List 6.
Gospodarske stvari.
Nekoliko o umetnem gnoju.
Spisal Fr. Kuralt.
Najnavadnejse načelo poljedelstva nekdaj bilo je triletno obdelovanje zemlje, in sicer tako, da je ena tretjina zemlje počivala, dve tretjini ste se pa vsako leto obdelovale. Ko se je pa ljudstvo od leta do leta množilo, zemlje za poljedelstvo pa zarad tega vendar ni več, marveč še manj bilo, se je zapustilo načelo triletnega obdelovanja zemlje, in nadomestilo s koloba-r en jem. Zemlja pri kolobarenju ne sme več počivati; sili jo poljedelec, da mu enkrat ali celo dvakrat vsako leto rodi, ter tako njegovo družino redi in mu trud in stroške povrne.
Zemlja pa poljedelcu samo takrat neutrudljiva ro-diteljca ostane, kedar tudi on svojo dolžnost proti njej spolne. Dolžnost njegova pa je, da tudi on zemlji da to, česar potrebuje, — da jej namreč v podobi gnoja vse povrne, kar jej je vzel v podobi različnih pridelkov.
Najnavadnejši gnoj ima poljedelec v živinskem ali hlevskem gnoju. Da je ta gnoj najboljši in najbolj naraven, ter da ima vse dele v sebi, katerih rastline za hrano potrebujejo, to priznavajo tudi najbolj učeni poljedelci, kakor Judi najslavnejši kemikarji, na pr. Liebig, Wolf itd. Živinski gnoj ne povrne zemlji samo to, kar so jej rastline vzele, ampak on z boljša tudi zemljo, ilovnato zemljo rahlja, kremenasto naredi bolj zateglo, mrzlo greje, pretoplo pa hladi.
Vse to doseči je pa le z dobrim gnojem mogoče, nikakor pa ne le z izprano steljo, katera se, žali-bog, dandanes še pri tolikih gospodarjih vidi, ima i ni 6 gnoja, pa gnoj ni.
Ali pa ima poljedelec toliko hlevskega ali živinskega gnoja, da more zemlji ž njim povrniti vse to, kar jej ]e on s svojimi pridelki vzel?
To hočemo ob kratkem pregledati.
Poljedelec zanje in dobi od zemlje zrnje in slamo, prideluje pa tudi perje in podzemljice. Vsi ti pridelki vzeli so iz zemlje sebi potrebno hrano, nekoliko so je dobili tudi iz zraka. Zrnja poljedelec nekoliko porabi za svoj živež, nekoliko za živinsko pičo, nekoliko ga pa na trgu proda, ter si za ta denar nakupi drugih potrebnih stvari. Ravno taka je tudi z podzemljicami. Slamo porabi poljedelec nekoliko za skopo, nekoliko za Bteljo in pičo,   nekoliko je  pa se proda.    Perje porabi
za živinsko pičo, ali ga pa še celo v kakem kotu brez vse koristi segnjiti pusti. Mi dobimo tedaj gnoj samo od onih rastlin , katere prekuhane kakor odpadki pridejo od človeka ali pa od živine in pa od onih, ki smo jih porabili za steljo. Mi moremo zemlji tedaj povrniti samo to, kar so jej ravno te rastline odvzele. Za rastline pa, katere je poljedelec prodal, na priliko zrno, slamo, podzemljice, ali pa v podobi mesa, špeha, volne itd. in pa za one, katere je živina sama upotrebila za svoje zgubljene moči, ali pa vozna živina kakor odpadke na cesti pustila: za vse te rastline poljedelec nima gnoja, toraj tudi zemlji ne more povrniti tega, kar so jej te rastline vzele. Zemlja bi začefa^pefectT, pridelki bi bili od leta do leta manjši , ko ne bi imel poljedelec sredstva , si sam gnoj pripraviti in zeml)i tudi za te rastline njeno hrano povrniti. In tak gnoj, katerega si poljedelec brez stroškov lahko sam napravi, je mešanec (kompost). Dobro pripravljen mešanec je toliko vreden, kakor dober gnoj. Dr. Frank je po pravici rekel v svojem času: „Jaz sera prepričan, da pri pomanjkanji hlevskega gnoja je poljedelcu samo z mcsancem mogoče svoje pridelke poran« žiti." Stockhardt imenuje kup mešanega gnoja ,,hranilnico gnoja", v katero poljedelec odpadke svojega gospodarstva spravlja, ki bi se drugaČ brez vsake koristi zametali. Tukaj pa postanejo velik kapital, kateri mu kasneje zdatne obresti donaša."
(Dalje prihodnjič.)
50
Nekoliko o umetnem gnoju.
Spisal  Fr.  Kuralt.
(Dalje.)
Mnogim našim gospodarjem je že znano, kaj da je mesanec (kompost), al mnlo jih je že, da bi ga na-pravi jali. Naredite si, dragi gospodarji, poleg gnojišča jamo, v njo metajte ve3 pleve!, vse skedenske pleve, vse smeti, ves pepel in lug, vso sipačo, odpadli zid, človeške odpadke in scavnico iz sekretov, gnoj in perje od kuretine, kosti in mrtvo žival. Vse to zmešajte dobro z zemljo, polite ta kup večkrat z gnojnico, vsaki mesec ga enkrat prernečite, potem zopet z gnojnico polite in da se kup ne posuši, pokrite ga z gnojem, s slamo ali pa s strstlino.
Na taki način boste dobili izvrsten gnoj, kateri je posebno dober za travnike in detelj išča.
Mesanec je bil ob času, ko je kolobarenje nastalo, najboljši gnoj pri pomanjkanju hlevskega gnoja. Ko je pa poljedelstvo od dne do dne na podlagi kolobarenja zmirom bolj napredovalo, in so se od zemlje zmirom obilnejši pridelki zahtevali, primanjkovalo je zmirom tudi bolj gnoja. -\ .,' .
Hlevski gnoj in mesanec nista zadostovala, da bi se zemlji moglo povrniti vse, kar je ona poljedelcu dala. Tudi hlevski gnoj in mesanec nimata zmirom toliko potrebnih hranilnih delov, da bi zadostovali vsem rastlinam. Posebno jim pa v revni zemlji primanjkuje rudninskih hranilnih delov, kateri so rastlinam poglavitna hrana.
Kako neobhodno potrebni so pa vsi hranilski deli k rasti   rastlinski,   da  se   nahajajo   v  zemlji,  to  nam
dokazuje  sledeči   poskus   na  gospodarski   akademiji   t Gotting-u.
Poskus so naredili s turšico. Zrno kalilo jo v steklenih skledicah, v katerih je bilo malo vode na dnu, in je bilo tako pokrito, da je lahko zrak na njega deloval. Tretji dan bile so kali in koreninice 5 milimetrov dolge. Postavili so to kal v cevke (Reagensrohr) z destilirano vodo napolnjene, tako, da so bile samo koreninice z njo v dotiki, kal pa ne. — To poskustvo je pokazalo, da rastline tudi v vodi — brez zemlje — izrastejo, da so le v vodi vsi oni deli rastlinske hrane raztopljeni, kateri so rastlinam za njihov živež potrebni.
V  prvi cevki bili so vsi rastlinski deli raztopljeni, katere tursica k rasti potrebuje. Turšica izrastia je tako lepa, e vsemi svojimi deli, kakor v dobri zemlji.
V  drugi cevki ni bilo amonij a k a. Turšica zaostala je kmalo v svoji rasti in  postala je bleda.
V  tretji cevki manjkalo je gnjilca. Od početka rastla je tursica prav lepo, al kmalu je zaostala. Steblo bilo je slabo, perje siljato (spitzig) in zdoiej rdečo.
V   četrti cevki ni bilo natrona. Kastlina bila je v početku skoraj boljša kakor pa pri prvem poskusu, kasneje pa je zaostala v svoji rasti.
V   peti cevki manjkalo je kalija. Turšica je kmalu poginila.
V   sesti cevki izpustili so apno. Kmalu se je opazilo, da rastlina noče več rasti.
V  sedmi cevki izpustili so magnezij o. In tudi tukaj je rastlina kmalu svojo rast dokončala.
Jedoako bilo je tudi v zemlji. Oves brez kremenaste zemlje je polegel, popledel iu bil je gladek. Brez apnene zemlje zaostal je že pri drugem perju. Brez apna in natrona bil je samo 3 palce dolg. Brez magnezij e bil je slab in je polegel.
(Dalje prihodnjič.)
76
Nekoliko o umetnem gnoju.
Spisal Fr.  Kuralt. (Konec.)
Tudi hlevski gnoj, pomešan z gvanom ali pa s fosfati, je dober živež rastlinam, ker se mu a tem po-množe vsi oni deli rastlinske hrane, kateri so mu po-pred pomanjkovali ali pa jih je samo malo imel.
Največi pridelki so onda, ako se gnjilee pomešan 8 fosforno kislino za gnoj rabi. Vse eno je to, ako se kakor mineralične soli ali pa v organični zvezi kakor gvano, koščena moka itd. rabi* Angleškim poljedelcem je glavno načelo to, da hlevski gnoj se mora z drugim gnojem mešati, kateri ima mnogo gnjilca in fosfora, katerih hlevskemu gnoju več ali manj manjka.
Na koliko časa se mora s takim gnojem zopet na novo gnojiti, to pa je odvisno od zemlje, ali je bolja ali slabeja,  od  rastlin in tudi od njegovega delo-
vanja na rastline. Perugvano deluje najbolje prvo leto, že manj drugo, in še manj tretje leto. Koščena moka pa po skušnjah najbolje stori drugo in tretje leto. Vidi se tedaj, kako dobro in koristno je to, ako se drug z drugim meša, da se njih delovanje na vse tri leta primerno razdeli.
Po dr. Wolfovih naznanilih deluje :
	Od 100 delov odda rastlinam v		
Ime" gnoja :			
	1. letu	2. letu	3. letu
Kri......	90 delov	10 delov	— delov
Chilisalpeter  .    .    . Norveški gvano . Koščena moka    .    .	100    „ 60    „ 30    „	25    „ 35     „	15    " 35    „
Perugvano      .    . Poudretta •)    .    .    .	60    „ 65     „	25    „ 25    „	15    „ 10    „
Urate**)    ....	65    „	20    „	15    „
i Tudi to je zelo od zemlje odvisno: koliko takega gnoja se mora na en oral vzeti, kakor tudi od rastline, podnebja in dobrote gnoja. V mrzli zemlji ga je več potreba, kakor v gorki, slabega gnoja več, kakor dobrega; oljnate rastline ga zopet več potrebujejo, kakor žitne.
Navadno se rabi v suhem stanju, ker tak se lahko z roko strosi. Na Angleškem ga rabijo tudi pomešanega z gnojnico, ter ga potem tako polivajo po zemljišču. Tudi nas učijo skušnje , naj se nikar ne strosi ves na enkrat, ampak večkrat med tem, ko rastline rasto, po dvakrat ali trikrat, kajti zemlja se tako najbolje zboljša, rastline pa imajo zmirom v pravi meri hrane.
Umetni gnoj je od velike važnosti za poljedelstvo. Le z njegovo pomočjo mi zemlji lahko povrnemo to, kar smo jej z žetvo vzeli, le z njegovo pomočjo moremo zemljo  prisiliti,   da nam rodi obilno.    Hlevski
*) Človeško blato podelauo z gipsom, apnom in ilovico v prah.
**) Človeška scavnica tudi pomešana.
77
gnoj lahko z umetnim gnojem zboljšaruo, ter mu lahko damo takih redilnih delov rastlinske hrane, katerih rastline najbolj potrebujejo.
Zatoraj, dragi poljedelci, pri pomanjkanju hlevskega gnoja rabite umetni gnoj, da vam zemlja ne opeša. Tako si pomnožite pridelke in po njih zboljšate svoje blagostanje.