I
Ameriška Domovi ima

//- rfSRIOm IN SPIRIT gVWSI«W IN UUtOUAO« ONI,f
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 30, 1968
iLOVCNIAN tvtOftWJNO NCWSPAPtit
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Streljanje na meji Inaela in Jordanije le nevarne premirju
Svarilo izraelskega obrambnega ministra Jordaniji ni zaleglo, Arabci napovedujejo za 20-letnico Izraela “nekaj velikega”.
JERUZALEM, Izr. — Pretek-1° soboto je obrambni minister ■Moše Dayan svaril Jordanijo, napravi konec gverilskim V|Padom z njenega ozemlja pod °Mastjo Izraela, če noče, da bo Vzhodna obala Jordana postala gojišče, od koder bo moralo be-žati vse civilno prebivalstvo. Iz-i'aelec je povedal jasno in odloč-n,>! da bo Izrael storil, kar sma-*ra za potrebno za lastno varnost, če Jordanija ne bo sama opravila reda na svojih tleh.
Svarilo ni veliko zaleglo, že Naslednji dan je prišlo do novega spopada, ko je izraelska pa-*r°la prestregla skupino arab-ski'h gverilcev nekaj milj severna od Jerihe. V spopadu je bilo ° Arabcev mrtvih, eden ujet, Va pa sta ušla. Dva izraelska Voja'ka sta bila mrtva, eden pa rarijen.
2a četrtek, ko praznuje Izrael 'lenico svoje ustanovitve kot Neodvisna država, napovedujejo rabci “nekaj velikega”, verjet-110 kak večji gverilski napad ali napadov in več sabotažnih PJanj in bombnih atentatov. Iz-, raelske oblasti se pridno pripravljajo na to. V to pripravo je rGba všteti tudi Dayanovo sva-flo. Arabce posebno jezi, ker je 2rael napovedal veliko vojaško Parado v Jeruzalemu, kjer so bi-e Parade izraelskih oboroženih
Sil
J s težkim orožjem preje pre-
P°vedane.
Arabske države so proti napokani paradi v Jeruzalemu pro-,astirale pri Združenih narodih Varnostni svet je Izrael po-al, naj parado v Jeruzalemu Pove, kar je vlada Izraela od-kj P°vn. Vlada Izraela je to od-aaila kot vmešavanje v njene , eve, ker je on sedaj gospo-r Jeruzalema in vsega ozemlja rek° njega do Jordana.
tajski inženirji v Tan-Zai>iji pripravljajo gradnjo železnice
^A^ Es SALAAM, Tanz. -j^v Je prišlo sem 200 novih J^nirjev iz rdeče Kitajske po-s,^uPini ibO, ki je za-„ ^ Meriti in delati načrte za k njo nove, 1000 milj dolge že-bo11'06 Mova železniška proga jo ?°Vezaia Tanzanijo in Zambi-Pr pr nu(^^a t®! zvezo z morjem Zve ° Tanzanije- ^eciaj je taks kau9 Ilaozna preko Rodezije, f; er° j® Zambija v slabih
bW1!1’ ker ^ v Rodeziji na °-
ein' 1 v a 01311 jšina, ki črni ve-g j10®® priznati enakih pravic. kitae®Zn^ko ProS° bodo gradili n0 ^ strokovnjaki in bo nje-Večgradnjo omogočila Kitajska : prerit Posojilom. Proga bo jon. d0ma stala okoli 240 mili-J n°v dolarjev.
Novi grobovi
Frank Surtz
Včeraj zjutraj je umrl dolgoletni član glavnega odbora ADZ Frank Surtz. Zapustil je ženo in 3 odrasle otroke. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.30 iz Cro-baugh pogreb, zavoda na 22595 Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Roberta, nato na pokopališče. Na mrtvaškem odru bo jutri in v četrtek zvečer. Podrobnosti jutri.
Matevž Koren
Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 21851 Ivan Ave. 83 let stari Matevž Koren, zadet od srčne kapi, rojen v Žužemberku v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1900, vdovec po 1. 1964 umrli ženi Agnes, voj, Žnidaršič, oče Agnes Wick, Matta Jr., Dorothy Brundic, pok. Thomasa in pok. Franka, 3-krat stari oče, praoče, brat 3 o k. Josepha in Feliksa (Slovenija). Pokojnik je bil član Car-niola Tent No. 1288 T. M. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo.
Pent110 oblačno, najvišja tem-rat°ra do 68.
Med mladino je malo tammanja za politiko
CLEVELAND, O. — Ravno v naših dnevih, ko prihajajo od novsod novice, kako zelo se mladi šolani rod meša v javno življenje in še posebej v politiko, je na Gallupov zavod ugotovil, da is je komaj 48L' upravičenih volivcev med 21. in 29. letom registriralo za izvrševanje volivne oravice. V starosti 21 do 25 let na glasuje le 34% volivcev. To li ravno dohro znamenje za naš ameriški političen sistem, naj stvar obračamo, kakor hočemo.
Med mladino je torej zelo ma-’o zanimanja za politiko, zato se na na tem polju tem glasneje u-deistvuje mal del študentov. Na naših univerzah študira na tisoč dijakov, pa se je vendarle zgodi-o, da je v Columbusu komaj 75 ■ r n s k i h fanatičnih študentov zasedlo” univerzitetne upravne -rostore. Na Columbia univerzi r New Yorku je pa kakih 500 po-lobnih študentov “zasedlo” štiri spravna poslopja in prostore lavne pisarne.
Tako nekaj sto študentov ne x>zna nobene meje v svojih iz-redih. Škodo od tega bo pa ime-3 na tisoče študentov, ki vse kupaj samo mirno opazujejo. V aši javnosti je zmeraj bolj glas-a zahteva, da morajo oblasti tenu napraviti konec. Njujorški trofesorji so se že zavzeli za e-sergične korake, vsa njujorška avnost jih pa krepko podpira in oglaša z zahtevo profesorjev, da norajo krivci za prekrške zako-
Italijanski votivni boj brei prave živahnosti
Večina volivcev se briga za vsakdanja življenje, ki je sorazmerno dobro, volitve so ji manj mar.
RIM, It. — V Italiji bodo 19. in 20. maja parlamentarne volitve za spodnji dom in za senat. Čeprav bo treba izvoliti 630 poslancev in 315 senatorjev, volivci ne kažejo nobenega zanimanja ne za kampanjo ne za kandidate. V Italiji vlada gospodarsko blagostanje in se ljudje bolj brigajo za dobro življenje kot za politične probleme.
Kandidatje in stranke se naravno napenjajo, da bi spravili javnost v volivni vrvež, pa se jim to ne posreči, akoravno tu-patam poskušajo doseči svoj cilj s pogrevanjem posameznih političnih ali s politiko zvezanih škandalov. Take zadeve intere-sirajo le lokalne politike in stranke, širša javnost gre navadno preko njih. Zato računajo, da v novem parlamentu ne bo dosti novih obrazov, ne v senatu ne v spodnjem domu.
Na vladi bo ostala sedanja koalicija krščanskih demokratov, socijalistov in republikancev. Desničarji in komunisti bodo morali ostati v opoziciji. Zato mislijo nekateri, da bo italijanski volivec začel zapuščati stranko kladiva in srpa. Stranka nima nobenega močnega politika kot je bil pokojni tovariš-Togliatti, nima pa tudi nobene nove privlačne točke v svojem programu.
Tudi Moro bo ostal še naprej oredsednik vlade. Je pameten in ne sili v ospredje. To se pa pomembnejšim politikom zdi kar dobro, ker po tej poti prihajajo do večje veljave v politični javnosti.
Johnson prepovedal vodilnim uradnikom podpiranje predsedniških kandidatov
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je prepovedal vsem višjim uradnikom, ki jih je sam nastavil, da podpirajo predsedniške kandidate. Ob podporo višjih uradnikov federalne administracije bodo tako prišli Kennedy, McCarthy, Humphrey in morda še kdo drugi. Johnson utemeljuje svoje stališče s tem, da noče, da bi njegova administracija v katerikoli obliki kaj prispevala k slabšanju narodne edinosti, ki je deželi ravno sedaj potrebna veliko bolj kot kdajkoli preje.
nov biti kaznovani, ne pa amne-stirani.
Kdo uživa simpatije demokratskih volivcev?
PRINCETON, N. J. _ S tem vprašanjem se je pečalo zadnje Gallupovo pozvedovanje in dognalo sledeče: (V pozvedovanje ie vključen tudi podpredsednik Humphrey, akoravno takrat še ni uradno proglasil svoje kandidate.)
Na demokratski strani imamo tri kandidate R. P. Kennedyja, McCarthy)a in Humphreyja. A-ko bi McCarthy izpadel iz tekme, bi bilo 41 (/i njegovih volivcev za Humphreyja in 31G za Kennedyja. Ako bi Humphrey izpadel, bi bilo 54'/, njegovih volivcev za McCarthy)a in le 28 G za Kennedy)a. Ako bi pa izpadel Kennedy, bi bilo 50% njegovih volivcev za McCarthyja in 36G za Humphreyja. Kar manjka odstotkov, predstavljajo volivce, ki se še niso odločili.
Odstotki odkrivajo, da je McCarthy nadpovprečno priljubljen pri volivcih, ki niso njegovi pristaši. S tem pa se ne more oohvaliti Kennedy, ki ga “tuji” volivci ne cenijo previsoko.
Ti odstotki so samo znak, kaj volivci mislijo, niso pa odločilni. Večina volivcev se danes odloča ne po presoji, ampak pa prvih vtisih. Do dneva volitev še lahko spremenijo svoja stališča.
Zato je zanimivejše splošno povprečje vseh vprašanih brez razlike, za katerega kandidata so se odločili. V tem slučaju je dobil Kennedy 28 G c’asov, McCarthy 33% in Humphrey 25%. Ti podatki povedo, da bo McCarthy postal v letošnji volivni kampanji politična sila, čeprav ne vodilna.	■ £'
-----o-------
Nemiri na Bermudih
HAMILTON, Ber. — Bermudsko otočje je, znano zimovališče Severne Amerike, tisoči in tisoči Amerikancev in Kanadčanov o-bišče, to otočje vsako leto, v dobrem delu pozimi in v zgodnji oomladi. Domače prebivalstvo sestavljajo do 60G črnci, 40% pa je belcev.
Čeprav so belci v manjšini, so lastniki večjega dela bogastva na otokih in tako je tudi oblast v njihovih rokah. Otočje spada pod britansko krono. Prihodnji mesec imajo na otočju prve volitve s splošno in enako voliVno pravico. V napetosti, ki, je nastala z bližanjem volitev je prišlo oretekli teden do izgredov in nemirov, ki so v četrtek in petek prešli v plenjenje. Domača policija položaju ni bila kos in uprava je poklicala na pomoč London, od koder so poslali z letalom takoj četo vojaštva, nato pa usmerili proti otočju še fregato Leopard, ki je bila v bližini obale ZDA na vojaških vajah.
OBLJUBITI IN STORITI JE NAJVEČKRAT PREVEČ
Podpredsednik H. H, Humphrey je priznal, da je vlada ZDA v svojih izjavah, da je pripravljena poslati svoje zastopnike “kamorkoli in kadarkoli” na razgovore s Severnim Vietnamom, šla malo oredaleč, ker je očitno, da jih v Ha-noiu jemlieio po črki. Humphrey je izjavil, da se vlada ZDA “resno in nošteno trudi za dosego miru”. Med tem še vedno ni prišlo do sporazuma o kraju razgovorov, čeprav je danes že en mesec, od^ar ’’e predsednik L. B. Johnson razsrovore predložil.
WASHINGTON, D.C. — Star slovenski rek pravi, da je obljubiti in dati preveč, to še posebno velja v politiki, pa naj bo to domača ali mednarodna. Tako sta predsednik L. B. Johnson in državni lajnik Dean Rusk v preteklih mesecih ponovno izjavljala, da so Združene države pripravljene poslati svoje zastopnike “kamorkoli in kadarkoli’’ na raz-ČTvore z zastopniki Severnega Vietnama o končanju vojskovanja v Vietnamu. Ko so v Hanoiu predložili Phnom Penh v Kambodži za kraj razgovorov, so v Washingtonu pozabili na svoje glasne izjave nedavnih dni in odgovorili, da jim kraj ni všeč, ker tam ni ameriškega poslaništva in bi di torej radi kam drugam. V Hanoiu, kjer so prejšnje ameriške izjave namerno jemali po črki, so ameriški pomislek sprejeli z “začudenjem” in Washington opomnili na njegove izjave, pa vendar predložili za razgovore nov kraj — Varšavo. Washington je zopet navedel pomisleke in predložil vrstokrajev, kjer bi imel rad razgovore. Hanoi je vse razgovorov še vedno ni prišlo, čeprav bc te predsednik L. B. Johnson
te odklonil in do nocoj že en mesec, odkar je Hanoiu ponudil.
Podpredsednik H. H. Humphrey, ki je preteklo soboto objavil, da se poteguje za imenovanje za demokratskega predsedniškega kandidata na osnovi dela in uspehov Kennedy-John-sonove in Johnson-Humphrey-jeve administracije, je včeraj priznal, da ]e šla vlada ZDA v svojih izjavah o kraju in času razgovorov s Hanoiem predaleč in s tem po lastni krivdi zašla v zadrego, ki jo postavlja v svetu v slabo luč. Poudaril je istočasno, da se vlada ZDA “iskreno in pošteno” prizadeva, da bi našla pot k miru. Humphrey je izrazil upanje, da bo vprašanje miru, ki je brez dvoma najvažnejše, ostalo v toliko izven vo-livne borbe, da bo dovoljevalo predsedniku L. B. Johnsonu pemoteno diplomatsko delo za čim hitrejši konec vojskovanja v Vietnamu.
Zastopnik ZDA in zastopnik $ev. Vietnama sta se v zadnjih dneh v Vientianu v Laosu ponovno srečala in izmenjala note, vendar po sinočnji izjavi tiskovnega tajnika državnega tajništva McCloskyja do sporazuma o kraju predhodnih razgovorov še ni prišlo. Pri tem bo nocoj en mesec, odkar je predsednik L. B. Johnson Hanoiu razgovore ponudil. Hanoi je tri dni nato uradno sporočil, da ponudbo sprejema.
Bolniško osobje v Ljubljani si je pomagalo $ stavko
CLEVELAND, O. — Včeraj smo prejeli podrobnejša poročila o štrajku bolniškega osob-ja v slovenskem glavnem mestu Ljubljani. V četrtek, 18. a-prila, dopoldne so zdravniki in vse bolniško osobje v bolnišnicah na Zaloški cesti in v polikliniki na Njegoševi ulici zapustili svoja delovna mesta, da bi javno na cesti protestirali, ker še 18. aprila niso dobili plač za marec. Na službenih mestih so ostale le skupine, nujno potrebne za oskrbo bolnikov.	,
Cesta je bila naglo polna stavkajočih in radovednežev. Ves promet je obstal. V razgo-vodu s časnikarji je eden od kirurgov dejal:	“Zdi se mi
normalno, da smo se uprli. Osemnajst dni že čakamo na plače. Le kje so sindikati, kje izvršni svet (vlada Slovenije), kaj čaka Socialno zavarovanje? Dovolj dolgo smo potrpeli, sedaj protestiramo. Med skupaj 2240 zaposlenimi je o-krog 600 strežnega in drugega pomožnega osobja, ki ima nizke osebne dohodke (okrog 60,000 starih dinarjev ali $48 na mesec!). Delamo vestno, rešujemo ljudi. Takrat ne mislimo na denar. Čakali smo in čakali, toda od obljub ne moremo živeti.”
Drugo poročilo opozarja na dejstvo, da so imele klinične bolnišnice v Ljubljani lani blizu bilijon dinarjev primanj-
kljaja in se ne morejo izkopati iz finančnih težav. Zdravniki in vse bolniško osobje je že v februarju dobilo plače s pol-mesečno zamudo, pa še te so obsegale le od 75 G do 80% rednih dohodkov.
Stavkujoči so se okrog dveh popoldne mirno razšli, niso pa mirni glede svoje prihodnosti. Ob pol dvanajstih dopoldne je namreč prišel denar, ob enih popoldne pa so začeli deliti plače. Seveda plača za prihodnje mesece s tem še ni to vij ena.
zago-
V Ljubljani so stavko bolniškega osobja sprejeli z velikim razumevanjem. Ljudje se jeze in očitajo režimu, ker
zbira podipore za Vietnam, ne pobriga pa se za upokojence in brezposelne doma. “Vsa naša gospoda se na veliko vlači po tujih državah ter zapravlja denar, ki ga narod težko z delom zasluži. V tovarnah plačujejo le 70 do 80% rednih plač ... Naši zdravniki, inženirji in drugi izobraženci ter strokovnjaki obhajajo v tujino, si iščejo delo izven Jugoslavije. Kdaj se bo to končalo?” Tako piše in sprašuje Ljubljančan, ki je nekdaj s simpatijami gledal na komuniste in njihovo Osvobodilno fronto, pa je sedaj izgubil vero vanje in v njihov sistem.
Hanoi je uradno zavrnil vsa mesta za razgovore, ki jih j( predložil Washington, ta pa je odklonil Phnom Penh in Varšavo, ki ju je predložil Hanoi Trdijo, da bo do razgovoro\ kljub temu “kmalu” prišlo, pc vsej verjetnosti v Parizu, ki ga je v ta namen predložil glavn tajnik ZN U Tant.
“Upornike” le Irefea z univerze v Ohiu pognati
COLUMBUS, O. — Na Ohiu State University je skupina ka kih 75 črnskih študentov pretekli petek zasedla administrativne ooslopje in zahtevala ustanovitev posebnega urada za črne študente in preiskavo “surovega' oostopanja policije proti črnim študentkam tekom zadnjih de monstracij. Uprava univerze jr zahtevo sprejela, nakar so čnr šolarji odšli.
Nastop črnih študentov je dvignil vihar nevolje med odborom zaupnikov. Tako je splošne poznani James W. Shocknessj zahteval izključitev črnih “upor nikov” in zavrnitev sporazuma ki ga je podpredsednik univerze podpisal z “uporniki”. Načelnik odbora zaupnikov John W. Bri cker je izjavil, da je bila zasedba upravnega poslopja po študenti! “očiten prestopek pravil ... de ianje anarhije”.
Načrtno pomoril brate in sestre “dekleta”
CHARLESTON, IH. — Koma 18 let stari fant, dijak višje šole Thomas Fuller je bil včeraj pri jet in kasneje obtožen, da je z soboto načrtno postrelil pet bra tov in sester svojega dekleta starih od 16 do 5 let. Vseh pet sr našli mrtvih, ustreljenih z malo kalibrskim revolverjem v glavr v bližini doma Mr. in Mrs. William Cox v 10 milj oddaljenem Mattoonu.
Južni Vietnam še ne bo
stal na lastnih nogah
WASHINGTON, D.C. — V Pentagonu so prepričani, da bc minilo še najmanj dve leti, pred-no bo Južni Vietnam imel take organizirane, disciplinirane in o-borožene vojaške sile, da bo lahko prevzel večji del odgovorno-
Iz Clevelanda in okolice
Vabilo na veselico—
Belokranjski klub bo priredil prijetno domačo veselico, na kateri bo igral orkester PASTIRČKI in Toronta, to soboto, 4. maja ob pol osmih zvečer v veliki dvorani SND na St. Clair Avenue. Klub vabi vse občinstvo od blizu in daleč na to prireditev. Vstopnice so že v prodaji pri članih kluba, kupili pa jih boste lahko tudi pri vstopu v dvorano.
Visoka starost—
Mrs. Johanna Terček s 15621 Holmes Avenue bo jutri, v sredo, praznovala svoj 87. rojstni dan. Čestitamo in želimo zvesti naročnici lista še obilo zdravih in zadovoljnih let!
Seja—
Klub slov. upokojencev v Eu-clidu ima v četrtek, 2. maja, ob dveh popoldne sejo v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
Društvo Carniola Hive št. 493 T.M. ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue, soba št. 1.
V bolnišnici—
Rojak Jakob Resnik, 3599 E. 81 St, je zopet v St. Alexis bolnišnici. Dali so mu dva pinta krvi.
Članicam Oltarnega društva pri Sv. Vidu—
V nedeljo, 5. maja, imajo članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu skdpno sv. obhajilo pri osmi sv. maši. Po maši ostanejo pred cerkvijo, kjer jih bo Mr. Jos. Zelle fotografiral za spominsko knjigo 75-letnice fare sv. Vida.
Zadnje vesti
m*
‘ARIZ, Fr. — Danes zjutraj je umrl C. Roblain, 66 let stari mož, ki so mu v soboto vsadili srce 22 let starega nenadno umrlega fanta. To je bila prva presaditev srca v Franciji in v Evropi.
MARCH AIR FORCE BASE, Calif. — Sinoči so pripeljali s helikopterjem v t u k a j š njo bolnišnico gen. D. D. Eisen-howerja, 77 let starega bivšega predsednika ZDA. Imel je “bolečine v prsih”. sAIGON, J. Vict. — Vojaške oblasti so ugotovile, da so rdeči tekom svoje oblasti v mestu Hue v preteklem februarju pomorili nad tisoč svojih nasprotnikov. Nekatere od njih so pokopali v množične grobove še kar žive.
'JEW YORK, N.Y. — Uprava Columbia univerze je pozvala danes zgodaj zjutraj policijo, da je izpraznila univerzitetna poslopja, kjer so sedeli od preteklega tedna demonstranti. V eni uri je policija svoj posel “odlično” opravila. Večje število študentov je pridržala.
ALBANY, N.Y. — Danes od enajstih dopoldne bo imel guv. N. Rockefeller tiskovno konferenco, ki jo bo prenašala narodna televizijska mreža. Trdijo, da bo guverner objavil, da se bo aktivno potegoval za imenovanje za republikanskega predsedniškega kandidata v odprti tekmi z R. Nixonom.
ti za svojo lastno varnost. Izjave obrambnega tajnika Ilarka Clifforda, da bo Južni /letnam postopno jemal vedno 'eč in več vojaške odgovornosti ia sebe in razbremenjeval ame-hške oborožene sile, ne jemljejo zato dobesedno.
AMERIŠKA BOMOVIina, april 30, 1003
Poiioyiwi
«217 St. Clair Ave. — HBnderion 1-062» — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jiuy
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fes Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $S.OO za S meseca fes Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
Cnited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months C anada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
ci obnašali tako kot Stokes, bo deželi prihranjeno marsika- in druge in uspeh ne bo izostal! tero razburjanje in presenečenje.	jTisti, ki bodo nam sledili, bodo
Zasluge za manj izgredov moramo pripisati tudi takti-j nas posnemali z mislijo, kar je ki naših varnostnih organov. Da krotijo razburjene duhove vodilo naše dobre, poštene za-
Seconri Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 86 Tuesday, April 30, 1968
Nov obraz črnskih izgredov
v nočnih urah, so po možnosti nastopali v velikem številu. To je imelo na demonstrante, tatove, požigalce in roparje blagodejen vpliv. Varnosni organi so bili dalje odločni, toda zmerni v rabi svoje moči. Peli so policijski korobači, pa ne pokali revolverji in puške. Bilo je dosti aretacij, toda kazni za kršenje zakonov so bile nizke. Zagovorniki izgredov so hitro začutili, da oblast ve, kaj hoče, in da pri tem ne bo poznala šale. Tudi to je omejilo izgrede.
Sporna je pa še taktika pri nastopanju proti tatovom, roparjem, požigalcem in nedovoljeni rabi orožja. Tu sta dve fronti, ki ne poznata pregraje, ki jo tvori polt. Tako beli kot črni lastniki premoženja, ki so ga ob izgredih zgubili, zahtevajo ostre kazni. Policijska oblast — pa tudi politika — pa misli, da niso vsi, ki kradejo, ropajo in požigajo, poklicni zločinci, da je med njimi mnogo takih, ki so padli trenutno pod splošno psihozo in se podali na pot zločinov. Ugotovljeno je dalje, da med tistimi, ki so kršili zakone, niso samo črni, ampak tudi beli udeleženci izgredov, velikokrat pa tudi navadni opazovalci, ki jih je vihra spravila med prestopnike zakonov. Kako v takih slučajih ločiti pleve od semena, to je še odprto vprašanje.
To so nekatera opazovanja iz letošnjih nemirov? Niso vsa slaba, v tem je tolažba, akoravno niso lepa in nesporno
Pri letošnjih črnskih izgredih smo morali ugotoviti, da niso bili tako nasilni in da niso imeli toliko žalostnih posledic kot lanski. To je gotovo dobro znamenje in le zeleh bi da bi tako tudi ostalo. Nimamo pa za tako zeljo nobenega jamstva, zato bomo morali črnski politiki posvečati vec
pozornosti, kot smo jo do sedaj.
Namenoma smo rabili izraz črnska politika. Do sedaj smo bili namreč navajeni, da smo smatrali črnske volivce le Za privesek, v glavnem demokratom, precej manj republikancem. Mislimo, da je ta doba že minula. Črni državljani se namreč zmeraj bolj zavedajo, da postajajo samostojna politična sila. Po številu jih je seveda le 10% ali še manj, toda so dosegli izredno visoko rasno solidarnost. Dočim se beli volivci med seboj cepijo, prepirajo, sporekajo, vlečejo vsak na svojo stran, so začeli črni volivci nastopati solidarno, včasih v okviru te ali one stranke, na primer demokratske, včasih pa tudi čisto samostojno.
Kaj to pomeni, smo videli pri zadnjih clevelandskih županskih volitev. Manjšini črnih volivcev se je ob podpori nekaterih belih političnih krogov posrečilo, da je zmagala s svojim kandidatom za župana. Ne smemo misliti, da je to nekaj slučajnega, bo kmalu postalo vsakdanji političen pojav. Glavna stranka “malega človeka”, demokratska stranka, se zmeraj bolj cepi v svoje prvotne elemente: narodne manjšine, unije in črnce. Črnci bodo kmalu postali politično najbolj disciplinirana volivna skupina in bodo ob pametnem vodstvu tudi dosegali največ političnih uspehov.
Tega se črnci dobro zavedajo. Dobro vedo, kako so zmagali pri županskih volitvah v Clevelandu, O., Gary, Ind., itd. Po tem vzorcu bodo nastopali tudi drugod. V tem oziru se je zgodilo nekaj značilnega v Newarku, N.J. Newark je znan po svojih lanskih črnskih izgredih; bali so se jih tudi letos ob priliki atentata na dr. Kinga. Res so se črni zanesenjaki pripravljali nanje, toda med črnimi voditelji je zmagala pamet. Združili so se z zastopniki belih domačinov v poseben odbor s črnsko večino. Odbor je takoj stopil v stik z županom in mu predlagal, da bo sam vzdrževal red, ako župan naroči policiji, da se v ta posel ne bo mešala. Župan je to obljubil in držal besedo. Takoj so se pojavile na ulicah črnske patrole in z lepo besedo preprečevale nemire. Istočasno so druge črnske skupine razlagale črnemu prebivalstvu, da je vsak izgred brez smisla, da bodo od tega največ trpeli črni meščani, posebno pa naj vpoštevajo dejstvo, da jih mestna javna uprava v Newarku smatra za rav-nopravne pod pogojem, da jamčijo za red in mir. To je na črnce tako vplivalo, da niso padli pod vpliv posameznih črnih demagogov in hujskačev, ki so skušali vprizarjati nemire in izgrede.
Organizatorji črne varnosti v Newarku niso nič skrivali, da tiči za njihovo akcijo tudi političen namen: hočejo se že sedaj pripraviti na prihodnje občinske volitve in dobiti občino v svoje roke. Ta cilj ni plod domišljije. Beli volivci v Newarku so tako razcepljeni, da proti strnjenim črnim volivcem ne bodo mogli dosti opraviti. Ako se bo črncem posrečila taktika v Newarku, bo to signal za vse črnce po vsej deželi. Tega se ni treba ustrašiti, dokler se črni politiki ne bodo zatekali k sili. Dokler se pri svojih akcijah držijo zakona, jim ne rpore nihče nič očitati. Sicer pa že sedaj prihajajo očitki samo od tistih belih politikov, ki radi veliko govorijo, pa malo delajo. Pa to je bilo in bo zmeraj tako.
Nas zanima še drugo vprašanje: Ali črnska gibanja še mislijo na rabo nasilja? Seveda mislijo, toda tega ne postavljajo na prvo mesto, kot na primer Carmichael in Rap Brown. Trdijo: Dokler niso izčrpana vsa zakonita sredstva za dosego ciljev, ki so dovoljeni po zakonih, ne sme biti nobenega streljanja, potem pa bo! Odgovor od strani črncev ni ravno prijeten, toda je vsaj jasen. Lahko ga smatramo za pravilo, ki bo pa poznalo tudi izjeme. Tudi na to moramo biti pripravljeni.
Je torej že nekaj znakov, da črnci ne padajo več v masah pod vpliv črnih demagogov in hujskačev. Značilno je na primer, da sta zadnje dni začela govoriti podoben jezik Celo Carmichael in Rap Brown. Tudi ta dva zagovarjata zakonito pot na prvem mestu, potem šele nasilje. Da res mislita tako, bosta morala šele dokazati.
Ali bo gornje geslo zmagalo med črnimi Amerikanci, bo precej odvisno od tega, kako se bodo obnašali tisti črnski javni delavci, ki so na vidnih in odgovornih pozicijah. Zanimivo je, kaj se je dogodilo v Clevelandu ravno v dneh po dr. Kingovi smrti. Tudi v našem mestu je bilo ozračje zelo napeto. Župan Stokes je storil prav, da je zyečer in ponoči hodil v črnskih mestnih predelih in ljudi miril. Ko so nekega črnca vprašali, kaj misli o Stokesovih besedah, je odgovoril: “Nisem vsega razumel, toda mož ima prav, ker je “naš župan". Če se bodo vsi črnski politiki in javni delav-
moralno opravičljiva.
LA.
rr:tx*rYXTY*XYxra:TTTXx*Y**x*3
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
^XXXXXXXX1
Duluth, Minn. — Zima ima nas po severnih krajih še vedno v svoji delni oblasti. Počasi se bo začela umikati od nas, ker Majka Zemlja se počasi bolj in bolj obrača proti soncu, da ji na glavi in na hrbtu stopi mrzli led in sneg in ji posadi na glavo zeleni pomladni klobuk. Po jugu doli naprej pod 42-to črto ravnika, tam je drugače, tam si Majka Zemlja ponekod še pred sv. Jožefom pokriva s pomladnim zelenim klobukom. Pri nas na severu pa šele enkrat po sv. Urbanu, pa še tedaj si ji dosti ne ljubi. Počasj odhaja. Odide pa in potem se umakne nekam gori za severne kanadske hribe in ride. Kmalu tja enkrat okrog sv. Mihaela se pa že začne vračati in si zagotavja z raznimi “arami” bivališča za prihodnji zimski čas. Starka Zima je zvita, vse mora biti po njenem, če ni, pa ščiplje ljudi za ušesa in nosove. Taka je in težko je nepovedovati, če je bo kdaj kdo ugnal in poboljšal.
Well, kakor že, upajmo, da enkrat po sv. Urbanu bo zopet oživelo vse okrog naših jezer, ki jih imamo 10,000 v naši Minnesoti. Le odkod dobivajo ta naša jezera toliko vode! To meni ni znano. To je za (posebne vrste strokovnjake, ki se na to razumejo in ki so o vsem tem dolgo let študirali. Med nami bo najbrže najbolj podkovan strokovnjak za to dr. Ložar. On naj malo prime za pero in kot strokovnjak nam pove, kako vse to vodi in o-bratuje ter diktira Majki Zemlji, njena teta Narava ter dalje, kje je ta dobila dovoljenje, da vse vodi in zapoveduje, kakor to zapoveduje. Upam, da bo nam u-godil in mi vsi mu bomo hvaležni za to!
Vrnimo se nazaj k našim jezerom, ekrog katerih vsako poletje uživa naravne krasote naše Minnesote, njenih jezer in raznih krajev na tisoče in tisoče turistov, če ne celo na milijone. Letos izgleda in prerokujejo, da se bo število turistov in počitnikarjev v Minnesoti zelo dvignilo. Turistov bo letos več, ker bolj in bolj se naglasa, da ameriške turiste po Evropi obrajtajo le radi naših “zelenih metuljev”, katere nosijo Amerikanci tja in jih puščajo tam, da z njimi potem Evropejci odkupujejo naše zlato. Pri nekaterih bodo ti opomini zalegli, pri mnogih pa tudi ne, ker veliko ljudi je takih, da če se jim dopoveduje in svetuje, kaj je prav in kaj ne — najbolj rinejo tja, kar jim kdo odsvetuje in tadla ...
Pa menda je tako bilo, ko nas še ni bilo tu in bo še dolgo tako, ko nas ne bo.
* SLOVENSKA ŽIVAHNOST se zdi da zadnje čase ni več tako glasna, kakor je bilo še pred
vedne slovenske prednike, naj vodi tudi nas in na nebu slovenskega življenja ne bodo ugasnile zvezde upanja na bodočnost. Kaj drugi menite o tem?
— Vsem iskreni slovenski pozdrav, kjerkoli je kdo!
Andrejček
Folklorna skupina Kres nastopi 11. maja
nekaj leti. V par večjih središčih jo je še nekaj — po Ameriki po manjših naselbinah pa utihuje bolj in bolj in tu in tam je že ni več dosti.
Slovenska društva so bila v prejšnjih letih važna središča po naših naselbinah. Mesečno so se zbirali, debatirali, urejevali so svoje društvene potrebe in to je držalo zanimanje pokoncu. Zdaj komaj dobiš koga za na seje. Po naši Minnesoti je društveno življenje cvetelo, da je bilo veselje, in konvencije vsakih par let — saj smo bili bolj glasni, kakor pa je zdaj skoro naš zvezni kongres v Washingtonu. Imej in jemlji to kdo za šalo, če kdo tako hoče, ampak od tiste živahnosti in zanimanja je cvetelo naše slovensko življenje, ki je bilo koristno za nas in v veliki meri tudi za staro domovino. Zdaj so bolj in bolj redki glasovi. .. Zakaj, odkod to?
V drugih časih smo, to je res in to je treba upoštevati. Časi so se spremenili in spreminjamo jih tudi ljudje. Veliki narodi vozijo kakor velike ribe v morjih. Mali morajo plesati po njihovih željah, ali pa izginejo v njihovih žrelih. Take so “človeške pravice”! Zraven še vse vrste politične miselnosti, ki tudi vozijo po ritmih “velikih rib” — in prav to pove, da mali narodi, ker so mali, zato so tudi njihove pravice majhne.
Tako je bilo sicer že od nekdaj. Le ta razlika je bila, da v prejšnjih časih čas ni prinašal tako hitro sprememb, kakor jih sedaj. Glede tega ima komentator Sorensen prav, ko je že par-krat poudaril, da to stoletje ima več raznih političnih, gospodarskih in socialnih sprememb kakor pa jih je najti v zgodovini sedmih stoletij pred tem. In predno se bo zaključilo to stoletje, zna zlasti Evropa in ves ostali svet dobiti še parkrat novo lice. Vse mogoče. Kakor se zdaj vse kuha in suče po svetu, zna res slediti še dosti sprememb.
Kot Slovenec si mislim večkrat pri tem, kaj bo z našim malim slovenskim narodom tam za morjem?
Nekateri pravijo: bo, kar bo. Seveda bo, kar bo. Ali se da pa kaj pomagati, da bi bilo vsaj malce tako, kakor bi mi Slovenci radi? Menim, da nekaj bi se dalo pomagati. Kako, to je naloga za nas vse, da bi bila prav rešena in da bi dobila pravi odgovor. Kaj ti misliš o tem kot Slovenec, ki to čitaš? Vsaka misel,; še Itako skromna, je koristna v takih zadevah. Samo obupavanje je škodljivo! Obupavanjem je treba obrniti hrbet — upanjem pa se pridružiti in z njimi krepko naprej delati in pomagati in brez uspeha ne bo! Navdušujmo sebe
CLEVELAND, O. — Čas beži. Zaposleni z vsakodnevnim delom in drugimi skrbmi drvimo neprestano nekam naprej. Poredko se to drvenje ustavi. Le malokdaj uspemo, da se odtegnemo okolju, v katerem živimo. Toda v teh redkih trenutkih se radi zamislimo v preteklost, v leta, ki smo jih preživeli vse tja do otroške dobe.
Tja nas bo povedla prva točka programa: Gor čez izaro, gor čez gmajnico ... mi zibka tekla je — 32 plesalcev bo nazorno prikazalo to dobo. Njihov ples se bo razvijal bolj po utripih srca kot pa po zvokih melodije.
Pozdrav občistvu bo ponazorjen v točki: “Mladi vojaki”, veličasten narodni ples. Čas beži in to za vsakogar. Otrok, ki je bil včeraj v popolnem skrbstvu staršev, se danes že izmika temu varstvu. Strah pred osamelostjo, velika notranja sila, ga podzavestno žene k iskanju družbe. Najprej je vse to le šala in zabava, kot bo pokazano v točki: Sosedov Jaka se je ženil, oženil pa še ne.
Čas beži in Jaka se je globoko zamislil. Na obrazu mu je videti, da ima v glavi velke načrte. Ti bodo nakazani v točki “Ljubci vas”. Toda ne gre tako hitro, kot si je fant domislil. Dekle si je treba pridobiti in zato je potreben čas.
Ko si je fant končno pridobil dekle, sledi “Slovenska ohcet”, ki bo podana v treh delih. V prvem “Šranga”, ženin odkupi nevesto. V drugem delu jo po taktih narodnega plesa “Kdroški rej” svečano pelje k poročnemu obredu. Zadnji del je “Svatbena polka”, v kateri bo podana lepota in globoki pomen nekdanje slovenske ohceti. V prvem delu nastopa sta tudi dve ponazoreli zgodbi. V prvi, “Veseli lovci”, bo nazorno prikazano, kako se eni strani hriba razlega glas lovčeve trobente in kako na drugi strani prežijo lovci na divjad.
Druga zgodba ima naslov “Klepetulje”. Te bodo poskrbele, da se bo vest o dogodku širila na vse strani z neverjetno nagli co, z vso potrebno razlago in dodatki in to vse brez radija in telefona.
Med drugim je na sporedu u metni ples “Rožice na poljani”, Tako nekako kot valovi v vetru žitno polje ali kot izgleda morski val, neprestano na poti, tako bodo podala dekleta življenje, ki se odigrava na cvetni poljani od ranega jutro do poznega večera.
Naštete točke so prvi del sporeda, ki ga bo podal Kres v soboto, 11. maja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju in katerega bo ponovil teden pozneje v Hamiltonu.
Prihodnjič nekaj o drugem in tretjem delu sporeda.
Odbor
volj hvaležna. Tisti pa, ki hodijo danes v te šole, se tega res še ne zavedajo zadosti: v polni me-se bodo zavedeli, kolikšna je bila ta žrtev njihovih staršev in kako zelo jim morajo biti za njo ivaležni, ko bodo v svoji zreli življenjski dolbi.
Tista v družini, ki opravlja v njej bistveno najpomembnejšo vzgojno delo, pa je mati. Naše matere so tiste, ki pomenijo v vsakem pogledu najmočnejši steber slovenskih sobotnih šol v našem zdomstvu. In teh mater se bomo posebej spomnili drugo nedeljo, 12. majnika, na proslavah, ki jim jih pripravljajo naše sobotne slovenske šole. — Vsako leto ob tem prazniku mi pride na misel, kako dobro je, da imamo svoje slovenske šole, saj bi se, če jih ne bi imeli, teh naših mater nihče posebej ne spomnil, čisto gotovo pa ne s tako resnično prisrčnostjo in hvaležnostjo, ki odlikujeta samo mladino.
Program, ki ga pripravlja Slovenska sobotna šola pri Sv. Vidu za letošnji materinski dan, 12. majnika, ob treh popoldne v vi-dovski veliki šolski dvorani, je zelo skrbno zbran, pisan in lep. Pripravimo pa tudi mi sami sebe, da bomo z našo slovensko šolsko mladino proslavili veliki praznik naših slovenskih mater, kar se da s hvaležnostno spoštljivostjo, ki odlikuje slehernega kulturnega človeka.
Janez Sever
Pred praznikom naših mater
V Bridgep^rta hedo imeli
slovensli! pavski koncert
Kov dan za seje pri Društvi; Napredek šli 132 ABZ
HUNTINGTON, Conn. — Zima je vzela za eno leto slovo. Čeravno ni bila pri nas preveč huda, ne žalujemo za njo. Pomlad se je pojavila v vsej svoji krasoti, zelenju in cvetju. Lahko se pa še dogodi, da pritisnejo hladne sape in pomlad pokvarijo, namreč drevje, ker je ravno v cvetju?
. Na povabilo slovenske šole v Bridgeportu bodo fantje z Osme od fare sv. Cirila in Metoda iz New Yorka priredili koncert pod vodstvom g. dr. Delaka. Napovedovalec bo g. Večerin. Koncert se bo vršil v cerkveni dvorani sv. Križa v Bridgeportu, 5. maja, ob 4. uri popoldne, — takoj P° kronanju Marijinega kipa.
Koncert naj bi bil tudi namerjen v proslavo materinskega Ineva, l^ateri bo 12. maja. Želeti bi bilo, da bi se farani v čim več-iem številu udeležili koncerta in ; tem spričali svojo narodno zajest. Še posebno, ker pri nas ni orilike, da bi se večkrat prirejale razne proslave, kot se to dodaja drugod, kjer Slovenci živijo kompaktno, imajo svoje pevske :bore in dramatična društva!
Še ena vesela novica od naše 'are: Na 21. aprila letos sta si rred oltarjem sv. Križa v Bridgeportu obljubila večno zvesto-; lo gdč. Frida Draškovic, hčerka j igledne družine g. in ge. Milan F Draškovic. Ženin je Jožef Ovčar, in g. in ge. Vincent Ovčar. Po* očil ju je naš župnik Alojzij ' iribšek. Slavnostno kosilo je bi- J
RICHMOND HTS., O. — Društvo Napredek št. 132 ABZ je na zadnji redni seji sklenilo prestaviti redne seje od 1. nedelje v mesecu na 2. petek v mesecu. Seje bodo poslej ob 7.30 zvečer kot doslej v Slov. društvenem domu na Recher Avenue.
Prva prihodnja seja bo v petek, 10. maja, ob 7.30 zvečer.
Karen L. Sajovic, taj.
Pevski zbor Triglav vabi na koncert
CLEVELAND, O. — Da imamo v Clevelandu in najbrž tudi drugod, koder smo raztreseni po svetu, slovenske sobotne šole, v katerih se uče naši otroci materine besede svojih staršev, je gotovo v prvi vrsti zasluga naših slovenskih staršev. Brez njihove volje in pomoči bi bila slovenska šola med nami nemogoča. Neizmerna je ta žrtev slovenskih staršev. Slovenska skupnost jim za to ne more biti do-
CLEVELAND, O. — Pevci in pevke Triglava vljudno vabijo na letni koncert zbora 5. maja ob štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. To bo prvi nastop tega zbora na tem odru.
Zbor Triglav je doslej skozi 20 let nastopal na odru Sachsen-heim na Denison Avenue. Vedno je imel lepo udeležbo in upamo, da bo to tudi letos, saj nastopamo tokrat v sredini glavne slovenske naselbine in v naj večjem Slovenskem narodem domu v Velikem Clevelandu in nemara v vsej deželi. Sedaj ne bo izgovora, od povsod vodijo lepe ceste! Z zahodne strani in iz West Parka vodi nova cesta 71. Z avtoceste je treba zaviti na St Clair pri E. 55 St.
Če vzamete avtobus, je tudi e-nostavno. Iz mesta vozi avtobus št. 1 po St. Clair Avenue in vas pripelje prav pred SND na E. 65 St. in St. Clair. Tam so uredil: novo parkališče, nanj se pride po Addison Rd.
Pevci Triglava se trudijo, da bi ohranili slovensko petje. Oni svoje store, treba je, da tudi slovenska javnost pri tem sodeluje da pride na njihove prireditve, da jim da veselje in poguma, da jih podpre moralno in materialno.
Po koncertu bo domača zabava. Na razpolago bodo okrepčila in godba za ples bo igrala.
Zbor vodi Frank Vauter, na klavirju pa bo koncert spremljal Charles Loucka.
Vsi vabljeni!
Anna Jesenko
Vodna sila
OTTAWA, Can. — Kanadi daje 98% vse električne sile “beli premog”, tekoče vode.



b v restavraciji ob udeležbi pr1' 3ližno 200 povabljencev.
Novoporočencema želim, da b1 ih na viharni poti življenja '.premijala milost božja, da bi n6 'oznala bodečega trnja in da b1 ima bila pot poslana s cvetjem.
Iz Argentine sta se oglasila Ž-Miha in ga. Roza Lesnika, šla ta na obisk k sinu Vinku. ie' im jima, da bi se dobro počutila am in se še kaj oglasila.
Prav lepo pozdravljam vse pr' VD, čitatelje in dopisovalce, da 1 se jih še kaj več in večkrat o-glasilo v Ameriški Domovini!
F. Žele
•m*.
'Z NAŠIH VRST
Cleveland, O. — Spoštovan1
7j veseljem obnavljam naročni' m, saj to je vse, kar imam se' laj, ko sem vdova in so otroci loročeni. Oni me vedno nag0' 'arjajo in mi celo finančno P°' nagajo, da lahko plačujem na' ’očnino.
Ameriško Domovino zelo rada terem in Vam iz srca želim ve' iko naročnikov.
Vaša zvesta
Terezija Bavec
Toronto, Ont. — Spoštova irad! Priloženo Vam pošiljaIiri lenarno nakaznico za celoletn0 laročnino Ameriške Domovin6 n $2 v tiskovni sklad oziroma ^ oomoč listu.
Z listom sem zelo zadovoljn3’ i vendar bi rada vedela, zakaj ta ob petkih dve strani tiska111 r angleščini. Prosim, pojasnil ni.
List v redu prihaja, čepra 'časih z zamudo, kar pa vri11’ la ni Vaša krivda.
Lepo pozdravljam Vas in vsC ’■itateje Ameriške Domovine ^ 7am želim mnogo uspeha.
Vaša naročnica
Ana Rapuš
ni
Port Arthur, Ont. — Spo^l0 mna uprava! Priloženo Vam P°
uljam celoletno naročnino za
neriško Domovino, katera 1 zelo ugaja.
List dobivam kar zelo redn0’ 'e včasih se kakšna številka mudi za en dan, zgubila se pa * ni nobena.
Naj lepše pozdrave uredništ^ upravi in vsem naročnikom meriške Domovine.	v ^
S spoštovanjem Vaš narocn1 ' Janez Kramar
AmEEIšKa domovina.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
^ramatska delavnost
Belo nedeljo so imeli Slo-Venci v Torontu priliko videti 'Sfalce na odru. Pod vodstvom V. Čekute so postavili na po-^išče dramo v treh dejanjih foces”, ki jo je napisal Ivan
Mrak.
0	Ivanu Mraku poroča Gledali list sledeče: “Ivan Mrak je
redki slovenski ustvarjalec, ki je dramatika edino umetni-^ ° izrazilo. Z odrdko tehniko se ie seznanil najprej v Ljubljani, v Zagrebu in pozneje v Uenchenu in Parizu. Pred dru-®° svetovno vojno je zamislil zv. “Mrakovo gledališče”. Sedaj v Ljubljani. Pri njem se
^ ajajo mladi nadebudni pisate-iji.
, No mu je bilo sedemnajst let, ie stopil pred javnost z dramati-Zacijo Besov, a je doživel ne-^Peh. Neuspeh, ko mu je Ijub-J^sko javno mnenje pritisnilo ^e^at neuravnovešenosti, ga ni °^Vrnil od njegovega cilja. Leto f? ^etom je ustvarjal nova dela. v.atles jih je že čez 30. V njih je lclOo vztrajno iskanje višjega življenja. Uspeh in pro-r v javnosti je pisatelj doživel ^jubljaski Drami leta 1966 s . ^nično dramo iz angleških ^erskih bojev: Marija Tudor — e§ina Catholica.
j Nrama “Proces” je iz 1. 1956.
dramski cikel po svetopi-^6triskih motivih: Človek iz Ka-lQta, Veliki duhovnik Kajfa in rokurator Poncij Pilat, je osre-°i;očen na ljudi, ki zakrivijo Je-2us°Vo smrt in ob njej dozore v aP°znanju svoje zablode in se •kesajo”
Nastopili so:	Ciril Soršak v
. ,°§i Kajfa; Marjan Resnik je
1	Natanael; zvitega in zagrizena Hannan-a je kreiral Alek-aa0der Koželj; Peter Čekuta je
^ odličen človek iz Kariota; ktipa je igral Janez Muhič ml.;
težk
0 vlogo Poncij a Pilata je od-
va ži
n° rešil Vilko Čekuta; Pilato-
^ ena Claudia je bila ga. Min-a Gruntar; centuriona je pa po-a^ Prane Gamze. d , CJ0r ie gledal in prešteval u-ezbo po dvorani, se je moral „n° ouditi:'Kako je sploh mo-
V svojem kratkem nagovoru je najprej razložil nastanek kanadskih političnih strank, ki je važen tudi še za današnje razumevanje liberalne in konservativne politike. Osnova vseh strank je bila prinešena iz Anglije. Konservativci so bili vedno lastniki zemljišč in tovarnarji. Ti so bili vedno in so še danes zagovorniki visokih uvoznih tarif, da bi tako zaščitili ceno svojih proizvodov. Skrbeli so tudi za poceni delovno silo, zato so se dolgo časa upirali socialnim reformam v prid delavcem in malemu človeku. V liberalni stranki pa so se zbirali predvsem trgovci. Trgovina pa more cveteti samo tam, kjer so čim nižje carine. Imeli so tudi in še danes imajo veliko več posluha za socialne reforme. Nekateri vlečejo celo zelo na levo, kot bivši finančni minister Walter Gordon, ki meni, da bo liberalna stranka izumrla, če se ne bo nagnila daleč na levo.
Po tej kratki opredelitvi strank je predavatelj odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih v živahni debati stavljali člani. Vprašanja so bila nekako tale: Kakšna bo liberalna politika pod novim vodstvom? Odgovor: Nobene posebne apremembe ni treba pričakovati. Kako je to, da stranka ne skuša prepovedati razširjanja pornografije? Odgovor: Prepovedan sad najbolj vleče. Ali bo stranka šla bolj na levo, ker je njen novi voditelj bil včasih NDP-jevec? Odgovor: Kaj pa je levica? Liberalna stranka se zavzema za reforme in ne sme iti ne na desno in ne na levo, če hoče ostati pri življenju. Vsi odgovori na stavljena vprašanja so bili zelo splošni in niso odkrili nobene idološke smeri. Govornik je samo to povedal, da je stranka bolj svobodoljubna in je v njej več razumevanja za spremembe, za zboljšanja in za malega človeka. Kdor bi pa v stranki iskal kako ideološko jasno smer, bo pa ra-i zočaran.	Por.
Pri tem pa je eno dejstvo gotovo: Otroci, ki so izgubili katoliško šolo, se večkrat oglašajo pri nas in zdaj pohajajo eno državno pripravljalnico. Prej niso zahajali v nobeno šolo. Potem so se z vso silo oklenili Prakritija in učenja in zdaj so dobili tako željo, da ne bodo odnehali, preden ne dovršijo svoje štiriraž-rednice. Danes sem kupil knjige za tretji razred enemu najbolj nadarjenemu in pridnemu učencu, ki je prijokal, ker nima mama denarja za knjige. Vidite, dragi, tako ustvarjate s svojimi darovi družbo mladih krščanskih Bengalcev, ki bodo jutri in pojutrišnjem odrasli člani bengalske cerkvene dbčine.”
Misijonar, oče Jože Cukale, ki je tako mnogim Slovencem v svobodnem svetu znanec in prijatelj, se dalje priporoča v molitev, ker je silno suh, kajti zdravnik je našel čire v njegovem trebuhu. Rabil bi malo počitka, pa nima pomočnika, ki bi ga nado-mestoval vsaj začasno. Prijatelji misijonov in misijonarjev, ne pozabite na očeta Jožeta Cukale.
Misijonski por.
je tudi vest iz Ljubljane, da tam pripravljajo razstavo Goršetovih del. Ko je vest prispela, je bil umetnik sicer veselo presenečen, tem bolj, ker o teh pripravah ni bil prav nič obveščen. Priznanje je že veliko plačilo.
Novice in govorice
dobiti igralce, da se trudijo U(-'enjem
z igr, ^ja
in žrtvujejo čas za atlje, ko je vsa slovenska sre-j, 1 v Torontu premogla 54 od-asiih in 22 otroških gledalcev? £°Venskemu gledališču in g. V. ^ L1ti, ki ga vodi, gotovo ne ^anJka vztrajnosti pri kultur-jjj delu in prav tako ne Ijubez-jj. dramatskega udejstvova-> sicer bi ga nezanimanje Iju-Za kulturne stvaritve gotovo s Mašilo, da se ne bi več podal Sv°jimi igralci na odrske de-
Por.
kanadski liberalci
v ospredju zanimanja
Lk 0^ene§a dvoma ni, da h dneh
in tednih, ki
so v so za namislili
jjj ’ kanadski liberalci v yoj. Sovoru kanadske javnosti
tel deao
baj. Sarn so brez dvoma razgi-a sicer mirno politično ozrač-
Ve novega političnega vodi-Ja in voditelj g. Pierre Tru
le.
ta
razgibanost se bo še
Prevala, ker smo pred volit-Ni bodo 25. junija 1968, in Vse Za razgibanost poskrbele tio, N°litične stranke, zlasti oba 'Stelja.
je . ° 'razgibano politično vzduš-atv-10] Nadel tudi sestanek Dru-Norn ^a^°bških mož pri Mariji ]j0 agai. ki je bil na Belo nede-je N° tretji sv. maši. Na njem piJr|Nrebaval član ontarijskega ki anienta advokat George Ben, G r.rjNada liberalni stranki. Mr.
0ri 1® katoličan po veri, Slo-čipgjN.0 rodu in je bil svojčas ob-ron/1 yvet°valec za mesto To-^arier ^ za^e* sv°j0 politično
Misijonar, oče Jože Cukale SJ piše
Calcutta, 10. marca 1968. — Predragi člani in članice misijonskega krožka!
“Vaše zanimivo pismo, Vaše upapolno pismo, kjer si navdušenje podaja roko darežljivosti, me je zelo razveselilo.
Moram vas, dragi moji sodelavci v krožku seznaniti s spremembami v tem delokrogu. Dne 1. jan. je postala naša postaja samostojna fara. Tako se je pridružila starim že znanim postajam: Morapaj, kjer dela p. Gabrič, Khari, kjer deluje p. Poder-žaj, Boddirup, kjer vodi p. Polgar z br. Vidmarjem veliko farmo, in Raghabpur, ki je blizu nas, od katere smo se odcepili v samostojnost.
To je velika pridobitev in poklon vzajemni misijonski pomoči slovenske Kanade, U.S.A. in Južne Amerike. G. nadškof je razsodil, da je postaja sv. Antona dovolj razvita in da življenje v njej daje podlago za samostojnost. Delež ima tudi Vaš krožek. (Pismo našteva še druge osebe, ki so stalni dobrotniki njegovega misijona.)
Morda vas bo malo razžalostilo, da je oddaljeni Bromompur, kjer ste ustanovili šolo sv. Jožefa s Prakritijem na čelu, pride-Ijen predmestni cerkvi in samostanu sv. Marije. Šola je prenehala vsaj začasno, ker se . še niso odločili, da jo nadaljujejo. A Prakritija sem dobil bliže, da zdaj poučuje na naši večji osnovni šoli tukaj. V vašim darom mu je zagotovljena boljša plača in obstoj.
Tale je priletela iz dežele, ki leži pod “južnim križem”. Nanaša se pa na delček pretekle in sedanje slovenske stvarnosti. Govori namreč o znanem profesorju Kocbeku. O njem ve povedati, da mladine ni pritegnil; ta da je šla mimo njega. Res je, da'se nekaj malega ljudi obeša nanj. Sicer pa tudi pred vojno in med revolucijo ni imel množic na svoji strani. Pravijo, da danes priteguje predvsem take, ki iščejo “duhovnega vznemirjenja”. On torej ne bo prerok, ki bi vedel pokazati pot iz nesreče, v katero je sam pomagal potisniti slovenski narod.
Sv. oče Pavel VI. se zaveda, da se v današnjem času širi sovražnost nasproti nespremenljivi resnici. Šolanje, izobraževanje danes pomeni “iskanje” resnice, ne pa “posest in zavojeva-nje” resnice. Danes je moderen “search in research”, raizskova-nje, večno iskanje, kakor da ni nič stalnega, trdnega. In to gibanje je naperjeno proti dogmam, ki so nespremenljive resnice. Nekateri bi nam radi dopovedali, da je sedaj po koncilu vse dovoljeno in si vsak po svoji volji kroji vero in versko udejstvovanje. Sklicujejo se na dobrega papeža Janeza XXIII., pa je ravno on dejal na začetku koncila: ... da naj koncil znova potrdi vse verske ' resnice, naj ničesar ne odpravi, ampak naj išče, kako bi tem resnicam dal bolj zrelega, bolj modernega, globljega in bolj ustrezajočega izraza.” Pa je toliko ljudi tudi med katoliškim klerom in verniki, ki dobrega Janeza pa svojih osebnih željah tolmačijo.
Iz Argentine prihaja vest, da bosta obe borčevski organizaciji skupaj proslavili 25-letnico ustanovitve domobranstva1, da obstaja upanje, da bo tak skupen nastop služil edinosti slovenske emigracije. Ni tako težko sesti skupaj z ljudmi, ki imajo enake in podobne poglede na o-snovna vprašanja. Težje bo spra-vti skupaj ljudi, ki so nagnjeni h kolaboraciji s tistimi, ki zagovarjajo odpor.
Vsak umetnik peresa, čopiča, dleta, politike, glasu, glasbe, besede bi moral živeti od svojega daru, ki' mu ga je dal večni U-mentik. Kjer temu ni tako, greši ljudstvo, ki mu je Bog dal talente v osebah umetnikov. Lahko se zgodi, da mu bodo odvzeti, če jih ljudstvo ne bo cenilo in podprlo njihovih prizadevanj.
Slovenski umetnik-kipar France Gorše pripravlja razstavo religiozne umetnosti. Razstavljal
Privaja umetniška razstava v Torontu
TORONTO, Ont. — Toronto v Kanadi je mesto poleg Clevelanda znano izven stare domovine kot največjen naselje slovenskih rojakov. Postal je že pojem v tradiciji po svojih številnih kulturnih in prosvetnih prireditvah. Vedno ndkaj, kar opozarja na delavno navzočnost in podjetnost Slovencev v njihovem naselju.
Na velikonočno nedeljo zvečer je bila v Torontu pri Bratinovih na 15 Bracondale Hill intimno-privlačna kulturna prireditev, na kateri se je Zbralo lepo število (nad 50) slovenskih intelektualcev, živečih večinoma v Torontu. Dasiravno je bila prireditev privatnega značaja, je bila vsekakor svojska in je nedvomno presegla svoje povprečje.
Bila je to mikavna in poučna privatna razstava zbranih del — izvirnih umetnin podpisanega kiparja Franceta Goršeta. Razstavljena dela, ki so razmeščena po vseh prostorih te privatne “galerije”, zasebna last dr. Vojka Bratine ter njegove gospe dr. Slavke (zdravnice). Zanimiva o-koliščina nastanka umetnin je ta, da so nastale nekatere v Cie' velandu, nekatere v New Yorku, nekatere (med novejšimi) pa, kakor npr. Rojstvo, relief-orešec, ter večina risb v tušu pa v kred-ni tehniki v Torontu. .Kiparska dela so izvršena iz različnega materiala in različnih tehnikah, tako: v lesu, orešcu, žgani glini in tolčenega bakra. Vsa dela pečatijo obeležje iz obdobja 1952 do zadnjega časa, letos; to je, po njegovi naselitvi v U.S.A. Tako ima ta zbirka njegovih del retrospektivni značaj.
Vesel moralnega uspeha (ob prevzemu več novih kiparskih naročil) v svojem imenu izrekam na tem mestu obema: dr. Vojku, kakor tudi njegovi gospe dr. Slavki Bratina za tako lepo in hvalevredno prireditev, na kateri se je v prijetnem vzdušju utrnila prenekatera vzpodbudna misel, prav iskrena hvala!
France Gorše
ben užitek za oko in uho, ki bo do kraja prevzel vsako slovensko dušo.
Pridejo k nam v petek, 17. maja, zvečer z avtobusom. Prenočili bodo v motelih blizu slovenske cerkve, kjer so lastniki Slovenci in Hrvatje. V soboto pridejo k skupni maši v cerkev, nato se bodo podali v Girls Cathedral Auditorium za vajo. Postregle jim bodo ženske v naši dvorani, kjer je pribora in prostora za več kot 300 gostov.
Predstava začne točno ob 7h zvečer. Vsak odrasli naj daruje pri vhodu $2 za kritje precejšnjih stroškov. Študentje od 12. leta naprej pa $1. Mlajši otroci osnovne šole imajo vstop prost.
Vsak odrasli gledalec bo dobil pri vhodu poseben znak, s katerim se bo lahko udeležil brez na-daljne vstopnine družabnega večera skupaj z gosti v domači farni dvorani na Hwy No. 20 po predstavi.
Vstopnice za predstavo bodo na razpolago v nedeljo, 5. in 12. maja, po mašah v slovenski dvorani v Hamiltonu na Hwy No. 20. Poslali jih bomo tudi v Toronto, St. Catharines, Kitchener-Waterloo na znane naslove, ki bodo objavljeni v posebnih vabilih razposlanih po pošti tekom prihodnjega tedna.
Torej na veselo svidenje v Hamiltonu 18. maja zvečer ob 7. uri v Girls Cathedral Auditorium, 467 Main St. East in po predstavi še na skupnem družabnem večeru v farni dvorani na Hwy No. 20 N.
Za upravni odbor farne dvorane Sv. Gregorija Vel. v Hamiltonu: M. Kolmanič
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Slikarska in pleskarska dela zunaj in znotraj. POKLIČITE ZA BARVANJE VAŠE HIŠE SEDAJ! Poleti smo ves čas zavzeti. Izvršimo dela po vrsti, kakor jih prevzamemo.
Brezplačen proračun — zmerne cene.
Follibrna skupina ‘Kres’ prids goslova! v Hamilton
HAMILTON, Ont. — Upravni odbor farne dvorane sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu, Ont., opozarja vse Slovence bližnje in daljne okolice Hamiltona, Toronta, St. Catharines, Kitchener-ra-Waterloo na prvenstven dogodek gostovanja slovenske folklorne skupine “KRES” iz Clevelanda.
Mladi Kresovci bodo že drugič dragi gostje v Hamiltonu. Bili so Pravijo, prvič pri nas pred štirimi leti, 19. aprila 1964, in so si že takrat osvojili naša srca in nas očarali s svojim predvajanjem na odru srbske dvorane, ki so jo hamil-tonski Slovenci bili napolnili do zadnjega kotička.
Štejemo si v veliko čast in z veseljem pričakujemo večera, ko nam bo zarajalo na odru Katoliške dekliške gimnazije 50 fantov in deklet te kulturne enote, ki je žela pohvalo in priznanje radi svoje umetnosti že pri številnih nastopih v ZDA.
Skupina le za letošnji nastop izpopolnjena z novimj mlajšimi dijaki.in dijakinjajpi in ima nov prekrasen spored, ki ga bo izvajala v pestrih slovenskih narodnih nošah, ob spremljavi posnete glasbe znanega clevelandske-
ga orkestra Veseli Slovenci. O bo v jeseni v New Yorku. Prišla betajo nam edinstven in nepoza-
0D1EVI VELIKE NOČI
TORONTO, Ont. — V cerkvenih linah so utihnili praznični zvonovi. Pospravili smo z miz pisane pirhe in domače potice. Iz postnih dni očiščevanja pred prazniki so naša srca zaživela slavo vstalega Zveličarja. Novo življenje prihaja na svet. Zdi se nam, da se je nebo dvignilo v neskončnost novega upanja in sreče. Božje sonce boža prijazno vse stvarstvo. Njegov žar daje zemlji rast in krasoto barv, človeku zdravje, občutek svobode, dobrote in miru. V pomladnem soncu rajajo otroci, se čudijo življenju in razgledujejo po svetu. Sonce je vir življenja — prispodoba Večne luči, odsev Boga samega. Sonce je božja milost v naši duši, ki nam prinaša življenje in srečo, zavestnost naše biti, občutek doma in miru, plemenitih misli in ljubezni do bližnjega. V svetlobi tega sonca smo povsod doma, pripravljeni služiti dobremu; naše obzorje se širi preko ozkega osebnega jaza v daljni svetovni horizon, za katerim nas ob koncu poti čaka Večni gospodar v slavi angelskih zborov, ki Mu neprestano pojo “Alelujo” .. .
“Aleluja” odmeva v naših ušesih. Dobra misel se zgane v srcu. Bili pa so ljudje v času zemske-ga bivanja našega Gospoda in so še danes, ki jim je Velika noč najstrašnejši pekel. V zgodbah Jezusovega trpljenja izstopajo tri osebe, ki jim Jezus ne pomeni odrešenje, temveč pogubo. Ob Jezusovi žrtvi se odkrivajo vse neizmerne obsežnosti človeške duše, ki je ustvarjena po božji podobi. Velikonočna zgodba je večna resnica o človeku in Bogu. Ob njej se vsakdo slej ali prej ustavi. Od milosti, — božjega sonca, — v kolikor jo duša išče in v njej živi, zavisi končno spoznanje in sprejem te resnice, ki . prinaša sleherniku življenje in pogubo.
Slovenski dramatik Ivan Mrak je v verski drami “Proces” globoko posegel v notranjost treh duš: Juda iz Kariota, veliki du-honik Kajfa in rimski prokura-
tor v Judeji Poncij Pilat, ki so po usodi časov odločili Jezusovo smrt. “Proces” je psihološka študija vesti v obupu in priznanju krivičnega dejanja. V treh slikah se odkriva nesreča pogubljenih v osebah Jude, Kajfe in Poncija. V prizvokih bodočih rodov iz ust Poncijeve žene Klavdije pa raste iz tragike smrti in obupa, iz poganskih senc, iz hrepenenja pravičnih po luči in miru — novo vesoljno krščanstvo,
V	okviru letošnjih velikonočnih praznikov je “Slovensko gledališče” priredilo Mrakovo dramo za farne župljane Brezmadežne v New Torontu na Cvetno nedeljo, 7. aprila, za domačo faro Marije Pomagaj pa na Belo nedeljo, 21. aprila. V režiji in sceni g. Vilkota Čekute je igra dobila svoj vidni izraz. Mrakovo besedilo je bogato pristnih slovenskih, včasih redko rabljenih besedi, grobih, rezkih, predirnih. Njegov slog teče kot bučeča Sava med trboveljskimi hribi. Pa je vendar naš, čisto slovenski, poln prispodob in visokih domislic, da vznemirja in razburja vest, češ, kaj si opustil, kaj nisi storil ti in ti in ti, da tvoja slovenska beseda več ne poje, da u-mira na ustnicah tvojih otrok, pa si vendar od Save, Ljubljane, pod Triglavom ali na zelenem Štajerskem doma ...
V	prvem dejanju se izobliči lik Jezusovega učenca Jude, ki ga želja po denarju in svetni slavi goni k izdajstvu kljub spoznanju božje dobrote in ljubezni. V brezdajnem obupu, v skelečem ognju vesti Obvisi na drevesu. G. Peter Čekuta stopnjuje svojo vlogo pray do zadnjega trenutka, da nas pretrese žvenket srebrnikov, ki jih z brezupno silo zažene po tempeljskih tleh.
V	drugem dejanju izstopata dva judovska duhovnika. Stari lisjak in spletkar Hannan podpi-hava Kajfo k Jezusovi obsodbi kljub Poncijevemu mnenju, da se krši rimska postava. Oba pritiskata, da prerok iz Nazareta o-groža rimsko državo. Samo njegova smrt je cena za mir v Judeji in Poncijev prestol. Tako je Jezus po Poncijevi slabosti predan bičanju in križanju. Duhovna slavita trenutno zmago, ki se Hannanu spremeni v predrzno trmo in iskanje Boga v starih judovskih postavah. Kajfo pa prevzame neznosna praznina in groza neskončnega nič. Zaman išče v tempeljskih dvorih rešilne resnice, da je človek ustvarjen za red, smisel in smoter. Ošabnost, napuh in oblast so iz njega napravili bogomorilca. Starega duhovna Hannana je odlično prikazal g. Aleksander Koželj, ki je vodil g. Cirila Soršaka kot duhovnika Kajfo k tragični obsodbi in pogubi.
V	težo dogodkov zasije trenutno svetel žarek v tretjem dejanju. Mnoga srca se ob Jezusovem križanju odpro milosti. Levit Natanael (g. Marjan Resnik) je srečni mladenič, ki se ne boji hoje za Kristusom. Poncij u hoče dopovedati resnico o Mesiji, o križu, trpljenju in božji ljubezni. Poncija pa grize vest. Neprestano vidi svoje krvave roke. Žena Klavdija mu očita Jezusovo smrt. Oba muči neznana resnica o novem Bogu. Čas milosti še ni dozorel zanju. V pogansko temo se zajeda krivda in uničuje hrepenenje po večni prostosti. G. Vilko Čekuta je zahtevno vlogo omahljivega Poncija nazorno predstavil. G. Grun-tarjeva pa je bila svojemu možu prepričljiva živa vest in opomin.
• Tako je ‘Slovensko gledališče’ izpolnilo del svojega kulturnega
— Annapolis je bil leta 1694 imenovan za glavno mesto Ma-rylanda.
CLEVELAND, O.
Male Help Wanted Porter Wanted
Full-time porter, 5 to 6 hours daily or part time. Stop in or call 361-9398 any evening after 6:00 p.m.
GRDINA RECREATION 6017 St. Clair Ave.
(89)
Moški dobijo delo
Tovarniško delo
za moške, stalna zaposlitev, skušnja nepotrebna, dobra plača in koristi. Oglasite se na
3535 W. 140 St.
(88)
Čistilec
Polna zaposlitev, 5 do 6 ur dnevno ali delna zaposlitev. Oglasite se osebno ali kličite 361-9398 vsak večer po 6. uri.
GRDINA RECREATION 6017 St. Clair Ave.
(89)
2en$ke dobijo delo
Iščemo žensko
za čiščenje uradov, 6 dni tedensko. Mora razumeti angleško. Na E. 67 St. in St. Clair Ave. Kličite EN 1-6678.
(88)
Delo za žensko
Iščemo žensko za delo v gostilni, v kuhinji, delni čas od 10. zj. do 3. pop. Oglasite se osebno od 8. do 11. zj., na 4368 Mayfield Rd. Mora govoriti angleško.	((90)
Iščemo snažilko
Lep dom v Euclidu išče sku-šeno snažilko za en dan na teden. Prosimo kličite: 481-6196.
Ik.;»____________________(80)
HELP WANTED FEMALE
Women over 35 for Downtown Cafeteria. No Saturdays or Sundays. 7 a.m. to 3:30. Paid Holidays and Vacations. Meals and Uniforms furnished.
W.K.Y.C. Building 1403 E. 6th Street Use side entrance Phone 621-7354
(88)
MALI OGLASI
Avto naprodaj
Ugodno prodam dobro ohranjen avto “Volkswagen 64”, z nizko miljažo. Kličite 268-2888.
(-86)
Sohe se odda
pet sob se odda, zgoraj z garažo, starejši dvojici brez otrok in živali, na 17817 Delavan Rd. Kličite 531-1538.	—(87)
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje
s kopalnico, na
Kličite
dne.
361-0989
1053 E. po 4.30
71 St. popol-(86)
Lastnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinski hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720.	—(86)
Soba v najem
Spalna soba se odda moškemu ali ženski na 1274 Norwood Rd. Za pojasnila kličite 391-6523.
-(87)
Soho oddam
Opremljeno' sobo oddam zaposlenemu moškemu ali upoko-
programa in prineslo slovenske- jencu. Po želji tudi domača
mu
dar.
občinstvu lep velikonočni
Anica Resnik
hrana. Na 1176 Norwood Road, zadaj, zgoraj, tel. 391-8187.
-(87)
AMERIŠKA DOMOVINA,
“Prav gotovo pride v škofovo hišo in mogoče je, da se spričo bistre glave še spne do škofa ljubljanskega, kar ni najzadnja in ne najslahša na svetu.” — “Kdo pa prevzemi moje lepo posestvo?” je odgovoril stari Bren-tač, “in ali mislite, da bi mi v grobu dobro delo, če bi se drugi ljudje pasli ob mojih žuljih?” Ostal sem doma in trdo me je držal oče, da sem bil slabši od hlapca pri hiši. In ko sem že nosil škornje čez koleno in na telovniku debele in svetle gumbe, pa ga mi še ni pokazal, denarja, tako da skoraj nisem vedel, kaj je vino na svetu. In molilo se je v hiši, in lahko rečem, da vsi vsi, kar vas je tu — gospod Andrej bodi izvzet — niti ne veste, kaj je molitev. Nekaj očenašev pozobljete in naj lepše pridige v cerkvi prespite, pa mislite, da ste molili! Pa ni tako! Pri Bren-tačevih se je molilo in molijo se je vsak večer in stari Brentač je molil, kakor sedaj sploh nič več ne znajo moliti. Potem pa smo šli v posteljo in oče je v pozni
CHICAGO, ILL.
BEAL ESTATE FOR SALE
LOMBARD — BEAUTIFUL CAPE COD 4 Bedrms. 2Vi baths, Firepl. dining rm. Fam. kitchen new built-ins. First 11. fam. rm. 2 car gar. full bnmt. landscaped. Close to schools. Best possible location. $34,000. By owner. 627-5414
_______________________ (86)
noči tu in tam pregledal posteljo za posteljo, če vse spi v božjem imenu in če kdo ne ponočuje. če je iztaknil prazno ležišče, pa je vzel debelo, grčavo palico v roke in čakal in čakal, dokler se ponočnjak ni tiho priplazil domov. Pa so ga sprejeli udarci, da ga je minil sluh in pogled in da je s črnimi vtiskami plačal ponočnjaški račun. Samo enkrat me je zapeljal hlapec, da sva šla v soboto ponoči na vas in da smo s fanti nekaj zapeli sredi vasi. Pa nikdar več; ker tako sem bil pretepen, da se mi je zdelo štirinajst dni, kakor da bi dva dni ležal v stopah. Pa nikdar več! In zato sem komaj vedel, kaj je vino na svetu, in brez greha mi smete verjeti, da tudi nisem vedel, kaj je ženska na svetu! Pač, to zadnje se mi je nekam dozdevalo. Takrat je služilo pri nas mlado dekletce, Ro-movševa Polonica. Kakor zrela češnja je bila in kakor makov cvet, kadar je v naj lepšem cvetju. In delavna je bila, da smo jo imeli vsi radi in posebno tudi gospodar. Nekdaj sva s Polonico razmetavala kopice na travniku in takrat mi je zdajci pričel biti svet prav zelo všeč. Vse je bilo lepo, gore in doline, njive in travniki. Sredi vsega tega pa je bila naj lepša Romovševa Polonica. In res je bila lepa! — “Reci
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
katero dekletu,” sem si mislil in, ko je ravno mimo mene nesla plast sena, sem jo potipal nekaj po rdečem licu in dejal: “Polonica, počakaj no malo!” Ali bila je zvita lisica ta Polonica in takoj je obstala, zaljubljeno me pogledala in kratko odgovorila:
“No, pa!”
Ženska je veliko vredna, če je mlada in zala. Če je pa stara in grda, tedaj je tudi nje vrednost majhna. Romovševa pa je bila mlada in kakor zrela češnja, kakor zrela češnja! Bila je zame veliko vredna takrat in zatorej sem ji srčno dejal:
“Kaj praviš, Polonica, kaj, če bi bila nekoliko moja?”
Se bolj ognjeno me je pogledala in odgovorila:
“No, pa!”
Beseda je dala besedo, vse se je lepo dogovorilo, in tako sem si pridobil svoje dekle, svoje prvo dekle, ki je bila kakor zrela češnja in kakor makov cvet sredi zelenega žita! Pa moje in moje Polonice veselje ni bilo dolgo; danes je bilo še, jutri pa ga že ni bilo. Stari Romovš, saj ste ga vsi poznali, je rad srkal vince, še rajši žganje. In kadar je bil pijan, je bil neznosen bahač, širokoustnež in grozen kle-petač. Bržkone Polonica ni molčala in srečna, da si jo hoče boga-
CHJCAGO, ILL.
HELP WANTED
mum
MARKERS ORDER FILLERS RECEIVERS PACKERS CHECKERS
Permanent full time positions. Minimum age 19. Must have draft
BUSINESS OPPORTUNITY
IMMEDIATE OPENINGS
and social security card or D.D. 214.
ART GALLERY FOR SALE Suburban Northwest. Prestige location. For further details, call 453-8780
_____________________________; (86)
CARD — GIFT SHOP By owner. 51st-Damen South. Well established. Sacrifice—111,ness. $10,000 or ?.
RE 7-5697
_________________________ (86)
HARDWARE STORE Northwest suburb. Good well established 2 man. business. Busy, industrial location. Good inoome. P. O. Box 142, Melrose Park, Illinois 343-2316
________________________ (86)
LIQUOR STORE — LOUNGE Oomer — Established 34 years. Beautiful 76 foot bar. $12,500.
VI 6-2168
(87)
SWITCHMEN
For men interested in a railroad career. On the job training, in the classification of Railroad Freight-Cars. This position offers excellent starting salary. $31 per day, fringe benefits, which include company pension, vacation pay, hospitalization, life insurance.
Apply:
Elgin, Joliet & Eastern Railway Co.
North Buchanan Street Gary, Indiana
An equal opportunity employer
(87)
REAL ESTATE FOR SALE
BEAUTIFUL ULTRA-MODERN 4 room apartment for owner plus 4 and 3 room rental apartments. New 2 car garage. Excellent income, $15,800. Owner. HU 6-4548.
(87)
APPLY
Monday through Friday after 9 A.M.
WARSNAWSKY & CO.
401 W. Grand Ave.
(90)
BUSINESS OPPORTUNITY
BAKERY
Good going business. North suburb. Will retire.
DA 8-1200
(88)
SUPERMARKET
75 ft. wide and 120 ft. length. With building or rental. For information. BR 8-4627
_________ (87)
RESTAURANT
Established 27 years. Seats 39. Center of 6 factories, open books, daily average $160. Can be seen in operation. $3,500.	486-9215
(87)
BUSINESS OPPORTUNITY
GAGE PARK
1 Vž brick. By owner. 5 room apartment down & 3 room apartment up. Rental $70 month. 60th & Talman. $21,500.	PR 8-3492
(88)
PARK RIDGE
Exc. loc. for schls., parks, pools, YMCA, shppg., trans. Cent, entrance brk. Georgian. 2 bdrms., sep. din. rm., insul. jalousie porch, shaded fenced yd. IVz car gar. Low taxes. $27,900. 25 N. Western Area. See 2-4, Sat. or Sun. or call 825-3959. ___________________________ (87)
ROOMING HOUSE
6	sleeping rooms & 4 room apart-
ment. Vicinity North Ave. & Pulaski. Meets requirements for building code. $20,000. Call for appt’mt. By owner.	CA 7-6371
________ (88)
NORTH RIVERSIDE
7	room brick, 3 bedrooms. 2 bed-
rooms up, 1 down. Extended residence. IVz baths. Deluxe kitchen, corner lot. New carpeting 2% car garage. Nr. schools & church. $33,900	447-0946
(88)
MALE HELP
INTERNAL
AUDITORS
W. R. Grace and Co., a major chemical company with food and transportation interests, is currently expanding the domestic internal audit staff because of continued expansion, and internal promotions. We are seeking graduate accountants with several years experience in internal or public auditing to conduct financial and operational audits of facilities throughout the United States.
Applicants should have interest in eventual advancement to line or staff financial positions. A self starter with the maturity to deal with all levels of management is essential. We do not expect travel to exceed 45%. Salary commensurate with experience Please forward your resume, including salary history, in complete confidence to:
P.O. Box 286, New York, New York 10008 Mr. Robert H. Auguston
GRACE
An Equal Opportunity Employer
(87)
tega Brentača edini sin izbrati za ljubico, je povedala o tej sreči morda materi, morda tudi očetu. Starec je nekaj vedel in, ko je prvo nedeljo potem, ko sva bila razmetavala kopice s Polonico, po jutranji maši popival v Pro-dovčevi pivnici, se je pobahal v svoji pijanosti, rekoč: “Prinesi ga še poliček, Prodovec! To ti rečem, pozneje ga bodemo še večkrat pili za Brentačeve groše, kadar moja Polonica vzame Miholca!”
Ni še zvonilo devete, ko je stari Brentač že vedel za te nepremišljene besede. Jezil se ni, bila ga je sama sladkoba. Pred deseto mašo — Polonica se je ravno ravnala vcerkev — je poklical mene in njo v svojo izbo, tja, kamor je spravljal svoje spise in svoj denar. Meni ni dejal besede, dekleta jaa je ogovoril tako prijazno, kakor je ogovoril vsakega, če je bil posebno jezen.
“Koliko imaš pri meni zasluženega, Polonica?” je vprašal. “Kaj ne, toliko in toliko?”
“In še preden mu je utegnila odgovoriti, je odštel na mizo denar in dostavil: “Spravi denar, potlej pa glej, da se spraviš izpod moje strehe, pa takoj! Ko zazvoni k deseti maši, ne smem te več videti v hiši! Ti, Miha, ti se pa poberi v cerkev in pomoli! Taka je!”
Brez besede je moralo dekle iz hiše in moja ljubezen je bila končana in še prav vesel sem bil, da je bila tisti dan nedelja, ker bi mi bila sicer prav gotovo palica zapela litanije. Ali če menite, da bodem s suhim grlom kosil tole starino, se motite! Kar imate vina, naj se toči, da ga pijemo!
Morala se mu je zopet natočiti kupica, da jo je izpil ter si namočil grlo, ki se mu je posušilo tako hitro.
Nato je nadaljeval: “Tisto nedeljo po južini mi je dejal oče: “Vprezi (lisca v zeleni voziček, da se odpeljeva k Jernejcu v Podsteno, kjer imava opravka. Pošten mož je in tudi dekle je pošteno. Imela bode lepo doto in vesel je mora biti vsakdo, ki jo dobi!”
Vpregel sem lisca v zeleni voziček in prav tesno mi je bilo pri srcu. Jerneja iz Podstene sem komaj poznal; po njegovem glasu pa sem vedel, da je največji skopuh in oderuh, kar jih je)
kdaj živelo v dolini. Da ima hčer, pB PRVI OBLETNICI ODKAR JE
ukazalo, naj se zapreže lisec, sem vedel, da se popeljeva z očetom snubit. V meni pa je še tičala Romovševa Polonica in zato sem odgovoril očetu: “Kako naj jo vzamem, če je še ne poznam? Kako naj jo rad imam, če je nisem še nikoli videl?”
Osorno mi je odgovoril: “Rad imam! Kakšna beseda je to? Ali meniš, da sem jaz poznal tvojo mater, ko sem jo jemal? Oče mi je ukazal: ‘Vzemi jo!’ — in vzel sem jo. Ko pa je umrla, prezgodaj umrla, sem se valjal od žalosti po tleh, tako rad sem jo imel! Tudi ti vzameš Jernejčevo, če si pameten! Poglej me, star še nisem tako, da bi mi že kopali jamo pri Svetem Lovrencu! Dobim še mlado žensko in, če le hočem, pa me vzame tudi Romovševa polonica. In potem pridejo otroci, ti pa bodeš gledal za Brentačevo zemljo, ali imel je ne bodeš. Bodi pameten!”
Kaj $erp hotel? Pameten sem bil in pokoren očetu. V Podsteni sva obstala pred Jernejčevo hišo; vse je bilo kakor v skrinji. Okrog oglov vse lepo pometeno in počejeno; po dvorišču se je pasla cela tropa piščet in celo nekaj rac je čebljalo vmes. Pri bližnjem potoku je hlapec Gašper napajal dva tolsta konja in zazdelo se mi je, da naju je pre-
cej pisano pogledoval po strani. Tem prijazneje naju je sprejel hišni oče in, kakor bi trenil, sva sedela že za rumeno mizo in pred sabo sva imela bokal dobrega vina. Pogledavši skozi okno na dvorišče, pa že vidim, kako se je mati Jernejka z nožem v roki lovila za piščeti. Bila
je tehtna ženska in z obširni10 svojim telesom se je brezuspe8110 trudila za živalco. — “Gašp^1 pomagaj no!” jo zaklicala bbP’ cu, ki je prignal konja mimo n] • (Dalje prihodnjič)
PODPIRAJTE 3LoVENSK2 TRGOVCE
POMAGAJTE OBDRŽATI ODLIČNO IZOBRAZBO V EUCLIDU...
Volile D A za Tisočmks (Predlog 14) otave naklade - 7, maja
Jean R. Bell, 21110 Lakeshore Blvd.. & Paul R. Totten, 291 F,. 27fi St člana ŠOLSKEGA ODBORA V EUCLIDU.
iiimiiiiiniiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiimiimiiiiii!imiHiiiiiiiiiii>miiimiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiii|llll,r
K
S
K
J
Slovenska narodne plese
poda
KRES v soboto, 11. maja ob 7:30 v SND na St. Clair Ave.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
( K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bralsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške m ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikt
Premoženje________________________$16,300,000.00
Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina____________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnit« izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
to sem tudi vedel, po vidu pa je nisem niti poznal. Slula je po naši dolini, da je posebno močna, tako da se ne boji najmočnejšega moškega. Rada je pozivala fante, da se je metala ž njimi, in malone vsakega je posadila na zeleno tratino. Pri hiši so imeli hlapca in ta je bil močnejši od nje; tega ni mogla vreči Jernejčeva Maruša, če sta se spoprijela na zeleni tratini.
Ko sva se z očetom vozila že prav proti Podsteni, je dejal: “Le žalui°ei: dobro se smuči okfbg dekleta, ker to je žena, kakor si je ne moreš želeti boljše! S starcem sem se že nekaj pogovoril in prav mu je! Ti se smuči okrog dekleta, jaz bodem pa rtjemu vlekel doto iz žepa.”
2e prej in takoj, ko se mi je
CODE
-
V GOSPODU PREMINULA NAŠA UUBLJENA SOPROGA, MAMA, STARA MATI IN SESTRA
Mary Bartelj,
roj. DEUTSCHMAN
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 27. aprila 1967.
Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi; rajski mir, nebeška sreča, bodita Vaša v večnosti.
soprog FRANK, hčerka MARY in zet HARRY BLATNIK, vnukinji MARLENE in DENISE vnuk HARRY JR. sestra JOŽEFA v Sloveniji
Cleveland, Ohio, 30. aprila 1968.
Počij od hudih, težkih let, preblago mamino srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet.
V hi a fr spomin
OB DEVETI OBLETNICI ODKAR JE IZDIHNILA SVOJO PLEMENITO DUŠO NAŠA PRELJUBA MATI IN' STARA MATI
Uršula
Gartroža
Preminula je v gospodu in se preselila v večnost dne 30. aprila 1959
Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj ste od nas, dobra, skrbra ste nam bila, vdano molimo za Vas.

Naj duša Vaša neumrljiva v objemu večnega Boga zdaj srečo 'rajsko uživa in nam izprosi usmiljenja.
Žalujoči:
FRANK in JOHN GARTROŽA — sinova JENNIE, por. ZOHA in FRANCES, por. LEONE — hčeri WALTER ZOHA in NICHOLAS LEONE — zeta VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio 30. aprila 1968.
NA POHODU — Oddelek 4. ameriške pehotne divizije na pohodu v pokrajini Quang-Nqai kakih 18 milj južno
od Chu Laia v Južnem Vietnamu. „