¥ ifubliani. v četrtek 15. marca 1923, .* wommmsm t om. St^v. 39. Poltnlna pavlanrana, m LeHöl Novotn ümwü® RASHtAun mmmut 'ihaja vsi... dan zlutra}, Ezvzemit pondsuke. Mesečna naročnina: vUubüan! Dfn 10* ”, po pošli Din 12“”, inotsmstvo Din SS*” Uredništvo: VL'otfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni nasiov: „NovostMIubljana“. Upravništvo: Marijin irg št. 8. Telefon št 44 Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priioil znamka za odgovor. Račun pri poštnem č k. uradu it 13.238. kot jugosloveni, kot ?djeocfnv vence iB poštenosti, kot jav-ru ^stavljenci imarno doižnost napo- veuati SLS najostrejši boj, ne pa se dati preslepiti od nekaterih hinavskih zatrdil eh nepoštenih, deloma zaslep-bemh klerikalcev! Sodimo jih po deja-njih. Kamenj-, i naj prinese nasprotniku smrt, govori več kot ves »Avtonomist*. Ne presušimo tog«, stvora! Kdor je z menoj vred prepričan, da JL)S m vreana njegovega zaupanja bjti ne bo tako slab mislec, da bi zaplul kar v klerikalne vode. Kal pa toli-«npoaira v SLS, nekaterha tudi v VpraSanfe reike države. Volilna borba. Beograd» 14. marca. (Z) Snoči je Nj. Vel kralj Aleksander sprejel v avdijcnci ministra zunanjih del g. dr. Ninčiča, ki mu je poročal o pogajanjih med našo in italijansko delegacijo glede reškega vprašanja. Beograd, 14. marca. (B) Z današnjim večrnlm brzovlakom odpotuje v Opatijo g. dr. Rybar, šef naše delegacije v paritetni komisiji. Ž njim potuje bivši ban g. dr. Laglnja. V teku včerajšnjega dne in danes dopoldne je obiskal g. dr» Rybaf ministra zunanjih del dr. Ninčiča in dobil oJ njega nove instrukcije za pogajanja. Te instrukcije se drže dosedaj tajno. Za sedaj se seje posvetovalne komisije ne bodo vršile, ker je večji del posla dokončan. V Beogradu bo ostal na razpoloženju ministru zunanjih del dr. Ninčiču še nadalje g-admiral Priča z ekspertoma gg. Pcre- nom in Hreijanovičem. Ker se ima vršiti jutri skupna seja paritetne komisije, še snoči odpotoval v Opatijo naš delegat in ekspert Deroko. Ž njim je odpotoval tudi naš generalni sekretar g. Cvetiša. Delo v paritetni komisiji se bo zopet začelo v petek, kadar dospe tja g. dr. Rybaf. Beograd, H. marca. Danes zvečer odpotuje v Opatijo g. dr. Rybaf, da nadaljuje pogajanja z italijansko delegacijo o ureditvi reške države, ž njim potuje tudi dr. Laginja, ki se bo zadržal en dan v Zagrebu, na to pa bo odpotoval tudi on v Opatijo, da prisostvuje sejam, ra katerih se bo razpravljalo o vprašanju prometa s Kastavom. Naša vlada je pripravljena, da zveže Kastav z železniškim prometom, ker je to v obojestranskem interesu. Beograd» 14. marca. (B) Predsednik vlade in šef radikalne stranke g. Pačič bo prisostvoval shodu, katerega je napovedala za soboto krajevna organizacija radikalne stranke v Velikem Pečk er eku. Na ta shod pojdeta z g. Paši-čem tudi ministra gg. Marko Trifkovič in dr. Momčilo Ninčič. Pančevo, 13. marca. (B) Minister financ g. dr. Milan Stojadinovič je dospel predvčerajšnjim v Pančevo, na to pa je odšel v nekatere banatske kraje, ter imel več radikalnih shodov. Ljudstvo ga je povsod navdušeno sprejemalo in shodi so ze’o dobro uspeli N e v e s i n j e, 13. marca. (B) Minister pravde g. dr. Lazar Markovič je ime! velik shod v Pilići in Gačku, včeraj pa je imel velik shod tudi v Ncves'nju. G. minister nadaljuje tudi v drugih krajih živahno agitacijo. Na njegovem agi- tacijskem potovanju po nercegovtoi SR spremlja minister poljedelstva to vod» g. Šupilo, ki je tudi dopotoval v Nevest nje. Brod, 14. marca. (Z) Radičev shod v Podvinju, ki so ga napovedovali z velikim zanosom preko 14 dni se le končal s fijaskom in propastjo Radičeve republike. Izostal je celo sam predsednik Štipica Radič. Dr. Nikič se je umaknil la od ret o val v Vinkovce, ko je videl ne« us^eh. Shod ni trajal niti eno uro. Df. Adziia se je takoj vrnil v Brod. Sarajevo, 14. marca. (Z) Hrvat ska težačka stranka je že vnaprej obso jena na poraz, ker je njen sreski kandl« dat za sarajevsko okrožje, g. Milič o«i* povedal kandidaturo. Splošno mnenj® je. da hrvatska težačka stranka v celem okrožju ne bo dobila niti 209 glasov. Izpraznitev tretje cone končana. Split, 13. marca. (B) Predvčerajšnjim je definitivno končana evakuacija tretje cone v Dalmaciji. Poslednji je bil evakuiran okoli tretje ure popoldne kraj Preko na otoku Uljanu pri Zadru. Narod je z velikim navdušenjem spre- jel vojsko in civilne oblasti. V vasi Murvica se le na meji vršil pregled čet. Tu so se poslovile naše oblasti z italijanskimi: od naše strani je bil prisoten general Milič, z italijanske pa general Barbari» Delni sporazum v Nišu. Beograd» 14. marca. (Z) Danes dopoldne se je vršila v ministrstvu zunanjih del konferenca, kateri je prisostvoval g. dr. Ninčič, g. Nešič in šef naše delegacije v Nišu g. Lazič. Pri tej priliki so bila dana g. Laziču navodila za nadaljnja pogajanja z bolgarskimi delegati. Bolgarska vlada sprejme neke obveznosti za akcijo proti makedonstvujuščim in proti bolgarskim komitašem na bolgarskem ozemlju. Rezultat bo odvisen samo od resne volje in energičnega nastopa Bolgarije proti tem elementom. G. Lazič veruje v resne namene bolgarske vlade, ker to izhaja iz instrukcij, katere je bolgarski delegat Petrov prinesel iz Sofije. G. Lazič odpotuje danes zvečer v Niš in bo predsedoval jutri konferenci. Beograd. 14. marca. (Z) »Politiki« poročajo iz Niša: Konferenca danes ni zasedala v plenumu. V zmislu včerajšnjega sklepa bi se bilo moralo delo danes nadaljevati, g. Lazič pa je med tem odpotoval v Beograd, da sprejme tam definitivna navodila naše vlade. Vkljub temu pa je konferenca delala od 10. do 13. ure, izvršujoč administrativne posle. V zapisnik so vpisani vsi skle- pi ki so bili včeraj sprejeti. Konferenca je nadaljevala svoje delo tudi popoldne od 3. do 6, ure, ne da bi se spuščala v druga vprašanja. Na današnji seji ni bil prisoten razven g. Laziča tudi gosp. Nojkov. Program nadaljnjega dela ni določen. Pričakuje se povratek g. Laziča. Beograd, 14. marca. (Z) Naš prvi delegat v Nišu g. Lazič je izjavil sotrudniku »Politike«, da je z Bolgarsko v glavnem dosežen sporazum. Naša južna meja bo po njegovi izjavi vsled najnovejših odredb dovolj zavarovana. V zvezi s tem je potovanje poveljnika celokupne žendarmerije Uzun-Mirkoviča, ki bo tam uredil kooperacijo med žen-darmerijo in vojsko. Beograd, 14. marca. (Z) Današnji Cicvarićev »Beogradski dnevnik« ima poročilo iz Štipa, da je predvčerajšnjim zvečer vdrla komitaška tolpa v selo Kneževo. Komitaše je vodil zloglasni vojvoda Maksimov, Takoj, ko so prišli v selo, so ga blokirali in začeli ropati Prebili so celi dve uri v vasi to se niso umaknili Stanovanjsko vprašanje. Beograd, 14. marca. (Z) Nj. Vel. kralj Aleksander je sprejel včeraj v av-dijenci načelnika ministrstva za socijalno politiko ta z velikim zanmanjem poslušal njegovo poročilo o stanovanjskem vprašanju. Kralj se je posebno zanimal za stanovanjske razmere uradnikov to izrazil željo, da se sprejme zakon o pomoči državljanom brez stanovanj to o gradbl malih stanovanj v masi Minister za socijalno politiko že pripravlja tak zakon, ki bo predložen narodni skupščini takoj, ko se ta sestane. Vprašaš*!« iužsto želeiiske. Beograd, 14. marca. (B) Danes dopoldne je obiskal g. dr. Rybaf ministra zunanijh del S- dr. Ninčiča in mu poročal o dosedanjih pogajanjih o južni železnici, ki se vrše v Rimu. Razven tega je obiska! tudi ministrskega predsednika g. Pašiča in ga istotako seznanil s potekom teh pogajanj. Po referatu g. dr. Rybafa so bila odposlana nova navodila šefu naše delegacije g. Avra-moviču v Rim. JDS? Samohvala z najmočnejšo stran- ; ko! Sredstva, katerih se poslužujeta ti dve strančici v boju, pa ne upravičujeta te megalomanije. Ce dobe klerikalci vse slov. mandate, kaj je 26 v veliki državi? JDS pa tudi ni najmočnejša stranka; najmočnejša Je NRS. Torej! In JDS je sestavljena iz najrazličnejših elementov. V Sloveniji je imela tri poslance; to ogromno število so ji izvo-ievale tri stranke: liberalna, slogpška in narodno radikalna (Žerjav, Mravljak, Ribnikar, Kramar in mnogo drugih v ožjih družbah kaj zastavnih mož), ki je prodala svoje vzore, čim je zavohala skledico leče. NRS Je homogena, torej najmočnejša stranka Jugoslavije negle-de «a njeno največjo številnost. Neverjetno je, da bo dobila JDS količnik; kdor voli to stranko, bo torej najbrž nehote ali nevede jačil protinarodne in protidržavne klerikalce! Posebno uradništvo, učiteljstvo I. dr., dobro premislite, predno posredno ali neposredno glasujete proti komaj priborjeni svobodi proti svoji Ustni bodočnosti! V istem oložaju kakor JDS je pač tudi NSS: količnik je neverjeten. Edin uspeh JDS je ta, da ic Zavrla razvoj stranke NSS in ojačila do neverjetnj-sti potom svojih nesposobnih in nepoštenih elcsponentov vrste klerikalcev. V tem zaplotniškem boju je izkrvavela sama in nikomur naj ne bo žal za njo. V današnjih razmerah ojačuje tudi glas oddan za NSS, klerikalno prepotentnost. Kaj so pa klerikalci to ve dobro vsak misleč človek, zlasti delavec, viničar in uradnik, tudi voditelji ste videli v teh volitvah, česa je zmožna klerikalna stranka v svoji zbesnelosti. Li hočete dati narodu tako bodočnosti v kateri bodo pretepači pod vodstvom in nadzorstvom duhovnikov kot pse pobijali svoje brate? Pristaši JDS ln N55S! Niti enega glasu klerikalcem, nhi en glas naj se ne izgubi z volitvijo strank, ki ne dob« količnika! Topot volimo vsi NRS1 Izenačente draainiskih doklad železničarjem. Beograd, 14. marca. (Z) V ministrstvu za promet Ja dokončan načrt o Izenačenju dragtnjskfh doklad železniških uslužbenc v to delavcev. Po tem načrtu je predviden Isti draginjskl raz- red, kakor za ostale uradnike. Tretta j| le še Izvršiti razdelitev po strokah. Ti načrt bo v kratkem Izročen ftoattča* mu odboru. Poruhrska akcija. Pariz, 14. marca (K) Vojni minister je odred i, da se vpokliče prva kategorija letnika 1923 na 10. maja. Vojni minister je včeraj Izjavil zastopnikom tiska, da bo 30. maja odšlo 50.000 novih francoskih čet v Poruhrje. Na ta način bi se» lahko odpustili oni vojaki, ki so že od početka operacij v Poruhrju. Washington, 14. marca. (Reuter-jev urad.) Državni sekretar Hughes le i ozirom na to, da so se baje v 2!) slučajih pošil'atve materi ala v Zedinjene države Iz Poruhria zakasnile, ker so francoska zasedbena oblastva Iztirjala posebne izvozne pristojbine, zahteval podrobno poročilo. London, 14. marca. Spodn!a zbornica se je bavila danes zvečer z zasedbo Poruhr-ja. V teku debate še izjavil državni podsekretar Mac Neill: Četudi si je vlada v svesti da je položaj zelo resen in če tudi pri- TOVARNA ZA ZRAKOPLOVE. Novi S a d, 13. marca. (B) Pred dvema dnevoma se je vrnila iz inozemstva zrakoplovna komisija, katero je bilo poslalo naše ministrstvo vojne in mornarice. Predsednik komisije je bil g. admiral Uzelac, a člani g. major Ko-njevič in inženjerski kapetan g. Radovič. Komisija je bila v inozemstvu in sicer v Franciji in v Angliji proučevala tvornice avijonov in prišla -Jo prepričanja, da se avijoni, ki služijo za naše vojne potrebe, lahko gradijo tudi pri nas. Komisija je izdelala načrt, ki ga predloži ministrstvu. Na osnovi tega načrta bi se v najkrajšem času marala postaviti velika moderna tvornica avijonov v Novem Sadu in Sarajevu. Dosedaj so neke tuje in tudi domače stranke predložile ponudbe za osnovanje take tvornice. znava, da so se težkoče do gotove stopfij* še povečale, vendar stremi najskrbnejše M tem, da se ohrani, če !e moči, prijateljstvi» s Francijo. Njegova ieija je, da ne pride, če le mogoče, do preloma. Vlada se nahai* Ša vedno v onem položaju, kakor takrati .ko ie Bonar Law podal svoio zadnjo izjavo. Poslanci Simon Fieber in Asquit so nuitto zahtevali od vlade, da predloži vprašani* ruhrskega problema zvezi narodov. Düsseldorf, 14. marca. Prva neposredna zasega premoga se ie izvršila včeraj v državnem premogovniku »Westef-fcoit«. 50 francoskih delavcev in inženerjev, ki iih je spremljal en bataljon pehote, je prišlo tja in obvestilo obratni delavski svet ! o vzrokih zasege. Rudarji so sicer predpoK i dne nadaljevali delo, popoldne pa so ga zo-j pet ustaviti. Francoski delavci so naložili i 700 ton. Stavka traja v premogovnikih In j v kokserljah dal'e. Delavci so izjavili, d« ! bodo dali pogasiti plavže za koks» KAZENSKA RECIPROCITETA MEÖ JUGOSLAVIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO Beograd, 14. marca. (B) Te dot podpišej'o naši in češkoslovaški delegati dogovor o instradadji državljanov: ene pogodbene države, ki pridejo v drogo pogodbeno državo, pa se imajo zagovarjati za kako kažnjivo dejanja, ŽELEZNIŠKA NESREČA. Bosanski Brod, 14. marca. (2) Tovorni vlak, ki je danes zjutraj vozil delavce iz Derventa v Bosanski Brod, je pred brodsko postajo skočil s tira. Lokomotiva in tender sta se prevrnila. Žrtev ni bito, razven dveh delavcev, ki sta se nahajala v prvem vagonu in sta težje poškodovana. Nekoliko jih je manj nevarno ranjenih. Vzrok nesreče Je neznan. Vstop na postajo je oviran« vsled tega zastaja tudi promet. PODRŽAVLJENJE BUŠTJEHRADSKE ŽELEZNICE. Praga, 14. marca. (K) Železniško ministrstvo poroča: V pogajanjili, ki so se vršila med zastopniki državne uprave in zastopniki izključno privilegirane buštjehradske železnice, se je na zadnji konferenci pod predsedstvom železniškega ministra dosegel sporazum o načelnih vprašanjih podržavljenja železnice. Po dogovoru, ki ga je državna uprava sklenila pod pridržkom pretresa v zmislu ustave in ki ga mora, v ko. likor gre za buštehradsko železnico. Položaj v Orilantu, Pariz, 14. marca. (Agence Havas) »Matin« javlja iz Carigrada, da se govori v angleških krogih, da se bo sestala prihodnja mirovna konferenca v Parizu. London, M. marca. (Reuterjev urad.) Listi poročajo iz Aten: Ob potopu pristaniških ladij, ki so opravlja’e službo med Pirejem in arzenalom oa otoku Salamis, je izgubilo življenje 358 oseb. Kakor se poroča z grške strani, je vzrok tej katastrofi iskati v prctivenice-listični zaroti. »Daily Mai!« javlja, da je položaj v Grški slcjkoprej zelo resen. odobriti upravni svet In občni zbor t® družbe, bo podržavljenje izvedeno s povratno veljavo od 1. januarja 1923, pri čemer bo tangirala držav* kot univerzalni sukcesor družbe. LJENINQVA BOLEZEN. Moskva, K marca. (K) Kakor poroča ruska telegrafska agentura, se je zdravstveno stanje Ljeninovo v zadnjih dneh občutno poslabšalo. Po bulle-tinih od 12. in 13- L m. ta nastopil pri njem zastoj obtoka krvi Delovanje ca je dobro. , ; Današnfe prireditvi V Ljubljani; Drama: »Othello.« Red C. Opera: »Jenufa.« Red D. , V Filharmonij!: »Klavirski koncert vir» tuoza Claire Trost-Fledler in Anton Trost®,' z Dunaja, ob 8. url zvečer. Kino Matica: »LucrecUa Borgia,« K’no Tivcli: »Oallkja.« Klao Ideal: »Baiacco.« V Mariboru; Narodno gledišče: »Urh. graf celiekt« Nočna lekarniška slnžba v LluMJanlt Tekoči teden: lekarna Trnkoczy Hi Mestnem trgu in Raator pri glava*« kflK iodveM» Naša indusirUalna in tanina kriza. (Nujen poziv vsem ogroženinu) Vasenice, 12. marca. Mrzlična kriza pretresa naša gospodarska telesa. Ali so res naše industrije in banke obsojene na smrt? Ali res propadejo komaj ustanovljena podjetja in zavodi, ki redijo toliko uradniških in delavskih rodbin? Tako tarnajo črnogledi in plaho kažejo na Zagreb, kjer so začele nekatere banke že odpuščati svoje osobje, Ta bojazen velja samo za nesolidne industrije in banke, ki niso bile osnovane iz praktičnih in faktičnih potreb, ampak zgolj iz špekulativnih in političnih ozirov. Te zapadejo sigurno propadu. Nasprotno pa se naše stare velike industrije in banke rešijo tisti hip vseh težav, ko spoznajo vzrok svoje trenot-ne krize. Kar velja za vsakega državljana in družinskega očeta v malem, isto velja v velikem za javna gospodarska telesa. Draginjo so povzročili ponajveč nelegitimni, nelegalni mali posredovalci, mešetarji, ki so se nekako neopaženo vrinili med producenta in konsumenta, hoteč čezmerno obogateti preko noči z nakupovanjem, kopičenjem blaga, z ve-rižsnjem in navijanjem cen. To so ve-rižniki en dčtail. Imamo pa tudi veriž-nike en groš, ki so si nataknili impozantno krinko političnega voditelja in se avtoritativno, oblastno vsilili za me-šetarje med velikega producenta industrije in velikega konsumenta, državo. Zbegani in brez orijentacije so se dali naši industrijalni in bančni krogi omrežiti v razburjenih časih prevrata tem političnim hipnotizerjem, ki so se kakor vampirji zagrizli v njih tilnike in postali pravi gospodarji v podjetju. Vsako podjetje je dobilo svojega političnega vampirja iz kake male stranke, ki se redi in debeli ob smetani dobička, ki ga služijo s svojimi žulji pridni gospodarji, uradniki in delavd. Ako odnese politični vampir večino dobička, ogromne vsote, ki bi se ž njimi dala poceniti produkcija, zvišati plača uradnikom in de-lavcom, napolniti rezervni fondi za suha leta, potem se ne smemo čuditi splošni krizi. Ogromne vsote požre vzdrževanje malih strank, njih voditeljev in agitatorjev, tiskarni in časopisja, shodov in volitev. Tako smo spoznali morda najnevarnejši vzrok naše industrijalne in bančne krize, s tem pa že tudi našli zdravilo bolezni: otresti se je treba samo političnih vampirjev, malih vsiljivih, me-šetarskih strank, ki delajo na drugi strani še večjo škodo našemu največjemu skupnemu podjetju, naši državi. Interesi naše države in slovenskega bančnoin-dustrijalnega kroga so identični ter zahtevajo radikalnega iztrebljenja parazitov malih strank. Recept za ozdravljenje slovenske industrijalne in bančne krize se torej glasi: zenačite svoje interese z državnimi interesi, združite svojo korist z državno koristjo, kar se zgodi na ta način, da vstopite kot člani v veliko državno stranko in da postanejo tako vaši interesi — vitalni interesi velike državne stranke. Največja in najjačja državna stranka je naša Narodna radikalna stranka, ki je ustanovila našo državo in sedaj prevzela dolžnost, da enkrat ustanovljeno državo tudi uredi in utrdi. Zato bodo vsi tisti industrijalni in bančni krogi, ki žele, da se Izpremeni njih kriza 18. marca v novo in srečno življenje, enoglasno volili Narodno radikalno stranko in s tem tuđi ovrgli zahrbtne laži, s kojimi hočejo sovražniki slovenskih industrij in bank izpodkopati zaupanje Beograda, namreč zahtrbt-ne laži o finančne separatizmu Slovenije, ki je seveda zavratnejši in nevarnejši od političnega separatizma in ki ga je preteklo nedeljo celo Davidovič v Beogradu ogorčeno ožigosal, dalje zahrbtne laži o napredni slovenski blokadi srbskega kapitala. Vsi dobro vemo, da tvorita Narodna banka in Državna hipotekarna banka tisto srce, iz katerega priteka kri v vse žile in žilice našega gospodarskega življenja. Vemo pa tudi, da se pritok krvi iz državnega srca brez zle namere, ampak samo po prirodnem zakonu samolečenja, torej avtomatično ustavi v tiste dele telesa, ki jih je okužila separatistična gniloba. Ozdravljenje bolnim slovenskim industrijam in bankam prinese 18. marca naš državotvorni, neseparatistični in nekunkfcatorski nastop. fforoiko v&raš&nlo. »Jutro« Je zagnalo v delikatnem vprašani!! koroških Slovencev krik pod bobnečimi naslovi: Nova sramotna afera radikal-. Kako so bili izigrani Interesi koroških S'.' vencev. Zakai je bil konzul Rašie odpoklican.« Demokratski listi bi moral vedeti, da takega vprašanja ne smemo javno obravnavati pred očmi nasprotnikov, ki jih ne smemo opozarjati na odpor in protiakcije. V bistvu Je res bil napravljen pogrešek, zagrešen na Dunaju. Javno priznavam, da je bil konzul Rašič v Celovcu popolnoma na svojem mestu. Poznam ga prav dobro in sem svoj čas lomil kopje zanj, ko ga je hotel strmoglaviti znani generalni konzul C. na Dunaju. V »Jugosaviji« sem ponovno raztrgal C.-eve mahinacije na Dunaju, opozoril tudi drugim potom našo vlado na nevzdržne razmere na našem konzuatu na Dunaju in po vrednosti ocenil uspešno in modro delovanje upravnika poslova Rašica. — Vesel sem bil, ko je ta mož prišel v Celovec, ker sem bil prepričan, da bo ta mož popolnoma na svojem mestu. Znano je tudi gospodom demokratom, da se intenzivno zanimam za Koroško in poznam ves položaj prav. dobro. Vse ono, kar je razbobnalo »Jutro«, mi Je bilo znano. Čudim se sam, kako je moglo priti tako daleč, da je Rašič podlegel in bil prestavljen on, ne pa — kdo drugi. Ali obešanje take delikatne zadeve na veliki boben bi moglo naši dobri stvari več 'roditi, nego koristiti. Zato Je glavni odbor NRS v Ljubljani mil na drugo, edino pravo pot Pretekli • edeljek se je bavfl prav obširno s tem ‘ ■bim slučajem in odbor NRS je sestavil > 1 dogodkh obširno spomenico na vlado. rs spomenice le bil poslan tudi osred- njemu vodstvu NRS v Beogradu. Spomenica zahteva remeduro še v večjem obsegu nego članek v »Jutru« in uverjen sem, da bo ta spomenica upoštevana. Odbor NRS v Hubijani bo pozorno Zasledoval ta dogodek in računati: smemo na popoln uspeh naše spomenice. — Ako tudi demokrati® kai prl-posnorejo, bo prav, toda s. kričanjem v »Jutru« naj kar prenehajo. NRS je storila svojo sveto narodno dolžnost na edino umesten način, za kar jej moramo vedeti samo hvalo! A. G. MADŽARSKA, Madžarske priprave za maščevanje. V »28. Oktobru« piše inž. V. Kacha o madžarskih pripravah za revanžo tole: Madžarske tvornice izdelujejo neprenehoma «gospodarske struje«. Kakšni pa so ti stroji, bi lahko videli odločilni krogi, ako bi si te tvornice natanko In vestno ogledali, še bolj ko tvornice same pa njih izdelke. Tvornica j »Lloyd« izdeluje že leto in dan dele planin ! in raznih igralnih instrumentov. Ali če ima človek le troho zdravih možganov, lehko spozna, da ti deli niso nič drugega nego sami letalni zmaji- Zrakoplovci francosko-ru-munske družbe so si stvar natančneje ogledali in se zanimali za ta podjetja. Strokovnjaki so teh misli, da more podjetje izdelati 300 letalnih zmajev. Mackensenova armada ji pusti na Madžarskem dva eskadrona letal. Dobro !n pametno bi bilo to izdelovanje ustaviti ter vse dele igralnih instrumentov iz tvornice Lloyda zbrati ter nanje madžarskim šovinistom na vso moč zagosti. — TAJNIŠTVO NRS ZA DOLENJSKO JE V NOVEM MESTU, HOTEL PRI JAKŠETU, I. NADSTROPJE. Dotamentl iz črne dobe denuncijantstva »Der grösste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant!« Takoj po mobilizacij! na dan sv. Ane L 1914 so začeli detektivi, redarji in orožniki odganjati naše najboljše narodne delavce v zapore. Koliko škodo in žalosti so povzročile takratne aretacije! Ali naj morda naslikamo življenje naših najboljših mož po ječah in taboriščih za internirance? Oče lepe rodbinice, z velikim imetjem in industrijo, je kar na-krat vtaknjen v zapor, odtod odpeljan v tujino, a skoro eno celo leto ne dobi ni-kakega glasu o svoji rodbini, o svoji trgovini in industriji. Vsa pisma, priporočena in ekspresna, so bila bodisi pridržana in izročena po enem letu, ali pa uničena. Kakšna je bila njegova duša, kakšna groza in moreča skrb, kaj je z rodbino, kaj z imovino, in kakšna skrb otrok, kaj je z očetom? Umejemo, da: vojna je vojna in ta zahteva morda prestroge varnostne odredbe, ki imajo tendenco: bolje tisoč nedolžnih ljudi po ječah nego en sam nevaren človek na svobodi. Ali ostuden zločin je to, ako je sosed ovajal soseda iz same mržnje ali zavisti, ako je denuncijacije narekovala strankarska strast. In pri nas je bila uprizorjena od strani ene politične stranke sistematična gonja proti rojalcom drugega naziranja, podpisane in anonimne ovadbe so kar deževale na vse možne urade in nato so sledile poizvedbe, preiskave, ali pa kar aretacije. Za to svojo trditev nočem ostati dolžan dokazov. Evo dokumentov, ki glasno kričijo po osvetli! SPOMENICA ZAUPNIKOV SLS V ŽIREIi. SLAVNEMU VODSTVU SLS, LJUBLJANA. Zaupniki SLS v Žireh, zbrani pri zaupnem sestanku 7. avgusta 1914, so soglasno sklenili poslati vodstvu SLS, sledečo spomenico: 1. Zaupniki SLS zahtevajo, da vodstvo stranke stori vse potrebno v varstvo somišljenikov SLS, katerim grozi od nasprotne strani, liberalcev in socijalnih demokratov, sumničenje, češ-, da so oni zakrivili vojno in da so oni krivi vseh nesreč po vojni. 2. Zaupniki SLS odločno zahtevajo, da stori vodstvo SLS energično vse potrebne korake pri c. kr. dežel-vladi, da se zatro Sokolska društva, iz katerih izhaja toli nevarna proti-avstrijska propaganda, zlasti pa se vpliva na deželni odbor in na c. kr. deželno vlado, da pod nobenimi pogoji ne dopusti, da bi njeni uslužbenci bili člani državi ali deželi nevarnih društev. 3. Vodstvo SLS naj stori na kompetentnem mestu vse potrebne korake, da se razpusti gasilno društvo na Dobračevi, čigar člani so po večini Sokoli, ter se nadomesti z novimi. 4. Vodstvo SLS naj stori vse potrebno, da se odtegne koncesije gostilnam, kjer so se zbirali nevarni ele-meni ter se razgovarjali v Avstriji sovražnem fonu. Vsa dejstva govore za to, da je antimilitaiističnega duha in velesrb- POLJSKA. = Za ožje stike Poljske s Češkoslovaško. Kakor poroča »Slovenska Politika«, namerava nova poljska vlada napraviti v dogledni dobi potrebne korake za ožje zbli-žanje Poljske in Češkoslovaške. Varšavski politični krogi so v zadnjem času proti Češkoslovaški znatno izpremenili svoje nazore stvo iskati v sokolskih ali Sokolu prijaznih vrstah. V dokaz za to naj služi dejstvo, da so enega izmed teh pri nas že aretirali, drugi pa, ki je sedaj pri vojakih, je tudi naznanjen. Tozadevno so se vršile v Žireh tudi že preiskave in poizvedovanja, ki pa pozitivnega uspeha niso mogla imeti, deloma ker so se vršile prepozno, zlasti pa, ker je naše ljudstvo zelo previdno v izjavah napram orožni-štvu. Zgodil se je namreč slučaj, da je dober patrijot, javen funkcijonar, naznanil orožništvu zelo in po pravici osumljeno osebo iz sokolskih vrst, a si je radi tega nakopal tožbo radi razžaljen ja časti. Hišna preiskava pri dotični osebi, ki je prej sama priznala, da korespondira z gotovim telovadnim učiteljem v Srbiji, se je vršila cel mesec po ovadbi. Konstatiramo, da je v ozračju zelo mnogo izjav in rekel v velesrbskem smislu, ki se sicer ne dajo natančneje kontrolirati, iz katerih pa se da s sigurnostjo sklepati, da so sokolska društva na Kranjskem v stiku s srbskim elementom. 5. Končno opozarjamo SLS, naj na kompetentnem mestu poskrbi za strožjo cenzuro listov, ki so.sicer za enkrat ustavljeni, a je nevarnost, da se zopet pod kakim drugim imenom a z isto, če ne za stranko bolj nevarno tendenco in nevarnejšim načinom bojevanja pokažejo na dan. V Žireh, 7. avgusta 1914. Vodstvo SLS je poslalo gornji prepis brez podpisov svojih junakov v Žireh na deželno predsedstvo v Ljubljani, ki je ta važni akt vpisalo pod Nr. 1048. Sestava tega dopisa kaže, da so preprosti kmetiči v Žireh precej nedolžni na njega vsebini, ki je infer-nalno jasna in obsežna. Žal, da je original obtičal v vodstvu SLS, ker bi sicer ugotovili tudi podpise, kar bi bilo zelo zanimivo in morda koristno. Kako vsestransko skrb so torej obračali klerikalni možički v Žireh za varnost bivše Avstrije. Sokolska in druga napredna društva, državni in deželni uslužbenci, gostilne, časopisje, vse so imeli pod nadzorstvom in na piki. In kako skrbni so bili, da bi se kdo od njih zopet ne opekel, kakor tisti, ki si je naprtil na hrbet tožbo radi žaljenja časti! — Pisač tega škandaloznega skrpucala bi za$lužil danes prav poštenega plačila. Morda se najde kdo, ki bi vedel zanj? Na dan z imenom! Toda vodstvo SLS ni imeli pravega uspeha s tem dopisom, ki ga je vlada položila ad aeta z opombo: zu einer speziellen Verfügung nicht geeignet, wegen serbophiler Propaganda bereits Weisungen erlassen (za posebne ukrepe neporabno. radi sr-bofilske propagande navodila že izdana). Takemu prespiošnemu denunci-jantstvu so sledila posamezna in toč-nejša ovaduštva in obrekovanja, ki so imela več uspeha. O teh pa prihodnjič. v češki prospeh. Nedavne Izjave v poljskem državnem zboru za sporazum s češkoslovaško republiko so prvi znanilci novih prijaznejših razmer med obema slovanskima državama in pa med Poljsko in malo antanto. Poziv poljskega diplomatičnega zastopnika v Pragi drja Baderja v Varšavo je v zvezi z novimi težnjami poljske vlade- U premilSievanle. 1914 Petindvajsetega julija 1914. leta oh šestih zvečer so ure potekle, ker Srbija ni zadostila avstrijskemu ultimatumu z zadovoljivim odgovorom... Od severa je odmevalo pijano tuljenje naščuvanih tolp: »Smrt Srbom! Gospod vojnih trum, udari naše sovražnike, pokončaj jih, ohrani našega cesarja, naše orožje blagoslovi!«... Po cestah so hiteli ljudje, nemirni, bledi, objokani, prestrašeni, obupam, postajali na vogalih, strmeli v sveže plakate, segali si v roke, poslavljali se, želeli si vse sreče in skorajšnjega svidenja. .. »Cernu je tega treba bilo! Mar misli Avstrija, da nas bo poganjala nad Srbe! Naj jo rajši vzame vrag in vse tiste, ki pojdejo nad brate...« »Pssst!« (Iz Matičičeve knjige: Na krvavih poljanah.) 1923. In danes, ko živimo v svobod, k! Je premnogi od nas niso zaslužili, se najdejo ljudje — isti ljudje, ki so L 1914 hujskali naše ljudstvo na vojno proti Srbom — Id hujskajo v svojem časopisju in po svojih shodih proti Srbom, našim odrešiteljem, proti dinastiji, proti državi in proti naši svobodi. Isti ljudje, ki so ob izbruhu vojne za naše osrvobojenje pošiljali z blagoslovi naše fante in može v bratomorno klanje, isti ljudje, pošiljajo danes naše vo-lilce v boj proti onim, Id so žrtvovali skoraj vse za naše osvobojenje in brez katerih ni nobene rešitve za naš mali slovenski narod. Isti ljudje, ki so bili najzvestejši hlapci habsburško . nemškega Dunaja, hočejo sedaj zasužnjiti naš narod, ki bi b2 brez varstva naše narodne dinastije brezpogojno plen nemško - italijanskega imperijalizma. Kje je pameten in zaveden sloven-sld volüec, ki bi dal svoj glas onim, ki hočejo uničiti našo s krvjo pridobljeno svobodo v veliki in močni Jugoslaviji? Kesa bomo volili Bohinld? Preprost Bohinjec nam piše: Bohinjci, kam bomo spustili naše kroglice v nedeljo? — Spustili jih bomo v predzadnjo skrinjico, ki je skrinjica Narodne radikalne stranke. Edino s tem bomo pogodili pravo? stortH bomo svojo dolžnost ter koristili ujedinjenemu narodu in sebi, kajti edino talca stranka, kakor je Narodna radikalna stranka, more zagotoviti in zagotavlja narodovo blagostanje in našo korist Vsi na plan 18. marca, nihče naj ne zamudi zlate prilike, ki se nam nudi, da pomagajmo in zagotovimo srečno bodočnost sebi in celemu narodu. Vsakdo naj vrže kroglico v predzadnjo (sedmo) skrinjico! — Bohinjec. — Prinašamo ta dopis v celoti, ker služi v dokaz vsem in vsakomur, da ne pomagajo prav nič vse klevete in obrekovanja, s katerimi skušajo preperele in propadajoče kori-stolovne politične strančice ovirati razvoj Narodne radikalne stranke, ki si je pridobila nešteto pristašev med vsemi sloji ljudstva, 18. marca vsi na plan, da manifestiramo za veliko, svobodno in srečno državo, za katero se je borila z uspehom edinole Narodna radikalna stranka in za katero se bori §e nadalje. V okviru te največje državotvorne stranke je zagotovljena vsakemu odkritemu državljanu zadovoljna bodočnost nameščenci, pristopajte k Narodni radikalni strankL ki je edina državotvorna stranka! Minister dr. Niko Zupanič. njegovega življenja in delovanja.) Beogradu je razvil dr. Županič ze-riodno znanstveno delovanje kot .ovinar, arheolog, etnograf in an-oolog. Objavi je delo »Sistem zgo-'. vinske antropologije balkanskih nadev« z dodatkom »Na istoriji prome-e spoljašnosti balkanskih naroda«. V knjigi »Misli o fizijo-, etnologiji« je razodel svoje nazore o pomenu in načinu proučevanja plemenskih znakov naroda. V glasilu arheološkega društva »Starinar« je objavil večje število ostroumnih kritik »Referati i kritike«, kjer je ocenü najvažnejša arheološka in antropološka dela. Največje Županičevo delo na znanstvenem polju je njegova razprava »Trojanci in Arijevci«, ki jo je sprejela ulska kraljeva akademija. Na pomlad 1912 je šel dr. Županič na znanstveno potovanje v grško-turški orijent. Takrat je posetil Sofijo, Carigrad, Prinkip-ske otoke, San Stefano, Dardanele, Iz uvodr*. dr. Županičeve knjige »Slovenija vstani: Cleveland 1916. Uvod je napisal ameriški novinar Louis J. Pirc. Smirno, Atene, Peloponez, Solun, Skoplje. Vojna, ki se je vnela po njegovi vrnitvi med Srbi in Turki, mu je onemogočila, da obdela znanstveni materijal. »Hrvati kod Atine« je njegovo zadnje znanstveno delo neposredno pred vojno. — Za časa srbsko-bolgarske vojne je dr. Županič antropološki proučeval internirane turške in bolgarske vojne vjetnike. Vsled nove vojne je mogel izdati samo manjšo antropološko študijo »Pontijski Bugari«. Od julija do decembra 1914 je bil dr. Županič vojni cenzor v Nišu, kjer ga je na njegovo prošnjo srbska vlada osvobodila dolžnosti uradnika in vojaka, da je mogel iti v inozemstvo v svrho propagande za našo slovensko-jugosloven-sko stvar. Šel je preko Soluna in Aten v Rim, kjer se je sestal v jan. 1915 z dr. Trumblčem ter pomagal k ustvaritvi poznejšega »Jugoslovenskega odbora«. V Rimu se je seznanil z raznimi politiki in žurnalisti tujih držav, z Rusom Am-fiteaturim, grofom Lujo Vojnovičem, romunskim diplomatom Diamandijem, z ruskim poslanikom Oiersom, z Masa-rykom i. dr. _ V Rimu je napisal geografsko-poll-tično brošuro »Slovenci in njihove prilike«, ki ie bila namenjena srbskim či- tateljem in se je tudi že tiskala v državni tiskarni v Nišu, toda vsled bolgarske invazije je ostal tam rokopis in prve tiskane pole. Iz Rima je odšel v aprilu 1915 v Pariz, kjer je 1. maja pri izročitvi iugoslo-venske spomenice ministru zunanjih zadev, Delcasseju, zastopal slovenski narod. Naposled je prispel 9. maja 1915 v London, kjer se je z Jugoslovenskim odborom stalno nastalil. Oktobra leta 1915 je spremljal dr. Županič Predsednika Jugoslovenskega odbora, dr. Trum-biča na Škotsko. Po vrnitvi Je dokazoval Angležem, da morajo za vsako ceno držati Srbijo iz strategičnih razlogov. To je objavil v knjigi »The strate-gical Significance of Serbia«. Meseca februarja je odpotoval v Ženevo, kjer se je dogovarjal z raznimi iugoslovenskimi emigranti. Na zletu v francosko vas Ferney so Slovenci sklenili poslati srbski vladi deklaracijo, kar se je tudi zgodilo v Ženevi 5. februarja 1916. Dne 4 aprila istega leta se je dr. Županič vkrcal v Liverpooolu na ame-rikanski parnik »SL Paul« in prispel deseti dan v New York, odkoder je šel v razna mesta Zedinjenih držav, kjer je med ameriškimi Slo venci propagiral ju-goslovensko ideja * iz političnega delovanja dr. Zupaniča je treba posebej omeniti njegovo zaslugo, da je srbska vlada sprejela v program osvobojenja tudi Slovence, ki so se po krivdi klerikalnih avstrijsko-habsburških voditeljev »junaško« borili proti svoji lastni svobodi. Po svojem odhodu iz Niša je dr. Županič objavil' v Atenah v grških listih več člankov o jugoslovanstvu in o Slovencih. Z izročitvijo spomenice tedanjemu francoskemu zunanjemu ministru Delcasseju, je bil prebit led in dr. Zupanič je skupno z drugimi našimi emigranti odpotoval v London, kjer so izročili našo spomenico angleškemu zunanjemu ministru. V Londonu so pričeli izdajati »Jugoslovensko knjižnico« in »The Southern Slav Bulletin«, da bi poučili Angleže o naših deželah, o naši preteklosti, o naši kulturi in našem trpljenju pod avstrijsko-madžarskim bičem. Dr. Županič je izdal tudi zemljevid »Jugoslovanska država«. V Londonu je sprejel 3. aprila 1916 prestolonaslednik Aleksander dr. Zupaniča, ki ga je vprašal: Ste-li mislili. Vaša Visokost, tudi na nas Slovence, ki smo tam daleč za tržaškim zalivom? Aleksander je odgovoril: Bog z vami! Slovenci so mi najmilejši med najmilej-Simil -> Spominjam «e Sioveacov iz L 1910, ko so prišli v goste v Srbijo in so napravili name odličen utis. Njim je kot delovnemu in prosvitljenemu naroda namenjena ▼ bodočnosti eminentna nlo-sa med nami! Na dr. Županičevo vprašanje, ako je govoril prestolonaslednik o nas z odgovornimi angleškimi diplomati. je odgovoril Aleksander: Gotovo! In oni so rekli, da se Slovenci in Hrvati lahko združijo s Srbi v eno državo, Če jih je volja. Po zmagi slavne srbske vojske so stopili člani »Jugoslovenskega odbora« v neposreden stik s Srbi. Ker pa je dr. Trumbič posvečal tedaj premalo pažnje obrambi jugoslovenskih mej na Koroškem in v Primorju in vodil na svojo roko izvestne politične akcije, se je prt-družil dr. Županič g. Pašiču, ker je tako pričakoval več uspehov za Slovence. — Na pariški mirovni konferenci je bO dr. Županič tehnični delegat ter je izdal propagandno knjigo »Ave, Iliyria« s posebnim naglasom naših pravic do Pii* morja. To je kratek žvljenjepis moža, id je dosti videl in dosti trpel, toda tudi dosti delal na znanstvenem in na političnem poüu. Iz demokratskega paiaSuka. COfa vpokojltvl «ubij. velikega župana.) Slučaj dr. Baitič Je demokratski Izrael zelo razburil; preveč so bili gospodje vajeni paievati med seboj, da bi zamogli prelesti kako nadvlado, kaiti Beograd je slepo potrdil, kar so naredili in sklenili gotovi ljubljanski krogi. To smo uradniki bridko občutili in bil si lahko najpridnejši in naj-vestnejši delavec, ako nisi trobil v njihov rog z različnimi imeni v teku desetletij, nisi dosegel ničesar: diskreditirali so te na zgoraj, osmešili na spodaj In zmazali službeno tabelo, da je bilo veselje. Ako si bil pa njih vrste, tedaj je bilo vse v redu; in tako je bilo tudi v slučaju dr. Baitič. Pa pustimo to in navedimo nekaj slučajev demokratske metode, ker oni o Radikalni stranki toliko govore, das! so imeli do najnovejšega časa proste roke. Po službeni pragmatiki je šolska izobrazba tako potrebna, da brez predpisanih razredov ne dobiš službe, naj bi sicer Imel tudi zlata spričevala. To pravilo pa ne velja za vse, kajti poznamo slučaj, ko je demokrat IX. čina skočil neposredno v peti in — vse je bilo v redu, četudi ni imel ne izpitov, ne študij, a bil je demokrat. V drugem slučaju pa je uradnlk-politik dosegel celo IV. čin. Ob prevratu je nekje na Notranjskem dobila pisarna nove gospodarje Italijane. Sej dotične pisarne jih je mirno sprejel, kakor je med vojno mirno hodil v pisarno. In naj so tudi preklje letele z neba: Jugoslavija, polom Avstrije in vsi ostali dogodki ga niso spravili iz ravnotežja. Zgubil pa je takoj vso mirno kri, ko mu pošljejo prvi — italijanski dopis! Ogorčen ga je vrnil z opazko, da ne razume italijanski in mu tega tudi ni treba, ker je uradni jezik — nemški. Poslušajte, ljudje božji! V letu prekucij in pravratov, 1919, ko je cesar Karol bil že v Švici, Jugoslavija oklicana,v Avstriji Iju-dovlada, je bil na Notranjskem uradnik, ki le vrnil Italijanom italijanski dopis z motivacijo, da ie uradni jezik slovenski: ne, ne! da je uradni jezik nemški, kakor v najbolj cvetočih časih cesarja F. J. Ali je ta mož svetovno vojno prespal, ali je bil Šel na luno na dopust, ne vemo, edino to je čista in gola istina, da je vrgel Italijanom v brk — nemški uradni jezik. Italijani so požrli sline, obžalovale pripomnili, da nemščine ne razumejo in so moža — upokojili. Tega moža pa je prevzela demokratska stranka, ■dvignila ga v VII. razred, dasi ni niti sekunde služil Jugoslaviji in se niti sekundo ■potegnil za svoj materni jezik, pač pa je gorel za nemščino. Pred prevratom so različni rodoljubi nabirali podpise za deklaracijo. Tako je tudi v mekem mestu nekdo ponudil podpis profesorju, takrat v uniformi nadporočnika, ki pa Je podpis ogorčeno zavrnil, češ, kot častnik tega itak ne smem storiti, sploh pa bodo na Dunaju vse te podpise vrgli v koš in deklaracije bo konec. Jedva pa smo dobili Jugoslavijo, že pribeži Imenovan! gospod prelito meje v našo državo, opiše v listih, kako 'grozno ga preganjajo Italijani in že je imel Od demokratov lepo službico v rudarskem podjetju, kjer je urno napredoval. V nekaj letih po prevratu pa so spoznali njegovo nesposobnost, upokojili so ga, mož pa se ie pridružil družbi, kjer ima 3000 K mesečnih dohodkov in pokojnino od Jugoslavije. Da so posamezniki po naklonjenosti demokratske stranke preskočili 60, celo 70 btednikov, vedo povedati vsi davčni urad-"Iki in za časa koroškega plebiscita je ne-«Mo dvakrat v enem letu napredoval in do-ssgel sedmi čin za zasluge ob prevzema-JJtt koroških uradov. Prevzemal jih je pa «ko, da je peš pribežal iz St. Pavla v Pli-9crk, kakor hitro je videi, da je ondotna Posadka srbskih vojakov namerila strojnice Profi Woifsbergu, ker so Nemci grozili, «a ne bodo izročili vlaka. Ostale urade je videl le od zunaj, v nekem kraju je bil pa »dovoljen z opazko davčnega uradnika : wir weichen nur der Gewalt, nakar mu je Odgovoril: prav imate, tudi jaz bi tako govoril, da sem v vaši koži. Pravilno prevzeti so bin edino uradi v Pliberku, teh pa ni Prevzel imenovani, od demokratov tako Protežirani gospod. Med svetovno vojno Je prišel neki rudarski uradnik * Bosne na dopust v Slovenijo; tukaj je bil tako vnet za Avstrijo, daje javno v gostilni grozil zavednim so-«vcern in jih hotel javiti kot slavofile. Ob Prevratu pa se je takoj prelevil, da je danes Vfcok rudarski uradnik v Avstriji, ne! doli v »Osni! Pomagali so mu tovariši -Jugoslaviji bi privoščili pripravo «tovati srce In obisti na pristnost ju g’jjvlva. Tedaj bi videli prizore za bc dS?03® pa tudi, da Je naše sedan Sl?!,,v draginji, valuti, prometu, zt «s te tat va ona staroavstrijska god zafeL®1^60 gnoS F®108 JP° na itaea prfiko^re^mcw1“36 ilrai®’ «ÄÄsrsfH! ryvau tz wumjane v Sarajevo. Tat bi smagali Avstrija In Nemčija, bi bil jPttgi dan romali vlaki nameščencev gajevo, Solun, temveč v Egipt in jajHi M z veseljem In ponosom, da j Pijonlrji prosvete nižje stoječim sw3®-* Tuđi ml bi morali biti pijonir sele®.«*!« stoječim sodržavljanom, in kliče i morali iti tja, kamor nas < nec ia nas rabi, kajti javni nai Ham ^®a do vsej državi ne samo v j^tmn^grde*‘fo^f^jdela dajejo, da sedi ta uÄ°afani J' •m svoje žepe na tS toferaib »DSBi pnib loyiu «QBAN3E NO VOSTU Klerikalno demagoitiro. Včeraj zvečer se je vršil v »Unionu« shod, ki so ga sklicali za javne in privatne nameščence klerikalci. Iz previdnosti so pustili prireditelji v dvorani stole, da ne bi zijala prevelika praznota po dvorani. No, prišlo je vseeno okrog 1000 ljudi, ki so se posedli po razpostavljenih sedežih, nekaj pa jih je gledalo z galerije. Med udeleženci je bilo zlasti mnogo marijinih devic in pa kuharic, ki so gledale na vso moč krvavo po dvorani in ki jih je klerikalni boljševik prijazno zamenjal z javnimi in privatnimi name-ščenkami. Zlasti številno je bilo zastopano klerikalno dijaštvo, tako srednješolsko, kakor tudi akademiki, ki sicer niso bili oboroženi s kuhalnicami, kakor neka kuharica na galeriji, ki pa kljub temu niso izgledali nič manj bojevito, kakor borilke za pravo vero in spoznanje. Tudi par rdečeličnih kaplanov se je prigugalo iz unionske kleti. Nameščenci so tvorili približno petino poslušalcev vse ostalo so bili klerikalni agitatorji, najeti somišljenki in pa veliko radovednežev. Shod je otvoril znani klerikalni »siromak« profesor Remec, ki je dal besedo dr. Korošcu. Ta je na dolgo in široko razkladal avtonomijo in vse dobrote, ki jih ima klerikalna stranka pripravljene za tiste, ki bodo sedli na avtonomni lim. Mož je pozabil, kako stališče so zavzemali klerikalci nasproti avtonomiji in svobodi slovenskega naroda sploh v ranjki Avstriji, pozabil je na vse lopovščine, ki jih je uganjala njegova stranka pred in med vojno. Jedro njegovega zaletavanja je bilo, da ni storil za Slovence do sedaj še nihče prav ničesar raz-ven klerikalne stranke seveda, in da mora Imeti klerikalna stranka v državi prvo besedo; v Sloveniji (ki jo bodo morali braniti v slučaju potrebe Srbi in Hrvatje poleg peščice Slovencev) pa se ne sme pokazati in ne sme govoriti noben Srb ali Hrvat. Kratko: volja gospoda dr. Korošca je, da postane Slovenija država za se; le podpore in vojaško zaščito , bo moral Beograd dajati, kadar bo tako komandiral gospod Korošec in generalni štab klerikalne stranke v Slovenijo Marsikatera usta so se pri hinavsko de-magoškem Koroščevem govoru zgubančila v trpek nasmeh, ker večina poslušalcev je razumela, da hoče gospod Korošec biti sam pri koritu, kjer naj ima besedo samo g. dr. Korošec. Za njim Je govoril klerikalni boljševik dr. Gosar, klerikalni kandidat za mesto Ljubljano. Pripovedoval in tožil je o raznih nadlogah, ki so posledice vojne in ki so jih po njegovih izvajanjih zakrivile vse druge stranke v Jugoslaviji razven klerikalne. Razvijati je hotel tudi nekak program, ki je pa itak znan iz vsacega klerikalnega shoda. Demagoške besede in zavite oči dr. Gosarja tudi niso mogle preprečiti, da ne bi velika večina poslušalcev zdehala. Malo več življenja je prinesel k govorniški mizi naslednji govornik, kandidatov namestnik in znani general »Orlov« Joža Pirc. Psovai je vse vprek ter kar naprej postavljal »kardinalne« točke, za katere se bo boril v Beogradu klerikalni kandidat. Tudi ribniškega konja si je izposodil, da je nekoliko razveselil poslušalce. Po zabil je samo povedati, da so klerikalci že imeli priliko, uresničiti vse one »kardinalne« točke in se pobrigati za izboljšanje stanu javnega In privatnega nameščenstva, da pa se tedaj za to nameščenstvo niti zmenili niso. ■Na koncu je govoril še znani klerikalni komunist Žužek. Liki ljudski gromovnik se je uči na odru stati na eni nog! in je vabil Vse Slovence in vse Ljubljančane v klerikalni tabor. Ta fronta (klerikalna) da bo prinesla Ljubljani in celi Sloveniji med in mleko. Njegovega govora in stopicanja z | ene noge na drugo pa nihče ni vzel Za res- j no, zlasti še, ko si je g. Žužek kar naenkrat Iz klerikalne vsemogočnosti vzel pravico, da govori, izjavlja in pribija v imenu — privatnih nameščencev. Končno je še prof. Remec zapel ginljiv slavospev dr. Korošcu, Gosarju in avtonomiji, na kar se je dvorana izpraznila. Volilci pa so na poti domov mrmrali: Tako po ceni, kakor je pri klerikalcih demagogija in farbanje, ni niti zrak in megla po ljubljanskih ulicah! —- 18. marca pa se bo videlo, da klerikalcem tudi te »nizke cene* — ne bodo Pomagale. tö@Äa8iraa OK@ifi@gB©it . JaJ4;0 Pogosto še ni »Slovenec« nikdar »P. domačo pamet svojih najvernej- 51h čitateljev, kakor v včerajšnji številki. Pod zaglavjem »Kaj pomeni na Kranjskem ta ali ona skrinjica«, se ti prikazuje kakor v kakem filmu slika za sliko, ena kot druga bod popačena. Seveda: 1. skrinjica je ob-Gana z niTnousom splošne zveličavnosti, Tu se obetajo: avtonomija Slovenije, lastne (klerikalne) postave, kitajsko obzidje med Hrvatsko in Slovenijo, komunističen raj, splošen svetovni mir v Evropi, mastne plače uradništvu, obstoj klerikalnih zavodov konzume in reifeisnovke pod vodstvom kne-Zoškofijskega ordinarijata itd. itd. Klerikalci so — to se mora priznati — podobni kitajskim menihom, ki se za molitve dosti ne brigajo, ker prepuščajo to opravilo svojim molitvenim strojčkom, ki jih goni veter. Strašno jim leži V želodcu posestnica druge skrinjice. Vse, kar je klerikalno časopisje v zadnjih dveh letih izbruhalo proti samostoj-nežem, so sedaj skoncentrirali na 15 vrst, tako bridke esence, ki bo najbrže g. Puclju razlila žolč. S pravo klerikalno hvaležnost» Jo pa se spominjajo svojega bivšega voditelja dr. Šušteršiča, kateremu se imajo edino zahvaliti za sedanjo moč in veljavo, čudno le, da zgubljajo o komunistih samo narodno prislovico; Mogočne besede brez dejanj. Ali naj pomeni to, da se za kulisami snuje klerikalno komunistična pobratimija, kakršno so sklenili za časa občinskih volitev v Ljubljani? Zanimivo je, kako traktlrajo demokrate, katerim očitajo »Velesrbijo pod mgoslovensko firmo«, varanje uradnintva, ‘Ppmrstvo, padanje dinarja In naraščanje “ff?'«« ter gospodarsko propast malih in sreunjlh slojev. Nas se tiče v glavnem to, pruj5a klerikalni llntvern onstran Zmaj-proti sedmi skrinjici. Kar so la!nall, iwnavljaio tudi sedaj! Ra-a uiIi^.stranJta’ d« koče povišanje davkov, v Korist. »centralizma«, izmozgavanje SIo-venije ter »korupcijo na vseh koncih in krajin«. KierSKaino demagoštvo je pobesnelo. Stavimo, da bi Narodni radikalni stranki, če to ne bi bita preočita laž, očitali tudi vremenske nezgode v prečanskib krajih. Hvala Bogo- da traja klerikalna zmagosl-gurnost le do 18. marca, ker pozneje se bodo zaslepljeni klerikalni volilci lahko uve-riU, da so oddali svoje glasove stranki, ki ne samo, da je zapisana smrti, marveč nikdar ne bo prišla več do odločilnega vpliva. Motto Ud iiir^tniJo šek jpaihodato .wjlttwfc t Dnevne novosti. —• Iz uredništva. Podpisano glavno uredništvo izjavlja, da je včerajšnja vest »Jutra« — v koliko se tiče imenovanja g. Emila Stefanoviča ravnateljem »Jutranjih Novosti« — gladko izmišljena. G. Stefanovič nima nobene ingerence na naš list. —: Ivan Podržaj, gl. urednik, — Iz akcijskega odbora NRS za Slovenijo v Ljubljani. Napram raznim časnikarskim vestem se ugotavlja, da nista bila gospoda dr. Ažman in Kozina pozvana na poročanje v Beograd in da se tudi nista udeležila nabene seje Glavnega odbora NRS. Gospod Peter Kozina je potoval tja v spremstvu dr. Ažmana v zasebnih trgovskih zadeval». Vse kombinacije o spremembi osebe namestnika Slovenije so proste fantazije. Krajevni odbor NRS v Celju se nahaja v hotelu Union št 5, kjer se lahko vsi oni, ki želijo pristopiti k stranki vpišejo. Vpišejo pa se lahko tudi pri sledečih članih upravnega odbora gg.: R. Stermeckemu, trgovcu; K. Pertina-ču, industrijalcu; K. Jezerniku, stavbeniku; J. Boriaku, lesnemu trgovcu; P. Putnikoviču, industrijalcu, ki se vsi nahajajo v Celju. Nadalje pri gg. ■). Sre-tenoviču, posestniku v Rogaški Slatini; M. K. Todoroviču, posestniku v Ga-berniku; J. Kovačiču, županu v Vojniku; F. Turnšku, županu v Vranskem -Prekopu; R. Žcslinu, drž. uradniku v Šmarju pri Jelšah. — Izenačenje draginjskih doklad že-bzničarjem. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja: Povodom raznih tendencioznih vesti, ki se namenoma širijo med železničarji, objavlja g. minister saobraćaja, da se bodo brezpogojno vsem železniško - direkcijskim organom v novih krajih izenačile dra-ginjske doklade z dokladami njihovih tovarišev v Srbiji, kakor se je to izvršilo že za druge stroke. Te povišane doklade se jim bodo priznale kakor ostalim strokam od prvega marca t i. —- Ali bo slovenska inteligenca v beli Ljubljani res hotela, da postane mesto Ljubljana črn madež na beli slovenski obleki in da izgubi po njeni' krivdi Ljubljana svoj častni naslov prestolica Slovenije? Tako vprašuje včerajšnji Slovenec in tako vprašujemo z njim tudi mi. Pa tudi z odgovorom lahko postrežemo našim radovednim klerikalcem: Kdor voli klerikalce, kdor skuša njim pripomoči do zmage, ta pri-dene črn madež na obleko bele Ljubljane. Črna intcrnacijonala hoče zagospodovati nad lepo Slovenijo. Pod pretvezo vere hočejo pri nas zavladati ljudje, ki poznajo in izrabljajo ta najsvetejša človeška čuvstva edinole v svoje umazane strankarske namene. Z največjo hinavščino, na las enako hinavščini strednjeveških jezuitov, ki so z zavitimi očmi prodajali odpustke in nebesa kakor gledališka blagajničarka sedeže in stojišča v gledališču, krama-rijo in mešetarijo današnji klerikalci z vero ter zavajajo neuko ljudstvo v fanatizem, kakoršen je vladal v srednjem veku. Saj se poznamo! Nebesa in blagri na onem svetu, da si siromak pribori to, mora z največjo potrpežljivostjo prenašati črne dneve suženjstva, pod strahovlado klerikalnih samopaš-nežev. Toda ti časi so minuli za vedno! — Brzojavne in telefonske pristojbine v inozemskem prometu v razmerju 1 frank Je 20 Din. Po ministrskem odloku je od 15, febr. t. 1. kakor enakovrednost franku določenih 20 (dvajset) dinarjev. Od tega dne se mora torej plačevati pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali del franka dvajsetkratni znesek v dinarski veljavi. Pristojbina za Avstrijo. Italijo in Madžarsko znaša torej 18 cent enako 3.60 Din, za češkoslovaško 19 cent enako 3.80 Din, za Nemčijo 25 cent. enako 5 Din od besede itd. — Telefonske pristojbine: Ljubljana—Spielfeld, Ljubljana—Graz po 2,50 fr. enako 50 Din.; Ljubljana—Wien 3 fr. enako 60 Din; Ljubljana—Praha 2-50 ir. enako 50 Din za enoto •pogovora- — Pristojbina za telefonsko pozivnico ja za vse razdalje 1 zlat fr. enako 20 Din, — Sprejem učiteljev na univerzi. Minister prosvete je ponovno zahteval od rektorja univerze in profesorskega zbora filozofske fakultete, da poda svoje mnenje o sprejemu učiteljev za redne slušatelje pedagogike. Minister je naglašal nujno potrebo tega odloka, ker bi se sicer morala zopet otvoriti višja pedagoška šola. Mnenja Je, da bi že avtoriteta univerze sama precej pripomogla k boljšim učnim uspehom teh kandidatov. — Za strokovne gozdarje. Ministrstvo Sum se je odločilo, da otvori v Aleksinclh Višji tečaj praktične gozdarske šole, ki bi omogočil, da bi dobili strokovno kvalificirano osobje za gozdarsko stroko. Sola se otvori 1. aprila in bo urejena po sistemu gozdarskih šol v Norveški. Kandidati za to gozdarsko šolo se bodo izbrali iz gozdnih čuvajev državnih sozdov. — Mariborske vesti. Med vodstvom tvornice oblek J u s o s I o v e n s k e g a Lloyda in delavstvom Je po večdnevni stavk! prišlo do sporazuma- Delavstvu je Priznan 20 odstotni povišek plače. Zaradi skrčenja obrata je bilo 40 delavk odpuščenih-* udi za ostalo delavstvo, se zaradi slabih trgovskih razmar predviaeva skrajšanje delovnega časa. ~ Prihodnja seja zdravniškega društva se vrši v soboto U- t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijskih Prostorih glavnega kolodvora. — Zaradi volilnih priprav odpade sprejemanje strank na tukajšnjem magistratu izvzemži v knjigovodstvu in prt mestni blagajni, kjer se bo uradovalo redno, —-v Poko Jeni. zaradi protldržavnih vzklikov že večkrat predkaznovanl železničar Pankracij Fa-ttu. J», bfl Sferni ato« amUtaa, Igu i» * neki gostiln! kričal v navzočnosti več vojakov »dol s Srbi«. Vojaki so ga najprej pretepli, potem je bil aretiran, ter se bo za svoj patrljotizem moral zagovarjati še pred sodiščem, — V Mariboru so bili aretirani štirje kmetje, ki so nameravali odpotovati v Ameriko. Njih potni listi pa so se izkazali kot ponarejeni. Izjavili so, da so Uh proti visoki nagradi dobili od diurnista Svoba pri zagrebški zemaljski vladi. — Podporno društvo za odpuščene kaznjence ima 17. t. m. svoj ietni občni zbor. -- V petek 16. t. m. ob 19.30 uri se vrši v Götzovi dvorani veiko protestno zborovanje združenih železničarskih organizacij. — — Ustanovitev kreditne stavbene zadruge »Molmlr« v Mariboru. Mariborska gradbena akcija, ki je dala tekom svojega kratkega obstanka inicijativo za ustanovitev stavbene zadruge za državne nameščence in ustanovitev poslovalnice in socijalne institucije Mar-Stan, beleži iz vrst svojih ustanoviteljev zopet velik koral, ilalje k prepotrebni preobnovi Maribora. V pondeljek večer se je na inicijativo društvenega tajnika ustanovila Kreditna stavbena zadruga »Mojmir«. Zadruga šteje že nad 20 resnih reflektantov na nove zgradbe, med njimi je mnogo trgovcev in obrtnikov, ki reflektu-jejo obenem tudi na lokale in delavnice. Zadruga se omejuje iz početka na sigurne re« flektante za malostanovanjske rodbinske hiše v bližini mesta. Pozneje pridejo na vrsto tudi člani, ki radi pomanjkanja takoj razpoložljive gotovine odplačujejo zgradbe ali samo stanovanja, ali samo lokale po večletnih amortizacijskih obrokih. Do odobrenja zadružnih pravil prevzema zadruga oz. pripravljalni odbor tudi vloge od reflektan-tov na nove zgradbe ali siceršnjih interesentov že sedaj ter jih nalaga v določenem najbolj sigurnem denarnem zavodu, na Ime in korist dotičnih vlagateljev. Po odobrenju pravil preide tudi to poslovanje na zadrugo samo. Ker so pri sedanjem stanovanjskem pravilniku samci kot podnajemniki, najbolj prizadeti in izkoriščani, namerava zadruga pri zadostnem številu interesentov zgraditi tudi lastni dom za samce. Z ustanovitvijo te zadruge je omogočeno nasta« njenje ozir. naselitev tudi vnanjih reflektantov, ki dosedaj samo radi pomanjkanja stanovanj niso mogli priti v Maribor, torej bo zadruga dobrodošla tudi trgovcem, obrtnikom in upokojencem iz raznih krajev. Zadruga se hoče baviti tud! z lastno industrijo za vse stroke, ki prihajajo vpoštev pri zgradbi hiš in obratnih lokalov. Predvsem se bo zanimala za industrijo jx> cenih lesnih družinskih stavb. Pristopnina znaša 25 dinarjev, deiež 250 dinarjev. Na čelu pripravljalnega odbora stoji zača^ro znani slikarski mojster g. Horvat, Odbor se v prihodnji seji še izpopolni. Začasni naslov: Kreditna stavbena zadruga »Mojmir« na Mar- Stan, Maribor. —- Podžupan dr. V. Pfeiler v Ptuju. V pondeljek je posetšl Ptuj g. V. Pfeifer, podžupan mariborske oblasti. Na okrajnem glavarstvu so se vršile konfereitce. G. podžupan se je zanima! s posebno vnemo za slabe financijelne razmere našega mesta, kamor je zašlo po zaslugi »vsegazmožnih« demokratov. K posvetovanju je bil povabljen tudi g. župan Lozinšek. Upati je, da bo sedanja vlada pomagala mestu in mestni hranilnici do zopetnega oživljenja. Le nekoliko medsebojnega sjx>znanja in zaupanja, pa bo šlo zopet po boljših spretnih rokah. V edinosti je moč! — Pini V nedeljo zvečer le priredilo pevsko društvo »Tomislav« iz Varaždina pevski koncert v društvenem domu. Izvajalo se je lep program in precizno. Vendar za-ostaja dokaj za ljubljansko Glasbeno Ma-Tudi, ima več statistov, posebno med alti. Vsesakor je bito številno občinstvo zelo _ hvaležno društvu, ker je prineslo med to umazano ptujsko gonjo, lep pevski večer. Na svidenje! — Otvoritev telefonske centrale v Gu- štanju. Dne 20. januarja t. 1. je bila pri pošti Guštanj otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo (L). —- Otvoritev telefonske centrale v SeL cah nad Škofjo Loko. Pri pošti Selca nad Škofjo Loko je bi!a dnq 1. marca t I. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo (L). — Občinska davščina na vozila. Mestni občini celjski je pokrajinska uprava v sporazumu z delegacijo ministrstva financ dovolila, da jjobira občinsko davščino na vozila v izmeri in po pravilniku kakor Je bil objavljen v uradnem listu 30. 5. 1921 in spremenjen z naredbo 4, 8. 1922. — Odvadil se je. Anton Kadivnik je bil šele pred kratkim izpuščen iz zapora okrožnega sodišča v Celju. Včeraj pa je hotel prinesti skrivaj nekemu jetniku kruha in tobaka ter v to svrho plezal po zidu navzgor, a izpodrsnito se rrrn je. Pri padcu si je zlomil obe nogi “ R»*»® nesreče. Klemenčič Marija, hči kočarja iz Kovorja je vtaknila foko v slamoreznice, ter si prerezala kite. — Kan-dolf Josip, sm kočarja iz sv. Krištofa je pri Šolski telovadbi padel z droga, ter si zlomil desno roko. — Lrlab Ivan, sin posestnika pn Sv. Ani pri Tržiču, je, ko so domači rezali slamo, vtaknil desno roko v slamoreznico, ter si jo poškodoval. — Jerič Franc, sin posetnika iz Šmartnega je bli pri sekanju dreves tako neroden, da se je vsekal v levo nogo. —- BeŠtar Janez, sin posestnika iz Podblice je na žagi prekladal Mode. Pri tem se mu je eden zvalil na trebuh. Pri čemur je Beštar zadobii težke notranje poškodbe. — Lesar Martin, posestnikov sin iz Gore pri Kamniku je kopal vodnjak. Ker je moral kamenje razstreljevati z dinamitom, mu je zaboj predčasno eksplodiraj! ter odtrgal desno roko. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Škof Ivan, sin posestnika iz Brezij se je v šoli na Dobrovi pri Ljubljani v šali premetaval s Posestnikovim sinom Ivanom Končanom. Končan pa je končno, ker se mu je zdela igra predolga, vrgel Škofa ob tla. Škof si Je pri padcu zlomil desno roko. —- Tatvina. V nedeljo zjutraj so ukradli neznani tatovi iz shrambe Antona Kuharia v Za vod ni št 52, 15 kg jabolk, 15 zavojev šno-fovca, izpili so precejšnjo množino vina, odnesli nekaj kuhinjske posode hj perila, — Neznano kani je pobegnil Gostinčnik Ivan iz Trbouja pri Sloveni gradcu. Deček Je za svojo 13 letno starost precej razvit. Poslednji čss le stanoval pri svojih starHih v Mariboru. - Čigavo je tele. Posestnik Andre! Zavašnik iz Viča Je našel te dni med Trzinom in Črnučami zaklano tele rdeče barve z balo liso na hrbtu ter nekoliko sivo dlfdto okrog «obča. — »Auf blks, fantjef« Neki delavec Anton Lastra v Stepanji vasi je bil tako korajžen, da ie kričal po vasi »auf blks«. Njegovo izzivanje ie neke neznance zelo razjezilo In naložili so mu jih na prevročo glavo toliko, da je moral iskati zdravniško pomoč v ljubljanski bolnici. — Razne tatvine. Ceciliji dr. Korun na Krakovskem nasipu ie bilo iz predala omare ukradeno za 25 tisoč kron zlatnine. — Kočarju Andreju Kavčiču v Dol. Maharovcu, je bilo ukradeno precej obleke in perila v. vrednosti 6 tisoč kron. — Neznani storilci so vlomili v trgovino Ivana Prenieljča v Kolodvorski ulici v Ljubljani in nkradli precej manufakturnega blaga tn nekaj gotovine v skupni vrednosti 55 tisoč krom Peric! Uršuii Brajer iz Bizovika je nekdo ukrade! iz vozička mnogo perila vrednega 15 tisoč kron. — Čevlje kupajte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najce-nejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in.Aleksandrova cesta L Sokolski vestnik. — Sokolsko društvo na Viča priredi v soboto 17. t. m. ob 8. uri 'zvečer v dvorani viškega sokolskega doma plesni venček. Nanj so vabljeni vsi prijatelji in člani sokolskih društev. Ako bi morda kdo izmed teh pomotoma ne bi preiel vabila, se bodo ista izdajala vsak dan od srede do vštevši petka tega tedna v garderobi viškega sokolskega doma od 8. do 9. ure zveča. Vstopnina znaša 8 Din. Dopisi. — Iz poljanske doline. Naše zapadne občine se dotikajo južnoslovenske-laške granice. Da je po vsej dolini živahno življenje ter tihotapstvo v bujnem cvetju, mi ni treba Še posebej omenjati. Pravilo, da tihotapci zlasti s tobakom in saharinom zaslužijo lepe denarje. S tihotapstvom se bavi posebno; moška mladina. Zbog te nove, nečastne obrti primanjkuje delavnih moči. Le obrt-’ niki, jxisebno čevljarji so ostali zvesti svojemu poklicu. Svoje izdelke pošiljajo v,; vzhodne in vzhodno-južne pokrajine naše kraljevine. Za poštni promet je preskrbljeno z avtomobilom, ki vozi s škofjeloškega kolodvora v Žiri. Ali v zadnjem času imamo poštno zvezo z ostalim svetom san» vsak drugi dan, kar je vsekata» v škodo trgovini in obrti. Želeti je, da se prejkoslej uvede vsakdanji poštni promet Čudimo se, zakaj ne prevzame poštna uprava vožnje s svojimi avtomobili, saj Jih imajo v Ljubljani baje več na razpolago. Koliko bi se zaslnžiio' s prevažanjem potnikov, ki }ih je večkrat toliko, da ne morejo vsi v voz. Sedanje pod-’ jetfe je od sile drago. Želimo državnega cenejšega podjetja. Eden v Imenu prizadetih. Sport In turfstika. — S. K. Jadran sklicuje v petek, dne 16. t m. ob 20.30 sestanek nogometne sekcije v salonu gostilne pri Sodčku v svrho postave moštev. Udeižba obvezna! — Na« čelnik. Muhliareska porota. Za današnjo dopoldansko poroto naznanjena razprava proti Ivanu Podbevška., delavcu, obdolženem hudodelstva zlorabe mladoletne deklice je bila preložena, ker ni mogla biti zaslišana glavna priča. — Nato se je otvorila razprava proti Francu Sobarju, delavcu iz Vevških papirnic, radi sličnega hudodelstva. Razprava je bila talna. Porotniki so potrdili vprašanje krivde, potrdili so pa tudi vprašanje, da je ravnal v popolni nezavednosti, češ, da ni mogel presoditi mla-doletnosti žrtve, nakar je bil oproščen. — Pri isti dopoldanski razpravi je prišel pred porotnike 17 letni Jakob Čimžar iz Orehove!! pri Predosljah, hlapec že 2 krat pred-kaznovan. Obtoženec je detotnržen tat, popolnoma zanemarjen Že v zgodnji mladosti in brez vsake vzgoje- Izvršil je v teku zadnjih treh let, ko se je popolnoma brez dela potepal v družbi malopridnih tovarišev po Ljubljani J6 večjih in manjših vlomov in tatvin, v vrednosti nad 84.000 K. Posebno, mu je šel posel v klasje ob času vsesokol-skega zleta. V posebno veselje mu je bilo nenapovedano obiskati stanovalce in to kar skozi okna. Da pa mu bo prešlo to veselje In podjetnost mu le prisodil sodni dvor 2 in pol leti težke ječe. Borzna p©ro€§Sa. Zagreb, 14. marca. Devize: Amsterdam 3925—0, Dunaj 0.1380—0.1309, Berlin 0.47—0.48, Budimpešta 310—315, Bukarešta 47—48, Italija 468—475, London 464 do 466, New York, Ček 98—98.75, Pariz 592.50—598, Praga 29550—297.50, Sofija 56—57, Švica 1845—1850. Valute : dolarji 96—96.75, francoski franki 587.50—590, na-poleondori 350—0. Beograd, 14. marca. Devize : Bukarešta 46—4655, London 457—465, Dunaj 0.1385—0.1395, Budimpešta 320-333, Sofija 60—63s Praga 292—295, Pariz 602—605, Amsterdam 3950—4050, Ženeva 1840—1860, Bruselj 520—530, Berlin 0.48—0.49, New York 97-0, Milan 475-4S7. C u r 1 h, 14. marca. Otvoritev: Berlin 2.58, Holandija 212.10, New York 53650, London 25.22, Pariz 32.37, Milan 25.60, Praga 15.925, Budimpešta 17.25, Zagreb 5.45, Bukarešta 259, Sofija 3.35, Varšava 1.18, Duna) 7450, avstrijske krone 75. C u r i h, 14. marca. Zaključek : Berlin 258, Holandija 21250, New York 536.75, London 25.23, Pariz 32.45, Milan 25.60, Praga 15.95, Budimpešta 1725, Zagreb 5.45, Bukarešta 250, Sofija 3.35, Varšava 1-18, Dunaj 7450, avstrijske krone 75. Dunaj, 14. marca. Devize: B®0* grad 729—731, Berlin 350—3.60, Budimpešta 21.70—21.80, London 335.650—33Ö.250, Milan 3416-3424, New York 71550-71500, Pariz 4321—4333, Praga 2127—2133, Sofija 42450—425.50, Curih 13510-13540. Valute: dolarji 71.175—71.475, ‘evi 403—407, nemške marke 335—365, funti 333.950 do 334250, francoski franki 4W2—4292. lire 3382.50—3397.50, dinarji 724-728, leji 329— 331, švicarski franki 13.220—13280. češkoslovaške krone 2110—2120, madžarske kro- ne 16.90—17.10. Praga, 14. marca. Dunaj 4.60. Berilu 16-50, Rim 164.25, avstrijske krotv 450, lire 166.25, Budimpešte 111. Parfe 207.25, London 160.75, New York 34.10, Curih 638.75, Beograd 35.75. Berlin, R marca. Dunaj 28.80, Budimpešta 653, Milan 99551, Praga 61.845, Pariz 123£34, London 97.755, New York P—iS WT Btt " - i 1 tl njf s^scjt! prečni pridelek v decembru je bil še dokaj pod Jindfno leta 1913. In celokupna prols-vadn.a ie vrgla I,2u2.u38 ton Vsanla trgovina s strc’i I .1522 v Prsne!’!. Poslednje statistike izkazu e o, da uvoz stre ev in $.stav ln bis. veno n zidu c: lani se je imp i tiralo 211.813 ton, predlani pa 399.145, a 1. 1920. se jih !e 560 4 9. Izov se je samo nekoliko omejil: 275.603 ten, poprej 291.501 oziroma 241.446. Eksportna tonaža malce prekaša uvozno, toda vrednost uva-žanih proizvodov je večja nego prš izvaža-nih. Odkrili? ccltlja. Prancesl.a učenjaka Urh in in DouvlPier sta našla meseca maja 1922 eUment ali pr- Ea^ltnivos’.!. Nemška pr paganda med nevtralek Med svetovnim spopadom so Nemci razvili v nevtralnih državah cgromrio propagando, katero sedaj nadaljujejo, zlasti v alemansk! Švici. Tako n. pr. poročajo iz Snetega Gala Lausannskl Gazeli, da je Francija otvorila formalno vojno proti Nem-či 1, katero pa podpira Angü'a; da se v kratkem švicarska vo'ska mobilizira in da bo Zvezni svet na novo določi) koiijino čiv-Ijensklh potrebščin za posameznika. Velik dnevnik, National Zeitung v Pazin, 'te javljal svojim bravccrn, da je Poiuearč sklenil Emil Gaboriau: Ak2 šJeu. Roman. (Nadaljevanje.) »Sedaj pojdi!« je rekel gospod de Clameran. tfzcl je nekaj majhnih pištol ter jih izročil Gastonu: »Ne smejo te dobiti živega, Gaston.« K nesreči ni Gaston takoj odšel. Bolj kakor kdaj je čutil potrebo, da še enkrat riđi Valentino in se poslovi od nje. Mislil je, da piloret lahko ustavi čoln pri parku Verberie. Porabil je tore jše eno minuto, ki mu jo je usoda »ustila, da je šel v svojo sobo ter prisegal svoji prijateljici znameme svojega prihoda, še več, po-*akal je na odgovor. »Pridite vendar, grof,« je silil Ivan, ki ni vedel čako naj si to razloži, »pridite, sicer ste izgub-jeni«. Stekel je dol in je prispel šele v vežo, ko je ?e počil strel, ki ga je oddai marki kot znamenje. Skoraj istočasno je bilo slišati, kako so se odprla vrata, slišati je bilo rožljanje sabelj orožnikov n huzarjev, galop nekaj konj in z vseh strani, v parku in na dvorišču strašno vpitje in preklinjanje. Naslonjen na okno je čakal marki de Clameran Äako se bo končalo in mrzel pot mu je stal na Selu, saj je šlo za življenje njegovega najstarej-Sega sina. Izborno je bilo vse pripravljeno. Kakor je bil domneval, se je posrečilo Louisu a La Verduna, da sta si napravila prostora in vdreti v silnem diru iz grada, eden na desno, drugi na levo in za vsakim več jezdecev. Ker sta xme!a dobre konje, sta mogla zasledovalce dolgo voditi za nos. Zdelo se je, da je Gasten rešen, toda usoda je hotela drugače, — a!i je bila to res usoda? Sto metrov od grada se je izpodtaknil Louisov konj ter padel in pokopal pod seboj jezdeca. Orožniki in ljudje, ki so jih bili spremili, so ga obkolili ter hitro spoznali drugega sina de Clame-rana. »Ta ni morilec,« je zaklical eden; »hitro nazaj V grad, varali so nas!« Ravno prav so prišli, da so pri svitu lune videli Gastona, kako le plezal čez zid vrta. »Tam, tam je naš mož.« je zaklical poveljnik, »hitro, hitro, galop!« In vsi so dr vili tja, kjer je bi! Gaston skočii z zida. Na poraščeni in tudi valoviti zemlji je lahko za pešca, če je spreten in ne izgubi glave, da uide nekaj jezdecem in tla onstran vrta so bila mlademu grofu de Clameranu ugodna. Bil je na prostranem strnišču z globokimi razori po 60 do 70 Centimetrov. Tu ni bilo mogoče priti s konji hitro naprej, orožniki so moral: biti veseli, da-konji niso popadali; zato so orožniki, ki so bolj pazili na svoje kome, opustili zasledovanje. Samo štirje huzarji j so jahali naprej, toda brezuspešno. Gaston je v hitrih skokih dosegel široko ravnino, kjer je raslo le nekaj kostanjev. Lov je postajal čedalje bolj razburljiv, ker je sreča pomagala bežečemu grofu. Jezdeci so se razvneli, drug dugoga so spodbujali kadar so zagledali Gastona, kako je skakal od skupine kostanjev do druge skupine. On, ki je krci dobro poznal, ni obupal. Dobro je vedel, da pride nato polje osata in pred njim globok jarek. Tam je hotel skočiti noter ter teči po jarku naprej, dočirn bi ga oni iskali še med kostanji. Ni pa računal s tem, da je reka narasla. Ko je dospel do jarka, je videl, da je poln vode. Gastonu je upadel pogum, obupal pa še ni. Skočii je z vso silo, ter dospel na drugi rob. Tam pa je zagledal tri jezdece. Bdi so to orožniki, ki so bdi napravili ovinek ter so ga hoteli tu prijeti. Ko jih je Gaston zagledal, se je ustavil. Lahko ie bib sicer jih premotiti s skokom, toda ali ga ne dohire na polju, na katerega koncu je stola hiša brodnika Piloreta? Če se vrne, ga primejo huzarji. Na svoji desni, malo oddaben je stal majhen gozdič, toda med seboj in gozdičem jc slišal na cesti že peket konjskih kopit. Na tej strani mu je bila pot torej tudi zaprta. Na levi je imel še naraslo reko, polno do vrha, šumečo in penečo se Rhono, ki je z globokim bobnenjem valila svoje umazane valove. Kaj storiti. Čutil je, kako se je ožil okrog njega krog. katerega središče je bil on. Ali naj zagrabi za pištolo ter si ustreli sredi polja, obkoljen od orožnikov, kroglo v glavo? Kakšna smrt za Cla-merana! Ne, še ena pot mu je ostala, še eno upanj"e, slabo in obupno, vendar je bilo še upanje. Reka! Hitro je stekel tja, pištole v rokah ter stopil na kraj naprej molečega roba, ki je štrlel tri metre v Rhono. Prevrnjeno drevo je molelo v reko in ies, slama in drugo, kar je bila voda naplavila, se ;e nakopičilo tam. Drevo se je vgrezalo pod njegovo težo, se zibalo in pokalo. Zasledovalci, huzarji in orožniki so prihajali po dvanajst in petnajst »Udajte se,« je zaklical poveljnik orožnikov. z vsake strani ter veselo kričali. Gaston ni odgovora. Pretehtal je možnost rešitve. Park La Verberie je bil bolj spodaj ob reki, morda se mu bo posrečilo priti tam na suho, če ga ne bo potegnil vrtinec v globino in ne bo utoni!. Predstavljal si je. da bega v tem trenutku Valentina obupana ob bregu gor in dol ter ga čaka s trepetom. »Še enkrat,« je zaklical poveljnik, »ali se uda-ste?« i Nesrečnež ni slišal ničesar. Šumenje in grmenje reke okrog njega ga je ugl.šilo. Stai je na robu večnosti, kjer pregleda človek v enem trenutku kakor blisk hitro vse svoje življenje in se sodi sam. Mirno, dasiravno je videl pred seboj smrt, si je izbral mesto, kjer je hotel skočiti v valove ter priporočil begu svojo dušo. »Kaj še čakamo,* so menili orožniki, »tam bo stal, da ga potegnemo sem; s konjev!« Toda Gaston je končal svojo molitev. Hitro je vrgel pištolo orožnikom in je bil pripravljen. Poiskal si je za nego trdno oporišče, se prekrižal in z iztegnjenima rokama, glavo naprej, se je vrgel v Rhono, Sila skoka je pretrgala zadnje korenine drevesa; zazibalo se je parkrat, se zavrtelo in valovi so je odnesli Strah in sočutje, bolj kakor jeza, sta izvila jezdecem krik. »Izgubljen je,« je mrmral eden izmed orožnikov, »konec je; proti Rhoni se ni mogoče boriti; jutri bodo potegnili njegovo trupio iz reke pri Arlesu.* Zlasti huzarjem se je smilil plemeniti lepi mladenič, ki so ga trenutek poprej še s toliko vnemo zasledovali. Občudovali so njegov izredni pogum in njegovo silno odločnost nič manj, kakor njegovo udanost. Videti je bilo, da je bil odločen umreti, tudi orožje je ime! s seboj in bi se bil mogel braniti ter svoje življenje drago prodati Kot pravi francoski vojaki so bili sedaj popolnoma na strani premaganega, in nobenega ni bilo med njimi, ki bi ne bil hotel poskusiti vsega ter mu pripomoči k begu. »Prokleta služba!« je godrnjal stari podčastnik, ki je poveljeval huzarjem. »Kdo ve,« je rekel poveljnik orožnikov, »morda je Rhona boljša, kakor bi bili porotniki. Sedaj pa, ljudje, nazaj! ~ Mene muči samo misel na ubogega starega, ki čaka na poročilo o svojem sinu.., Naj mu pove kdo drugi resnico, jaz mu je ne povem!« Trinajsto poglavja Valentina je vedela, da bi moral priti Gaston ra večer iz Tarascona preko visečega mostu, ki veže Taraseon z Beausairom, in tam ga je hotela, kakor sta se bila dogovorila, čakati Ko je po naklučju pogledala proti Clameranu, ie zagledala na oknih gradu luči, ki so se premikale sem in tja. Težka slutnja ji je ustavila trepet srca. Ona ni mogla vedeti, kaj se je na gradu zgodilo, prisegla pa bi, da se je zgodila velika nesreča. Svojega pogleda ni premaknita od temnega poslopja v daljavi ter odprla celo okno, da bi kaj slišala, toda slišala je samo globoko, zamolklo šu- vlno atomskega šleviia 72 ki sta sa po svoj! pradomovini nazvala »cel lam«. Osam me» se ev kasne c sta ea pa šo dva Danca, Co-ster in H- vesv, ki sta krš ila svojega .na*» j den.ka z imenom »liLfuiurri«. Prva dva odrekata drugima dvema pravico, dajati novo ime elementu 72. Premet v par-ški podzemski ž'lozn’ei. Takozvani Mć’ronriitain ali kraše Metro izkazuje za 1. >922 r.r mani kot 451281.047 potnikov, torej za 27 milijonov več od predlanskega Ic.a. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani j menje reke. OJ minute do minute ie prihajal n:en strah večji, ko je naekrat zagledala na Gastono-vem oknu znano, drago ji znamenje, ki ji je reklo, da plava njen prijatelj čez Rhono. Svojim očem ni prav verjela in šale, ko ie bilo dano znamenje v tretje, je odgovorila. Ktunaj so jo nesle noge, ko je trepetaje šla v park ter pohitela na breg. Bog!... še nikdar ni bila videla Rhone tako deroče. Ali je mogel Gaston misliti na to, da jo preplava? Nobenega dvoma ni bilo več, nekaj strašnega se je bilo zgodilo. Mrzel pot ji je močil lase in z iztegnjenim vratom se je bila zgrudila na kolena ter je skušala predreti temo, izprašati neusmiljene valove, ki so morda nesli truplo njenega ljubčka. Zdelo se ji je, da vidi njega, zdelo se ji je, da ga sliši klicati na pomoč, toda varala se je. Med tem, ko so se huzarii in orožniki vračali žalostni v grad, se je zgodil Gastonu čudež, eden izmed onih čudežev, katerega bi nobeden ne verjel, če bi ne bilo neizpodbitnih prič. Najprej, ko je bil skočii v Rhono, ga je petkrat ali šestkrat obrnila in potegnila na dno. Pri narasli reki je tok v raznih plasteh globine različen in v tem tiči glavna nevarnost. Gaston pa je nevarnost poznal in je bil na njo pripravTcn. Da svojih moči ne trati preveč, se je prepustil brzecu ter samo gledal, da mu ni pošla sapa. Kakih dvajset metrov od kraja, kjer je bi! skočil v reko. ga je spravil močen sunek na površje. Zraven njega je plavalo z roverjetno hitrostjo drevo, na katerem je bil stal. Gaston se je zapletel v razne veje, kmalu pa ga je*vrtinec zopet oprostil (Dalje brili.) Takoj slanovanje, friovski §n obrtni tekal. Dne 27. marca 1923 ob 9. uri zjutraj se vrSi pri okrajnem sodišču v Ljubljani na sobi štev. 30 laifita pFmfowoSJna dražba hiše štev. 8 na Martinovi cesti Z vrtom in pilamo s stroji. V stanovanje iz 3 sob in pritiklinami, trgovski lokal z dvema stranskima prostoroma iß pilamo, se zdražitelj lahko takoj vseli. Dražbeni pogoji in pojasnila pri dr. Emil Stare-tu, odvetniku v Ljubljani, Sodna ulica 4. Jadranska banka-Beograd Delniška glavnica: Din 60,000.000. ssäes Podružnice; Bled Jesenice Cavtat Korčula Celje Kotor Dubrovnik Kranj Ercegnovi Ljubljana v Jelša Maribor Metković Rezerva: Din 30,000.000. Prevalje Sarajevo SpUt Šibenik Tržič Zagreb AMEB1VANSKI ODDELEK. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Billi Billi! Premog ta cement stalno v zalogi li. Petrič, Ljabljm, SffilStlliM. - M35S. Skladišče „BALKAN«. AfHbani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst. Črtila. Wien. Zedar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlsndt Street C2, New-York City. BANCO YüGOSLAYO DE CHILE: Valparaiso. Antofoaasta, Punta Arenas, Puerto Natales. Porvenlr. Pirhe, kakor tudi druge različne kandite, bonbone, čokolado, kekse, dobite v veliki izbiri najceneje pri tvrdki Josip Vitek, plana, Hoo tri St. 8. (Zraven Mesinega doma) Ha c9@beBoE § mmmmomDmm fvrdMa J« Clorec staroznana trgovina z automobili, motocikli, kolesi in deli m ©tvori ^ p©l@s swofiii dosedanjih prostorov nove poslovne prostore w petek 16. t. m. oh S. uri zjutraj n paiaci Ijiiliij. kreditne banbe Dunajska cesta. Stenski nacrt Ljubljane Je izšel v zalogi „Stenskih reklamnih nažrto« trgovske-prometnih sredili in kopališč kraSJevjne §rbov> Hrvatov in Slove cev“ ter se dobiva po vseh trafikah za cen® cd i ^ F", p® pošti Din S'— k»..«, «di»»!»»»■ Qgjasi|j and: 3. Zorp« ananši In refelano psdjetje, LJUBLJANA, Gledališka ul. 2. Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna ia knjigama« v Ljubljani Priloga „Jutranlln» Novostim" it. 39 * dne 15. marca 1923. Kalilei, (lasajte za najnečja državno stranka Srkov, Hrvatov in Slovencev! Za radikale! vn. Prede« pa nadaljujemo, ozrimo se $8 na naše južne demokrate. Kaj so tisti, s katerim! so se vezali Saši narodni naprednjaki — poslanci So ujedinjenju in v parlamentu? Odgovor ni težak: oni so ostanki ti-#tils strankina katerih je slonela Obre-covićeva dinastija, in pa tistih strank, ki so hoteli Srbijo urediti čisto kapitalistično in ne tako idealno socialno, kot je storila radikalna stranka. Ti ©Stank! =~ naravno v opoziciji, so P© sjedinjenju združili. Kot skupnost so 511 brez programa — kajti njih glavni asoment, na katerem bi zopet lahko v 'fiarodu pridobili, propad radikalne an-tantofilske politike, propad Srbije in ^naga central, držav — je odpadel. Za-ittknnimo si dobro, da po vojski, četudi ‘*magoslavni, malokdaj ostane prej v!a-*8joča stranka le na knnilu. In radialna je ostala, in bi še bolj, da se ni ^Javila tudi med južnimi brati boljše» *iška propaganda, in to je zanjo naj= lepše Izpričevalo! Opozicijonalne stranke v Srbiji so tedaj postale naenkrat brez programa. I^sn© je zakaj. Računati so mogle edino *6 §e na porodično sovrašh’o napram tadikalom, na ©pozicijonalnost iz prin-In morda tudi ekonomično moč. Tod« programa ni bilo! In tu pridejo naši demokrat! njim ne» i^Ode fa menda nehote na pomoč. FM-««sll so naši seboj lepo sestavljen pro-ifram. Prav lep je! Toda nekaj niso pri-seboj: hvaležnosti. Zmotili so se « mesto te so si vzeli na pot megaio-^nlj© in pa kultura Ne vem, toda 'jjhorda je bila temu vzrok kaka lepa po l^ala v kakem dunajskem časopisu, ka-^ zelo visoko smo mi Slovend nad Za tako zmoto je kmalu dovolj! smo vsi slabi in se radi motimo. .. Torej, naj bo že kakorkoli, gotovo h).* Srbski opozicijonalcl so bili brez !F°kravna, naši demokrati so ga pa ^.ell Kot s priznanimi srbofili ■— srbskim opozicijonaicem, ni bilo težko do |°Varjati se z našimi. Prišli so tedaj £fb! k našim in osvojili naš program, ^fasno, prekrasno! In pri nas smo bili za Srbe, za opozicijo namreč, zakaj *1 noben vrag vede! —- le vsakemu ni (o v glavo. Čutili smo prezavedno, |3‘nekaj ne Štirna« in začelo se ie cep» ““le napredne javnosti m to, kar »m štimalo«, je,; V Naši demokrati bi morali vstopiti v asičev tabor in tam bi našli tudi mno» i'® ^mernib mož, pa bi delali dobro za r* in za našo državo in ne bi jim bilo rabiti ogabnega sredstva proti hočejo nas radikali prisiliti, J}1- «i fes, ker vedo sami dobro, da to naše volje biti ne more. In skrb, da ' ^ prišli mi do take volje, lahko pre-demokrati čšstim Saroosloven- če radikali privoščijo živeti dru-f®1 narodnim manjšinam, pustili bodo /j nas, če že hočemo ostati za vsako Jr,0 Samoslovenci. Končno nas Srbi taJr- j •Jo’ manje kot mi njih, m! po-«oum m malo zahvalni Kranjci! stvar. eoino le k radiKa- ^rata, zakaj Pa steHSVoSicllt ^!cem? 7 Odgovor ml je bil: ,Ko smo mn V stik s Srbi, so prišli oni k nam Sr- ^ “ ^klonit sam kralj ob tej ali tej smo tam, kjer smo, brez glave je naša javnost, predvsem inteligenca. Ob 12. uri je zadnja rešitev: Pojdimo tja, kamor spadamo! Torej naši demokrati, ki so spadali pravzaprav v radikale, so šli z opozici-jonalci. Ali so pri tem pomislili kako malo se more zaupati v opozicijo zmagovalnega naroda, ki priđe k premaganemu po program? Ali so poznali zgodovino, vrednost in po-’ožaj vsake izmed opozicijonalnih strank? Ali so pomislili, da diskreditirajo vse srbofilske Slovence pred vsakim Srbom-radikalom? Dvomim, Če pa so, zakaj so štorih to pogreško? Iz tenkovestnosif, đa so namreč vendarle Slovenci? Ne velja. Ali ni tačas večina slovenskega naprednega življa hrepenela po Srbih s toplo ljubeznijo v srcu? Ali nismo bili mnogi in mnogi pripravljeni pustiti vse, z Dunaja nam diktirani naš jezik, konfesijo in vse naše siromaštvo, da se spojimo z našimi brati v eno? Ali nismo govorili: Zakaj Srbi tako počasi delajo z nami? Bojazen pred nami in zgodovino ni bila umestna! Teokovestnost kot vzrok ne drži! Kaj pa ambicij a? — N. pr. takole: Stari Pašič je dozorel, naj gre! Pridemo mi, pa se bomo šil kar po vrsti ministre in morda še lahko predsednike. — Ne rečem, da je bil to vzrok, ampak če je bil, gotovo ni bilo pametno, zakaj treba je vedeti, da pa zmago-nosni vojni generali ne gredo, Se pa gredo, zapuščajo na svojem mesta svoje izbrane naslednike, ne pa nasprotnike! Ali pa je morda domišljavost vzrok njihov! napaki? N. pr.: Jaz sem Slovenec, visoko kulturen, poznam Gradec, Dunaj, morda tudi Prago — še morje sem že videl! Kaj bo tam srbski kmetavs! In če je bilo tako, tudi ni Wo pametno, ker srbski kmet Je od davna! pošiljal svoje sinove na vse strani na Angleško, Francosko, v Rusijo in v Ameriko — na študije, ne pa, kot mi Slovenci, v rudokope! Srbski kmet ima svojo slavno zgodovino v srcu in krvi, mi komaj če smo jo Imeli v knjižnici — pa še to pocukrana s Kajzerji! — O ta naša kultura! Le oglejmo se, koliko je res našega —- oglejmo se, primerjajmo se z drugimi in pa — molčimo! No prav. Pa naj bo. Procent pismenih je večji In to je zasluga našega učiteljstva, katerega pa zato prav pridno brcamo in izrivamo na milost in nemilost — vsakomur! Pri vsej naši večji kulturi je pa tudi naša glupost večja. Če ne. ne bi drli kakor deremo za vsakim krivim prerokom. Primerjaimo samo popovsko moč pri nas in pri Srbih! Primerjajmo položaj malega kmeta pri nas in pri Srbih! Koliko kmetij je šlo pri nas na boben! Pri Srbih pa po radikalsketr. zakonu absolutno ne niti ene in tudi ne gre! Taka je stvar in nič drugačna! Edini vzrok, ki bi še mogel biti, je n.e.’n *0 r m i r a n o s t. To pa ni opra-b,s,w, vičjio ampak je napaka, pregreha po- da so naši k.,,Cnega politika! Dijak, ki nc zna lek- pa. zakaj »e solnce ne suče okoli *Nle. Ta prihod jih Je najbrže omamil, grejem programa zaslepil in pozabili jT-ha želje in misli onih, Id smo hrepe-Pau®0 bratstvu in redu. To je njih na-***• En greh rodi drugega in danes cije — pade. Politik, ki ne zna svoie lekcije — zakaj bi Še stal? Ali naj se volilci pokore za njegovo nezmožnost? Zaključujem: naj bo že vzrok ali povod ta ali oni, eno je za mene gotovo, namreč: naši napredni poslanci so storili usodno napako, da se niso potrudili stopiti v radikale. S tem svojim činom so diskreditirali slovensko srbolilsko strujo pred veliko večino srbskega naroda, ki je, če ne že po oddanih kroglicah, pa gotovo po svoji tradiciji — radikalna! Zakaj, kogar legitimira Pašič kot prijatelja srbskega naroda, tega bo kot takega priznal vsak Srb, pa naj si bo te ali one partije, te ali one porodice. In ker si naši dosedanji voditelji ni- so znali pridobiti te legitimacije — ne morejo več računati na moje zaupanje. Ostane nam edino še radikalna stranka. Z veseljem pozdravljam njen nastop pri nas. Pri tem grem preko očitkov glede koruptnosti te stranke, spominjajoč se dni, ki nam ostanejo vedno v zgodovini, da tudi »mi Samoslovenci« nismo sami nedolžni backi. In kje ie vse čisto? In grem tudi brez bojazni glede eventualnih očitkov osebne dobiČkaželj-nosti: povedal sem svoje mnenje nena-prošen in ne plačan. Enako sem vesel, če pomagam dobremu, kot če onemogočila slabo v šašem javnem življenju. Radikale bom volil: 1. Da pokažem spoštovanje do onega moža, ki nam je skoval narodno državo, dal nam dom, da nismo v svetu več brezdomovinci. 2. Da pokažem hvaležnost do milijonov srbskih junakov, ki so dali svoje življenje, potem ko so si uredili državo na radikalni podlagi, potem, ko so si izbrali Pašiča za vodja In Petra za kralja. 3. Da ostanem zvest onim načelom, ki so v rani mladosti vzklili v mojem srcu. 4. Ker nam je potrebna ena močna, homogena stranka, da ohranimo državo. 5. Ker nam je potrebna močna država, ako jo hočemo razširiti in rešiti ne-osvnbofene brate. 6. Ker želim, da Id ves svet spoznal v nas politično zrelost, ne pa otročaje, I ki se politiko — gredo! » Pripis: Ako mi katerakoli stranka al! časopis ali oseba z logičnimi izvajanji stvarno dokaže, da nisem na pravem potu in pobije vsa moja izvajanja — izjavljam, da bom glasoval za dotično stranko. Za osebno pozornost pa si dovoljujem v naprej najlepše zahvaliti se tudi jaz nisem bil oseben. Politične novosti. Češkoslovaška. „ Vzom* komnnletföna občina. Nad KebiUsam! žari že dlje Sasa peterornžna komunistična zvezda kakor nad Betlehemom ter kaže. da je tamkaj zibelka na!-čistelšega komunizma v eell češkoslovaški državi Kak© pa tudi ne? Bal Imajo vendar občino v rokah komunist! In župa« je najbolj posvečena glava najvećega češkega komunista Vaclava Stnrca. Človek bi tcej po vsej praviri sodil, da kralhtiejo v tei občini najbolj Idealni odnošajl In da je on-dotnemu delavstvu In pa siromaštvu z rožicami postlano. Al! vse tako kaže, da se je Vaclav Sfurc navzel svojih Idealov od ruskih komunistov, zakaj dognala so se v Kobilicah, ko so občino spojili z Veliko Prago, naslednja delstva: 1. Kobilice so bile edina občina izmed vseh občin Velike prage, k! ni Imela Uuđske kti’fžnice, 2. Kobillse so bile edina občina vse Velike Prage, ki ni Imela materinske šole 3. Kobillse so bile edina občina vse Velike Prage, ki je imela lako zanemar’eno skrbstvo za siromašne sloje. Vaclav Šture Je Izolačeval koblHškim revežem, dokler se n! občina spoiila z Veliko Prago, naslednje prav komunistične podpore: dve ali tri krona na mesec! Tako nam je vse jasno, zakaj se le Šture toliko upiral spojitvi Kobilis z Veliko Prago. FRANCIJA. » Delo Francije, da popravi škodo, ki jo je napravila vojna v njenih severnih po-kra'fnah, ie treba občudovati Par suhih števil1: nam pove, kako marlilvo urejujejo Francozi te od volne, večinoma pa od Nemcev nalašč porušene kraie. Porušena po-kra?!na, ki je posebno bogata, kar se tiče poljedelstva In industrije, je sama plačevala pred vojno peti del francoskih davkov. Hiš Je bilo porušenih, oziroma težko poškodovanih 742.000, do t. jan. 1022 so Hh na novo postavili, oziroma popravili 554.000. Razoranih je bilo 3,300.000 hektarov zeml'e, od teh skoraj dva miljena hektarov obdelovane zeml>e, od teh so do sedal zopet obdelal! 1,700.000 hektarjev. 22 900 tovaren je biio porušenih, oziroma težko pešk "divanih; do 1. Jan. 1923. so jih popravili 19 tisoč 967. Vsa škoda v razrušenih pokrajinah znaša 102 mlljarde francoskih frankov. Frnclja je dosedai Izdata iz svojega žepa za popravo škode 49 mlljard frankov, Nemčija II Je pa plačala do sedaj na račun reparacij vse skupaj — samo štiri mlljarde frankov. Beda} razumemo, zakaj ie bila Franclja prisiljena vkorakati v Ruhrsko ozemlje. <2 prosvetnega življenja. Čerinov stefonlčni koncert. V Žani ‘L** «večer se je vršil v unionski dvo-dravske ««nfoničnl koncert muzik® Visom. 2e J?,Ie «»<> kapelnikom dr. J. Ce-truda je po1r-Kaistl! & pomislimo koliko •»o večje 8ve*ba* Prodno Je naštudirano le h>,j 3 »vno glasbeno delo, bi sl ko-dflt dvanajstih «h»vit| P°le2 napornega štu-i*rem je dr ril'/ooičnlh koncertov, na ka» J»vne skladbe, p" znamenite sve- novih ■slovenj.1 DroPaE,ra ,!?va£; j*damlč, Savin, Parmil orkestralnih del Iskoče, k! podobne p,/ druge ovire in Občudovanja vrred*^f rade sprem-USprudljlvost dr. CerinfÄ e"crPa i" to, Nekateri slnfonfčnl koncerti01 ’ ,Ker 1° PrsS1 tcr se ie bilo bati da uh h‘i o majhnega upoštevanja občin«*?0 s,pri£° Izpreobrniio se je za feba obi t; že dolgo nismo doživeli tako *1™« Danega koncerta kot je bil pÄÄ thv/®"® ie bila razprodana zasedeni k*?,h ko vesel vsak prijatelj glasbe, najbolj pa neumorni dr. Čerin In njegovi požrtvovalni EodbenikL Orkester je absolvlral nelahko nalogo povsem častno. V. Parmova predigra k dramatični romanc! »Stara pesem« nas ie s svojo meJodfjoznosfjo In poljudno noto prestavila za leta in leta nazaj v tiste čase, ko se je danes 65 let stari jubilar, popularni skladatelj Parma trudil ustvariti slo-operna dela. V Mariboru so pred , m uprizorili njegovo opero »Urh. grof Sni5* n prav ie bilo, da se je Jublle'a ®!”ega skladateljskega delovanja V. rame na svojem II sinfoničnem koncertu n ,?erin z Izvajanjem omenjene skladbe. U Parma je bil na koncertu navzoč. Občinstvo in orkester sta ga vi-harno pozdravljala. — Žarišče koncerta je tvorna beethovnova peta sinfonlja, eden najsilnejših glasbenih umotvorov svetovne glasbene literature, komponiran v dobi skladateljevih skrbi za Izgubo sluha. Pri Beethovnu so takrat začeli nastopati prvf znaki ogluselostl, strašne nesreče, kž more zadeti glasbenika. Prešinla ga vsa groza preteče duševne smrti, občuti udarec usode, ki ga hoče pahniti Iz njegovega kraljestva, boji se izgubiti to, kar pomenja glasbeniku vse. Vendar še upa, da je nezgoda le ml- 1'C'ani prUiubFieneva' nlanista An*«./ moicio-a: nada da prema?a strašnega de-Iz Dunala fn «lLr,»AR ,a mona mu pol«' srce’ vzPre)Cma boj z usodo, - • a'a in lzva,an,e s avne Beet- kateri se noče ukloniti. Kljubuje titanski j sili in zmaga. Prelestno zmagoslavje slavi njegov« duša. Peta Steeibovnov» »InloBljg fcjj »Äk',s SofS ^ nEzn^ni^l ^odciovanjc v slika njegovo tragedijo, pa le obenem sim-bo! za tragedijo človeštva. Slika boj z nizkotnostjo, zavratnostjo, zavistjo, duševno bedo, temo In sužnostio v upanju, da mora veličina človeškega duha končno zmagati. Motiv usode prepleta vse stavke sinfonlje, dokler v zadnjem stavku kot premaganec ne utone v razkošnih akordih veličastne jmage. Slnionijo je dr. Čerin vzorno naštudiral, za lažje razumevanje jo je tema-tično analiziral v soboto popoldne na posebnem predavanju g. prof. dr. Pavel Ko» zina mladini ljubljanskih šol. Vtis Izvaja-nia na koncertu je bil globok- — v drugi znameniti točki vzporeda, v LIzstovem klavirskem koncertu s spremlievanjem orkestra nam je pianist g. Anton Trost $ svojo mojstrsko tehniško In iz umetnikove notranjosti občuteno, dovršeno razigral srca. Orkester mu je bi! dober spremljevalec. ’rast je bil deležen prisrčnih aplavzov občinstva v toliki meri, da se ie moral neštetokrat pokazati na odru In dodati eno samostojno točko. — Koncert je zaključila Cioldmarkova uvertura k »Sakuntalf«, g ka-tero je dr. Čerin občinstvu prav zelo «stresel. Ušesu prijazna in prfkupUlva glasba, ki Prati koncu neznansko narašča do mogočnih viškov. — Ves večer je dvorana odmevala prisrčnega priznanja, ki je veljalo predvsem mojstru pianistu g. Antonu Trostu, dirigentu g. dr. Čerinu, pa tudi njegovim vrlim godbenikom. Misel na nadaljevanje slnfo-al&tib koncertov dravske divUUskn Delovno ljudstvo En volitve. Našega delavstva niso našle še nobene vdlitve v tako žalostnem položaju, kakor ga zalotijo sedanje volitve v narodno skupščino. Kot agrarna država in ker je naša industrija še le v razvoju, že itak nimamo velikih mas, industrijskega delavstva, kakor ga imajo druge države z veliko in razvito industrijo. 2e to dejstvo samo govori dovolj jasno, da ne moremo naše delavstvo dobiti veliko število svojih lastnih zastopnikov, ki bi imeli odločujoči vpliv v narodni skupščini, pa čeprav bi nastopalo delavstvo povsod enotno in strnjeno pri volitvah. Zastopniki delavstva se bodo morali naslanjati še dolgo vrsto iet v parlamentu na velike in močne stranke, čeprav niso izrazito delavske. Le s pomočjo takih strank bodo mogli doseči znatne uspehe tudi za delavstvo. To leži na dlani. Razen tega dejstva je pa naše delavstvo razcepljeno na tako neznatne strančice in frakcije, kakor še ni bilo nikoli in je gotovo, da pojde silno veliko število glasov v zgubo, ker ne bodo dobili količnika, ali pa vsaj ne toliko poslancev, kolikor bi jih lahko dobili pri enotnem nastopu. Temu seveda ni krivo delavstvo samo, ampak predvsem njihovi voditelji, ki so v borbi ne za delavske koristi, ampak za mandate in stolčke enotni nastop delovnega ljudstva razbili. Voditelji delavstva se pehajo in prerivajo med seboj za lastne osebne koristi, delovno ljudstvo pa trpi pri vsem tem največ. Žalostne skušnje govorijo dovolj jasno v tem oziru. Koliko se je že delavstvu obljubovalo pred volitvami od njegovih voditeljev! Ko bi se bila izpopolnila le mala pičica vsega tega, bilo bi danes delavstvu postlano z rožicami. A navadno se je dogajalo, da so voditelji potem pozabili na hrbte, po katerih so splezali do svojih udobnih mest, da so pozabili na žuljave roke, katere so jih dvignile kvišku. Oni so poskrbeli, da se je na račun delavstva njim godilo dobro, delavstvo je pa gledalo za njimi stisnjenih rok in zob, pa praznih želodcev, boso in razcapano. Tak je danes položaj našega delavstva. Voditelji zahtevajo od njega enoten nastop, sami se pa med seboj kav-sajo in ravsajo, da je joj. Posamezne uplivne zastopnike med delavstvom hvalijo in časte, pa samo toliko časa, dokler ti pomagajo s svojim uplivom njim, t. j. voditeljem na konja, dokler tako plešejo, kakor voditelji ž/vižgajo. Kakor pa ti hočejo misliti s svojimi možgani in najti pota in sredstva, katera bi bila res delavstvu v korist, ne pa takozvanim voditeljem, potem zaženo voditelji po časopisju in shodih krik in vik. Potem danes križajo tiste, katere so še včeraj častili in slavili za to, ker so jih rabili ne za delavske, ampak za svoje osebne koristi. Najboljši dokaz za to je slučaj Koren in Nachtigall pri teh volitvah. Mariborski vodite'ji delavstva so bili takoj pozabili na svoje stare nasprotnike, klerikalce, demokrate in narodne socijaliste in so polnili svoji glasili tedne in tedne z Nachtigallom. Resnica pa je, da je samo tisti Nachtigall katerega tako oblivajo z gnojnico, več storil za delavstvo kakor pa vsi drugi takozvani voditelji v Mariboru, katerim je ravno on, zaničevani Nachtigall, pripomogel največ s svojim osebnim vplivom pri delavstvu do sedanjih udobnih mest. Zakaj Nachtigall je več delal, pa tudi več trpel za delavstvo, kakor pa vsi voditelji okrog Maribora skupaj. Ker je pa izpregleda! grdo osebno igro voditeljev in zavajanje delavstva, jim je obrnil hrbet in pristopil tja, kjer se da za delavstvo kaj storiti. In takoj je bil ogenj v strehi — seveda. Iz dobrega prijatelja — pravzaprav tlačana za voditelje — je posta! izdajica delavstva in prodana duša, kakor trdijo oni Ze danes pa lahko povemo delavstvu, da bosta njihova tovariša gg. Nachtigall in Koren imela več vpliva in sta več dosegla za svoje zveste somišljenike na merodajnih mestih kakor katerikoli izmed njihovih poslancev, pa četudi bi ne bila izvoljena za poslanca. To pa zato, ker bosta ona imela potem NRS zveze in vpliv, katerega ne bode imel nobeden poslanec maloštevilnih delavskih zastopnikov v parlamentu. Ako pa njima delavstvo pripomore do izvolitve, potem toliko boljše za delavstvo samo. Toliko delavstvu v premislek ob 12. uri, ko stoji pred odločitvijo. Pri tak© veliki stranki kakor je NRS, ne pride toliko v poštev, če ima par mandatov več alf manj. V poštev pa pridejo tisti, ki se bodo morali obrniti samo na to stranko, če bodo hoteli kaj doseči. Zakaj že danes vedo vsi naši nasprotniki da se brez odličnega in odločujočega sodelovanja NRS ne bo vladalo v naši državi. Le z NRS. nikoli pa ne proti njej se bo dalo tudi za delavstvo doseči po» voljnih uspehov. Separatizem naših klerikalcev. Klerikalci se delajo največje patrijo-te v državi. »Slovenec« je prinesel članek, ki z bengalično lučjo osvetljuje separatistične tendence rimskega klerikalizma. Uvodoma se peča članek 2 mednarodnimi zapletljajt v Poruhrju in Mezopotamiji ter prehaja nato na naše razmere, ki jih gleda klerikalni uvodničar s stolpa domače cerkve. »Zmaga Slovenstva, avtonomija Slovenije, lastna zakonodaja«, to je veliki tenor »Slovenčevih« izvajanj. Vse kar ne trobi v klerikalni rog, je »zaslepljeno, hlapčon-sko, izdajalsko in protislovensko«. Klerikalni listi trgujejo samo s Slovenstvom. Obenem pa med vrstami in odkrito hujskajo proti vsemu, kaj- je srbsko in hrvatsko. Prav je tako. So se vendar enkrat deklarirali kot pristni separatisti. Spomin iamo se še časov, ko so v svoji »ju-goslovenski« vnemi vrgli s katoliške tiskarne b!vši napis ter ga nadomestili z lepo donečim nazivom »Jugoslovanska tiskarna«. Slovensko kmetsko zvezo so po preobratu čez noč prefarbali ter Ji dali ime »jugoslovanska«. Vse to je bil navaden humbuk. Ob ohnovljemu so bili največji centralisti. To jim Šušteršič prav uspešno dokazuje. Danes seveda. *e ne sme opustiti. Seznanili so našo publiko že z lepo vrsto znamenitih orkestralnih del. naj to zadačo vrše tudi v prthodn'e. Dolžnost publike pa je, da uvažuje kulturno delo dr. Čerina in poseCa koncerte v čim »ajvečjem številu! —°— — Pevski zbor Glasbene Mrt'ce v l.jub-llanl. Vaia za ženski zbor se vrši v četrtek !5- t m. zvečer ob enčetrt na 7., za moški zbor pa v petek, dne 16* t m. ob isti url Polnoštevilno. Odbor. — Danes zvečer točno ob 8. ur! priredita v dvorani Filharmonične družbe gosna Claire Trost In g. Anton Trost klavirski koncert z izredno bogatim In zanimivim sporedom. Sestava koncerta se odlikule po tem, da se na snoredu v prvi vrsti in po večini zastopani slovanski avtorji s syoilml naiza-nimlveišiml, da z nafiepSlmi deli. O Škerjančevi in Musorerskeca skladbah smo že pisali. danes tik pred koncertom, opozarjamo naše občinstvo še na slovečo Chonimvo sonato v b-molu. ki ie na glasu kot ena nal-krasneišth klavirskih kompozicij, cele svetovne klavirske literature. Občinstvo prosimo. da se v obilnem številu udeleži teza koncerta, ki bo nudil nrav gotovo vsestranski in Izredni umetniški užitek. — Vstonnice so cel dan v predprodaji v M Mični knh^ar-nl. na ve*er konc-rta pa pri koncertni blagajni od 7. ure dalje. ko jim gre za obstanek, kričijo kakor podivjani, da je Slovenstvo v nevarnosti. Pravijo, da je 18. marca nekak plebiscitni dan za slovenski narod. Mi dobro vemo, kaj si oni pod to definicijo mislijo. Za ali proti, Srbom, to je deviza klerikalnih hujskačev, ki navajajo ta razpihujejo srbofobsko razpoloženje v posameznih okrajih Slovenije. Motijo se gospodje klerikalci. Volitve niso nikak plebiscit, ki naj odloča © usodi narodnega edinstva. In če tudi bi ,18. marca glasovala vsa Slovenija za avtonomistične klerikalce, se jim revizija ustave v separatističnem smislu nikdar ne bo posrečila. Ustavobranitelj! so močni dovolj, da zavrnejo vsak poizkus slovenskih in hrvatskih separatistov. Za vsak glas, k! bo iz zgolj revi-zijonističnih namenov vržen v klerikalne skrinjice, je škoda, ker se ne bo mogel uveljaviti. Avtonomistične fraze so edino volilno agitacijsko sredstvo, ki naj bi rešilo klerikalce pred polomom. Prepričani smo, da jim tudi to ue bo pomagalo. Zakaj bom cilasovat za Narodno radikalno stranko 1. Zato. ter ie Narodna radikalna stranka bila vedno proti cepitvi naše ujedinjene države. 2. Zato, ker Je mednarodni politični položaj naše kraljevine pod njenim vodstvom od dne do dne vedno boljši. 3. Zato. ker NRS skrbi za blagostanje vseh slojev. 4. Zato. ker je finančna politika NRS vedno stremela ta pomanjšanjem clrkula- i clje bankovcev, povečanjem izvoz« is I zmanjšanjem uvoza* 5. Zato. ker so radikalci vedno podpiran politiko narodne Industrije, dobro vedoč, da se edino na ta način lahko zmanjša uvoz. 6. Zato, ker je NRS največja fn najpopularnejša stranka v naši kraljevini. 7. Zato, ker je njen voditelj g. Nikola Pašič priznan svetovni politik, ne samo v naši domovini temveč tudi daleč po svetu. 8. Zato. ker Je ona za metodično organizirano delo. NRS je s svojimi Izkušenimi voditelji Izkazala sposobnost In smisel v vsakem pogledu: kulturnem, gospodarskem In političnem. 9. Zato. ker NRS zasleduje vsa rovarjenja proti ujedinjeni domovini tako na zn©-tral. kakor tudi na zunaj. 10. Zato, ker je NRS edina stranka, ka. tere program vodi k jasni, določeni In praktični politiki koristni za sedanjo dobo. GLAVNO TAJNIŠTVO NRS ZA SLO-VENIJO JE V LJUBLJANI, WQLFOVA ULICA ST* 1*. I- NADSTROPJE. — Tajništvo NRS v Maribora je T Frančiškanski ulici 14, tel. št. 419. Somišljeniki mariborske oblasti obračajta a« T vsak zadevah «a ta naslovi Prfloga ^iHMfiBffli Hötösfim" lt. 39 2 đne 15. marca ‘1933. Srbi in Slovenci. »V SasopiSlh »avstrijakantov« In colo v časopisih sociialisiov se več- jkrat opaža nekaka afiimozlleta proti Srbom. Tuđi Srbi imalo morda slabih strani v značaja, kakor ima vsaka stvar in vsak narod svojo svetlo in svojo temno stran, sli kar je glavno, žrtvujejo se za svobodo in svoje brate kot noben narod na sveta in kar so do sedaj ukrenili z odrom na jugoslavensko vprašanje, ukrenili so dobro in pokazali so se plemenite po mišljenju. Ker glejte, možje, današnja mednarodna politika ne pozna v Evropi narodov, ampak žal le države in zemlje in ko je Avstrija povlekla malo Srbijo v vojno, ni Srbija v odgovor napovedala vojne samo avstro-ogrskim Nemcem in Madžarom, ampak avstro-ogrskl monarhiji, torej tudi Hrvatom in Slovencem, lin po dobljeni zmagi bi Srbija mogla kratkomalo zadržati naše zemlje po vojnem pravu, ne oziraje se na narodnost in ne oziraje se na to, če bi bil tak postopek pravičen ali ne. To bi bila tem prej opravičena storiti, ker so se Slovenci In Hrvati z orožjem branili proti Srbiji in se trdovratno branili pri odstopanja in daš-manskl napadali v svoji politični ne- zrelosti, če so nastopali, ÄS mučenica Srbija je zatisnila oči in oprostila bratom v prepričanju, da ne vedo, kal delajo. O, da, tudi v Srbiji je bilo raznih patentiranih rodoljubov, ki so po» vdarjali le srbstvo, največ ljudje oniii stranic, ki so pod kraljem Milanom sklepale vojne konvencije z Avstrijo. Angeli varuh Jugoslavije Je čul tudi nad srbskimi državniki, ki so bili pred odločilnimi koraki z ozirom na Jugoslavijo,.. Ob gromenji! zmagovitih topov ha Hudniku in Kosmaju blizu Beograda je oznanila srbska vlada Evropi ime Slovenec, na krvavih svojih bajonetih je vzdignila srbska vojska slovensko trobojnico visoko, da jo vidijo vsi narodi, ne zato, da bo obenem s hrvatsko trobojnico prekri-Ijena od srbskega orla, ampak, da plapolajo vse tri na isti višini, edino in samo klanjajoče se novemu pra-porju države Srbov, Slovencev in Hrvatov, praporju Jugoslavije.« Volilna borba v SlovenUE» Govorit dr, Niko ŽupaniČ, škira Slovencem 28. aprila 1916 v landu. ameri- Cleve« Hi in naši nasprotniki. Razširjenje Narodne radikalne stranke v Sloveniji in njen uspešni in razveseljivi razvoj ne da miru raznim zagri-zencem, ki dajejo svoji onemogli jezi duška z izrazi, za katere bi se mi niti ne zmenil^ če bi ne bil to tipičen pojav premnogih politikastrov v naši ožji domovini. Velika politična razcepljenost v Sloveniji je najjasnejša priča o nezrelosti našega naroda. Tako radi očitajo naši ljudje Srbom, da so zaostali, da jih kulturno nadkriljujemo etc. Toda če pobegnemo prognozo o današnjem slovenskem življu, ki se vsaj deloma peča s politiko, vidimo nekaj čisto nasprotnega. Nekako otročje igračkanje karakte-rizira to politično življenje pri nas. Mesto vztrajnega in požrtvovalnega stremljenja za povzeti go splošne dobrobiti se krhajo in izčrpavajo moči posamezni* kov v borbi za zadostitev osebnih am-bietj. Nezadovoljneži se rnnože, stranke rastejo kakor gobe po dežju. Narodna radikalna stranka, največja bi najmočnejša politična stranka v državi, je raztegnila svoja široka krila tudi po Sloveniji. Njena ideja, v eni sami močni stranki koncentrirati in iz ene-iga središča voditi vse delovanje za pro-evit države in ljudsko blagostanje, je našla povsod pritrevanje in odmev. Njeno štiridesetletno delovanje je dokaz, kaj zmore velika močna stranica. . V Sloveniji so gospodarili do sedaj brav raznobarvni demagogi. Demokratie mladini in starini, klerikalci, socijalisti vseh vrst in barv m izraz osebnega jkoristolovstva in častihlepja. Nezadovoljni ljudski tribuni so si ustanovili lastne stranke, da zadoste svoji časti-lilepnosti in želji po napredovanju. Rezultata njihovega dela pa je bil in je ;enak ničil Saj pa kaj drugega tudi ni mogoče, tudi če bi te stranke in stran- čice, oziroma njihovi voditelji ne zasledovali izključno lastnih interesov. Kar skuša doseči eden, mu onemogoči drugi tretji pa zopet razdira leje drugje. Narodna radikalna stranka je nasto-pila svojo zmagoslavno pot tudi v Sloveniji. Mnogo jih je, ki so takoj uvideli, veliki pomen tega koraka in so se pridružili ideji in možem, ki so s to idejo priborili južnim Slovenom svobodo. 'So pa tudi taki, M vidijo v nastopu Narodne radikalne stranke le novo, največjo nevarnost za svoje »delovanje«. Razumljivo je, da so vsi ti' pri svoji osebni mentaliteti besni sovražniki naše stranke, kl znači pogin vsemu, kar je proti državi in odstranitev vseh, ki delujejo za državo in narod na ta način, da imajo korist te oni sami Poleg teh oa: imamo v Sloveniji Še eno vrsto »politično zrelih ljudi«. To so zaslepljenci, ki ne mislijo ničesar. Drže se svoje stranke, Iri je edino zveličavna — pa naj bo ta Že klerikalna, demokratska, samostojna, socijalistično pobarvana, komumstična ali anarhistična. O svoji stranki ne vedo ničesar druzega, kakor da jo vodi ta in ta; kam in kako, za to se ne brigajo in tega presoditi tudi zmožni niso. Ti ljudje so docela podobni zaprtim norcem v blaznici. Ko čuti, da mu M vse prav, pa besni in tuli ter škriplje, kakor da je sodnji dan. Nebroj takih kulturnih »Slovencev« poznamo, ki imajo vedno in vedno na ustih samo psovko za Srba, ki se poslužujejo izrazov, kakršnih bi se sramoval najbolj divji kanibal. Vemo pa, da ves njihov onemogli srd ne pomeni druzega, kakor prazno peno. Pač pa bo prišel dan, ko bomo s takimi pobesneieži — obračunali. Samo, da se potem ne bodo pritoževali, da se ßm godi krivica! Kal vse „Jutro“ ve. Z ozirom na »Jutrove« izmišljotine v vladni krizi in s kombinacijami za bodočo vlado nam pišejo: »Čudno je, da je med vsemi listi v Ljubljani in Zagrebu danes »Jutro« edino, ki poklanja svojim čitateljem tako mastno raco. Ako bi bilo le količkaj takega v našem političnem ozračju, tedaj bi tudi kak drug list vedel poročati o tako važni zadevi Ali niči — Tisto poročilo je skrpucano od prve do zadnje črke v volilnem odboru DS. Iz Beograda cd došlo nikako tako poročilo! Vse vkup je volilni švindel DS. Pač pa se mnogi sicer dobro pouče-mi listi bavijo z možnostjo in celo verjetnostjo, ker drugačnega izhoda ne vidijo: da vzame NRS vajeti te naše države vse krepkeje v svoje preizkušene roke. — Govore o možnosti da Radič skliče Hrvatski sabor in proglasi republiko, — in v takem slučaju vladi ne preostane drugo, nego da izroči vso skrb za državo — vojaški diktaturi — Razpravljajo o možnosti da pride v narodno skupščino toliko strank in strančic, ki v medsebojni tekmi zavisti in ljubosumnosti ne bodo sposobne, sestaviti vladno večino. Kaj preostane drugo, nego razpust in krepka vladna roka, ki bo znala vihteti; tudi bič? Ali je še kak drug izhod? Je! Močna N RS in nekaj zaveznikov, ki hočejo državo rešiti notranjih nemi' rov! In upanje je, da se zbere okoli NRS toliko izvoljenih zastopnikov naroda, ki bodo tvorili krepko večino v skupščini In prevzamejo usodo države v svoje roke. — »Jutro« prav pove, da bi bila zopetna koalicija NRS in DS skoro izključena! Ali to ne po volji DS, marveč radi tega, ker je ta stranka že toliko zagrešila in greši dalje tudi med volilno borbo, da je NRS ne more več trpeti poleg sebe! — Smešna pa je fantazija »Jutrovih« politikantov, da bi DS tvori-rila večino z dosedanjo opozicijo! — Saj vendar ve pri nas že vsak politični otročaj, dd je dosedanja opozicija najhujši sovražnik ravno D. S. Z njo nočejo imeti nikakega posla, posebno pa ne s PribtČevićevim krilom, v katerem so se nesmrtno blamirati naši trije de-mokratje. Ne tajimo, da je položaj za bodočo skupščino rožnat, kajti volilstvo je Še tako nespametno* da je dopustilo sedanje blazno število volilnih list Ali eno moram priznati in naglasiti, da bo NRS znala varovati svojo odločujočo pozicijo v vladi. Brez NRS ali celo proti njej še dolgo ne bo nobene vlade v Jugoslaviju — Zato je pa vsakega Slovenca edina rešilna vejica, ki naj se je oklene, ravno NRS, ker ona bo tista, & bo znala čuvati naše meje, naše narodne manjšine, naše vitalne Interese. V tej stranki moramo imeti tudi mi svoje zastopnika! DEMOKRATSKE laži Dne 9. marca se je vršil v Krškem se-$t?.nek zaupnikov demokratske stranke, po številu 13!, — v gostilni navelka. Na tem sestanku so demokratje zaključili, da pojdejo v agitacijo z debelo lažjo, da obljubljajo kmetom, da jim bodo povrnili kazenske globe, katere so morali plačati vsled tega, ker niso pravočasno priglasili svoie-ja^vinakega juddeika.. Ja . laž .to demas»-. sila bode gotovo vlekla, ker se bo ubogi nevedni kmetič pustfl od njih pošteno na-farbatl in dolina krška bo zavojevana po eminentni ideji par demokratskih glav. — Dejstvo je, da so ravno demokratski eks-ponentje zakrivili, da je moral kmet plačevati tolike globe in da so bile vse prošnje, da se te globe odpustijo, popolnoma zaman. Njihova toča je padla po ubogem kmetu in sedaj po toči bi radi oni zvonili ali do zvo- lüg«. Trbovlje. Niši oeodvisneži iz Zveze rudarskih delavcev delajo nedopustno volilno agitacijo. Nedavno so obesili na steno strokovne pisarne ZRD prepis Narodno radikalnega delavskega odbora s pripombo, da so to škodljivci delavstva, Id rušijo enotno fronto v trboveljske«! revirju. Kolikor Vemo, ni v pravitih ZRD nobene točke, ki bi dovoljevala voditeljem okoli strokovne Organizacije partizansko politiko. Ce se rudarji prijavljajo za vstop x Narodno radikalno stranko, je to njihova stvar in se gospodov okoli1 ZRD prav nič ne tiče. Ce boste strokovno organizacijo tako izrabljali: v politične svrhe, potem vas bo začelo delavstvo zapuščati. Zanimivo te bilo izvedeti, kje imajo »enotni frontarji« svojo pisarna Če je tudi ta pri Pravniču, torej v lokalu neodvisne strokovne organizacije ZRD, kako oni utemeljujejo to zlorabljanje strokovne organizacije v politične svrhe? Ptuj. Volilni imenik mestne občine Ptuj ima 1062 volilcev, torai 400 volilcev več, kot pri zadnjih volitvah. Dasirav-no določa zakon za občine, id imajo čez 800 volicev po več volišč, bo v Ptuju — z ozirom na posebne krajevne razmere, le eno volišče — in sicer v sejni dvorani inestnga magistrata. Značilno za razne male strančice je, kako in kakšne kandidate lovilo ozir. postavljajo. Zavednost svoje stranke spričuje najbolj drastično lončar Mikša, ki je kandidat na republikanski listi g. Novačana, obenem pa predsednik list, oziroma varuh skrinjice ~~ ne svoje — temveč Radičeve stranke. Javnih pol. shodov v Ptuja zadnjo nedeljo ni bilo. Soc. demokrati v Ptuju za te volitve sploh niso priredili nikakega javnega shoda. Ako ne omenimo zborovanja javnih nameščencev, ki se je vršilo v nedeljo ob H. uri zjutraj na magistratu, pod predsedstvom gosp. dr, Komeljanc-a radi gmotnega položaja istih, moramo zabeležiti da je bil Ptuj popolnoma miren. Temveč so se pa razni strankarji podili po deželi. JDS je sklicala shod v Cirkovcah — pa se ni vršil — ker ni bilo zborovalcev. Na Ptujski gori trudil se je revež dri Visenjak. Udeležba je bila pičla, tudi radovednežev. Ker sta dr. Šalamun in nje- ^ gov znani adlatuš nadučitelj Klemenčič v Cirkovcah tako — hitro — odpravita, prišla sta na pomoč dr. V. na Ptujsko goro. Slednji kot slab govornik se jih je razveselil, končal svoj dolgovezni govor ter vprašal zborovalce, ako želi kdo besedo. Zborovalci ki so se mu celi čas porogljivo muzali, so vzkliknili: »hočemo, da izgine iz zborovanja dr. Šalamun in Klemenčiči* Ljudstvu se odpirajo oči za to poginja JDS, kjerkoli se prikaže. V Ptuju pridobiva naša stranka polagoma, pa sigurna tia. Med nove naše pristaše smemo še zabeležiti boljša gospoda, gg. dr. F. in dr. St. Oba sta pametna voditelja podjetja »Vinarja«. E pur si mitove. Shodu javnih nameščncev in železničarjev je prisostvoval tudi sodrug Golouh z namenom, loviti slepe kaline za volitve. Le ti mu niso dali besede, češ, da je to strokovno zborovanje jn ne političen volilni shod. Sodrug Golouh je odnesel mesto nekaj glasov, samo dolg — nos. — Čevljar, ostani pri svodih kopitih! Iz Novega mesta nam poročajo, da ruši ideja Narodne radikalne stranke zadnje postojanke, M so jih imeli demokratje v dolenjski metropoli. Zlasti učiteljstvo in uradrtištvo fe že sito In presito, da bi demokratje mahinirall na njihov konto in z različnimi aferami kakor svinec, Bambergova tiskarna, Zalka Korenjak polniti svoje žepe. Raz. vija se tudi živahna agitacija po deželi. V Krankt se vrše zaupniški sestanki Narodne radikalne stranke. Načelo NRS, da mora biti Slovenec enakopraven brat Srbov in Hrvatov, dobiva tia. Uradništvo uvidevai, da je neobhodno potrebno, ako hočejo rešiti vprašanje državnih nameščencev, da stopijo v najmogočnejšo stranko Jugoslavije, ki predstavlja čez 600 milijonov prebivalstva in v tej sami z vspehom uveljavljajo svoje zahteve. ^ Iz vasi se nam poroča, da se vodi med klerikalci in našimi pristaši borba, v kateri se poslužujejo klerikalci najostudnejših in večkrat tudi brutalnih sredstev, da oblatijo NRS, ki je velikanska predstavnica večine jugoslo-venskih kmetov. Iz Belokrajne prihajalo vesti, da je ideja radikalne stranke v mogočnem pohodu prodrla iz Metlike in Črnomlja že v zadnje vasi, NaS vrli Belokranjci so spoznali in uvidevajo, da so klerikalci dovolj farbali tiodi z biričem ta hudičem in da je prižel čas, ko bodo z vso energijo pomedli s to golaznijo, ki se upa izkoriščati to kar je poštenemu Gospedäritv©. Važnost tiija&a kapitala m oai@ Sndustnlo. MestäUtet našega seljaka, ki je posta! po vojni iz zadolženega siromaka-delavca premožen in imovif gospodar je povzročil, da so se tezavrirale v raznih skritih shrambah siine vsote našega denarja. Njegovo nezaupanje v denarne zavode in pa nepoučenost ga vodita do tega, da spravlja Vso gotovino doma. V poljedelski državi, kakršna je naša domovina, je naravno, da je ogromna večina narodnega premoženja last kmetovalca ter da gre skozi njegove. roke znaten dal denarja. V stanju Se selo pomanjkljivo razvitega kreditnega gospodarstva le jasno, da mora to imeti občutne posledice na celokupno gospodarstvo, da zelo ovira ves promet. Teza vtiranje gotovine je veliko zlo, proti kateremu se je treba boriti z vsemi sredstvi in močmi. Drugo je deflacijska politika Narodne banke in jinančnega ministra dr. Sfojadi-novlća, ki Je tudi poostrila že vladajoče pomanjkanje gotovine pri nas. Za industrijo so prišit težki dnevi, ki groze postati še težji ter prinesti marsikomu pogin. Kljub temu moramo odobravati sedanjo deflacijsko politiko, ki nam bo prinesla ozdravljenje. Pač pa je treba pr! tej poljtiki obračati pažnjo predvsem na to, da se ne omeji in zaduši produkcija, kajti to bi našo gospodarsko konsolidacijo za dolgo časa onemogočilo. Produkcija pa se bo morala zmanjšati, marsikje celo popolnoma prenehati, ako se ne najde hitra odpomoe. Narodna banka je omejila, deloma ustavila kredite. Tl pa so danes za produkcijo neobhodno potrebni. Potemtakem ni niti misliti na to, da bi mogli v doglednem času našo industrijo povečati. Vsaj ne z denarjem, ki bi ga imeli na razpolago v naši državi. Našo industrijo pa je na vsak način treba dvigniti razširiti in izpopolniti. V to svrho pa je na vsak način potreben tuj kapital Ö potrebi inozemskega kapitala je naš Ust že pisal, ker leži ta potreba na dlani. Vsi oni, ki zagovarjajo razvoj naše industrije s pomočjo izključno domačega kapitala, imajo pred očmi prošle čase, ko nas je imel tuji kapital popolnoma v svojih krempljih. Zato je treba sedaj paziti, da nas he zasužnji tuji kapital, brez katerega pa zopet ni računati s pravim napredkom naše industrije, Po vojni je dotok Inozemskega kapitala V našo državo skoro popolnoma, prenehal ~ izvzem?! razne zakotne »nacionalizacije«. bi jih je nad vse težko kontrolirati. Politične razmere, ki so jih gotovi krogi s prozornimi tendencami predočili inozemstvu boi mnogo slabše, kakor pa so v resnici, odbijajo vsakega tujega kapitalista. Nihče noče investirati svojega denarja v naši državi, češ, da so te investicije preveč nesigurne, ali pa zahteva tak dobiček, da je za nas a priori nemogoče, pristati na stavljene pogoje. Ze sedanje pomanjkanje gotovine fn kredita samo nam kaže, da ja treba zainteresirati za našo industrijo tuji kapital. Na Avstrijce in Madžare ni računati, ker bi tudi ne bilo iz nacionalnega stališča za nas oportut«), ako bi še v preveliki meri vgnez-dll avsirljsko-madžarski kapital pri' nas. Švicarji, Angelži in Francozi n® kažejo nobenega zanimanja za Paše gospodarske razmere. Največ upanja na uspeh b! bito, če se obrnejo naši industrijski krogi na Češkoslovaško in zainteresirajo tamkalšnle finančnike za naše gospodarstvo, S tem bi bilo poleg velike koristi za naše lastno gospodarstvo tudi mnogo storjeno za čim večje zbližanje med nami in Cehoslovaki. Gotovo bi bilo za nas bolje, ako bi sami razpolagali z zadostnim kapitalom. Toda, ker pa doma nimamo zadosti denarja, ga je treba skušati pritegniti fz inozemstva. Paziti pa bo treba pri tem na način in obseg udeležbe tujega kapitala, kajti kljub njemu morajo ostati naša podjetja še vedno le naša. m — * X Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Državne Borze Dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti iščejo dela: stroj, ključavničarji, kovači eiek-tromoijterjl, mizarji stavb, ključavničarji, tapefnikl zidarji, slikarji, pleskarji, tesarji, peki mlinarji, mesarji, trgov, sotrudniki, Prodajalke, vajenci vajenke itd. — V delo se sprejmejo: elektro-kotvičaril zlatarji, mizarji, kolarji, usnjarji, čevljarji, natakarice, sodavičar. Šivilje za moško perito, služkinje, kuharice, vajenci itd. „ Kovinarski in stavbena zadruga v Celju jo «nek dne 11. marca svoj občni zbor. Predsednik je bil g. L. Ropaš, prisostvoval W pa tudi obrtni zadružni komisar g. Založnik. Zadruga Šteje danes 123 članov, 183 vajencev in 68 pomočnikov. Dohodkov je Imela 16.323.41 K, dobička ima 2989.41 K. Zadružna imovina znaša 10.428.80 K. Zvišala se je pristojbina za nove člane na 200 Din. za vajence na 10 In 25 Din. Odslej se sprejemajo v Zadrugo tudi kovinarji ist laškega sodnega okraja. X Slovanske žrtve Porubrja. Moskovski Radio-brzojav poroča, da je komisarijat za inozemsko trgovino pošiljal konec januarja v Hamburg pooblaščence, ki naj bi po dobljenih navodilih stopili z nemškimi industrijalci v pögajanja glede eksploatacije železne rude, mangana in premoga. Ljudski komisarijat za inozemsko trgovino je predlaga! — kakor vse kaže na Prigovarjanje Sovjetske vlade — naslednje načrte: Sovjetska vlada razveljavlja pogodbe, sklenjene z zastopniki drugih dežel, Protestira kar najodločneje proti okupaciji mhrske kotline PO francoskih in belgijskih kapitalistih, sužnjih tirana Mussolinija ter ponuja nemškemu proletarijatu eksploatacijo vseh raških prirodnih zakladov pod Posebnimi pogoji Nemško poslaništvo v Moskvi je že prejelo pismene načrte v tem zmislu. •; , X Zvišanje carine v naši državi S 15. farmarjem Je bil zvišan carinski agio pri uvozni carini od 600 na 800 odstotkov- Baje pa se sedaj namerava agio zopet občutno povišati, najbrže ze s 15. marcem in sicer na 1400 odstotkov. X CsL nakupovanje efektov v naši državi. V zadnjem času so dobili zagrebški denarni zavodi žeto številna naročita iz Češkoslovaške za nakup jugoslovanskih efek-tov. X fevoz efektov iz Jugoslavije fo dovoljen le s Privoljenjem generalnega inspektorata. Dovoljenje se izda fe pod pogojem, da se uvozi protivrednost v. devizah in va-Juiah. htotako je potrebno privoljenje geji ■Aši! X Prepoved izvoza Svfl Izvoz žita, živine, masti in svinj----- je brezizjemno zabranjen. Sladkor se ssr4 izvažati samo v obsegu starih obvez fco* kompenzacija za umetna gnojila. X Zvišanja P»ač avstrijskemu delav« stvu v tekstilni industriji. Delavstvo avstrijske tekstilne industrije je zahtevalo PO« višanje svojih prejemkov. Dosegel se Je «fc časen sporazum, ki dovoljuje deiavstvri 1 odstotno povišanje prejemkov. Nadaljöft pogajanja šo v teku, X Naraščanje žitnih cen v Madžarski Vsled padanja madžarske krona srnino rastejo cene žita v Madžarski. Cena rži jff dosegla pretečeni teden svoj višek, namreč 14.000 roadž. kron, vendar za to ceno ha? madžarskih žitnih borzah M bik» dobiti blaga. X Direktni blagovni promet med našo državo hi Nemčijo. S L aprilom bo otvor« len direktni blagovni promet med jugoskf-venskimi in nemškimi postajami oa podlagi mednarodnih voznih listov. Pošiljka bodft šle preko Soinograda—desenic y takozvanih Merkar-vlakih. X Padanje cen usnja v NemčUf. Na semnju za usnje v Stuttgartu šo dne Iti trn.1 padle cene ga SO odstotkov. X Nazadovanje dohodkov avstr, zveznih železnic. V mesecu januarju so znašali dohodki avstr, zveznih železnic 11j047 milijonov 175.800 avstr, kron mani kakor V. mesecu decembru 1922. X Ukinjanje državnega zakladnega ministrstva v Nemčiji. Nemška vlada nar, inerava ukiniti državno zakladno ministrstvo, M obsega del državne finančne uprti-ve in mu je poverjeno atesti vodstvo državnih industrijskih obratov. Vzrok ukinitve je Sledenje. X Ponovna zapora inozemskUt kontov! v Komunijl V Romuniji je stopil pred kratkem v veljavo nov devizni pravilnik, Ö zopet uvaja zaporo nad inozemskimi konti v Romuniji. 5 temi konti smejo inozemski lastniki razpolagati le s privoljenjem devlzr nega kontrolnega urada. Ta pa izdaja to dovoljenje le za plačilo iz Romunije izvoženega blaga, Vsled tega je avstrijska narodna banka črtala notacijo »izplačilo Bukarešta«. — Lansko leto je romunska via■ Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodala drv. Pri okr. dfrekdji šum v Vinkovcih se bo Prodalo na javni dražbi dti* 5. aprila t* 1. ob 11. uri dopoldne 1961 kubičnih metrov Izdelanih drv Iz raznega fes*-Predmetni oglas le v pisarni trgovske » obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled- X Prodaja bukovih drv. Prt kr. direkciji Sum v Vinkovcih se bo prodalo na javni dražbi dne 3. aprila 1.1. ob 11- uri dopoldne, 33.292 kubičnih metrov izdelanih bukov® drv. Predmetni oglas le v pisarni trgovske w obrtniške zbornice y Ljubflani interesen*-rorc na vpogled. IZVLEČEK iz statutov Narodne radikalne stranke. Člen 4. Clan Narodna radikalne ste«®* k® more biti vsakdo, U uživa vse državljanske pravice, ko sprejme program stranko In izjavi najbližji orsanizacU» stranke, da se hoče podvreči strankini d** sciplinl in delovati za razširjenje hi osir ar* jenfe strankinih načel, in ko so Izvrši nJ®' gov sprejem y stranko. Clea 7, Vsi čianl stranke Imalo enak* pravice in dolžnosti Cleu 8. Vsak član strani» Je dolž*f glasovati pri vseh volitvah ža kandidat* ki jih postavi stranka. In brezpogojno pokoriti odlokom strankinih organizacij ** se ustanove na osnovi teh statutov. Člen 9. Vsak član stranke Je moraWr odgovoren za svoja dela. Poedkd Ö*" stranke ne morejo ničesar ukreniti v se upa izkoriščati to «ar je pošteneum m*.an. i*wan>o je potrebno privoljenje gen, človeku naisvetejSo. to le brli Boza in inšpektorata za izvoz tujih efektov. Za izvoz c m snz, ooga m v syrho izvrševanja opcijske pravice pri i povišanju kapitala se mora tudi izposlovati cerkev, v svftie lamam strankarske stranke brez pooblastila strankinih zaci], v imenu kolih bodo delovali. « Člen 10. Člani stranke, ki bi detoT«* proti Interesa strank® ati drugače g>*?jjf s svojim postopanjem proti disci**™ stranke ali škodovati nje ugledu, kazotoug-se s pismenim ukorom ati IzključenJ*® stranke po predhodnem pismenem * slišanju. ------- . , ..—»«»ar iT, Barajts Knjip za ^dfd&o Mirainife pred PpEMSiffl Zaupniki NRS. , POSLANE LETAKE NRS, RAZN»| SITE PO GOSTILNAH, KAVAR1W*1 ŽELEZNiCI I& PO.