadar bo potrebno!«
Izjava češke katoliške mladine
V	klubu «Pritomnost» v Pragi je bila konferenca predstavnikov Češke omladine. Na tej konferenci je izjavil dr. Horina v imenu katoliške omladine sledeče:	Katoliška
cerkev in naša republika branita iste vrednote. V zunanji politiki so simpatije naše stranke na strani onih držav, ki branijo svoje in ne zahtevajo tujega, torej na strani Francoske, Vel. Britanije in Sovjetske Rusije, od malih držav pa zlasti na strani Avstrije. Geopolitična lega naše zemlje ne prenese nevtralnosti. Za nas je edino mogoča z a padna orijentacija, ker drugače moramo postati vazali Nemčije. Katoliki morajo biti v gotovih' okolnostih pripravljeni, da začno z revolucijo, ako je treba braniti naravne in državljanske pravice človeka. Ml verujemo z Masarykom, da je demokracija ostvarjenje božjega reda na zemlji in da je demokracija režim, ki se najbolj približuje nauku Sv. Avguština o Kraljestvu božjem. Mi v nasprotju s staro generacijo ne zahtevamo verske šole, marveč samo zahtevamo, da se versko vprašanje pravično obravnava v državnih šolah. —
Pametni nazori!
Naročite
,Slovensko besedo1!
Zunanja politika
Zunanjepolitični dogodki obi-lujejo senzacij, ki imajo zlasti za srednjeevropske odnosa j e lahko usodepoln pomen. Najprej je prišel nepričakovano v Rurnu-niji padec lažifašističnega Gogo-vega režima. Goga se je začel kot predstavnik najmanjše politične skupine v državi obnašati tako, kakor bi bil najmanj firer ali duce. Preganjal je tisk, aa-piral politične nasprotnike, teroriziral Žide, izčrpal državno blagajno in nagrmadil- v zunanji politiki neverjetne neumnosti, tako da kralj Karol ni imel niti možnosti, niti volje, da mu pusti v svojem imenu še nadalje po mili volji šariti v romunskem narodu. Kakor je bij nepričakovan njegov prihod, tako je bil nepričakovan njegov padec.
Pred rastočim revolucij šmarnim razpoloženjem v državi, ki ga širi predvsem ekstremno-des-ničarska Organizacija «Železna garda*, ki bi, če bi prišla na oblast, v najkrajšem času zašla v oborožen spopad s sosedno Rusijo in s tem verjetno prinesla Rum uniji propast, se je zatekel rumunski monarh k reševanju položaja na ta način, da sestavi neko koncentracijsko vlado vseh večjih strank, ji da' avtoritarno oblast in razpusti obenem vse politične grupacije v državi, skušajoč na ta način doseči narodno pomirjenje. Zgodovinska resnica je namreč, da je najure-jenejša oblika države v današnjih časih monarhija, ki se opira na pravo narodno demokracijo. Zgled za to so Anglija in nordijske evropske države, ki so ustvarile krasno simbiozo med narodom in krono in kjer ni radi tega! nobenih političnih, pa tudi ne socijalnih potresov.
Kot bomba je tudi treščila v evropsko javnost vest, da sta se sešla v Berchtesgadnii oba nemška kancelarja, Hitler in dr. Schuschnigg. Vsebina dolgih razgovorov ni znana svetovni javnosti, venaar pa kažejo posledice tega sestanka na to. da se začenja v srednjeevropskih oduo-šajih neka nova doba. Predvsem je Schušcluiigg po svoji vrnitvi rekonstruiral svojo vlado, pri čemur so dobili važne položaje avstrijski hitlerjevci. Med drugimi je prišlo v nacijonalnosoci-jalistične roke notranje ministrstvo. ki ga je zasedel Hitlerjev zaupnik za Avstrijo. Gotovo je Hitler obljubil avstrijskemu kancelarju, da bo spoštoval avstrijsko neodvisnost, z drugimi besedami, da se je odrekel zloglasne «glajhšaltunge*, pa namesto nje našel nov sistem «anšal-tungo».
Treba je počakati, loako stališče bo napram tem dogodkom zavzela Italija, ki je navzlic svojim imperijskim problemom, katerih težišče leži v SredhzedAjH še vedno življenjsko interesirn-na na položaju Avstrije v srednji Evropi. Sicer se zatrjuje, da je do sestamka med obema kan-celarjema prišlo s pomočjo Mussolinijevega posredovanja, vendar mora izgledati to enostransko utrjevanje fašistične srednjeevropske osi v korist Nemci-je ze vsakemu opazovalcu malo sumljivo, kaj šele onemu, ki se ga taka stvar neposredno tiče. V ta poslednji krog gotovo spadajo Italija*^ katerim je danes meja z Nemčijo na Brennerju ranogo bližja, kot 'pa je bila še Pred mesecem dni, in pa Jugoslovani, katerim se meja s Hitlerjevim eafrstvom na Karavankah zlohotno bliža. Počasi, toda sigurno ostvarja Nemčija tretjega raj ha sanje «Drang nach v)sten», na katerih si je hohen-zolleroska Nemčija zlomila zobe.
DOMA IN NA TUJEM
Goethe — ubijalec
Največji nemški pesnik Goethe se je nemškim nacijem zameril, to pa zato, ker je bil bolj svobodomiselnega značaja. Zato jim je bilo všeč, ko je svoj čas napisala ga. Luden-dorffovn (žena znanega, nedavno umrlega vojskovodje) knjigo, v kateri je obdolžila Goetheja, da je bil drugi veliki nemški pesnik Schiller
—	umorjen z vednostjo Goetheja. Knjiga se je razširila v mnogih tisočih eksemplarjih, — bržčas v čast in slavo nemškega imena. Ker pa eksistira v Nemčiji posebna Goethejeva družba (Gocthe-Gesellschaft), je tu sklenila v obrambo Goethejevega imena zbrati vse |>odutke in listine o Schillerjevi smrti. Knjiga .Schillers Tod und Bestattung* (in-selverlug) — Schillerjeva smrt in pogreb — je sicer izšla, a je bila takoj prepovedana. Tako velja v Nemčiji njen največji genij Goethe še vedno za ubijalca,
Sedie m križev Antona Robčka.
Pred sedemdesetimi leti je zagledal v Zdolah pri Brežicah luč sveta Anton Ro b ek, sin premožnega kmetovalca. Že v zgodnji mladosti se je seznanil s trdim delom, kar ga je usposobilo za težko življenjsko borbo. Breme Življenja mu pomaga nositi že 44 let vzorno im požrtvovalno njegova družica Arna, rojena JevSni-kova. Po rovih v tujini je pustil svoja najboljša leta. Potem se je lotil gostilničarskega obrta. Leta 1909. se je vrnil v domovino, ih sicer v Celje, kjer je postala njegova gostilna dom vseh narodno zavednih im naprednih Slovencev. Anton Robek je vedno'bil, je in bo zavedna slovenska korenina — na§e gore list. Želimo, da mu usoda nakloni 'Še dolgo življetije v veselje vseh. ki ga poznajo in spoštujejo. Tudi kot zvestemu naročniku našega lista od prvega začetka dalje mu kličemo iz srca: «Se na mnoga, zdrava leta!»
Novi banovinski proračun dravske; banovine se pravkar razpravlja v banovfrisfeerii 'svetu. Novi, proračun predvideva 129,790.000 dinarjev izdatkov in je proti lanskemu proračunu zvišan za devet milijonov 440.000 dinarjev. Zvišanje ne gre na račun državne in narodne obramb©.?.
Slovensko gospodarstvo se bo dvignilo, kadar bodo rtaši dfertarni zavodi zopet izplačevali neomejeno svoje vloge jn dajgdi npya, Posojila. Vše to se sicer viiftrO ‘izboljšuje, vendar pa še ni stanjfe-popolnoma normalno. Pomnite,- da denar, ki leži doma, ne prinaša, obresti in tudi ni varen. Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico ljubljansko,' za katero jamči Mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica izplačuje vse vloge, vložene po letu 1933., vedno brez vsakih omejitev. Nove vloge znašajo že preko 205.000.000 dinarjev in vedno naraščajo.
Prometni minister dr. Spah© je preteklo nedeljo v svojem javnem govoru napovedal, da se bodo vršile nove volitve v Jugoslaviji v aačetkn-' februarja prihodnjega lita...
Zadnja dražba kožuhovini© bo
letos 7. marca v Ljubljani. Razpoložljive kože pošljite nemudoma da naslov: «Divja koža», Ljubljana, Velesejem,
Hranilne vfog® ^ knjižice so Zrasle lani pri vseh 29 slovenskih hranilnicah za 9,8ir.l70>' din rta 003,021.843 din, v tekočem računu sb pa padle za 4,218.000 din na
402,369.000	din. Skupna vsota vlog je torej narasla za 5,598.927 din. na 1.005,391.520 din.
Slava četnikov. V nedeljo 20. t. m. bodo proslavili naši Četniki v dravski banovini svojo tradicijo-nalno »krstno* slavo». Proslava se bo vršila dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani restavracije »Zvezda« na Kongresnem trgu v Ljubljani in so vabljeni vsi prijatelji in somišljeniki četniškega gibanja.
Nemška propaganda v tujini
Zadnja «Del. politika« piše o nemški fašistični stranki in njenih podružnicah v inozemstvu naslednje: «V raznih državah, pa fudi pri nas v Jugoslaviji, obstoje podružnice rajhovske fašistične stranke. Nem« ški fašisti trdijo, da so v teh organizacijah včlanjeni samo rajhovski državljani v inozemstvu. Češkoslovaška vlada ustanovitve teh podružnic, katerim so priključeni tudi SS in SA-oddclki, torej čisto bojne formacije nemškega fašizma, ne dovoli. Da inia prav, je pokazala nedavna parada teh nemških inocsemcev v Budimpešti, kjer je o priliki obiska nekega nemškega fašističnega dostojanstvenika stala pred kolodvorom postrojena četa rajhovskih fašistov; gre torej za militantno organizacijo tujih državljanov, ki tudi širi svojo propagando med nemško manjšino.«
Senator dir. Ante Pavelič je
umrl v Zagrebu in je bil pokopan na državne stroške rta zelo svečan način.
Umesten sklep. Tujskoprometna zveza za Hrvaško Primorje se je pridružila Združenju jadranskih ribičev ža uporabljanje izključno le pravilnih hrvaških imen za morske ribe. Tudi na jelovnrkih ljubljanskih gostiln in restavracij bi bilo dobro posnemati gornji čedni sklep...
Avtomatična telefonska centrala je bila izročena javtlemu prometu v Dubrovniku.
Med nemško manjšino v Vojvodini je nastal oster spor, ki zavzema vedno hujše oblike. Opozicija pod vodstvom dr. Moserja in senatorja dr. Orassla je porazila in dbcela onemogočila dosedanjega voditelja naših Nemcev in znanega narodnega poslanca dr. Štefana Krafta.
Kam plovemo? Našim zadnjim poročilom o poraznih učnih uspehih na nekaterih srednješolskih zavodih v Jugoslaviji naj dodarho Še letošnji pollethi ufinl uspeh oziroma: neuspeh z gimnazije v Viro-vitici: padlo je od skupnega števila 403 nič manj, kakor 248 dijakov ali 61.5%.
Kdo ima prav? Nemški, uradni podatki izkazujejo, da je naša država lani uvozila iz Nemčije 450 ■ tisoč ton premoga, dočirn trdi naša ucadna statistika, da ga je bilo le 412.000 ton. Zanimiva razlika, zlasti 'glede na to, da v naših premogovnikih ne poznamo brezposelnosti in praznovanja ob potrtih rudarskih želodcih... .
Za razširitev vodovoda na svojem ozemlju bo potrobila beograjska mestna občina letos novih1 26 milijonov dinarjev. Kako pa stoji vodovbdno vprašanje v povečani »veliki Ljubljani«?
Gospodarski svet Male antante je preložil svojo konferenco:, napoVedarto za 23. t. m., na dan 8. marca h 1.
Konferenca zunanjih ministrov držav Balkanskega sporazuma je odgodena na 25.. t. m. na željo grškega predsednika- vladfe in zunanjega ministra Metaxasa.
Zanimiva primerjava. Tujski f promet v naš* državi- je lani katastrofalno nazadoval, čeprav predstavlja eno najvažnejših pridobit-rifli panog nhŠega narodnega gospodarstva. Za zgled bi si pri. nas brez- Škode Vzeli brate Čehasio-vake, kjer je lani obiskalo njihovo f državo 2,1'4O.00O ttfjčev ali 11 % več, kakor lata 1936, in 26% več, kakor leta 1935. V istem času pa je odpotovalo v tujino 1,530.000 čehoslovakov ali 4 % več. kakor prejSnje leto. Prebili pa so ti njihovi ljudje v tujini 6 % manj dni, kakor leta 1936.
POvsod zaostajamo. Te dni je jugoslovanski tisk objavil statistične podatke, iz katerih je razvidno, da imamo v Jugoslaviji komaj
13.000	osebnih in tovornih avtomobilov. Za zgled si vzemimo le sosedhjo majhno Avstrijo, v kateri
so zabeležili letos ob novem letu 113.011 motornih vozu, od teh 30.00U osebnih in 15.100 tovornih avtomobilov ter nad 68.000 motociklov.
Tretja jugoslovanska grafična razstava bo odprta v Beogradu od 21. t. m. do 11. marca t. 1.
Železarska veleindustrija v Zenici bo izdelala letos že 3500 vagonov širokotirnih tračnic ali v dolžini nad 1000 km.
V naši oržavj bomo v kratkem pričeli proizvajati bencin iz rjavega premoga. Vse potrebne instalacije so nam obljubili Nemci.
V s vrhe poglobitve trgovinskih odnošajev med našo državo in Grčijo bo grška vlada uredila v Beogradu stalno razstavo grških izdelkov in pridelkov.
Na plenarna seji Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije v Beogradu je bilo sklenjeno, da se bo letošnja glavna skupščina Saveza SKJ vršila 15. maja v Beogradu, kjer bo 12. maja tudi seja izvršnega odbora, 13. maja plenarna seja uprave Saveza, 14. maja pa konferenca delegatov vseh žup.
Cene kmečkih pridelkov so se dvignile pri nas povprečno za 18%, cene živine za 15%, cene zemljišč pa marsikje celo za 400%. Delavske mezde so se dvignile povprečno za 17 %, dočim so ostale plače državnih, samoupravnih in zasebnih uradnikov nespremenjene. Ali se res iie da doseči enakopravnega ravnovesja? ...
Otroka z dvema glavama je rodila neka muslimanka v Bosni. Otrok je kmalu po rojstvu umrl.
Nove uniforme. Za slovenskimi fanti bodo zdaj uniformirani tudi člani in članice «Kmečke Zveze«.
Najmodernejši kirurški paviljon v vsej Jugoslaviji so zgradili v provincijalnem mestecu Glini na Hrvaškem. Veljal je 8 milijonov dinarjev in ima prostora za 100 bolnikov, v primeru potrebe pa celo nad 200. Kako pa je s kirurškim oddelkom v ‘centralni slovenski bolnišnici, v tretji presto-lici Jugoslavije? ...
Iz somborske gimnazije je bil
izključen osmošolec Kamenko Za-gorčin, ker je na «nedovoljen način« obdelal šolsko nalogo pod naslovom «Mir», poslužujoč se znanega motta pesnika Iva Vojnoviča: «Mati, zakaj se ljudje koljejo, ko še pa thko lepo zlati klasje...« Tudi znamenje časa in ifezmer...
Okrog 60.00(1 rezervnih častnikov je v Jugoslaviji, toda le 5000 jih je. včlanjenih v. raznih podpd-j borih svoje organizacije UROIR.
Lokalno železnico Grobelno— Rogaška Slatina je odkupila država za 6,300.000 dinarjev.
Deleghtl jugoslovanskih Rotary-klubov so odpotovali v Sofijo, kjer bodo z bolgarskimi rotarijci izdelali program za bodoče skupno delovanje.
Čudna moda je zavladala v nekaterih evropskih državah. Tako je uvedla tudi nova romunska vlada najostrejfo vojaško cenzuro, ki predvsem prepoveduje objavo kakršnihkoli izjav bivših politikov Iz vrst opozicije. Imena nekaterih politikov se niti pe smejo omenjati. Podobne ukrepe izvajajo tudi nekatere druge države, v»> W im#.	JN*
Tri nove svetnike Bo o Vellkli1 noči proglasit papež, in sicer po enega Italijana, Španca in Poljaka. Za slovenskega Antona Mhrtina Slomška se pač nikamor in nikomur ne mudi... t
Društvo prijateljev Japonske je bilo na Mussolinijevo zahtevo ustanovljeno v Rimu.
Vojaški kadrovski rok v Avstriji bo kancelar dr. Schuschnlgg podaljšal za pol leta.
Vsi prefekti in okrajni glavar® v Rutrruniji, ki jih je imenovala bivša GogoVa vlada, morajo novi vladi vrniti velike denarne vsote, ki so. jih prejeli od Goge za volilno agitacijo.
Nova protižidovska akcija se opaža v nemških trgovskih rekla-
mah, ki naglašajo, da se prodaja povsod-le blago, izdelano izključno od «arijskih rok«.
Posebno ministrstvo za tisk se ustanavlja na zahtevo kancelarja Hitlerja v Nemčiji. Vodil ga bo državni tajnik dr. Dietrich.
Češkoslovaška je uvozila lani za 25 in pol milijona Kč vina, in sicer iz raznih držav. Jugoslavija stoji pri tem uvozu šele na šestem mestu z 2.1 milijona Kč za Italijo, Madžarsko, Grčijo, Francijo in Španijo. Tudi lep dokaz zunanjetrgovinskih zmožnosti..
Nemška vlada je v zadnjem času prepovedala razpečavanje na vsem nemškem državnem ozemlju 29 velikim inozemskim svetovnim listom, med njimi tudi pariškemu «Tempsu», to pa baje zaradi objavljanja alarmantnih vesti o važnih dogodkih v zvezi z izpre-membami v nemški vojski in v nemški notranji državni upravi. In zopet se ponavlja stari pregovor, da, če psu na rep stopiš, zacvili ...
Izseliti se je moralo doslej iz Nemčije že nad 130.000 Zidov, od teh v evropske države kakih 30.000, dočim je ostalih 100.000 zapustilo Evropo.
Barcelono so bombardirala Francova letala v preteklem letu samo — 23-krat. Pri tem so vrgla na mesto 529 bomb, ki so porušile 863 poslopij, ubile 998 In ranile 2469 oseb.
Število prostovoljcev iz Belgije na Španskih bojiščih znaša še vedno kakih 15.000 mož. Skoro vsi, razen nekaterih vojnih strokovnjakov, se bore na republikanski strani. Doslej je padlo v Španski državljanski vojni že nad 3000 belgijskih dobrovoljcev.
Veliki fašistični svet se bo sestal v Rimu 3. marca t. 1. k rednemu zasedanju, na katerem bo sprejel važne sklepe glede notranje in zunanje politike Italije.
Češkoslovaški čebelarji bodo zgradili lastno zadružno sladkorno tovarno in so zbrali v ta namen že nad 8 milijonov čeških kron,
Španska republikanska vlada je
vsem svojim letalcem strogo prepovedala vsako bombardiranje neoboroženih mest in drugih človeških naselbin v nacionalistični Španiji, pa čeprav bi Francova* letala postopala napram nezavaro-vaftim republikanskim mestom obratno.
Pri skorajšnjih bolgarskih v©*-Htvah bo po dosedanjih" prijavah; nastopilo okrog 2000 kandidatov J za 160 poslanskih mest. Volilcev je okrog 2,500.000, med njimi
1,500.000	moških in skoro 1,000.000 žensk.
| Dva važna govora. Za 20. ti m.
je napovedal nemški kancelar Hit-lfer v rajhstagu svoj velik zunanjepolitičen govor, od katerega je od-| visno celotno ravnotežje v Evropi in sploh na svetu. Po njegovem i govoru bo, imel svoj velepornem-i Ben govor tudj francoski zunanji minister’ Dčlbos pred francoskim parlamentom,
;	Žigosanje	denarja	je	odredila
nova rumunska vladaj, to* pa zato,,
1	I	1 *	1 i	.	M f 1 *	- - - ■PJ-Lj-.4-Uj.ajt« ’
krr Je* ljudstvo zur&af ne?prestHtim* notranjih homatij denar poskrilo v takih množinah; da vlada sploh ne
more več dobiti denarnih sredstev za izplačilo plač aktfvnih rtrad-rrikov, pdlteije in vojske.
|	*	•*»■	v.
■ 'L £&* TčN’-V
.-A — ** f«	i
; !§eta$^ *$> ; v'-••a v«- - k.An. Išs-k.'.-'	-•	'	“V
K-	1
.*»***	W	',v *'	'	•	.
v mm- ’ '	T"
Potrebo čim popolnejše oborožitve Anglije poudarja v svojem Uvodniku londonski list «Times», ki trdti da so* dosedanji dogodki pokazali, da je le dobrot oborožena Anglija najsigumejŠe jamstvo za mir v Evropi,
Cela šestina newy'orškega prebivalstva živi od' brezposelnih podpor.
Samouprava
Vprašanje in odgovor
Vprašanje: Ali mora začasna občinska uprava predlagati prepis zapisnikov svojih sej nadzornemu oblastvu v pregled?
Odgovor: Zakon o občinah nikjer ne predpisuje, da bi se morali prepisi zapisnikov sej redne občinske uprave predlagati nadzornemu oblastvu. Tudi glede predlaganja prepisov zapisnikov sej začasne občinske uprave ni v zakonu ničesar določenega. Ker pa pride začasna občinska uprava v položaj1, da posluje večkrat tudi v pristojnosti občinskega odbora, smo mnenja, da je umestno, da Se prepisi zapisnikov sej začasne občinske uprave le predlagajo sreskemu načelstvu v vpogled. S tem se ne krši nikako zakonsko določilo.
Demanti. Rimska »Tribuna* de-»mantira vesti, po katerih naj bi bile zadrtje potopitve angleških ladij v španskih vodah v zvezii z delovanjem italijanskih podmornic. Če to zanika «Tribuna», ji moramo seveda vsi brezpogojno verjeti...
Tajni pomorski sporazum o nadaljnjem pomorskem, oboroževanju je bil sklenjen med Združenimi državami severnoameriškimi in med Anglijo.
Finančni odbor francoskega parlamenta je soglasno odobril izredni kredit pol milijona frankov za postavitev spomenika čeŠkoslova-Ško-firancoskega bratstva in prijateljstva.
Japonsko-kitajska vojna je terjala doslej na japonski, strani že približno 50.000 mrtvih in 150.000 ranjenih, pri Kitajcih pa baje Štirikrat toliko. Japonci so doslej zasedli že eno petino vsega kitajskega ozemlja in je moralo nadi 60 milijonov Kitajcev zapustiti svoje domove.
Fordove tovarne bodo postavile letos na trg nov model avtomo-bila, ki bo imel najnižjo ceno srednjega razreda, aerodinamično linijo in osemcilinderski motor.
Na Havajskem otočju gpd® Združene države severnoameriške največje in najmočnejše trdnjave na svetu.
Največ radio-naročnikov v Evropi ima Nemčija,.kjer je znašalo letos na novega leta dan njihovo števifb 9',087.454. V zadnjem letu se je število nemških radio-ntaroč-- nikpv dvignilo za 291.487 oseb.
Italijansko oboroževanje na morju postaja vedno bolj Intenzivno in mora Italija leta 1941. imeti že najmanj 227 velikih bob nih ladij.
Po zadnjem ljudskem štetju ima Francija 41 in pol milijona prebivalcev. V sedmih zadnjih letih se je prebivalstvo Francije dvignilo komaj za 81.000 oseb.
1»
j	-----
Pred' nekaj dnevi' jč' izšla prva
številka .šahovskega glasnika pod novo uDravo. Glavni urednik j* sedaj jngoslbvanski šahovski prvak g.
Vasja Pirc. Glasnik stane na leto 72 din in se naroča na naslov: E. Bilohler, Zagreb, Kraljice Murije'30. Vsebina je zelo obsežna. Sddfelftjfejo gg. Vasja Pirc, Keres, dr. M. Vidmar in drujtii	,	i
Dgpes prinašamo partijo iz Hastingsa, v kateri je stal Keres zelo slabo:
Fairhurst-Keres. (Indijska igra.) t.) <14, e6; 2.) Sf3, SF6; 3.) c4, Se4; 4.). e3, 1)6; 5.)* Ld3, Lb4-H: 6.) Sd2, Lb7; 7.) a3, L+d2+; 8.) SXd2, f5; 9.) SXe4, fXe4; 10.) D1l54". Kf8; 11.) Le2, d6: 12.) 0—0, Sd7; 13.) f3, Sf6; 14.) fXe4, LXe4: 15,) Dh4. d5; 16.) U12, Kf7; 17.) cX<15, eXd5; 18.) Tel. Tc.8; 19.), LXh5„ hg6: 20.) LXM+. hXg6; 21.) TXf6, KgS; 22.) m, gXf6; 23.) IDI16, De7; 24.) DXe6, Dg7; 23.) 'DR; Dg5; 26.) Df3, Tc8; 27.) Lel, Kg7; 28.) g3, Tc4; 29.) Kf2, Kg6; 30.) Ke2; Df3>, 31.) Dg2, Te8; 32.) Kd1, Dg4; 33.) Kc2, Txd4; 34.) eXd4, T,c2; 35.) DXe2, DXe2; 36.) Kc3, Df3; 37.) Kd2). Bili in črni dobi.
Pišejo nam . . .
Pismo z dežele
V	«Slovenski besedi» je bilo doslej objavljenih že več zanimivih in poučnih člankov o težkem položaju kmečkega, uradniškega im drugih stanov. Naj bo danes tudi meni dovoljeno izpregovoriti nekaj besed iz lastnega opazovanja življenja v mestu in na deželi.
Nedavno sem se mudil v Zagrebu in potreba po okrepčilu me je zanesla v neko gostilno, ki se je v prvih večernih urah, ko se zapro pisarne, kmalu docela napolnila skoro izključno le z gosti-uradniki. Pozorno sem motril to družbo in ugotovil, da je pospravila poleg velikih množin vina tudi tri pečene janijce ter mnogo drugih dobrot. Pri tem sem se pa spomnil, kako žalostno je v naših podeželskih gostilnah, kjer istoČi gostilničar ves teden le po nekaj literčkov vina, čeprav prodaja dobro kapljico po 8 dim liter, pri tem pa mora vendar živeti in plačevati visoke javne dajatve. Seveda pa onim uradnikom nisem zameril obilnega priboljška, saj se izdatek, ki so ga imeli z njim, navadno zopet vrne, čeprav v močno zmanjšani meri, h kmetu.
Drugo poglavje pa so oni visoki uradniki in gospodje, ki imajo mastne plače po 5000, 10.000,
15.000 ali' 20.000 dinarjev na mesec — (»Domoljub* jte zadnjič pisal celo o nekem «direktorju» s
50.000 din mesečne «plače») —, ki pa tega denarja niti porabiti ne morejo in ga tako odtegujejo oni svrhi, kateri je namenjen, namreč cirkulaciji v narodnem gospodarskem življenju. S temi visokimi «zaslužki» gradijo razkošne palače, kupujejo gosposke vile v inozemskih kopališčih, kamor potem hodijo s svojimi družinami, prijatelji in prijateljicami zapravljat velikanske vsote denarja, pridobljenega na kožo in račun najbednej-Sih slofev našega narodi. Tako kopičenje in izginjanje našega denarja ustvarja nezaceljive rane v vsem našem gospodarstvu in na-
rodnem življenju. Potrebna bi bila v tem pogledu temeljita reinedlira na podlagi strogih, objektivnih zakonov, ki naj bi končno uredila tudi že nekakšno pravično sorazmerje med dohodki najširših plasti naroda in med dohodki nekaj ti-sočev «izvoljenih® in privilegiranih posameznikov. >,	.
W_,	«• ,/r.	»6«
4k'	V	t	- Ali j£T* .	i/ii
. ' 0r ^	■ 'ACilji' ,.U»'
y» k* ffVJ0hr K' '£&	f	'..'.T-
v««**' fr
p j*	^
I	• A ‘Mi*.	’	V	v **&>■
* ';»&*	»»	.Utk'	' t.	‘ ' "A	- "
i .m-4/	»Ivi* •.(?«•■	ek ftt	^
, i .Ttu, . r	. i, it	*1 Kii	' * jb	iA.
ta-> ■ v,-	•	ti ,• m. .
. ‘jV ■ i. i *	^	tS*.	^	.tKSiif-
. y f.fi ■ ;	a	v iit r* *.;
v* M.r* " '' -C- ■'
Nihče ne zanika,	da	so vsi stanovi v človeški	družbi	in v	dobro
urejeni državi potrebni. Med vsemi pa je nedvomno najvažnejši stan — kmečki stan, saj predstavlja v naši domovini 82% vsega prebivalstva. Življenjske: razmere in pogoji na našem podeželju so vse prej, kakor vzorne in rožnate. En sam pogled v kmetovo skledo in v kmečko stanovanje zadostuje, da si je tudi najnevednej-Ši opazovalec hitro na jasnem, kako stvar1 prav za prav stoji. Težko delo in> trpljenje od. ranega jutra do pozne noči, ob vsakem1 vremenu, da se le obdela mati zemlja in da se pridela po možnosti vsaj toliko, kolikor naj bi zadostovalo za plačilo previsokih davkov, za skromno preživljanje mnogoštevilne družine, za obleko in obutev, za sol in vžigalice. Na kaj več pa danes kmet niti misliti ne sme. Kje je njegova prosveta in razvedrilo, kje knjige in časopisi? Da napredek po zgledu drugih naprednejših držav in narodov v takih razmerah ni mogoč, temveč je celo povsem izključen, leži jasno na dlani.
Je pa še eno poglavje z navedenim v najtesnejši zvezi in to je vprašanje kmečkega delavstva. Zaradi pomanjkanja kruha in nizkih dnin, ker visokih naš mali kmet absolutno ne zmore, nihče noče prijeti za trdo kmečko delo, temveč beži naša kmečka mladina obojega spola za lepšim in lažjim:, pa boljše plačanim delom v mesta, v industrije in druge poklice. Za primer naj navedem, da je v vsej naši občini, ki šteje okrog 800 kmečkih posestnikov, morda le nekaj pičlih desetin hlapcev in dekel, in še ti so samo zato na deželi, ker za mesto niso sposobni. In naš kmet mora uporabljati za vsa dela, težja in lažja, le svoje nedorasle otroke, ki zaradi tega nujno zaostajajo v rasti in razvoju, kar je neizogibna posledica slabe in nezadostne prehrane, pretežkega dela za nerazvite moči ter ostalih neodgovarjajočih soci-
ENOSOBNO
STANOVANJE
z vsemi pritiklinami takoj oddam za Din 300—. Soba in kuhinja sta veliki, v kuhinji je vodovod.
Stanovanje je oddaljeno od palače banske uprave 10 minut.
ROŽNA DOLINA
CBSTA n.It.
Oglašujte v
..Slovenski besedi"
Prvovrstna liutomerska, dolenjska in dalmatinska vina toči
gostilna pri Jerici1
Rožna dolina, Cesta V/2
Telefon 34-11	Telefon	34-11
Mrzla in topla jedila vedno na razpolago. Dobijo se priznano dobre domače šahe klobase.
priporoča se
Jeločnik Viktor
jalnih, gospodarskih in higijenskih življenjskih pogojev. Zato ni čudno, da srečujemo na polju in v gozdu, na travnikih in pašnikih, kmečki naraščaj, o katerem le težko presodimo1, ali Je star 6 ali že 16 let. Vidno se to nazadovanje v rasti in dbzorevanju kaže tudi pri vojaških naborih, kjer se funkcijonarji pritožujejo nad nedoraslostjo nabornikov v telesnem in duševnem pogledu. Če bo Šlo Še nekaj časa tako naprej, ne bomo več mogli govoriti o krepkih, kakor drevo lepo vzraslih slovenskih fantih, temveč jih bomo kot take poznali le še iz starih narodnih pesmi; obemetn pa se bo na račun naše kmečke mladine in kmečkega gospodarstva zredilo nekaj pitanih petelinov, ki bodo sebično pozobali zmje narodnega napredka in narodove zdrave bo-dočnosti.
Zameščan.
vredna ustanova, ki na j bodri druga društva k posnemanju. «Edinost vodita predsednik g. J. Šra j in pevovodja g. Božič. Pevci in pevke so z«lo pridni, navdušeni /a lepo petje. Naj bodo taki tudi v bodoče!
Opereta «Ančka», ki sicer zabava oboževalce njenega žanra, je smel. pa vendar skromen poskus dveli mladih, gotovo tudi nadarjenih avtorjev, da bi ustvarila delo, ki bi bilo privlačna točka gledališkega repertoarja. Vsebina «Ančke» ni bogvekaj, pisana je po že dovolj znanih receptih operetnih libretistov. Dejanje se razvija in odvija tako, da gledalec že naprej ve, kako in kaj bo še. Dovtipi niso posebno originalni, dvoumni, precej neduhoviti, ki se jim smeje h* galerija. Glasba je nepretencijozna, se drži plesnih točk in šlagerjev, pa je sprejemljiva. Najboljši je slowfox.
—	Y. K,.uynih vlogah so se dodobra uveljavili Ribičeva, fletkana v igri m petju, Police vi se je mladostna vloga /,elo' prilegala, P e č e k je bil s svojo putiko posrečeno smešen, kakor v vsaki podobni vlogi, vaški fotograf Zupan pa je s svojo koiniko izzival salve smeha. Tudi ostalini akterjem ni grehov očitati.
«Ančka» je prav primerna opereta za nedeljsko publiko. Mlada avtorja pa nam gotovo v doglednem času postrežeta s kakim novim, še boljšim delom.	Z.	P.
Postni promet v ČSR
Češkoslovaška ima danes 4587 poštnih uradov in odpade en urad na 3317 prebivalcev ozirotiaa na 36.63 kvadratnih kilometrov državne površine. Brzojavnih uradov je na Češkoslovaškem 4447, brzojavni žični vodi pa merijo v dolžino nič manj, kakor 135,029.787 kilometrov. Razen tega imajo v bratski republiki 2965 telefonskih central. V preteklem letu so češkoslovaške pošte dostavile 715 milijonov poštnih pošiljk, dočim je zračna pošta prepeljala okrog 535 tisoč 700 pošiljk. Brzojavk je bilo lani odposlanih nad 10 milijonov, telefonskih razgovorov pa je bilo nad četrt milijarde. Vseh nameščencev je v češkoslovaški postni službi 46.965.
Smešnica
A.: «Vsaka ženska trdi, da vse ve.»
B.: «Ne drži! Moja žena, na primer, že dvajset let zatrjuje, da še vedno ne ve, zakaj me je vzela!»
ZEDINJENA zavarovalnica d. d.
Filijalna direkcija
LJUBLJANA, Cigaletova'ulloa fttev. 1
(pred sodiščem) v lastni pala6l
■ Jamstvena aradstva: Din 100,000,000
■ Kapital iivljenskih zavarovanj: Din 260,000.000
■ Telefon Interurban: 20-17
■ Brzojavni naslov: Zedinjena Ljubljana
PREVZEMA VSE VRSTE ZAVAROVANJ
kakor: potarna, vlomska, nezgodna, jamstvena, avto-rizlke, polkodbe strojev, razbitje stekla, transportna, živi Jenska, rente, ohomage
Gostilna RAŽEM
Ljubljana — Žabjak — Telefon itev. 28-57
■ poroča cenjenim gostom, da toči od ravnokar došle vagonske pošiljke izbranega dalmatinskega vina najodličnejše kvalitete
Zdravilno črnino po.........................Din 10'—
specijalno belo po .  ......................Din 10'—
kakor tudi štajerska in dolenjska izbrana vina.
Priznano izvrstna kuhinja nudi vedno razne posebnosti. Prepričajte se sami!
Za obilen obisk se priporoča ZORAN RAŽEM
Iz sveta umetnosti
Koncel-t vijoiinista Karin v. Baltza.
Pod okriljem : društva «Glasbena akademija«, ki si prizadeva poživeti ljubljansko glasbeno življenje s prirejanjem aboaienčnili koncertov in se hvalevredno trudi za ustanovitev Slovenske glasbene akademije, je 21. januarja t. 1. nastopil v veliki Filharmonični dvorani mladi, simpatični dunajski vijolinski virtuoz Karl Baltz, ki je za svoj koncertni spored izbral skladbe Veracinija, Bacha, Mozartu, Suka in Schuberta, ki zahtevajo od izvajalca velike tehnične spretnosti. Te je koncertant pokazal' v precejšnji meri,- toda ne povsod enako in uspešno. Talent je vsekakor tu. Do poglobljene interpreta-, cije bo pa še nekoliko strina pot. Njegova igru me povsem ogreti ni mogla. Obisk koncertu je bil za čas predpusta razvesel jiv, publika se je gostu za njeg,9y0 koncertiranje po vsaki točki hvaležno oddolžila z lepo polivalo. Vendar še irii vsiljuje naslednje vprašanje: Zakaj se zbere na koncertih s programi Mozarta, Beethovna, Schuberta, torej avstrijskih skladateljev, vsa ljubljanska nemška ali neiiiSsko misleča elita v vse časti vredtfi množini, dočim je pa na naših slov e n s k i h koncertih nikdar ne I opazimo. To upravičeno lahko b6de v oči vsakega resničnega prijatelja glasbene umetnosti, ki naj bo fnternacijonal-n a. Vsi jo ljubimo, toda brez — šovinizma!	z	p
Pevsko društvo «Sava» iz Ljubljane se je kar poživilo, odkar vodi njegov zbor g. Franjo Venturini, ki igra vidno vlogo tudi kot pevovodja v Hubadovi pevski župi JPS.
V	pre j nepomemben zbor je pritegnil nove pevce in je tako s svojo pridnostjo na Svečnico v lepi in prostorni dvorani Sokolskega doima v Stepanji vasi — popolnoma zasedeni, kar je bela vrana celo v prestolnici Slovenije, v beli Ljubljani —-žel prav čeden uspeh. Spored je bil kratek, zato tudi ni utrudil poslušalcev. Bil je skrbno in previdno izbran, nudil je deloma najnovejše skladbe pevovodij Venturinija in P r e 1 o v c a, v drugem delu pu narodne pesmi, tako da je občinstvo ; izredno zadovoljno odliu julo s koncerta z željo, naj «Sava» še naprej uboga svojega predsednika Pogačnika, in pevovodjo Venturinija, pa uspehi brez dvomu ne bodo izostali.	Z. P.
Pevsko društvo «Edinost« v Radomljah pod Kamnikom je 30. januarja t. 1. položilo članstvu račun o svojem dosedanjem delu. Menda je to naše najmlajše pevsko društvo, Ne le, da pogumno nastopa na svojih prireditvah, temveč je storilo za svoj kraj tudi nenavadno dobro stvar. Ustanovilo je namreč svojo glasbeno šolo, ki jo obiskuje 50 otrok iz Radomelj in okolice ter tako dobiva pouk v teoriji, igri na klavir in v petju. Pač vse hvale
Trajno kodranjo samo Din 60*
Frizerski salon
Barvanj* Us v vseh niansah.
Izdelava garantirano dobra.
MIRKO ZALETEL, Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) štev. 24
Posvetovalnica
za naročnike »SLOVENSKE BESEDE**
Kdor je plačal naročnino za »Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naSe posvetovalnice, kjer dobi informacijo t
o. vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo;
Hf o prošnjah za vojaške oprostitve;
II o vlogah na davčne oblasti!
B o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka
H o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice.
Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din
Dopise pošljite na naslov:
»SLOVENSKA BESEDA«
Ljubljana, Šelenbnrgova ulica 7/II.
Za konzorcij «Slovenske besede*: dr Dinko Poe. Ze vredništve: dr. Stanko Jug. Tisk Delniške tiskarne, d. d.,predstavnik Ivan Ovsenik — vrni v Ljubljani