338 Cetuti kiomgres j-ugoslovenskih pravmikov.
Četrti kongres jugoslovenskih pravnikov v Skoplju.
Po večletnem odmoru je zboroval v dneh od 4. do 6. oktobra 1931 zopet kongres jugoslovenskih pravnikov, to pot v Skoplju. Svoječasna, prva preložitev kongresa je bila smotrena in utemeljena v takratnih razmerah, poznejše odlaganje in iz tega nastala negotovost, bo-li kongres ali ga ne bo, pa sta mu v marsičem škodovali. Bilo je vendar dobro, da se je kongres vršil, pokazalo se je vsaj, da zanimanje naših pravnikov za znanstveno razmotrivanje pravniških problemov navzlic štiriletnemu prestanku ni padlo. Program res ni bil obširen in raznoličen, poedinim sekcijam vendar ni prisostvovalo manj pazljivih poslušalcev kakor na prej snih kongresih, najsi je bilo število kongresistov znatno manjše. Na drugi strani je nudila pokrajina toliko zanimivosti, da je obilo odškodovala za dolgo potovanje. Ob pogledu na deželo, ki kaže vidne stopnje naglega napredka, so se razblinili marsikateri predsodki, vezi med jugom in severom so se učvrstile. In medsebojno spoznavanje tudi ni zadnja svrha kongresov.
Otvoritvenemu zborovanju, ki ga je vodil predsednik univ. profesor dr. A r a n d j e 1 o v i č, dne 4. oktobra, je prisostvovalo okoli 400 pravnikov. Takoj po pozdravu je predlagal predsednik, da se izvoli ban vardarske banovine, Ž. L a z i č za častnega predsednika in da se pravila spremenijo v tem smislu, da bodi naziv udruženja Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije. Po sprejemu obeh predlogov so pozdravili kongres: apelacijski sodnik Andrijevič v imenu pripravljalnega odbora, ban L a z i č, zastopnik ministra načelnik K u z m i č, predsednik skopeljske občine M i-hajlovič, za udruženje sodnikov kasacijski sodnik J a n-kovic, advokat Todorovič za advokatsko komoro v Novem Sadu in advokat dr. Ž i r o v n i k za Zvezo advokatskih komor.
Zatem je predaval prorektor dr. M. Dolenc o »Pomenu Dušanovega zakonika za našo državo«. V referatu je zlasti poudarjal, da je treba izslediti vsa pravna načela, ki so veljala v narodu od nekdaj skozi stoletja in o katerih se more trditi, da so skupna vsem Jugoslovenom, in da se je-teh načel posluževati pri izgraditvi modernega jugosloven-skega prava. Predavanje je bilo z odobravanjem sprejeto.
Popoldne istega dne in prihodnji dan so zborovale sekcije v prostorih filozofske fakultete.
Četrti kongres jugoisiovensikih pravnikov. 339
Prva sekcija, ki ji je predsedoval predsednik upravnega sodišča Trajanovič, je obravnavala tema »Tobačni monopol in njega pravni značaj«. Oba referenta (dr. Stoja d i n o v i č in dr. P e r u č i č) sta se zavzela za to, da bi bilo proizvajanje tobaka svobodno. Prvi je podvrgel obširni kritiki zlasti prodajo tobaka po državi in s pomočjo statističnih dat dokazal, koliko je zadaj naša tobačna prodaja nasproti grški in bolgarski. Sekcija je predlagala zato soglasno resolucijo: »Kongres pravnikov izraža željo, da se spremeni zakon o tobačnem monopolu v smislu svobodnega proizvajanja in svobodnega izvoza tobaka. Predelovanje tobaka in prodaja v državi naj ostaneta še nadalje državni monopol«.
Predmet druge sekcije pod predsedništvom bivšega bana dr. Š ilovica je bil »Eks.istenčni minimum (§ 471. a srb. g. p.)«. Za vprašanje je vladalo posebno med Srbi največje zanimanje, zlasti ko so referentje došli do različnih zaključkov. Prof. dr. Arandjelovič je izvajal, da je poljedelca treba zaščititi pred izkoriščevalci in to tudi zoper njegovo voljo. Nikakor da ne gre za to, ukiniti sedanjo zaščito, ker bi se reklo to toHko, kakor izročiti poljedelca zbog njegovega veHkega zadolženja popolni pogubi. Sploh naj se dovoU, dajati zemljedelcem kredit zgolj privilegiranim zavodom. Drugi referent, univ. profesor dr. Z u g 1 i a je predlagal ukinitev imenovane zaščite, češ da ni v interesu gospodarskega napredka vobče in še posebej naše agrarne produkcije, da bi se vzdržala ta zaščita še nadalje, tem manj, da bi se -uvajala na novo v krajih, kjer je sedaj ni. Tretji referent, hon. univ. profesor dr. Bo hm se je omejil na slovenske razmere in naglasil, da bi uvedba takega zakona pomenila smrt lepo urejenemu kreditnemu gospodarstvu na zadružni podlagi v Sloveniji. Tudi kmetsko ljudstvo, s katerim je stopil mnogokje v stik, se je izreklo zoper zaščito. Predlagal je, da se prepusti pokrajinam, da v okviru splošnega zakona zase uveljavijo imenovano zaščito, ako bi jim bila potrebna. Po živahni vsestranski in dolgi debati se je zedinila sekcija na nastopno resolucijo: »Kongres pravnikov smatra, da je treba v novi zakon o uzakonitvi zakona o izvršbi in zavarovanju vstaviti določbo, ki bo po vsej državi zavarovala poljedelcu eksistenčni minimum. Bližje podrobnosti se prepuščajo pristojnim zakonodajnim telesom.«
Tretja sekcija je obravnavala vprašanje »O povračilu škode, povzročene z motornimi vozili«. Vsi trije referentje (univ. prof. dr. P 1 i v e r i č, apelacijski sodnik dr. S t u h e c in advokat dr. B 1 a g o j e v i č) so bili soglasno naziranja, da
340 Četrti Jconigres jugoslovenskih pravnikov.
je treba posebnega zakona, ki bo urejeval poostreno odgovornost motornih vozačev. Na podlagi temeljitih referatov in obširne diskusije se je zedinila sekcija pod predsedstvom univ. profesorja dr. La p a j n e t a na resolucijo: »1. Potrebno je, da se vprašanje odškodnine, povzročene z motornimi vozili, zakonito uredi edinstveno za vse področje kraljevine Jugoslavije, kolikor to že doslej ni storjeno. 2. Zakonita odgovornost za te škode naj — odstopajoč od načela krivde, usvojenega v obstoječih državljanskih zakonikih — ne bo odvisna od dokaza krivde, marveč bodi poostrena v pravcu kavzalne odgovornosti. 3. Pri podrobni ureditvi te odgovornosti se sme ozirati na posebne razmere, okolnosti in svojstva raznih vrst motornih vozil. 4. Najnujnejša je zakonita ureditev odgovornosti za škode, povzročene z motornimi vozili po kopnem (avtomobili). Kot podlaga temu zakonu bi utegnil služiti zakon z dne 9. avgusta 1908, ki velja pri nas na slovensko-dalmatinskem področju s potrebnimi spremembami in dopolnitvami (n. pr. obvezno zavarovanje za odškodnino).«
Četrta sekcija pod predsedništvom kasacijskega sodnika Jankoviča je pretresala vprašanje o »Hipoteki na živini«. Vsi trije referentje (univ. profesor Konstantinov i č, advokat V1 a j i č in sodnik M a t i j e v i č) so se izrazili, da je treba priskočiti poljedelcu s cenenim kreditom na pomoč. A dočim je VI a j i č priporočal, da je rešiti to vprašanje na zadružni podlagi, ki ustreza socialnemu duhu (glej paralelo v referatu dr. B o h m a!), sta predlagala ostala referenta, da se omogoči poljedelcu kredit tudi s pomočjo hipoteke na živini, o čemer naj bi se vodili posebni vpisniki pri sreskih sodiščih. Rezultat posvetovanja je bila resolucija: »Potrebno je poleg ročne zastave omogočiti zastavitev živine, ne da bi zastavnik izgubil posest na nji. Vprašanje o uveljavitvi hipoteke na živini v našem zakono-davstvu je rešiti obenem z vprašanjem o uveljavitvi hipoteke na premičninah za druge možne primere v zvezi s celim sistemom zastavnega prava v edinstvenem državljanskem zakoniku«.
Vse te resolucije je skupščina na zaključnem zborovanju na večer dne 5. oktobra soglasno sprejela. Zatem se je oglasil k besedi zastopnik češkoslovaških pravnikov, advokat dr. Ciril B a f i n k a iz Bratislave, pozdravil kongres in vabil na kongres pravnikov slovanskih držav. Neposredno pod vtisom njegovega govora je sprejela skupščina naslednjo resolucijo: »Četrti kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije v Skoplju pozdravlja z navdušenjem idejo, izraženo na sestanku pravnikov  slovanskih  držav v Brati-
Kinljliievna poročila. 341-
slavi, da naj bi se skoro vršil v primernem kraju v Poljski ali v Češkoslovaški Prvi kongres pravnikov slo-v a n s k ih držav.«
Zatem je prišla na dnevni red zadnja točka sporeda, volitev stalnega odbora. Izvoljeni so bili soglasno: za predsednika dr. Ivo P o 1 i t e o, predsednik advokatske komore v Zagrebu, za podpredsednika dr. Milan Stojadinovič, minister na razpoloženju v Beogradu, in dr. Janko Ž i r o v-n i k, predsednik advokatske komore v Ljubliani; za ostale člane stalnega odbora: univ. profesor dr. Dragoljub A r a n-d j e 1 o v i č, advokat dr. Vidan B 1 a g o j e v i č, oba iz Beograda, univ. profesor dr. Metod Dolenc, namestnik državnega tožilca dr. Hinko Lučovnik in apelacijski sodnik dr. Rudolf S a j o v i c, vsi iz Ljubljane, min. tajnik dr. Ivo S u b o t i č iz Beograda, ban v pok. dr. Josip Š i 1 o v i č in univ. profesor dr. Srečko Z u g 1 i a, oba iz Zagreba. Eno mesto se je pustilo nezasedeno.
Nato se je dr. Šilovič, ki je vodil mesto obolelega dr. Arandjeloviča plenarno zborovanje, zahvalil vsem, ki so pomogli, da je kongres tako lepo in uspelo dovršil svojo nalogo in s tem zaključil kongres.
Naslednji dnevi so bili določeni razgledovanju Skoolja in bližnje okolice, Južne Srbije z Bitoljem in Ohridskim jezerom ter Kosovega polja. Dr. r. sajovic.