Kako glasujemo Na volišču poveste najprej svoje ime, priimek, poklic in bivališče. Na predsednikovo vprašanje, za katero listo glasujete, odgovorite n. pr. v logaškem srezu: »Glasujem za državno listo, katere nosilec je predsednik vlade g. B o g o l j u b Jevtič, a sreski kandidat minister D r. D r a g o M a ruši č.« Volitve trajajo od 7. ure zjutraj do (5. ure zvečer. Mesečna naročnina 20 Din. za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2560, int. 3069 C* LA§ Uprava: Gajeva l. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NAkODA Današnja številka vsebuje: Slovenci in vlada Ban dr. Puc na inšpekcijskem potovanju Volilna borba v polnem razmahu Svetovni tisk o Jevtićevih shodih Dr. Marušič med rudarji Za zboljšanje dolenjskega kmetijstva Št. 14 Izhajmddneva po'praznikueljk!* V L|llbljaDi V petek, dllö 8. ma|a 1985 Rokopisov ne vračamo LftO I ffai N^srsais? Obseže» mogram pomorskega oboroževanja zMnanše-p&litiiima debata — Nove nemške kršitve Slowemi fis vlada T/.id svetovne vojne nas Slovencev ni zadovoljil. Od našega živega narodnega telesa so bili odsekani veliki kosi. Ta nepričakovana operacija nam je povzročila velike bolečine, iz ranjenega telesa odteka kri. Vendar se je pretežni del Slovencev rešil v Jugoslavijo, ki nam je v narodnem oziru postal domač, svoj dom v družbi s Srbi in Hrvati. Kljub vsem pritožbam mora vendarle vsak Slovenec, kateregakoli socialnega položaja bodi, priznati, da je bil postanek Jugoslavije za Slovence naravnost odrešilen in samo nespametneži in površni gostilniški kvakači modrujejo, da l>i bila mogoča za Slovence kakšna ugodnejša državna rešitev. K sreči lahko rečemo, da je 99 odstotkov Slovencev danes tega prepričanja in morda je komaj en sam procent med nami takšnih ljudi, ki umstveno ne morejo iz stare miselnosti, ker mislijo, da morejo najti srečo samo tam in takrat, kadar jih vodi na vrvici in komandira tujec. Ti ljudje so podobni ptičku, ki se je zlegel v železni ličnici v gorki sobici in pozneje v tej svoji gajbici prepeval. Odpri mu vratca in spusti ga na svobodo, med proste ptičke in poginil bo. Ubogi ptiček ni sposoben samostojnega življenja. Ta mali del ljudi, ki živi med nami kot iz gajbice spuščeni ptiček, se veseli pri vsaki priliki, da bo morda naše države konec in da se bo vrnilo staro predvojno življenje, ki je bilo lažje od povojnega. Ti ljudje nič ne pomislijo, da je življenje dandanes povsod težko, ne samo v novih Hr/jivnh, temveč celo v velikih in bogatin, pa naj so v vojni zmagale ali. ne. Zadnjič so konstatirali, da je padel dohodek delavca, obrtnika in uradnika v veliki Nemčiji povprečno na eno tretjino predvojnih dohodkov. Ravno tako, če ne slabše je v I tali j tj, v Franciji, v Angliji, da ne govorimo v Rusiji, kjer živi povprečno zadovoljivo le nekaj odstotkov prebivalstva, medtem ko pretežen del naroda samo vegetira. Tudi v Jugoslaviji smo doživeli težite dni in jih še doživljamo. Dosedanje vlade so se premalo brigale za gospodarsko in socialno življenje samo za to, da je država dobila dohodke za svoje potrebe, kako težko pa državljan v tej dobi svetovnega gospodarskega poloma živi, na to niso mislite. Končno smo le dobili vlado, ki spoznava in izpoveduje na ves glas, da ima država nalogo in dolžnost, brigati se tudi za gospodarske in socialne težave• prebivalstva; brigati se za ureditev polomljenega gospodarstva sploh, za medsebojno pravično ureditev razmerja med stanovi in sloji. Ta vlada je že prve mesece svojega obstoja pokazala, da hoče dati državi nov gospodarski in socialni red, da hoče poskrbeti za delo in oživljenje gospodarstva ter s tem za kruli naših osiromašenih kmetov, delavcev, nameščencev in vseh ostalih. Vsakega pametnega državljana, ki je bil z dosedanjimi vladami nezadovljcn, je dolžnost to novo vtado podpreti in ji dati možnost, da svoj veliki program tudi izvede. Največja bedastočm.je, podpirati in glasovati za opozicijo, o kateri- se ve, da te naše države ne mara in da bo prinesla v deželo znova stare politične prepire in razdore, ki so leta 1928. privedli v narodni skupščini do usodnih strelov in do notranjih perturbacij, katerih posledice čutimo še danes. Povsod in v vsaki državi imajo notranji politični spori, ako so le preveliki, za posledico gospodarski polom na celi črti. Narod, ki hoče socialno in gospodarsko srečno živeti, mora biti složen i» enoten, kadar je njegov skupen dom v nevarnosti. To je kakor pri posamezni družini. Kjer v družinah izbruhnejo prepiri in spori, so vsi nesrečni, vsi končno propadejo. Zato kličemo k slogi in bratovski vzajemnosti. Slovenci, pokažimo v nedeljo n. maja, da smo .složni, kadar gre za našo mlado državo in glasujmo za listo vladnega predsednika zato, da povemo vsem bivšim, sedanjim in bodočim politikom, da smo bili doslej nezadovoljni, da hočemo odslej imeti vlado, ki se ho brigala ne samo za davke, ampak tudi za blagodat vseh državljanov enako, naj bo to obrtnik, de- London, 2. maja. Današnji »Daily Herald« piše, da je Nemčija kršila prvo določbo versajske mirovne pogodbe o demilitariziranem pasu ob Kenn. Po poročilih tega delavskega lista, ki pa še niso uradno potrjena, imajo Nemci že dve garniziji najmanj v dveh mestih v demilitariziranem pasu. Kal pripravila Jemala ? Celoten program nemškega pomorskega oboroževanja v najbtižji bodočnosti. London, 2. maja d. V vzezi z zadnjimi vestmi o nameri nemške vlade, da zgradi čimprej 12 najmodernejših podmornic, sem v tukajšnjih dobro informiranih krogih dobil še naslednje točne informacije o celotnem nemškem pomorskem programu v dvoletju 1935./36. Pomorski oborožitveni program v letu 1934. 35., ki je bil izdelan že prve mesece lanskega leta, a tedaj še v mejah vojaških omejitev versajske mirovne pogodbe, je predvideval zgraditev dveh oklopnic tipa »Deutschland« po 10 tisoč ton, ki bi .bile označene s črkami »D« in »E«. Ti dve oklop-nici naj bi zgradila državni arzenal v Wil-heimshafnu in arzenal »Deutsche Werke« v Klein. Predvidevane so bile nadalje štiri torpedovke po 800 ton (tipa »Tiger«, ki naj bi jih tudi zgradil arzenal v Klein, potem pa 8 transportnih edinic po 600 ton. Toda ta program iz raznih vzrokov ni bil v celoti izveden in Nem-čija je dosedaj spravila v delo samo veliko križarko 6.000 ton. Te dni pa je vrhovno poveljstvo nemške mornarice izdelalo definitiven program nemškega pomorskega oboroževanja v letu 1935. /36. Ta program presega seveda vse meje, postavljene v versajski mirovni pogodbi. Nemčija se že sedaj pripravlja na zgraditev dveh novih oklopnic po 20 tisoč ton, dveh križark po 9 do 19 tisoč ton, ene križarke po 6.000 ton, 16 torpedo-lovk po 140') k)n in več transportnih edi-nic po 800 ton. Skupna tonaža vseh teh novih edinic bi znašala 95.400 ton. Toda k temu je treba dodati še nedoločeno število podmornic. Po prvi informaciji bi se Nemčija zaenkrat omejila samo na 12 novih podmornic po 250 ton, toda zdi se, da namerava Nemčija takoj nato postaviti še večje število novih podmornic po 400 in 599 ton. Po tem novem programu za ieto 1935./36. bi torej Nemčija prekosila svoj prvotni načrt, postavljen za leto 1934.-35, za nekaj nad 69.000 ton. Doznava se, da je. admiral Raeder v popolnem soglasju s Hitlerjem odločil, da se z graditvijo novih ladij in drugih novih edinic prične takoj. Poleg arzenalov v Wilheimshafnu in v Kielu, so pričele delo tudi ladjedelnice Blohm in Voss v Hamburgu. Križarke bodo oborožene z devetimi kanoni in bosta najmanj dve izgotovljeni že najkasneje leta 1937. Deset transportnih edinic (Flottenbegleiter), ki jih predvideva načrt za leto 1935./36., bosta izdelali deloma ladjedelnici »Germania« in »Deutsche Werke« v Kielu, deloma pa ladjedelnica Blohm in Voss v lavec, nameščenec, kmet ali kdorkoli. Hočemo. vlado reda, zakonitosti in socialnega skrbstva na vseh področjih javnega > in zasebnega življenja. Glasujmo za listo predsednika Jevtiča zato, da povemo vsem in vsokomur, da je ljudstvu presito starih in novih političnih prepirov in razprtij, ker hočemo, da se rešijo predvsem gospodarska vprašanja,'ki nas žulijo vsepovsod, dokler se ne bodo rešila. In končno moramo biti mali Slovenci za državo tudi,- ako hočemo, da nas bo upoštevala pri svojih bodočih ukrepih. Hamburgu. Te ekskortne edinice bedo opremljene samo s topovi za streljanje aeropla-nov. Po izvedbi tega novega programa bi torej nemška mornarica v prvi po.oviri leta 1938, t. j. v kratkih treh letih, dosegla že 166.080 ton in bi bila najmodernejše opremljena vojna mornarica na svetu. Italijanski glas Rim, 2. maja (fcrz.) »Giornale dTtalia« prinaša pod naslovom »Nemčija na morju«, da so bili razgovori med Sir John Simonom in Hitlerjem neodkritosrčni. Hitler Siru Johnu Simonu ni povedal vse resnice. Nemčija gre svoja pota. To je pokazala s svojim udarcem na versaillsko pogodbo. Sedaj je pričela z oboroževanjem na morju, kar je zelo spremenilo angleške načrte. Jasno se vidi, da se Nemčija z vso brzino pripravlja na vojno. Razprava v gornji zbornici London, 2. maja. AA. Včeraj so v gornji zbornici razpravljali o vprašanju mednarodne policije in v zvezi s tem o liberalnem predlogu, naj bi Društvo narodov sprejelo ugoden postopek o miroljubnem načinu revizije mirovnih pogodb. Državni podtajnik vojnega ministrstva lord Stanhope je obrazložil težave, ki bi jih povzročila ustanovitev prave mednarodne Pariz—Moskva policije, in je izjavil, da bi bilo treba proti 36 nemškim divizijam imeti mednarodno policijo dveh do treh milijonov mož. Zakaj svetovna vojna je pokazala, da je za uspeh ofenzive treba, da pride na vsakega sovražnega vojaka po pet do šest nasprotnikov. Glede revizije meja je lord Stanhope izjavil, da je nemogoče ustreči kateremukoli narodu glede njegovih obmejnih aspiracij, ne da bi se pri tem okrnili interesi drugega naroda. Reorganizacija angleških letalskih sil London, 2. maja. AA. Načrt o reorganizaciji britanskih letalskih sil, ki ga je predložil letalski minister, so včeraj na seji ministrskega sveta v načelu sprejeli. London, 2. maja (brz.) Angleški listi še vedno obširno komentirajo nove nemške načrte v pomorskem oboroževanju. — Ministrski svet je obširno proučil sedanji evropski položaj, v zvezi posebno z zadnjimi nemškimi zahtevami. .Vlada se je odločila, da vloži v Berlinu protest/ Danes bo Macdonald predložil spodnji zbornici obširno izjavo in bo zahteval povečanje angleškega letalstva. — Senzacijo je vzbudila danes v Londonu vest, ki jo prinaša tukajšnji list »Daily Herald«. da je med Hitlerjem, v. Neurathom in Göringo m prišlo naenkrat 'a liudTi ačehtili nasprotij radi forsiranega nemškega oborožitvenega p o-grama. Ostra rmka kritika radi francoskega okfewania „Francosko-ruski sporazum naj poživi in konsolidira OH" Bari*,. 2, maja. AA. Razgovor med zunanjim ministrom Lavaiom in sovjetskim poslanikom Potemkinom se je nadaljeval do 22.50. Pri tej priliki sr ga je vrgla prav Usta skupina, s katero se daims veže g. Davidovič. Kakšno jamstvo pa imamo, da se primer lota 1924: ne ponovi tudi sedaj in da bo Zagreb prav tako ko 1. 1924. vrgel g. Davidoviča, ko bo ta skušal začeti s svojimi reformami. Sama nejasnost, samor človek pogleda, sama negotovost, kamor se ozre. In na tej nejasnosti, na tej negotovosti naj .zida ju- . Ostra kritika ruskega Me je končala z bakljado. Za vojaško godbo je stopala velikanska povorka mladine in zastopnikov raznih organizacij. Predsednik pruske vlade general GSring je imel okoli polnoči s svojega balkona govor, v katerem je poudarjal pomen včerajšnje svečanosti. NA ŠPANSKEM. Madrid, 2. maja. A A. Včerajšnji L maj j>2 potekel mirno v prestolnici in v notranjosti države. Promet, elektrika, vodovod itd. eo ves dan v redu funkcionirali. Stavkali so samo šoferji taksijev, a vzlic temu je bilo dovolj taksijev v prometu, ker so nekatere šofirali lastniki sami, druge pa vojaki in stražniki. Komunisti in anarhisti so »kušali ponekod prirejati demonstracije, a so jih brž razgnali. V Asturiji so rudarji v večini rudnikov delali ves dan. V nekaterih rudnikih so izostali z dela, vendar so se glede tega že poprej tako dogovorili z delodajalci, Naglašajo, da so sc socialisti včeraj na španskem ponašali korektno in lojalno. Mislijo, da bo vlada zato že na prihodnji seji ministrskega sveto vzela v pretres vprašanje ukinitve sklepa o zatvorilvi socialističnih narodnih domov. Prav tako bi v tem primeru meli ponovno izhajati nekateri socialistični listi. V AMERIKI. Nevvjork, 2. maja. A A. Socialisti in komunisti so priredili za L maj ločene povorke. V socialističnem sprevodu Je utegnilo biti okoli sto tisoč ljudi, v komunističnem pa 50,000. V BELGIJI. Bruselj, 2. maja. Današnji praznik 1. maja so v vuej Belgiji proslavili v popolnem miru. Po ulicah so hodili sprevodi, ne da bi bilo prišlo do kakšnih incidentov. V Bruslju je stopal na čelu sprevoda minister Vanderveld, predsednik druge internacionale. NA ANGLEŠKEM. London, 2. maja. 1. maj jo v vsej Veliki Britaniji potekel v miru. Ulice v središču Londona so bije kakor le redko doriej prepolne ljudi, toda to so bili po večini tujci in Angleži iz province, ki so prišli v velikih množicah v prestolnico na svečanosti oh 251ctnici vlade kralja Jurija. Te svečanosti se začno to dni, udeleženci so pa prišli tako zgodaj, da že zdaj zasedejo prostore, odkoder bodo mogli gledati svečani sprevod. gosiovanski volilee svojo usodo! V resnici, skrajna lahkomiselnost M bila to, lahkomiselnost, ki hi se morala nad njim grozno kaznovati. Zato pa ni mogoče dati oblasti ljudem, ki ne morejo povedati, kam gre njih pol. potekel maj t V Hydepaiku je prišlo do manjših demonstracij, ki se jih je udeležilo okoli 5000 ljudi. Govorniki so imeli revolucionarne govore, nato so pa zapeli revolucionarne himne. NA POLJSKEM. Varšava, 4. maja. Proslava 1. maja je zaradi dežja in snega potekla po vsej Poljski le ob majhni udeležbi. Na Gornjem Šleskem je delo počivalo. V Lodzu je odložilo delo okoli 20 odstotkov veeh delavcev. Policija je manjše skupine komunistov igraje razpršila. V BOLGARIJI. S< fija, 2. maja. Bolgarska brzojavna agencija poroča; Vse manifestacije za prvi maj so bile prepovedane in je ves današnji dan potekel v vsej državi brez incidentov. Včeraj ob 19. uri je v okolici Kazaniika hotel neki komunist govoriti skupini kmetov. Policija mu je mislila govor onemogočiti, tedaj so pa on in njegovi tovariši komunisti začeli streljati iz revolverjev in ubili enega orožnika, dva orožnika in osem kmetov pa ranili. Eden izmed njih je že podlegel. Izdani so strogi ukrepi, da pridejo krivci v roke pravice. V RUMUNIJ1. Bukarešta, L maja. Prvomajske manifestacije so potekle po vsej Romuniji v popolnem redu. Od nikoder ne poročajo o incidentih. V FRANCIJI. Pariz, L maja. A A. Proslava L maja je potekla v Parizu v popolnem redu. Incidenti se niso pripetili nikjer, aretirali niso nobene osebe. Francoska prestolnica je tudi današnji dan ohranila svoje običajno lice. Shodi v Parizu in drugod po deželi so potekli v popolnem redu. Kzžctžlte forsee/cfvnc vesli Praga. 2. maja. (brz.) Češkoslovaška vjada je naročila svojemu opolnomočenenm ministru v Berlinu, da vloži protest pri nemški vladi radi nasilne ugrabitve nemškega emigranta pri Železni rudi. Dunaj, 2. maja. (brz.) Včeraj je pred policijo eksplodirala bomba, ki je ranila več oseb, med njimi tajnika kanclerske pisarne. — Vlada bo ob obletnici nove korporativne ustave pomilostila približno 400 navadnih in okrog '200 političnih kazneucev. Varšava, 2. maja. (brz.) Poljska vlada je prepovedala razširjanje knjige o Hitlerju in nemških zemljevidov, ker jih smatra nevarne za Polisko. * Berlin, 2. maja. (brz.) Včeraj je Hitler imel daljši govor, v katerem pa se ni dotaknil zunanjepolitičnih vprašanj. Govor o zunanji politiki je napovedan 15. maja tl., ko.se bo rajhs-tag nalašč za to sestal. Vatikansko mesto, 2. maja. (brz.) Sem se je vrnil iz Lurda kardinal Pacelli. Pariz, 2. maja. (brz.) Prvi maj je potekel v miru. London, 2. maja. (brz.) 6. maja prično velike slavnosti ua čast kralju Juriju V., ki bodo trajale tri mesece. Brazil jska vlada za sporazum Rio de Janeiro, 2. maja. AA. Braziljska vlada bo poslala jutri zastopnikom USA, Argentine, Čila in Peruja noto, v kateri bo izrekla svojo pripravljenost, da brez vsake omejitve ponovno stopi v sodelovanje z drugimi državami za sklenitev sporazuma glede Oran-Chaca. 'Washington, 2. maja. AA. Potrjuje se vest, da je braziljska vlada obvestila vlado USA, da pristane na soudeležbo pri akciji za končanje vojne v Gran-Cbacu. Üju.. Igfilve ministre7 Beograd, 2. maja b. Upokojeni so a ukazom ministri na razpoloženju dr. Albert Kramer, dr. Ham/lija Karamel;.; teđović, Ivan Pucelj, Laza Eatavojevie in dr. lianžek Lavoslav. Prihod ministra dr. Mm ušica odgođen Beograd, 2. maja b. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. čfi?. Drago Marušič, ki je imel odpotovati včeraj v Ljubljano, je moral ostati zaradi važne konference v Beogradu. Kakor smo doznali, bo tekom današnjega dopoldneva važna seja ekonomsko-finančnega komiteja ministrov, na kateri se bo razpravljalo o končni rešitvi vprašanja sanacije bratovskih skladnic. Gospod minister dr. Marušič odpotuje v Ljubljano z nocojšnjim brzovla-kom. Manifestacijski zbor ministrskega predsednika Jevtiča v Beogradu Beograd, 2. maja b. V prestolnici se vrše mrzlične priprave za veliki manifestacijski shod, ki bo jutri v petek 3. maja ob 5. uri popoldne za palačo tehnične fakultete, ki se nahaja na Aleksandrovi ulici. Na shodu bo govoril poleg drugih ministrov in kandi- f datov za volilno področje Beograd-Zemun-Pančevo tudi predsednik kraljevske vlade g. Bogoljub Jevtič. Za ta shod je med beograjskim prebivalstvom velikansko zanimanje. Izgleda, da bo po svoji veličini to največji shod v sedanji volilni borbi in obenem njen zaključek. Upokojitve in premeščanja Beograd, 2. maja b. Z ukazom kraljevega namestništva je upokojen v državni bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Stude-nec g. dr. Fran Destel. Z ukazom od 22. aprila je sprejeta ostavka sekretarja kraljevske banske uprave v Ljubljani g. Frana Čermaka. Beograd, 2. maja b. Premeščen je k sre-skemu načelstvu v Preki dr. Ljudevit Jenko, dosedanji svetnik sreskega načelstva v Laškem. Beograd, 2. maja b. Upokojeni so starešina sreskega sodišča v Brežicah dr. Vojteh Hočevar, sodnik sreskeda sodišča v Tre-binjah Maks Petrič, pomožni uradnik pri stolu sedmorice v Zagrebu Miklavčič Jože, vodja zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Mariboru Karba Jurij, vodja zemljiške knjige v Novem mestu Tofant Božidar, sodni uradnik sreskega sodišča v Ormožu Vidmajer Ivan, sodni uradnik pri sreskem sodišču v Šmarjah pri Jelšah Martin Lavrač ter Grebiaher Matevž, sodni uradnik sreskega sodišča v Mariboru. — Za starešino sreskega sodišča v Gor. Radgoni je postavljen Gorenje Fran, dozdaj sodnik v Ljutomeru. — Premeščen je v Ljutomer sreski sodnik Fister Josip, dozdaj v št. Lenartu. Pri katastrski upravi v Celju je upokojen arhivar Viktor Skočir. — Premeščen je za pomožnega davkarja k davčni upravi v Litijo Franc Pribošič, dozdaj v Kuli. Beograd. 2. maja b. Današnje »Službene Novine« javljajo: Premeščeni so k glavni carinarnici v Ljubljani: Božidar Dobrilovič, dozdaj v Podgorici, v glavno carinarnico v Maribor carinik Dobrosiav Milenkovič, dozdaj v Zagrebu, na glavno carinarnico v Skoplje Ljudevit Skvarča, carinski kontrolor, dozdaj v Kotoribi. Iz glavne carinarnice v Mariboru je prestavljen v Koprivnico Mladen Peric, na carinarnico v Gor. Radgoni je premeščen Matija Mihelčič, carinski kontrolor, dozdaj v Zagrebu, v carinarnico Dravograd - Meža je premeščen Julij Jelenc, carinski kontrolor, dozdaj v Zagrebu. — Upokojen je državni pravobranilec dr. Hubert Souvan. Na pošto Brezno je premeščena Avrelija Sanaris, dozdaj poštna uradnica v Konjicah. Premeščena je na pošto v Kostanjevico na Krki Amalija Negovetič. dozdai uradnica na pošti v Brežicah. — Za šefa železniške postaje Meja je postavljen prometnik Josip Jerneje. Boj proti terorizmu Berlin. 2. maja. DNB poroča iz Ženeve: Odbor za boj proli terorizmu je nadaljeval svoje delo. Doznava se. da sp se pojavile občutne tezkofe ne samo glede nekaterih vprašanj, temveč tudi vobče glede oportunosti konvencije. Švicarski delegat ie obrazložil, da je za Švico zelo težko sprejeti takšno konvencijo, ker so j kantoni sami pristojni za kazenski zakonik, ne pa švicarska federacija. Zastopniki Italije, So- • vjetske Rusije, Poljske in Romunije so izrekli svoje pripombe političnega in pravnega značaja zoper mednarodno kazensko sodišče, kakor ga predlaga francoska spomenica. V nasprotju s stališčem, ki ga je zastopal francoski delegat, za njim pa britanski, se je poljski zastopnik izrekel zoper podrobno naštevanje hudodelstev, ki naj hi se unoštevala. Poljski delegat je zahteval splošno obliko, ki jo nalagajo, kakor trdi, čisto praktični razlogi Nova letalska proga Milan, 2. maja. AA. Včeraj so uvedli novo letalsko progo Milan — Frankfurt — Amsterdam. Progo skupno eksploatirala nemška letalska Hansa in neka holandska letalska družba. Rusija na pariški razstavi Pariz, 2. maja. AA. Sovjetski poslanik Potemkin je izjavil, da se bo Sovjetska Rusija udeležila mednarodne pariške razstave leta 1937. Vremenska napoved za petek. Jasno, ponoči še mraz, temperatura se bo z.važula. Imblianskim well keim I Glavni volilni odbor za mesto Ljubljano, državne liste predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča opozarja volilce, da ima mesto Ljubljana 26 volišč s pripadajočimi volilnimi lokali, in sicer: Volišče I. in II. Gimnazija na Poljanah. Volilni lokal: Mestna zastavljalnica. Volišče III. Mestni dom. Volilni lokal: Gostilna Klemenčič. Volišče IV. Št. Jakobska dekliška šola. Volilni lokal: Gostilna Kaj tež. Volišče V. Šola na Prulah. Volilni lokal: Gostilna Soklič. Volišče VI. Gostilna Češnovar, Dolenjska c. Volilni lokal: Gostilna Pengov. Volišče VII. Vojaško strelišče. Volilni lokal: Gostilna Putrih. Gost. Marenče. Volišče VIII. Otroški vrtec v Trnovem. Volilni lokal: Gostilna Cvetic, Gerbičeva ul. Volišče IX. Teh. sred. šola. Volilni lokal: Gostilna Mrak. Volišče X. Deš. osn. šola na Grabnu. Volilni lokal: Gostilna Mrak. Volišče XI. Prva real. gimn., Vegova ul. Volilni lokal: Gostilna pri Pajnu. Volišče XII. Licej. Volilni lokal: Gostilna Vrtača. Volišče XIII. Klas. gimn., Tomanova ul. Volilni lokal: Gostilna Novi svet. Volišče XIV. Sodišče. Volilni lokal: Dalmatinova 7, telet. 38-28. Volišče XV, Moš. učiteljišče. Volilni lokal: Gostilna Brezovšek. Volišče XVI. Šola na Ledini. Volilni okraj: Gostilna Brezovšek. Volišče XVII. Gluhonemnica. Volilni lokal: Gostilna Zupančič. Volišče XV111. Mest. zavetišče, Japljeva ul. Volilni lokal: Gostilna Zupančič. Volišče XIX. Sodišče. Volilni lokal: Dalmatinova 7, telet. 38-28. Volišče XX. Gostilna Rebec, Vodovodna 2. Volilni lokal: Tovarna Cihlar, gost. Kačič. Volišče XXI. šišenska deš. osn. šola. Volilni lokal: Gostilna Grčar. Volišče XXII. Šišenska deš. šola. Volilni lokal: Gostilna Grčar. Volišče XXIII. Šišenska dekl. osn. šola. Volilni lokal: Gostilna Grčar. Volišče XXIV. Šišenska dekl. psu. šola. Volilni lokal: Gostilna Grčar. Volišče XXV. Žensko učiteljišče. Volilni lokal: Gostilna Brezovšek. Volišče XXVI. Žensko učiteljišče. Volilni lokal: Gostilna Brezovšek. Katere ulice in ceste pripadajo posameznim voliščem je razvidno iz razglasov, ki so nalepljeni po mestu. spodar in nikoli več ga ne smejo tlačiti tujci. G. župan je nato opozoril g. bana na položaj v brežiškem srezu, srezu ubogih genovskih rudarjev in revnih kmetov, ter ga prosil, da bi prebivalstvu sreza posvetil vso svojo pozornost. Zato ga pa zagotavlja, da bo brežiško prebivalstvo prevzelo geslo, ki ga je g. ban izrekel, ko je ob nastopu banskega mesta sprejel uradhištvo: cla je namreč nača dolžnost, da bo naše delo prihodnjih sedem let, dokler ne bo naš mladi kralj sam prevzel krmila države, še intenzivnejše, da bomo potem s mirnim srcem mogli kralju izročiti neokrnjeno in močno Jugoslavijo. Prebivalstvo bo stoodstotno g. banu na razpolago s svojo pomočjo. Z vzkliki »Živel kralj Peter II! Naj živi močna, nedeljiva, in nepremagljiva Jugoslavija!« je g. župan zaključil svoj govor. V imenu mladine osnovne in meščanske šole so nato g. banu izročili dva krasna šopka, potem je pa brata dr. Puca pozdravil v imenu posavskega Sokolstva starosta dr. Zdolšek. G.' ban se je zahvalil vsemu prebivalstvu brež. sreza za sprejem, ki ni veljal njemu kot osebi, temveč ga smatra za izraz ljubezni m udanosti prebivalstva do kralja in domovine. V sedanjih časih ne sme iti za osebo. Vse svoje misli moramo združiti samo za blaginjo naše domovine. Tudi on želi na svojem mestu biti samo prvi služabnik kralju, državi in narodu. Zato naj bo prebivalstvo prepričano, da bo banska uprava vedno imela pred očmi interese splošnosti. On in njegovi podrejeni uradi pa bodo mogli izvesti svoje naloge le tedaj, ako jim bo prebivalstvo dalo zaupanje in tudi pomoč. Danes je bolj ko kdaj potrebno, da smo si drug drugemu brat, da pozabimo, kar nas je dosedaj delilo, in da s skupnim delom korakamo proti edinemu cilju: močni in nedeljivi Jugoslaviji. Strniti moramo svoje vrste v enotno fronto, ki jo bodo upoštevali in se je tudi bali naši zunanji in notranji sovražniki. S sviranjem državne himne se je končal uradni sprejem. G. ban je nato na sreskem načelstvu sprejemal razne deputacije, med njimi duho ?šči-no sreza, predstavnike nacionalnih, kulturnih, humornih organizacij, brezposelnih itd. V daljšem razgovoru se je pomudil z župani brežiškega sreza. Po sprejemu si je g. ban ogledal brežiško bolnico. V Krškem G. ban dr. Dinko Puc se je v sredo ob 16. uri pripeljal v avtomobilu iz Brežic v Krško. Krški srez, ki ga je nameraval g. ban posetiti že pred 14 dnevi, a je moral svoj obisk zaradi nujnih uradnih poslov odgoditi, st, je z vso ljubeznijo pripravljal, da sprejme g. bana z vso dostojnostjo in prisrčnostjo. Trg pred sreskim načelstvom, pred katerim so bili postavljeni mlaji z državnimi trobojnicami, je bil poln prebivalstva mesta Krškega in okolice. Ziasti se je opazilo, da se je sprejema udeležilo izredno mnogo kmetov iz krškega sreza. Pred zbrano množico, ki je sprejela g. bana z navdušenimi ovacijami, je pozdravil g. bana g. župan Pfeifer. Opisal je veliko zadovoljstvo, ki se je opazilo pri prebivalstvu, ko jo izvedelo, da bo vrhovni predstavnik državne oblasti v Dravski baovii posetil Krško Narod ima zaupanje v vlado in državne oblasti in ve, da bodo šle Dolejski v vsakem oziru na roko. Lepi kraji Dolenjske pričakujejo, da jim bodo poklicani činitelji priskrbeli vso možno pomoč. Prebivalstvo je tega tudi vredno, saj je bilo vedno zvesto svoji nacionalni državi in kralju. Tudi v bodočnosti bo narod posvetil vse svoje sile delu za domovino. Nato je pozdravil g. bana dekan in član banskega sveta g. Kurent. Za njim je g. ban na katerega so odkritosrčne besede zastopnikov naroda, napravila zelo globok vtis, v daljšem govoru izrekel svojo zahvalo za prisrčnost in ljubezen, ki mu jo je pokazalo prebivalstvo. Poudarjal je potrebe dolenjskega prebivalstva, ki je že v preteklosti pokazalo svojo vztrajnost in svojo domovinsko ljubezen, kadar je šlo za to, da se branijo pravice domačega naroda. G. ban je zagotovil prebivalstvu, da bodo državne oblasti podpirale vsa stremljenja Dolenjske. To našo pokrajino morajo zaradi njenih lepot spoznati tudi tujci. Zaradi tega je potrebno, da se podpira tujski promet. Na koncu svojega govora je g. ban s posebnim poudarkom izjavil, da je najlepši venec, ki mu ga je ob priliki njegovega inšpekcijskega potovanja izročil narod, venec, ki je spleten iz enodušnih izjav prebivalstva iz vseh srezov Dravske banovine, ki jasno pričajo o veliki ljubezni in udanosti našega naroda mlademu kralju Petru II.. in kraljevskemu domu. Ta venec bo s ponosom ponesel v Beograd, da ga izroči na Najvišjem mestu. Te besede g. bana so med navzočnimi zbudile viharne ovacije za kralja Petra II., kraljevski dom in enotno in nedeljivo Jugoslavijo. G. ban je nato na sreskem načelstvu sprejemal deputacije, ob 19. se je pa odpeljal v Ljubljano. S tem je ban dr. Dinko Puc zaključil svoje inspekcijsko potovanje po Dravski banovini. Ban dr. Pm v Laškem, m Brezk&h In Krškem Zaklšm&k ms&ekdiskega Volilna borba v polnem razmahu Iz Slov. Konjic se je g. ban dr. Dinko Puc odpeljal z avtomobilom v Poljčane, odkoder je nadaljeval svojo vožnjo z vlakom, v Laško je prispel ob 15. uri. Na peronu postaje so ga sprejeli župan dr. Roš, duhovščina, zastopniki uradov itd. Uradni sprejem je bil pred postajo, kjer so se bile zbrale velike možice ljudi, Sokolov, gasilcev in drugih zastopnikov nacionalnih, kulturnih in človekoljubnih organizacij, rudarji v uniformah itd., ki so banu, ko se je pojavil iz kolodvorskega poslopja, priredili prisrčne ovacije. Pozdravljam Vas, je dejal g. Roš v svojem govoru, ne samo kot starega prijatelja našega mesta in kot bana Dravske banovine, temveč tudi kot borca za nacionalno misel, ki je vedno stal v prvih vrstah, kadar je šlo za korist države in naroda. Dalje ga je župan pozdravil kot znanega socialno čutečega človeka, zaradi česar čutiti dolžnost, da pri tej priliki opozori g. bana na težki položaj v rudarskih revirjih in tudi na levem bregu Savinje med kmetskim življem. Nimam peresa, da bi popisal to gorje, vendar hočem porabiti priložnost, da vam predložim svoje želje, ker poznamo vaše usmiljenje in vaš socialni čut. Želimo, da bi bil vaš prihod prebujenje jugoslovanske nacionalne ideje in sloge med nami ter prebujenje k boljši bodočnosti za našega delavca in kmeta. S temi besedami je zaključil župan g. Roš svoj govor. G. ban se je zahvalil v daljšem govoru, v katerem je dejal, da bo vsa svoja izkustva uporabil za to, da zboljša položaj prebivalstva. Dobro vem, je nadaljeval g. ban. kako težak je položaj, v katerem živi prebivalstvo laškega sreza. Sedaji položaj je nastal deloma e zaradi hiperprodukcije in razih drugih vzrokov. Skoraj da e vidim izhoda, a naš narod še v hujših časih ni klonil, zato bo prav gotovo premagal tudi sedanje težave. Saj stoji za nami velika naša Jugoslavija! G. ban je dalje govoril o načrtu javnih del za prihodnjih 10 let. Ko se bo spet zavrtelo gospodarsko kolo, bo tudi vse drugo šlo naprej. Samo mirno ne smemo stati, ne smemo biti slabši od naših prednikov, ker je naša podlaga boljša. Da dosežemo svoj cilj, nam je pa v prvi vrsti potrebna sloga. Ravno ob smrti svojega najboljšega sina, blagopokoj- nega viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-teija je naš narod pokazal, da zna čuvati svojo državo. Malenkostne razlike, ki so med nami, morajo izginiti. Če bomo vztrajno vzdržali ter ohranili red, in mir v naši notranjosti, bomo imeli tudi sredstev dovolj za obnovo našega gospodarstva. Mi moramo imeti samo en cilj, in to je srečna, bogata in močna Jugoslavija, nato pa bo tudi srečen in zadovoljen narod. Z župani je razpravljal g. ban o šolskih vprašanjih, občinskih zadevah, o živinoreji in drugih perečih vprašanjih, z županom iz Trbovelj in Hrastnika pa o rudarskih stvareh, zlasti o dobavi večjih količin premoga za državo, o dotacijah za javna dela iz bednostne-ga fonda in iz fonda za java dela, da bi se tako omilila nezaposlenost. G. ban je pri tej priliki daroval za nezaposlene rudarje v Hrastniku in Trbovljah 10.000 Din. Zvečer je priredilo pevsko društvo »Hum« skupaj z mestno godbo g. banu a čast bak-Ijado in podoknico. V Brežicah V Brežice je prispel z vlakom iz Laškega ob 10.30. Že na kolodvoru so ga pozdravili župan občine Zakot Volčanšek z več občinskimi odborniki in župnik g. Josip Logar iz Dobove; oba sta mu želela prvo dobrodošlico. G. ban se je nato v spremstvu brežiškega župana dr. Drnovška in sreskega načelnika g. Poklukarja odpeljal v Brežice, kjer je bila pred sreskim načelstvom zbrana veliko množica s sokolskimi, gasilskimi četami in šolsko mladino. Sprejem je bil izredno prisrčen. Prvi je pozdravil g. bana župan dr. Drnovšek v daljšem govoru, v katerem je dejal med drugim, da je g. ban s tem, da je takoj, ko je nastopil svoje mesto, prišel med narod, pokazal veliko razumevanje za naloge, ki ga čakajo. * Narod s hvaležnostjo sprejema ta visoki obisk. Zlasti se pa veselijo Brežice, da smejo pozdraviti svojega bana rojaka, ki je izšel iz naroda. To je dokaz, da smo postali državni narod in da je slovenski jezik državni jezik. Nikoli se to ne sme več izpremeniti. Naš narod mora na svojih tleh ostati sam svoj go- Čim bolj se bliža veliki dan zmage Jevti-čeve liste, tem marljivejši so njegovi sodelavci po posameznih srezih. Vsi kandidati brez izjeme so imeli v zadnjih dneh številne dobro obiskane shode, ki so prvotno mlačno volilno razpoloženje razgibali v temperamentno volilno borbo. Dodatno k našemu zadnjemu poročilu moramo omeniti še dravograjski srez, kjer je volilno gibanje prav posebno živahno. Oba sreska kandidata Jevtičeve liste sta prav pridno na delu in prirejata uspele shode in sestanke. Shodi ing. Lenarčiča v Guštanju, Prevaljah in zlasti v Marenbergu so bili dobro obiskani. Lepe shode je imel tudi g. Do-beršek Karel v Vuzenici, Marenbergu, Dravogradu, Guštanju. Naravnost manifestantna pa sta bila shoda v Črni in Mežici. Za 1. maj je bilo nekoliko počitka, zato pa so v četrtek pričeli vsi kandidati s podvojeno silo. Poročila s Štajerske potrjujejo našo napoved, da je abstinenca v splošnem strta. Tudi voditelji abstinenčnga gibanja so svoj evangelij odložili od akta, ker so spoznali, da bi bila abstinenca za narod samo škodljiva. Uvidevni prijatelji g. dr. Korošca pripo-ročajo ljudem, naj volijo one kandidate Jevtičeve liste, ki jih smatrajo za vredne poslanskega mandata. Dolenjcem poskušajo Mačkovi ljudje v zadnjih dneh vsiliti miselnosti, ki so jim kot Slovencem tuje in zoprne. Celo z denarjem poskušajo nekateri imovitejši agitatorji premamiti slovenskega volilca, da bi oddal svoj glas zagrebškemu odvetniku. Vendar je zavest dolenjskga kmeta tako krepko zasidrana v njegovem značaju, da ga tudi denarna sredstva — kljub težki krizi — ne bodo preslepila. Kaj je Jevtič Dolenjcem prinesel dosedaj, vedo vsi, kaj bo dal po volitvah ta mož dejanj tudi vedo. Kaj naj nudi Dolenjcem Maček, ki se bo grel v Zagrebu in ignoriral Narodno skupščino, tega ne ve nihče. Pač, zavedni Dolenjci vedo, da bodo po 5. maju imeli vsi maloštevilni Mačkovci — strahotnega ponedeljskega mačka. Na Gorenjskem vidno narašča razpolože- nje za Jevtičevo listo. Pametni Gorenjci vedo kaj pomeni za njih tujski promet. Oni tudi vedo, da je 1 il Jevtič tisti, ki je prvi odločno pričel z ene gičiJfen preurejevanjem cest. On je bil tisti, ki je odpravil takse na avtomobilski promet. On je tisti, ki je tujskemu prometu odprl vrata na stežaj. Zato za Gorenjce ne more biti nobenega pomisleka koga naj volijo. Zato pa je zlasti na Gorenjskem nasprotna agitacija tako strahotno klaverna. Gorenjski kmet, ki je v zadnjih letih ravno zaradi naraščajočega tujskega prometa tako napredoval, misli in odloča po lastni oameti in so mu zato vse tuje sugestije odvratne. Na Notranjskem je situacija za Jevtičevo listo naravnost sijajna. Z vseh občin dobivamo poročila o lepih in uspelih shodih ministra dr. Marušiča in ostalih njegovih sodelavcev. Zavedna Notranjska je ponosna, da jo bo zastopal v Narodni skupščini mož, ki je obmejnemu srezu storil že toliko dobrega in koristnega. V Logatcu, Žireh, na Rakeku, v Planini, v Cerknici, v Begunjah, v Sv. Vidu, v Starem trgu in na Blokah, povsod vlada za nedeljske volitve najboljše razpoloženje. O nasprotnikih v tem srezu sploh ni govora. V začetku so nekateri obrtniki nekoliko pokoketirali s Hodjero-Topalovičem. Sedaj pa je tudi pri njih obveljalo načelo, da Kmetu, trgovcu in obrtniku lahko olajša sedanje gospodarsko stanje edino močna in krepka gospodarska politika, ki jo zastopa predsednik vlade g. B. Jevtič. Zato bodo vsi brez zjeme volili njegovo listo, saj se zavedajo, da trgovinska pogajanja z Italijo, ki so pred vrati ne smejo biti zaključena brez njih. V splošnem lahko rečemo, da bo volilna udeležba Slovenije pri nedeljskih volitvah dosegla najvišji odstotek in da bo Jevtičeva zmaga popolna. Zlato na potu London, 2. maja. Reuter doznava iz Rige, da so poslali iz Sovjetske Rusije v Berlin 5 ton zlata. Po sedmih mesecih je to prvič, da je prišla iz Rusije čez P>igo večja količina sovjetskega zlata. V pelek 3- L m. bo v Beogradu manifesfacifslri shod predsednika ^šade g. B. feviića. Njegov govor bodo ob 17. uri prenašale vse jugoslovanske radio postaje. Naše čitatelje prav posebno opozarjamo na ta govori Drtö'V'inl ctopodlcl X Finančni minister dr. Stojadinovič v naši banovini. Po manifestacijskem shodu predsednika vlade g. Jevtiča v Zagrebu je finančni minister g. dr. Milan Stojadinovič prišel v Slovenijo in obšel nekatere obmejne carinarnice ob italijanski in avstrijski meji. Spremljali so ga g. Sedlar, ljubljanski finančni direktor in šef ljubljanskega carinarskega odseka g. Vukmirovič ter šef njegovega kabineta g. dr. Jovan Gašič. G. finančni minister je odredil na licu mesta, kje se imajo zidati nove stavbe za carinske oddelke na mestu dosedanjih karani. Pri vožni skozi Ljubljano je prišel g. dr. Stojadinovič tudi v stik s predstavniki raznih gospodarskih organizacij, v torek zvečer se je pa vrnil v Beograd. X Mednarodni filmski kongres, ki je bil 26. aprila otvorjen v Berlinu in katerega so se udeležile delegacije iz vsega sveta, tako tudi iz Jugoslavije, je obravnaval vprašanje konsolidacije kinematografskih lastnikov, nastopil proti previsokim davkom, razpravljal o vprašanjih avtorskega prava in zahteval za voditelje kinematografov strokovno izobražene ljudi. Kongres je otvoril predsednik državne filmske zveze dr. Fritz Scheuermann, prisostvoval mu je pa tudi propagandni minister dr. Goebbels, ki je prevzel protektorat nad kongresom. X Obisk tujcev v Splitu. Za velikonočne praznike je Split obiskalo zelo mnogo tujcev, med njimi veleugledne osebnosti. Med drugimi je prišel v Split tudi ameriški poslanik v Beogradu g. Wilson. Mesto si je ogledal tudi adjutant predsednika pruske vlade kapetan Hans Wollner, dalje tajnik belgijskega kralja baron Harten. Z izletniškim avtobusom se je pripeljala v Split z Dunaja hči predsednika republike gdč. Hilda Miklasova. Velikonočne praznike je prebilo v Splitu tudi mnogo angleških učenjakov, naravoslovcev, ki so prazniški odmor združili z znanstvenim delom in si ogledali v okolici primorsko rastlinstvo. S parnikom »Ljubljana« se je pripeljala v Split tudi skupina romunskih profesorjev pod vodstvom znanega rumunskega javnega delavca Teodoresca. Prišla je tudi večja skupina rumunskih izletnikov z več bivšimi ministri, univerzitetnimi profesorji, diplomati in bančniki. Pod vodstvom švicarskega novinarja in publicista Perber-Taubeja si je Split ogledala večja skupina švicarskih turistov. Prav tako so v Splitu opazili mnogo čehoslovakov. Pevski zbor »Opus« iz Brna je priredil v Splitu koncert. Med velikonočnimi prazniki je bil Split prepoln naših domačih izletnikov, posebno dijakov in izletnikov v skupinah iz Zagreba, Novega Sada, Ljubljane, Sarajeva in drugih mest. MALINOVEC iz slovečih gorjanskih malin, zajamčeno naraven, odlične kvalitete, priporočljiv zlasti deci in bolnikom, nudi najceneje v posodah od 5 kg dalje domača parna destilacija A. ROJEC, Stična. X Nova razpredelnica cen za vožnjo v mednarodnih vlakih. 1. maja je stopila v prometu z mednarodnimi vlaki (simplonski ekspres itd.) v veljavo nova razpredelnica cen, izraženih v zlatih frankih. ... , X Rumunski izletniki v Dalmaciji. V Dalmacijo je odpotovalo 90 rumunskih izletnikov. Izlet je" organiziralo društvo »Turizm Romun«. Med izletniki so ugledne osebnosti, kakor politiki, gospodarstveniki in umetniki. X Na IV. družabnem večeru kluba Jugoslov. akademikov iz Trsta, Gorice in Istre bomo slišali tudi nekaj odlomkov iz čakavske lirike in nekaj istrskih narodnih pesmi. Ne zamudite te prilike in 11. maja pridite vsi v »Kazmo«. lo sporedu ples, ob zvokih priznanega jazza. X Izšla je nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, sport^ in modo »Naš val«, ki prinaša Gustav Strniševo povest »Desetnica« in Janko Kačevo reportažo »Romarski spomini«. Nadaljuje se Sel Catinijev roman »Emilio Berenini« in v prilogi za ljudske odre Tone Čufarjeva izvirna komedija »Ameriška tatvina«. Slike iz filmskega življenja, dvostranska slikanica »Pomlad nad nebotičniki«, poljudno pisana znanstvena razprava o odkritju in lastnostih Röntgenovih žarkov in radijska tehnika zaključujejo pestro ilustrirani redakcijski del te naše najbolj priljubljene tedenske revije. Priloga prinaša zadnja modna poročila in krasne modne skice, slike skladateljev k prenosu mednarodnega koncerta iz Zagreba in na 12 straneh programe vseh važnih oddajnih postaj v pregledni in smotreno urejeni razvrstitvi. Vsi, ki se zanimate za radio, gledališče, film, sport in modo, zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko tega našega najcenejšega tednika. Mesečna naročnina Din42‘—. Pišite na upravo radijske revije ■ Naš val«, Ljubljana. X Proslava obletnice smrti Zrinjskega in Frankopana v Zagrebu je potekla prav slovesno. Najlepše je proslavil spomin na smrt obeh narodnih mučnikov 35. pešpolk, ki nosi ponosni naslov »Zrinjski«. V vojašnici so lepo okrasili reliefni spomenik Zrinjskega, pred vojašnico pa je stala častna straža v slikovitih uniformah Trenkovih pandurjev. Proslave sta se udeležila tudi ban dr. Kostreneič in general Jurišič. X Volilci v Zagrebu, Vseh volilcev je v Zagrebu 66.302. Volilci še sedaj, ko je rok za reklamacije že zdavnaj minil, prav pridno obiskujejo volilni urad, da še pred. volitvami ugotove, na katero volišče naj gredo volit. X Nesreča na železnici pri Podsusedu. Pretekli torek je hotela 201etna služkinja Marija Pungarjeva prestopiti z vlaka v drugi vlak, ki je vozil proti Zagrebu, pa je pri tem tako nesrečno padla, da je prišla pod kolesa. Železničarji, ki so nesrečo opazili, so ji takoj prihiteli na pomoč in jo dali odpeljati v bolnišnico. X !«> sorodnikov je zastrupila pred leti neka Milka Pavlovič. Hotela se je polastiti premoženja svojega moža in zato je začela zastrupljati vse njegove sorodnike in njega samega. Sedem zastrupljenih oseb je res umrlo, druge so pa rešili. Pavlovičevo so zaprli, ko so zločin izsledili, a ona se je delala blazno. Sedaj so pa zdravniki ugotovili, da blaznost le hlini in tako se bo vršila sodna razprava proti njej 13. maja v Be-lovaru. X 12.000 kilogramov morskih rib so pokupili Zagrebčani pretekli torek. Ker so primorski ribiči imeli zadnje dni precej sreče, so poslali s Sušaka v Zagreb rib, kolikor so jih mogli, kjer so jih prodajali po 6—8 Din za kilogram. Zagrebčani so se vsled nizkih cen za ribe kar trgali. X Brat ubil brata. V vasi Demarje pri Zagrebu so živeli 4 bratje iz rodbine Piskov. Najbolj priden in skrben med njimi je bil Cenko Piškov, pa so ga kljub temu bratje sovražili tako, da ga je te dni njegov brat Štefan hotel udariti s krampom; Cenko pa ga je prehitel in je s krampom ubil brata Stefana. X Tečaj za pravilno škropljenje hmelja proti peronospori z bakreno-apneno brozgo. V smislu opozorila sr. kmet. odbora v Celju No'. 62-1 z dne 17. aprila t. 1. razglašamo, da bo 12. maja t. 1. ob 10. urj dopoldne v hmeljndku g. Jošta ob glavni cesti, ki vodi iz Žalca proti Sv. Petru nasproti gostilne Aubreht praktičen tečaj za pravilno škropljenje hmelja proti peronospori in za pravilno pripravljanje škropiva — brozge ter ravnanja z njo. Ob tej priliki se bo raz-motrivalo tudi o zatiranju drugih nevarnih hmeljskih škodljivcev. Tečaj bo v navzočnosti in s sodelovanjem tajnika sr. kmet. odbora, sr. kmet. referenta g. Wernig-a. O praksi škropljenja proti peronospori in tostvarnih izkušnjah bo na licu mesta predaval g. Martin Jošt, absolvent hmeljarske šole v Žatcu in praktični hmeljar v Gotovljah. Tečaja naj se udeležijo predvsem izvršilni organi škropljenja onih posestnikov oz. posestniki sami, pri katerih s»e bo s polovičnim prispevkom sr. kmet. odbora vršilo tekom leta poskusno škropljenje, ki je bilo razglašeno v smislu No. 62-1 z dne 17. aprila t. 1. Lahko pa se tečaja udeležijo tudi drugi interesenti. X Romanje »Soče na Oplenac. Društvo »Soča-matica« poroma za binkošti na grob nepozabnega blagopokojnoga vladarja Aleksandra L Potrudili se bomo, da bo to romanje za udeležence čim ugodnejše. Romanja se ud-eleže lahko tudi nečlani. Vožnja po železnici s posebnim vlakom tja in nazaj stane v III. razredu 130 Din, avtobus pa 40 Din. Kdor se pa želi peljati v II. razredu, doplača k gornji vsoti še 65 Din. Odpeljemo se z vlakom dne 8. VI. ob 20. uri, ter se vrnemo dne 11. VI. približno ob 8. uri. Na binkoštno nedeljo se poklonimo na Optencu, v ponedeljek si pa ogledamo v skupinah Beograd. Za prehrano in prenočišče bo po želji preskrbljeno. Obed stane 10—12 Din, večerja 8—10 Din, kava s kruhom 3 Din, prenočišča so od 5—25 Din. Vsak udeleženec, naj vstopi v poseben vlak kjerkoli, mora plačati polno voznino, vožnjo od bivališča do posebnega vlaka pa si mora preskrbeti sam. Prijave in vplačila prejemajo do 15. maja;: Jurčič Simon, trgovec, Tyrseva cesta, Bočič Josip, Aljaževa ulica 13, Klavora Hinko, Gledališka ul. 12-III. in Ravbar Vinko, trg. v Mostah, Zaloška cesta. Vabimo vse člane in nečlane, da se udeleže tega romanja, a pohitite s prijavo in vplačilom, ker je število udeležencev omejeno, nam pa olajšate delo, .kar bo le vam v korist. — •Pripravljalni odbor. X Pokret jugoslovanskih diplomiranih tehnikov. Preteklo nedeljo in ponedeljek je bil v Beogradu prvi zbor diplom, tehnikov Jugoslavije, ki so stopili pred 10 meseci organizirani I pred našo javnost. Gibanje diplom, tehnikov se je izcimilo iz potreb tehniškega podviga naše države, ki ho jamčil tudi gospodarsko neodvisnost domovine in za tem programom stoji kader samih mladih ljudi, ki so izšli iz domačih strokovnih šol. Uprava vsedržavne organizacije diplomiranih tehnikov posluje v Ljubljani, odkoder je pokret izšel po vsej državi. Prvi zbor, ki je bil sklican , v Beogradu, je pokazal odločno stališče naših mladih tehnikov v stanovskih in tehniških vprašanjih našega bodočega gospodarskega in tehniškega dela, a je istočasno tudi manifestiral bratsko razpoloženje, ki vlada med tehniki iz vseh pokrajin naše države. Ljubljanske tovariše so na kolodvoru pričakovaii delegati iz Sarajeva, Splita, Novega Sada in veliko število beograjskih kolegov, ki so vkljub prazniku pravoslavne velike noči polnoštevilno prisostvovali prvemu sprejemu svojih severnih kolegov. Skupščino je vodila skupina iz Ljubljane in so se na željo beograjskih tovarišev predvajala poročila Glavne uprave v slovenskem jeziku, da dokažejo s tem tudi bratsko zavest, ki vlada med tehniki Jugoslavije. Na zboru je bila sprejeta tudi obširna resolucija. X Volilni odbori — pozor! Prvi sestanek volilnih odborov je v soboto dne 4. maja 1935 ob 3. nri popoldne v poslopju, določenem za glasovanje, na kar se opozarjajo predsedniki volilnih odborov, njihovi namestniki, člani volilnih odborov, njihovi namestniki, predstavniki kandidatnih list in njihovi namestniki. LJu&Siana * VIČANI! Jutri v petek 3. maja oh 8. zvečer volüni shod v Sokolskem domu. Govorijo kandidata minister dr. Drago Marušič, vrhniški župan mag. phar. Hočevar in oba namestnika. — Kdor je za Aleksandrovo Jugoslavijo, naj pride na shod. V nedeljo 5. maja pa glasujejo vsi Vičani za listo Bogoljuba Jevtiča, * Bogenšperškl napadalec v rokah pravice. Leona Zupančiča, ki smo o njem poročali, da je bržkone napadel Marijo Tomažinovo na Bogen-šperku, so že prijeli. Orožniki so ga aretirali doma v Zagorju pri starših, ki niti malo niso slutili, kakšen zločin je zagrešil njihov sin. Zločinec je dejanje priznal in tudi povedal, da je hotel graščino zažgati samo zato, da bi zabrisal sled za seboj. Aretiranca so že izročili sreskemu sodišču v Litiji, — Žrtev zločina, Marija Toma-žinova, se še nahaja v ljubljanski splošni bolnici, vendar je njeno okrevanja že toliko napre- dovalo, da menda ni več neposredne nevarnosti za njeno življenje. * Mariborski gost v naši drami. Včeraj je gostoval v naši drami prvak mariborskega Narodnega gledališča režiser in igralec Vladimir Skrbinšek. Nastopil je v šorlijevi drami »Blodnji ognji« v vlogi Dušana, ki jo je dosedaj igral g. Kralj. Dasi priznavamo mariborskemu gostu, da je brez dvoma igralec odličnih kvalitet, vendar je iz okvira našega dramskega članstva močno izpadel. Zlasti še, ker je naš igralski ansambl trdno in zaključeno vigrano telo. Sicer je pa dosegel v Ljubljani lep uspeh in bil deležen toplega in iskrenega priznanja. — Ob tej priliki bi ponovno povedali, že tolikokrat izraženo misel, da bi bila nujna potreba medsebojnih gostovanj ljubljanskega in mariborskega gledališča, ki predstavljata vendar dve zaokroženi in umetniško pomembni telesi. Le ob takih gostovanjih je tudi mogoče izreči dokončno sodbo o kvaliteti posameznih igralcev. Petsobno stanovanje z vsemi pritiklinami se s terminom avgust odda v Šelenburgovi ulici, I. nadstropje. Stanovanje je pripravno tudi za zdravnika, odvetnika ali pisarniške prostore. Ponudbe pod »5 sob avgust« na uprava »Glasa Naroda«. * Zračna zveza Ljubljana—Sušak. S 15. majem se zopet začne redni zračni promet med Ljubljano in Sušakom. Iz Ljubljane odhod letala zjutraj ob 6.40 in ob 13.10. Prihod na Sušak ob 7.20 in ob 13.55. Z jutranjim letalom je izletnikom omogočen zvečer povratek v Ljubljano, a tudi v druge smeri so zveze jako ugodne. * Razstava Ipolita Majkovskega je bila v sredo končana s prav zadovoljivim uspehom, saj je bilo prodanih precej slik, a moralno je uspela uprav izvrstno. Omeniti moramo, da so lepe slike z Jadrana pokupili predvsem mali ljudje in so med kupci tudi tri učiteljice ki pač ne razpolagajo z bogastvom. Težkih prijateljev umetnosti je bilo pa med kupci prav zelo malo, saj imajo gospodje preveliko skrb s svojim kapitalom. Mojster Majkovski si je v Ljubljani pridobil tudi mnogo osebnih prijateljev in jim obljubil, da pokaže jeseni na razstavi Jadranske Straže na velesejmu svoja velika dela, kar bo Ljubljano gotovo razveselilo. V Šelenburgovi ulici je na razpolago 5 prostorov, ki so primerni za trgovino, obrtne lokale, menzo itd. Istotam je tudi na razpolago poslovni lokal 2 sob, ki se lahko takoj oddajo. Ponudbe pod »Centrum« na upravo »Glasa Naroda«. Poljčane, 1. maja. V protekli noči pred prvim majem se je zgodila nesreča, ki ji ni kmalu primere. Na Križnem vrhu, ki leži med Poljčanami in Slov. Bistrico, je bil do smrti povožen od doslej še neznanega avtomobila 481etni pomožni progovni čuvaj Mastinšek Jurij, doma iz Zg. Brežnice. Neki kolesar, ki se je okrog polnoči vozil v smeri proti Makolam, je sredi noči naletel na sredi ceste na negibnega moškega. Ko ga je pogledal po bližje je iznenađen opazil, da je ves razmesarjen. Stopil je k bližnji hiši ob cesti in priklical čez čas prevžitkarja Jožefa Brgleza iz Križnega vrha, ki je v ponesrečencu spoznal Mastinška. Poklicala sta nato oba še druge ljudi, ki so nato prenesli že mrtvega Jurija domov. Takoj so prihiteli na kraj nesreče tudi tukajšnji orožniki in dognali sledeče: Mastinšek Jurij je bil še usodnega dne v službi. Domov grede se je ustavil na Križnem vrhu. Bilo je zadnjega aprila, ko imajo po tukajšnjih vaseh fantje navado, postavljati za 1. maja mlaje. Tak mlaj so postavljali tudi na Križnem vrhu pri ondotni kapelici, ko je prišel mimo pokojni Jurij, ki je bil vsem dober znanec in se jim pridružil ter jim pomagal. Bil je še nekaj časa pri likofu, po 20. uri pa se je odstranil od družbe z namenom, da gre domov. Potem se je zgodilo tisto strašno. Kako in kaj, bi vedel povedati samo on sam ali pa neznani avtomobilist, ki pa je žal brez sledu in kake pomoči odbrzel v noč. Orožniki s|31opzi isjauo.) u; amuop —■ jfsse.id lupud 130£nfapotues „B>(iuz8ug“ INSERIRAJTE V „GLASU NARODA«! Za mal’ d’narja do«i’ imizke d. z o. z. PLOŠČE — GRAMOFONE izposojamo, zamenjavamo, »rodajamo in .iupujemo ELEKTRGTON PASAŽA NČBOTiŽKUA Kavina mešanica „Aromafls“ )e višek užitka, izbornega okusa in zdrava hrana. Zahtevajte po trgovinah ali naročite pri „COMMERCE“, LJUBLJANA / _________________________ C o u CÖ S! « trebna reklama tudi za proizvode našega kmeta. Nujno potrebna pa je tudi pri reklami največja previdnost. Reklama mora biti že v vseh osnovah poštena in za prodajo blaga, ki bo trajno na trgu, primerna. V nobenem primeru ne sme biti zgolj dobičkaželjna in hipna, ker taka reklama ne more zboljšati gospodarstva, pač pa lahko odžene kupca enkrat za vselej. Kakor je torej reklama za današnji poslovni svet življenjske važnosti, tako je važna tudi za našega kmeta. Nastane pa vprašanje, ali more kmet za svoje blago delati reklamo tako, kakor jo n. pr. dela trgovec ali drugi poslovni človek? Lahko, toda le tedaj, kadar jo bo delal ne kot posameznik, temveč kot celota. Tukaj se nam takoj zopet pokaže potreba kmečke osamosvojitve v kmečkih zadrugah, ki bodo zmožne delati potrebno reklamo morda celo na inozemskem trgu in bodo tako uspešno uveljavile blago našega kmeta. Premalo ali skoraj nič nismo storili do danes v tem pogledu, ker večina naših kmetij nima niti pojma o velikanskem pomenu zadružnih organizacij, o reklami pa še manj. Zato je zopet namen kmečko-nadaljevalnih šol, da vse to našemu kmečkemu naraščaju obrazlože in ga stanovsko osamosvoje ter združijo v kmečkih zadrugah, ki naj si z uspešno reklamo ustvarijo dober prodajni trg in ki naj v prvi vrsti kmečki naraščaj — bodoče gospodarje naših kmetij —- izobrazijo strokovno. Strokovna izobrazba je življenjski pogoj vseh stanov, tako tudi kmečkega. Le strokovno izobražen kmet bo mogel uspešno gospodariti, ko bo znal izkoristiti in uporabiti vsa moderna sredstva za napredek kmečkega go- panik« (Moyzes). — Brno: 21.10 Radio orkester (Dvorak). — Frankfurt; 21.10 Zvočha igra — 24.00 Klavir in orkester. — Hamburg; 21.1' Zvočna komedija. — Leipzig: 21.10 Mali Pari• ob Pleissi — 22.30 Instrumentalni solisli. — Luxembourg: 20.40 Orkestralni in instrumentalni koncert ruske glasbe — 21.25 Cowbo' koncert. — München: 19.00 Vojaška godba - 21.10 Glasbena drobna umetnost. — Paris Post Parisien: 20.20 Slavnostni koncert. — Praha • 19.10 Koncert, nato prenos iz Bratislave in Brna. — Rim: 20.45 Vokalni in orkestralni koncert, vmes zvočna komedija. — Stuttgart: 21.10 Rossinijeva opera »Seviljski brivec«. — Varšava: 20.50 Debussvjeva simfonična pesnitev »Morje«. — Dunaj: 20.00 Reznicekova opera »Donna Diana« — 22.10 Šramel tercet. Nacionalna ura ob 19.30 za vse tri jngoslo-vanskvj postaje: Portreti iz naše literarne zgodovine: Marin Držič. Predava dr. Dragoljub Pavlovič. Prenos iz Beograda. Ker odpade gostovanje gospodične Jare Hole iz Prage, pojo v petek, dne 3. t. m. ob 15. uri popoldne mesto napovedane »Tosce« opereto »Netopir« kot dijaško predstavo po globoko znižanih cenah od 15_ Din navzdol. * Prihodnja operna premiera Koczalskegr opera »Zemruda« bo predvidoma 9. t. m. Libreto dela je napravil Beno Ziegler, ter ji vzel za snov prastare orientalske pravljice z naslovom »Tisoč in en dan«. Vsebina je orientalsko pestra in jako učinkovita ter daje pevcem možnosti, da ustvarijo karakteristične like. V operi je tudi mnogo originalnih orientalskih baletov. Delo režira g. prof. šest, dirigent pa je g. dr. Švara. Poznavalec žen. — Pomisli, ko sem prišel včeraj domov, mi je pripravila žena, ne da bi kaj rekel, copate, zakurila je v peči, nabasala mi pipo... — To je ogromno — in koliko stane njen novi klobuk? Vse narobe. — Takšen je moderni zakon: Človek se ženi po razumu in loči iz ljubezni. MAU OGLASj Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 8 Din. Državni davek 2 Din. Pri malih oglasili reklamnega značaja stane petit vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.______________ „POSESTI REALITETNA PISARNA, DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 4/11. proda: HIŠO, na najprometnejši točki, 4 trg. lokali, več stanovanj, 800 m- zemljišča, glavna cesta, tik tramvaja, izreden donos, Din 330.000'—. Prevzame se lahko večja hipoteka. HIŠO, vpeljana gostilna, 2 trgovska lokala, več lepih stanovanj, tujske sobe, dvorišče, prometna točka, center Ljubljane, Din 700.000'—. Prevzame se lahko do polovice tega zneska hipoteka. odda v najem: TROSOBNA STANOVANJA: center, Din 850'— in 1.250'—, Podrožnikoin Din 700'—, Bežigrad Din 800'—, šiška Din 450'—. DVOSOBNA: center Din 800'- in 700'—, Spod. šiška Din 750'—. Kodeljevo 600'—. Sv. Jakob Din 500'—, Bežigrad Din 450'—, Zgor. Siškt Din 450'—. ENOSOBNA: Sv. Jakob Din 250'—, Moste Dir 350'—, Zelena jama Din 150—, tik tramvaja Din 280'—, Kodeljevo Din 250'—, spada pod mesto Din 170'—, razne sobe s štedilnikom pe Din 50'—, 70'-, 130'-, 170'-, 180'— itd. -Nalika iV'irn drugih stanovanj, trgovskih lokalov, gostiln itd. 0»em znamenitih Windsor belcev za angleško državno kočijo. Teli osem belcov bo v Londonu na dan 251etne ga jubileja angl. kralja vleklo kraljevsko kočijo. Zamorci v Ni še dolgo tega, ko je i/.val upor zamorcev v središču Newyorka. v Harlemu, veli-'to pozornost ameriške javnosti. V neki trgovini namreč, kjer prodajajo vse, karkoli imajo, po 5 ali pa po 10 centov, so zasačili nekega zamorskega dečka, ko je ukradel žepni nož. Zamorček je prodajalca, ki ga je prijel, grizel v roke in kričal na ves glas, .še predno je kdo vedel, kaj se je zgodilo. Navzoče kupce, večinoma zamorske ženske in dekleta, je prevzel velik strah in ni dolgo trajalo, da je bila trgovina vsa razdejana. Red je napravila šele policija s pendreki. To pa je bil začetek upora. Neodgovorni elementi so vplivali na množico in razširili vest, da so belokožci zamorčka linčali. Takoj je bil ves Harlem na nogah. Ljudje so razdirali trgovino za trgovino in pobijali šipe na oknih. To je trajalo tako dolgo, dokler ni nastopila policija z,revolverji in s strojnicami. V tem boju je padlo pet za-morcev-u pomikov. Zamorski trgovci so razobešali na svojih trgovinah napise zamorska trgovina', da bi odvrnili razdivjano množico od razdejanja svojih hiš. Končno pa se je policiji le posreičlo, da je 250.000 harlemskih zamorcev ugnalo. Ves potek upora pa je pokazal, da izvira iz globljih vzrokov. Harlem, središče Newyorka, je tisti del mesta, kamor se ho- Zdraviilšia v polarnih krajih Polarni kraji spadajo med najbolj zdrave kraje na svetu. Tam ljudje mnogo lažje prenašajo mraz od 40 stopinj kakor pa v naših krajih od 10 stopinj. Ta položaj hoče sovjetska vlada izkoristiti in je v zadnjih 10 letih že zgradila zlasti v murmanski provinci že kar cela mesta, kjer stanovalci, zlasti pa otroci, krasno uspevajo; otroci se igrajo pri mrazu od 40 stopinj na prostem, pa nikdar ne dobe nahoda ali drugih zimskih bolezni. V poletnih mesecih pa sije solnce kar neprestano. Zrak je v teh krajih nekoliko bolj redek kakor na jugu. Prahu v polarnih krajih ne poznajo, pa tudi dim ljudi ne nadleguje, kar vse prav ugodno vpliva na zdravje in na počutje ljudi. Tudi ultra-vijoličasti žarki imajo tod večjo moč kakor v naših krajih in tudi kužnih bolezni ni tam toliko kot pri nas. Zato bodo tam ustanovili klimatična zdravilišča. Prvi sanatorij v polarnih krajih bo kmalu gotov. Kongres narodnosti v Rusiji Te dni je zboroval v Moskvi kongres zastopnikov vseh narodnosti, kar jih živi v sovjetski Rusiji. Na kongresu so prečitali poročilo o delovanju osrednjih izvršnih oblasti- ukrajinske in beloruske sovjetske republike glede narodnih manjšin. V Ukrajini živi 15 narodnosti, število šol se je znatno povečalo. Nemških šol je v Ukrajini sedaj 627, židovskih 468, poljskih Hevnorku dijo newyorSki kavalirji radi zabavati. Za zamorce pa je ta mestni del pravi pekel, kajti od vseh zamorcev, kar se jih je tam zlasti po vojni naselilo, jih je samo okoli 10.000 zaposlenih, nad 100.000 pa jih mora živeti od podpor; vseli pa je tam, kakor smo že omenili, okoli 250.000. Zamorci v Newyorku si služijo svoj kruh navadno kot posli, vratarji, kuharji, točaji in podobno. Trgovin pa zamorci v Newyorku imajo kakor jih imajo v Chikagu; trgovine so vse v rokah belokožcev. To velja tudi za hišno in zemljiško posest. Zamorke v Harlemu morajo torej svoje potrebščine kupovati le v -belili: trgovinah in morajo plačevati tako visoke naiemnine kakor jih zahtevajo beti: gospodarji. Ti pa zahtevajo mnogo; oblasti so ugotovile, da mora plačevati zamorec do 50 odstotkov svojega zaslužka za stanovanje, kar je 15 do 20 odstotkov več kakor pa v sosednih delih mesta. Ker pa zamorci slabo stanujejo in tudi stradajo, ni čudno, če jih pomije od 1000 na leto po 19, dočim pom rje v ostalih delih mesta le 11 ljudi na tisoč. Najhujše pa razsaja med harlemskimi zamorci jetika. Od tisoč ljudi v Newyorku jih umrje za jetiko po 60 na leto, od 1000 zamorcev pa jih ugrabi jetika na leto 191! To so strašne razmere, iz katerih se ne more roditi nič dobrega. 419 itd. Otroke poučujejo v materinem jeziku. Državnih gledališč ima Ukrajina 6, kjer igrajo razna gledališka društva v svojih jezikih. V Beli Rusiji močno narašča poljski in židovski živelj. Prej v Beli Rusiji ni bilo skoro nobene industrije, danes pa se industrija lepo razvija. Narodnostnih šol je v Beli Rusiji 638, ki jih obiskuje nad 100 tisoč otrok. Uiula Ambrož (troti Vincencu Howe rjo. Danes se spopadeta v Berlinu češki težki atlet Ruda Ambrož in Nemec Vincenc Hower. Movi zdravilni žarki Dunajski profesor fizike dr. Karol Bruno je odkrit novo vrsto žarkov, ki imajo slično kakor Röntgenovi žarki za fiziko in za zdravilstvo velik pomen. Profesor Bruno si je skupno s svojo hčerko, ki je zdravnica, uredil velik laboratorij, kjer preizkuša' učinke novih žarkov. Akademija znanosti na Dunaju pa se ho tudi v doglednem času bavila z novim odkritjem. Dr. Bruno deta že od I. 1897. naprej na sestavi posebnega aparata za oddajanje teli žarkov; aparat proizvaja lahko pozitivne in negativne elektrone. Doslej je veljalo naziranje, da so elektroni samo negativni. Najnovejši poizkusi pa so dognali, da so elektroni lahko tudi pozitivni in tem elektronom pravijo učenjaki »pozitronk. Dr. Bruno je dokazal, da pri njegovem odkritju ne gre za »Jone«, ampak za elektrone. Pri zdravljenju raznih bolezni so se novi žarki baje sijajno obnesli. Vendar pa svojih dognanj in izkustev dr. Bruno in njegova hčerka še nista objavila, ker hočeta zbrati prej dovolj dokazov za svojo trditev, predno bosta stopila pred zdravnike. Kako nastajajo besede? V vsakdanjem življenju rabimo dostikrat besede, ki s-o nam prešle že tako rekoč v meso in kri, pa veiklar ne vemo, kako so nastale. Beseda »bojkot« n. pr. je nastala po nekem Jamesu Boyeottu, ki je bil kot upravitelj nekega posestva na Irskem tako ob-sovražen, da nihče ni hotel več ■/. njim govoriti; vse se ga je ogibalo. Zato pravimo tudi mi, da »bojkotiramo to, česar ne maramo. Sladkorčki, ki jim pravimo praline :. sb dobili svoje ime po kuharju Prasiinu, ki jih je izdeloval za svojega gospodarja. »Kamelije« so dobile svoje ime po jezu- itu Camell-u, ki jih je l. 17r>8. prvi prinesel v Evropo z Japonskega. Mansarda« (podstrešna soba) ima svoje ime po francoskem stavbeniku Mansard-u. »Nikotin«, /.nam strup v tobaku, pa je dobil svoje ime po Nicottu, ki je bi! francoski poslanik na Portugalskem, odkoder je prinesel tobak v Francijo. Ribe v Nilu Iz angleških in egiptovskih učenjakov sestavljena posebna komisija, ki preiskuje reko Nil, je odkrila v zadnjih 5 letih v Nilu 498 doslej neznanih vrst rib. Vsako leto so torej odkrili KM) novih vrst. S tem je znova potrjeno, da spada Nil med najbolj rib bogate volte: od ‘20.000 vrst rib. ki žive v morju iu v rekah, jih živi v Nilu nad 8000. Pijavke so zopet moda Neki londonski trgovec prejema vsak teden iz. Francije po 500 pijavk. Prevažajo jili v London z letalom. Nekdaj so potrebovali v londonskih bolnišnicah na teden po 50.000 pijavk, a kasneje so prišle pijavke popolnoma iz mode. Sedaj pa so začeli zdravniki pijavke znova ceniti in jih rabijo pri nekaterih boleznih z velikim uspehom. ZA KRATEK OAS Dva kmeta se pogovarjata. »Moji prašiči so tako mršavi, da moram pa dva vštric jiosiaviii, da se naredi senca od njih ;, pravi prvi. Drugi pa vzdihne: To ni nič;, moji so pa tako shujšali, da bi jili bil že zdavnaj veter odnese! skozi stenske šprajue, če jim ne bi bit na repkih vozlov zavezal!; * • Naše uredništvo je tako veliko, da porabimo vsak mesec po t hektoliter črnila.' »Prav, prav — toda pri nas prihranimo vsak mesec po 1 hektoliter črnila, odkar smo nehali delati [like na i . £mil Wach ek: 14 Kri ne kliše po maščevanju... Dosedanja vsebina: V pritajenem, a vendar mrzličnem strahu s>e češkoslovaški Nemci tipljejo v novih razmerah iz dneva v dan. Greiii izza vojne jim teže vest. Boje se drug drugega, vsi skupaj pa novo državne oblasti. Izza te bojazni lezejo počasi strahote, ki so jih počeli med vojno, na dan. Bernard Astenburg in major Letz sta takisto obremenjena. Razlika je le v tem, da je bit prvi v vojni še neizkušen kadet, Letz, pa je divjal kot zrel mož. Bernard se zboji, da pride vse na dan, in svetuje Letzu, naj odide iz države. Major naglo odide in se nastani na Dunaju. Prvi neuspehi avstrijskih armad, ki so jih Rusi v Galiciji naravnost pometli, so stali vojsko neizmerne izgube. Premnogo častnikov je bilo ubitih, ujetih ali ranjenih, in nič manj odločilno ni bilo to, da so se tisti drugič ogibali ognja, ki so ga že okusili. Naglo je nastalo pomanjkanje častnikov in podčastnikov na fronti. Da bi temu odpomoglo, je odrejalo vojno ministrstvo preglede v etapnih zborih ter pošiljalo za orožje sposobne na bojišče. Nedostatek je nadomeščalo na razne načine. Eden izmed teh je bila popolnoma nova uvedba ženskih pomožnih sil v etapnih vojaških pisarnah. V žolkiev sta bili poslani dve ženi: Ena, vesela Dunaj čanka, je prav hitro razumela, da računa izstradani častniški zbor mnogo bolj z njenim postranskim, kot z njenim glavnim poslom, in se je v obče zadovoljstvo prilagodila. Druga, debelušna, naivna modrooka Nemka iz okolice Lanškrouna na češkem, z dolgimi, debelimi kitami svetlih las okrog glave, skoraj otroškega izraza, je bila nedolžna in nerazumevajoča. Garala je v pisarni, toda častniki so jo zaman skušali pridobiti tudi za »delo čez čas«. Instinktivno se jim je izogibala, ker se jih je bala. Zbližala se je samo z Danijelom, predvsem zato, ker sta kakor dve najnižji dostojanstvi sedela skupaj na koncu častniške mize. Občudoval je njeno prijetno, čisto naivnost in tudi njen velikanski tek pri jedi. Brez truda je pojedla toliko, kakor dva ali trije častniki skupaj. Ker druga pisarica ni skoraj nič delala, se je Gretica iz Lanškrouna upogibala pod delom. Prosta je bila šele zvečer. Potem je navadno hodila v bližnji brezov gozdič in Danijel jo je spremljal. Letz je mislil, da se Greta izogiblje častnikom samo zato, ker ljubi Danijela. Da bi dva mlada, čedna človeka različnega spola mogla hoditi v gozdič samo zavoljo izprehoda in pogovora, tega ni megel razumeti. Pa je bilo tako. Slovak je bil plah in sramežljiv, a Gretica je potrpežljivo čakala, čez nekaj časa je uslužna Dunaj čanka obolela na venerični bolezni in so jo hitro poslali nazaj na Dunaj. Ministrstvo je obljubilo novo moč, pa se je dolgo obotavljalo, častniki so nekaj časa prizanašali Danijelovi zaljubljenosti, potem pa so se začeli vsiljivo vesti napram dekletu. Danijel se je prišel pritožit. Letz ga je nahrulil, češ, da ga to nič ne briga. Ali mu je bila morda uradno prideljena skrb za ženski mir? Doslej-je menil, da je bil prideljen za tolmača, še isto noč ga je dal prebuditi in ga je poslal pod neko pretvezo v Lvov. Bil je tudi zato tako oster, ker je že sam dolgo hlepel po debelušni Gretki. Niti toliko mu ni privoščil, da bi se poslovil od nje. Danijel je prišel v Lvov, opravil nalog, toda ko se je vrnil v hotel, je našel tam že novo povelje, ki ga je za več dni priklenilo v Lvov. To se je ponavljalo še nekolikokrat. Ves ta čas je pisal vsak dan Gretki in ta mu je enako odgovarjala, že tretji dan se je primešalo nje- nemu naivnemu poročilu nekaj posebnega. Po njenem poročilu je nastala v žolkievu lakota, porcije so se zmanjšale na polovico. Peti dan mu je poslala pismo, ki je bilo skoraj vse posvečeno njeni lakoti. Pomanjkanje je postalo še večje in vojaki so dobivali 'samo četrtino običajne porcije. Danijel se je temu čudil, kajti v Lvovu je bilo vsega dovolj in vlaki z živili so vozili popolnoma redno. Desetega dne je prejel poslednje Gretkino pismo. Sporočala mu je, da niso dobili včeraj ničesar jesti razen krožnika vodene juhe’z zeljem in koščka kruha. Je že čisto onemogla. Brž ko je prejel njeno prvo tožbo, ji je Danijel poslal velik zavitek živil, čudil se je, da se mu Gretica ni zahvalila. Ponovil je pošiljko. Greta v svojih pismih zopet ni omenila pošiljke, ki bi ji vendar morala potolažiti glad. Ko tri dni ni bilo pisma, ji je brzojavil. To pot je dobil nemudoma odgovor; »Vse v redu, ne skrbi!« Bilo mu je čudno, da ga Greta naenkrat tika. že bi se bil moral vrniti, a prejel je novo brzojavno povelje, da naj ostane v Lvovu. Ker ni imel tam prav nobenega dela več, je začel slednjič sumiti, da ga nalašč oddaljujejo od žolkieva in da je vzrok njegovega lvovskega pregnanstva Greta. Istega dne zvečer, ko se je vrnil v hotel, je našel tam pismo. Poznal je Gretino pisavo. , V nekoliko vrstah mu je poročala, da se je pripeljala v Lvov in stanuje v hotelu Varšavi. Takoj je sedel v kočijo in se je peljal tja. Našel je Greto v strašnem stanju; imela je vročico in je bila tako razdražena, da se je ni upal ničesar vprašati. Ko pa jo je navzlic temu vprašal, kako se ji je godilo v žolkievu, jo je obšla živčna slabost in je hotela skočiti skozi okno. Več dni se ni ganil od nje. da ne bi-storila kake nepremišljenosti. Ko se je slednjič nekoliko umirila, mu je sama povedala, kaj se je prigodilo. Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljat, ureja Anic Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.