TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din,	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici,
mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO IX.	Telelon	št.	552.	LJUBLJANA,	9.	novembra	1926.	Telefon	št.	552.	ŠTEV.	131.
Ivan Mohorič:
Načrt naše bodoče železniške mreže.
V	zadnjih osmih letih je naša železniška uprava izvršila ogromna dela na obnovi našega uničenega železniškega omrežja. Izvršila je tudi dober del zgradb, ki so bile potrebne, da se posledice austro-ogrske prometne politike za našo državo vsaj nekoliko ublažijo. S tem pa delo na našem pro-mentnem sistemu še davno ni končano, marveč komaj pričeto. Potreba je razširiti dosedanji program in v to svrho je ministrstvo saobračaja sklicalo za 16. nov. konferenco, ki ima sestaviti načrt bodoče železniške mreže. Ob tej važni priliki smatramo za potrebno, da ocenimo nekoliko naše železniško omrežje in si ustvarimo sliko o naših bodočih potrebah.
I.
železniška konferenca 1. 1920.
Prvi poizkus sestave programa in načrta za gradbo novih železniških »vez, ki so bile potrebne naši kraljevini, da se gospodarsko in prometno medsebojno izolirane pokrajine, ki so se po prevratu politično ujedinile v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, spojijo v ekonomsko in prometno celino in enoto, je napravilo ministrstvo saobračaja že spomladi leta 1920. Takrat je bila sklicana v Beograd velika železniška konferenca, na kateri so sodelovali poleg ministrstva saobračaja, direkcije za gradbo novih železnic, oblastnih železniških ravnateljstev in drugih zainteresiranih ministrstev tudi vse gospodarske zbornice in važnejše gospodarske organizacije v državi. Ta konferenca je sestavila program vseh Bgradb, ki sp potrebne za gospodarski razvoj države in je sprejela v načrt bodoče železniške mreže vse proge, ki so se že kedaj pojavljale kot projekti v posameznih krajih.
Da zamoremo sklepe te konference pravilno oceniti, moramo uvaževati dejstvo, da se je vršila v času, ko še ni bil izvršen koroški plebiscit in ko tudi še ni bila sklenjena rapallska pogodba, ali z drugimi besedami, ko nismo imeli definitivne državne meje niti na za-padu niti na severu Slovenije in ko smo v svoji sentimentalnosti še računali z mejo na takozvani Wilsonovi črti, po kateri bi nam pripadla proga Ljubljana—Št. Peter na Krasu, Reka tn ko smo tudi še pričakovali, da bo plebiscit na Koroškem za nas ugodno izpadel ter bomo tako dobili zaključeno železniško omrežje v južni Podravini na Koroškem. Naši zastopniki so takrat predlagali, da se vzamejo v program vse proge, katerih načrti so se v Sloveniji v toku prejšnjih desetletij pojavili in sicer:
Proga št. Janž — Sevnica 12 km, Rogatec — Lupinjak — Krapina 14.5 kilometrov, Črnomelj — Ogulin, 42 kilometrov in Kočevje — Brod Mo-ravice s pripombo, da je zgradba zaradi terenskih razmer zelo težka.
Nadalje se je predlagala pretvori-tev vicinalnih železnic: Ljubljana — Novo mesto in Bubnjarci — Karlovac v glavne proge, da se vzpostavi di-relctna zveza Ljubljana — Beograd po progah državnih železnic in pregraditev postaje Zidani most za direkten promet proti Zagrebu.
Končno se je predlagalo še zveze Škofja Loka — Idrija, Domžale — Polzela — Braslovče, Ptuj — Rogatec, Brežice — Novo mesto, Murska
Sobota — Ljutomer — Ormož, Borovlje — Žitara vas.
Iz tega obširnega programa zgradb se je nato za vsako progo posebej cenila nujnost in določila prioriteta glede gradbe in tako so bile pi'i konečni redakciji izmed vseh navedenih prog sprejete v program nujnih zgradb samo prekmurska železnica Ormož — M. Sobota in sicer na petem mestu, dalje krapinska železnica na 22 mestu kot dela, katera je treba izvršiti v roku desetih let torej do leta 1930.
Konferenca je sklenila, da je treba popraviti največje nedostatke v naši železniški mreži in medsebojno spojiti Hrvaško z Dalmacijo z dograditvijo liske proge , nadalje Bosno in Srbijo preko Vardišta, Prekmurje z ostalo Slovenijo ter Banat z Baranjo. Ta dela so se tudi v preteklih šestih letih srečno izvršila.
Definitivna prometnopolitična ori-jentacija Slovenije je bila mogoča komaj leta 1922.
II.
Potreba novih zvez v Sloveniji.
Po končni razmejitvi z Avstrijo in Italijo je imela Slovenija sledeče potrebe novih železniških zvez:
Predvsem je bilo treba, da se Prekmurje, ki nam je pripadlo po trianonski mirovni pogodbi, zveže s prometnim omrežjem ostale Slovenije, kakor tudi da se izolirana ljutomerska lokalna železnica pritegne na železniško progo Pragersko — Kotoriba, da ne bi bili prebivalci teh okrajev prisiljeni vedno potovati v Maribor preko nemškega ozemlja na progi Rad-kersburg — Spielfeld, kjer so bili izpostavljeni raznim neprilikam odnosno v Prekmurju z avtomobilom iz Murske Sobote do Lendave in od tam preko Čakovca in Pragerskega v Maribor. Zgradba se je končno v letih 1921—1924 izvedla deloma z 7 odstotnim investicijskim posojilom, deloma pa tudi s krediti iz rednega proračuna.
V	drugi vrsti se je pojavila v gospodarskih krogih Dolenjske deviza direktne zveze in izhoda Slovenije na morje, v lastna pristanišča in v Dalmacijo. V to svrho je bilo nujno potrebno, da se zboljša železniška zveza med Slovenijo in Kvarnerom, kakor tudi, da se zboljša priključek na novo železnico Ogulin — Split, ki se je nahajala v gradbi. Za te železniške zveze sta obstojala prvotno dva ločena načrta in sicer eden za železniški spoj Kočevje — Brod Moravice, drugi pa za zvezo Črnomelj — Ogulin. Pozneje pa se je pojavil še tretji načrt, ki predstavlja kompromisno skupno rešitev obeh zgoraj navedenih vari jant. Ta načrt je bil v zakonu o investicijskih posojilih uzakonjen in v kolikor je bil do danes v komercijel-nem in gospodarskem oziru proučevan, govori dosedaj pretežna večina momentov odločno za njegovo realizacijo. Obenem s progo Kočevje — Stari trg — Vrbovško, ki je bila uzakonjena v § 4 zakona o državnem zunanjem posojilu iz leta 1922 (Službene Novine št. 161 a) z dne 24. julija) je bila uzakonjena tudi zveza Št. Janž
—	Sevnica. S tem so ti načrti dobili zakonito podlago. Res je, da posojilo še ni bilo realizirano, a tudi zakon ni bil do danes menjan in so njegove določbe še v polni veljavi.
Nadaljnemu razvoju vprašanja zgradnje železniških zvez sta posve-
čala poleg lokalnih akcijskih odborov, ki so se izčrpavali v medsebojni ljuti borbi, polno pažnjo tudi druge strokovne organizacije in institucije (Udruženje inženerjev itd.). S stališča splošnih državnih interesov sta proučili vse obstoječe projekte dve važni organizaciji in sicer direkcija za gradnjo železnic kot specijelni strokovni organ železniškega ministrstva in Udruženje jugoslovanskih inže-njerjev v Beogradu.
(Dalje sledi.)
NAKLADANJE SOLI KUPCEM V
MONOPOLSKEM SKLADIŠČU SOLI V LJUBLJANI.
Monopolsko skladišče v Ljubljani je dosedaj saino nakladalo kupcem sol in za til posel zaračunavalo po 15 Din od tone. .Od dne 11. novembra t. 1. dalje bo moral vsak kupec sol nakladati sam s svojimi delavci in se taksa za nakladanje ne bo več pobirala.
*	*	*
ANKETA GLEDE NOVEGA BORZNEGA ZAKONA.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo sklicuje za petek, dne 12. t. m. ob 10. uri v svojih prostorih anketo, na kateri se bo razpravljalo o načrtu zakona o borzah, kojega je izdelalo ministrstvo trgovine in industrije. (Načrt zakona glej v današnjem podlistku. Op. ured.).
*	*	*
MUZEJ ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO KRALJEVINE SHS V BERLINU.
V Berlinu se je ustanovil z odobre-njem ministra trgovine in industrije v Beogradu »Muzej za trgovino in industrijo kraljevine SI1S.« Muzej ima namen:
1.	Urediti stalno razstavo poljedelskih in industrijskih produktov Nemčije in Jugoslavije. 2. Urediti zbirko katalogov in cenovnikov nemških in jugoslovenskih tvrdk. 3. Dajati informacije o: a) tvrdkah in posameznikih; b). transportnih in carinskih stroških; d) potovanjih, železniških in poslovnih zvezah. 4. Vpostaviti trgovske odnošaje med kupci in prodajalci obeh držav. 5. Postaviti zanesljive zastopnike po vseh mestih, koja pridejo za to v poštev. 6. Objavljati pogoje glede javnih licitacij. 7.Dajati nasvete pri pravnih sporih. 8. Posredovanje pri sporih itd. Honorarji za muzej so tarifarno določeni. Kdor želi informacij, ki se nanašajo na poslovne zveze z Nemčija, se lahko odslej obrača vedno na naš muzej, ki mu bo tozadevno vedno z zanesljivimi informativnimi podatki na razpolago. Naslov je: Museum fiir Handel und Industrie des Konigreiches der SHS. — Berlin, Lutzowstrasse 91 a.
* * *
EMISIJA VELIKEGA DRŽAVNEGA POSOJILA V ITALIJI.
V Italiji je bil pretekli teden razglašen zakon, ki predvideva emisijo velikega državnega posojila in konsolidacijo vseh bonov državnega zaklada, kar pomeni odpravo visečega državnega dolga. Novo državno posojilo ima namen preskrbeti Banco d’Italia z likvidnim denarjem, s katerim bo finansirala produktivne sile države, ki so radi deflacijske politike vlade v veliki zadregi za denar. Posojilo bo najeto po 5-odstotnem obrestovanju ter se bo plačevalo v Italiji in kolonijah v italijanskih lirah v polletnih obrokih, ki zapadejo 1. januarja in
1.	julija vsakega leta. Konvertacija drž. dolga pa se bo izvršila na ta način, da bodo bene zamenjali z obligacijami novega posojila.
Odmevi gospodarskega manifesta.
(('■lej »Trgovski list« Ate v. 128 Ln 129.)
8. Čehi. V »Prager Presse« je izšel 21. oktobra daljši članek z naslovom »Finančne fantazije«. Člankar pravi, da je bil tisti teden svet presenečen po dveh velikih zurnalističnili senzacijah; mislil bi, da se je povrnil zlati vek. Najprvo govori članek o trustu velebank, na kar se povrnemo v drugi zvezi, nato pa preide na naš tema.
Gre za prav majhen odlomek v mednarodnem bankarstvu. Pa tudi, če bi se največji bančni kolosi sveta združili v trust, bi to za ureditev gospodarskega življenja še malo pomenilo. Zmeraj pozabimo, da tukaj ne gre za nakopičene kapitalije finančnih kolosov, temveč samo za prihranjeni kapital dotične države; s tem se pa ne da delati nobena politika. Evropa ne rabi denarja kot takega, Evropa rabi cenen denar. Tu ji pa ne pomaga noben finančni trust, tu si more pomagati le Evropa sama, in v Evropi spet le vsaka dežela zase. Obrestna mera mora iti dol, potem bomo tudi inozemska posojila lahko dobili, če jih bomo sploh še potrebovali, in nam ne bo treba hoditi v Ameriko ponje. Tudi ameriška obrestna mera bi morala iti potem dol; Amerika je danes primorana da kapital zviša, sicer bi jo lastno zlato zadušilo. Šele ceneni denar bo dvignil konsum in bo omogočil razvoj industrije, bo dvignil podjetnost, bo omilil stanovanjsko bedo; sploh bo privedel gospodarsko življenje približno tja, kjer je bilo pred vojsko. Ne manifest, ne senzacionalni finančni trusti, temveč olajšanje produkcije v Evropi sami je rešilno sredstvo za trpljenje evropskega gospodarskega telesa.«
9. Angleži. »Daily News« imenuje oklic »zgodovinsko poročilo«, ki nam daje vzoren pregled gospodarskega položaja. Westminster Gazette« upa, da bo posledica manifesta tudi okrepitev zastopnikov proste trgovine v njih poziciji proti sedanjemu ministrstvu. Lloyda Georgea glasilo »Daily Chronicle pravi: »Britanski pristaši proste trgovine bi morali občutiti veliko zadovoljstvo nad močnim in že zelo razširjenim gibanjem proti carinskim mejam.« Delavski list »Daily He-rald je mnenja, da bo liberalno časopisje manifest brez dvoma z veseljem pozdravilo, da bodo pa pravi oprosti trgovci« morali svoje zadovoljstvo malo omejiti. »Times« opozarjajo, da znači oklic novo tendenco v evropskih razmerah, da je pa to šele začetek. »V vprašanju carinskih mej se more le malo napraviti, dokler ni stabilizacija evropskih vrednot končana. Moming Post< pa manifest zelo kritizira in pravi, da je sprememba carin v Franciji, Nemčiji in U. S. A. tako malo verjetna, da se komaj splača razpravljati o tem. Za priobčitev oklica ravno sedanji čas ni pripraven.«
Amery je dejal na seji britanske državne konference: »Več zelo odličnih trgovcev se je obrnilo na svet z jadikovanjem o negotovosti in kratkovidnosti evropskih tarif. Ne dvomim, da imajo njih trditve v marsičem prav, prepričan sem pa, da njih oglas ne bo imel posledic, dokler ne bo vsa evropska moralična atmosfera za rešitev tega vprašanja drugačna.
10. Amerika. Prva poročila iz Amerike so javljala, da je zbudil manifest veliko pozornost. Temeljne misli oklica so Amerikanci odločno potrdili, v
kolikor se tičejo Evrope. Ameriški odsek Mednarodne trgovske zbornice
—	so dejali — se trudi že več mesecev, da odstrani zapreke za mednarodno trgovino. Mednarodna trgovska zbornica, zlasti njen ameriški odsek, je bil gremij, iz katerega je izšla prvotno pobuda za Davvesov načrt; in tudi sedaj je ta zbornica gonilna sila. O Ccolidgeovem stališču je prišlo iz Amerike to-le poročilo: »Coolidge misli, da obstoji med metodami in cilji evropskih carinskih sistemov in med carinskim sistemom Amerike bistvena razlika. On dvomi, da bi se dalo s spremembo ameriškega carinskega sistema doseči večje poživljenje evropske trgovine. Manifest se tiče v bistvu evropskih držav, v kolikor niso v njih življenski pogoji zelo različni. Amerika importira vsako leto za ca. pet milijard dolarjev blaga, carina se pa plača samo od ca. poldruge milijarde dolarjev. Ameriška carina služi bolj fiskalnim kot zaščitnim namenom. (Ta je pa res dobra!) Sicer-so bo pa o manifestu moral izjaviti kongres.«
Ameriška zaščitna carina zaenkrat sploh ni na dnevnem redu; razgovor med Ameriko in Evropo o tej carini mora biti toliko časa brez uspeha, kolikor je življenski in plačilni standard obeh kontinentov tako popolnoma različen. Če bi pa prišlo v doglednem času do evropske carinske zveze, tedaj bo stala Amerika pred novim dejstvom in bo morala carino revidirati. To pa ne bo še tako kmalu.
Coolidge je poklical Mellona k sebi
v	Belo hišo, da razpravljata o politiki Amerike napram manifestu. Mellonov odgovor po sestanku, javnosti namenjen, je bil približno ta-le: »Ideja manifesta je zdrava, v kolikor se tiče evropskih razmer. Ameriške razmere so pa čisto drugačne. Odstranitev ameriških carinskih mej bi Evropejcem ameriškega trga ne odprla, temveč bi Evropo pogubila. Prva posledica bi bi-
lo	znižanje ameriških plač in s tem znižanje ameriške kupne moči. Razlika med ameriškimi in evropskimi plačami in življenskimi pogoji zalite-' va ameriško zaščitno carino, dočim so zaščitne carine med evropskimi državami odveč, ker so plače in življenski pogoji povsod približno isti.« 0 Mellonovem odgovoru bomo govorili še v posebnem članku.
11.	Mednarodna trgovska zbornica. Odbor Mednarodne trgovske zbornice za odpravo trgovskih omejitev bo obstojal naprej, prav tako sedem njegovih pododborov. Namen mu je, priprava za svetovno gospodarsko konferenco in pa, da pomaga pred-konferenci in konferenci sami z nasveti. V odboru je 16 narodov, prav toliko, kolikor jih je podpisanih pri gospodarskem oklicu. Odbor je izdelal spomenico, ki jo bo predložil 15. novembra pripravljalni svetovno-gospodarski konferenci.
Gospodarski oklic je vzela Medna-
L ISTE K.
Zakon o borzah.
Čl. 1. Borze so ustanove s samostojno upravo: upravljajo se po tem zakonu in svojih Statutih, a stoje pod nadzorstvom ministra trgovine in industrije. — Borze morejo obstojati za vse , vrste domačih proizvodov, za vrednostne papirje, valute in devize.
Čl. 2. Bonze se smejo osnovati samo po odobrenju ministra trgovine in industrije, koji odloča tudi njih delokrog. — Odobritev za otvoritev novih borz daje minister trgovine in industrije in to za produktne borze po zaslišanju gospodarskega sveta, obstoječih produktnih borz, vseh trgovskih in kmetijskih zbornic v državi, a za efektne borze po zaslišanju gospodarskega sveta, obstoječih efektnih borz, trgovskih zbornic in ostalih gospodarskih in profesionalnih institucij.
V	odobritvi določa minister trgovine in industrije s katerim trgovskimi strokami se bo pečala nova borza. No valutni posli se smejo opravljati samo na beograjski in zagrebški borzi.
Čl. 3. Borze, koje niso odobrene po predpisu čl. 1. tega zakona, ne smejo obstojati in vse one osebe, ki bi jih otvo-
rodna trgovska zbornica z odobravanjem na znanje. Na predlog Mendelssohna, predsednika nemškega oddelka zbornice, in sporazumno s Clemen-telom, predsednikom francoskega oddelka, polaga zbornica vrednost na ugotovitev popolnega soglasja med načeli, v manifestu izraženimi in med načeli, ki jih je mednarodna trgovska zbornica zmeraj priznavala in ki jih je ponovno povedala v svoji spomenici. Spomenica zahteva enakopravnost inozemcev v vseh državah, odpravo vizumov in potnih listov, omiljenje carin itd. V istem smislu je govoril tudi Anglež Anderson, poslovodeči predsednik Mednarodne trgovske zbornice.
Priprave za prometno konferenco.
Ministrstvo saobračaja je sklicalo za 16. novembra t. 1. v Beogradu železniško konferenco, na .kateri se ima določiti splošen državni načrt železniške mreže za celo državo, po katerem naj bi se vršila bodoča gradba važnih železniških prog tako, da bi vsaka novo zgrajena proga predstavljala organski .del celokupne železniške mreže. Ta splošen načrt ima biti izraz naše nacijonalne prometne politike.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je pozvana, da po svojem delegatu sodeluje na tej konferenci, kateri namerava predložiti zahteve po dopolnitvi in izgradbi železniške mreže v Sloveniji. Znano je, da obstojijo v tem oziru razni načrti in zahteve in interes zbornice je, da se doseže čim večji spo-. razum interesiranih krogov, da bo zborničnemu delegatu mogoče predložiti konferenci enotne predloge, ki so ne samo v lokalnem oziru utemeljeni, marveč, ki so tudi s splošnega državnega stališča pomembni in sprejemljivi in ki so v prometno-politič-nem oziru tudi važnega mednarodnega pomena. V to svrho je zbornica sklenila prirediti pred konferenco interesentov, ki se vrši v četrtek, dne 11. novembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v zborničnih prostorih, Beethovnova ulica 10, na katero je vabila velika župana mariborske in ljubljanske oblasti, direkcijo železnic, trgovske, industrijske in obrtne stanovske organizacije ter akcijske odbore za zgradbo novih železniških zvez.
Predmet razprav bo predvsem sestava predlogov za železniško konferenco v Beogradu, kakor tudi razmo-trivanje stališča in predlogov, ki sta jih stavila glede prog v Sloveniji Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in Direkcija za zgradbo novih železnic v Beogradu in končno načrt zakona o najetju investicijskega posojila za gr ad -bo novih železni c.
rile, se bodo kaznovale denarno od
10.000	do 50.000 Din, a osebe, ki bi se na takih borzah udeležile, s katerimsibodi poslom, se bodo kaznovale denarno od H000 do 10.000 Din v korist državni blagajni. To kazen izreče minister trgovine in industrije, a za primer neizterljivosti se spremeni v zaporno kazen, računajoč za vsakih 1000 Din po 1 dan zapora. Spremembo kazni izvrši pristojno prvostopno sodišče, zborno sodišče na zahtevo ministra trgovine in industrije.
Čl. 4. Vsaka borza mora imeti svoje Statute o svoji ureditvi in uzance za borzne .posle, sestavljene v soglasju z odredbami tega zakona. Statute določa in spreminja borzna skupščina, uzance predpisuje upravni odbor borze. — V Statutu se mora osobito določiti: 1. s kojimi posli se ima pečati borza, 2. pod katerimi pogoji se more postati reden in izreden član in iz katerih razlogov se izgubi to pravico, 3. pravice in dolžnosti rednih in izrednih Članov borze, 4. način, kako se imajo pridobiti sredstva za vzdrževanje borze in koja obstojajo iz članarine in taks za kotiranje. Pri osnovanju novih borz se imajo zagotoviti ta sredstva vsaj za tri leta obstanka borze, 5. način sklicanja borznih skupščin, njih delokrog, način glasova-
SLADKOR.
Vplivala so poročila s Kube. Nekateri so govorili o velikanski škodi, po ciklonu povzročeni, in da je šlo 40% pridelka v nič, drugi zopet so vse zanikali. Špekulacija se je oprijela enkrat te vesti, drugič druge. Pregled je bil zlasti v Evropi skoraj nemogoč. Slednjič se je zvedelo, da je bil po ciklonu zadet zlasti zapadni del Kube, kjer pa glavni pridelek ni sladkorni trst, temveč tobak. V produkciji kubanskega sladkorja so udeležene tri zahodne provinci je z 22 odstotki. Njih prihodnji pridelek je bil po ciklonu uničen z 20 odstotki; to bi pomenilo za vso Kubo 4.4%. Toliko glede bodočega pridelka. Koliko so pa trpela skladišča itd. direktno, se še ne ve; vendar moremo reči, da so skladišča že zelo izpraznjena. Ker sc na Kubi itak računali z omejitvijo sladkorne kulture, je o veliki škodi pač težko govoriti.
Izšla je prva cenitev Willetta in Grajat o bodoči kampanji. Že brez Kube ra-čunita s 100.000 tonami manj kot v preteklem letu, s Kubo se bo deficit še povečal. Evropsko produkcijo cenita na 7 milijonov 319.000 ton, z Lichtom enako. Pravijo pa, da je tudi ta številka previsoka. Vse kaže, da bo nadprodukcija v bodočem letu prenehala in da se bo sve-tovnotržna tendenca utrdila. V evropskih produkcijskih deželah gredo dela kampanje svojo normalno pot naprej. S poudarkom se omenja, da je vodilni angleški rafinadni koncern Tate in Lyle delo v svojih obratih deloma ustavil. Kot vzrok navajajo težavno preskrbo s premogom in pa sedanjo slabo rentabiliteto vsled
previsokih cen surovega sladkorja.		
; mmss&B&se&sagfMMtfh MUDDHAl 1		 ' 			i
■	Ako piješ „BuddhaM čaj, vživaš že na zemlji raji	
IKHUfc MAHU I 	—	 'a		
Denarstvo.
Obrtna banka kraljevine SHS. Za to banko vlada med obrtniki v Sloveniji zelo živahno zanimanje. Dasi živimo v času najobčutnejšega pomanjkanja denarja, ko se preživlja naš obrtnik takorekoč z dneva v dan, je vendar že sedaj med obrtniki interes za delnice Obrtne banke SHS zelo velik. Vsakdo si hoče pri tem zavodu zagotoviti vsaj 1 glas, ker ve, da si s tem pripravlja pot do banke, ki mu bo v potrebi pomagala in ki se je ustanovila samo za obrtnike. Upis delnic se začne s 1. decembrom t. 1., pa je zelo razveseljivo, če naše obrtništvo že sedaj tako intenzivno povprašuje po teh papirjih.
Pengo. Zveza ogrskih bank in hranilnic izdeluje načrt, ko kojem naj bi se izvršel prehod od krone na pengo tekom dveh mesecev. Zveza bank zahteva, naj se izvrši zamenjava starih, na krone se glasečih akcij z novimi, na pengo prera-
nja. Fizične osebe ne morejo pooblastiti drugega, da jih zastopa; na skupščini imajo samo osebno navzoči člani aktivno .pravico glasovanja. Pravne osebe glasujejo potom svojih pravnih zastopnikov, 6. sestava uprave in ostalih organov borze, način njih izvolitve in poslovanja, njih pravice in dolžnosti, delokrog borzne uprave. Volitev uprave, finančnega odbora in razsodišča se vrši po proporč-nem sistemu, po listah, 7. način imenovanja borznih uradnikov in posrednikov in njih dolžnosti in pravice, višina kur-taže (mešetarine) za borzne posrednike;-predpisi o pravicah na penzijo in določila o penzijskih fondih, 8. pogoji za pravo veljavnost odločb, način odpravljanja istih in naznanil borzne uprave, 9. predpisi o ustanovitvi borznega razsodišča, o njegovem delokrogu in nadlež-nosti, o izvolitvi sodnikov in sestavi sodišča, sodnem postopku, izvršbi sodnih odločb in plačilu pooblaščencev, 10. v katere svrhe se ima uporabiti borzna imovina za čas njenega obstajanja in za primer ukinitve borze, 11. da morajo biti člani uprave borze, finančnega odbora in razsodišča državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 12. način določanja in objavljenja tečajev. — Statuti borze, pravilnik o razsodišču in
čunjenimi, brezpogojno še tekom decembra; pozneje bi bile komplikacije prevelike, ko bi bil pengo že v veljavi.
Uvoz bianko čekovnih knjižic v Rumu-nijo. Rumunsko ministrstvo financ je pojasnilo vsem rumunskim carinarnicam, da je uvoz bianko čekovnih knjižic inozemskih bank, poslanih rumunskim bankam dovoljen, ker ni prepovedan niti po carinskih niti po drugih zakonih.
Industrija.
Bolgarski premog za Italijo. Agencija >Radio Naziouale« poroča iz Zofije, da organizira premogovnik v Pomiku izvažanje premoga v Italijo. Do sedaj so došle preko Jugoslavije v Italijo.že dve pošiljatvi bolgarskega premoga. V kratkem bo odpotovala v Pornik komisija italijanskih izvedencev, da prouči možnost za dobavo večjih količin bolgarskega premoga za Italijo preko Trsta.
Ogrsko preniogarstvo. Rekli smo že, da je kriza popolnoma odstranjena in da delajo vsi rudniki s polnim obratom. Dnevna produkcija znaša 2800 vagonov, in je to višek kapacitete; 95% premoga porabijo v domači industriji, 5% ga eks-■pertirajo v Italijo. Esport v Italijo se je zato mogel dvigniti, ker so letos prenehale reparacijske dajatve v Jugoslavijo. Tudi iz inozemstva importira Ogrska premog, iz Gornje Šlezije na primer v zadnjem oktoberskem tednit 2500 vagonov. Cene domačega premoga so v splošnem nespremenjene, cene inozemskega premoga gredo pa gor.
Promet.
Medvojni zasebni vagoni. V letošnji pomladi se je osnovala zveza lastnikov zasebnih železniških vagonov. Veliko takih vagonov je bilo med vojsko konfis-ciranih ali pa proglašenih kot vojni plen, in vagoni stare Avstrije so ostali potem v dotičnih državah. Po vojski so začeli prvotni lastniki zahtevati vagone nazaj. Takczvana Mednarodna cirkulacijska komisija s sedežem na Dunaju, koje prva naloga je bila ta, da vzpostavi po vojski zveze v železniškem prometu, se je pečala sedaj tudi z vprašanjem povrnitve zasebnih vagonov njih prvotnim lastnikom in je zbrala tozadevno zelo dragocen materijal; na podlagi tega gradiva bo najbrž še letos mogoče sestaviti popoln seznam pogrešenih vagonov in bodo ime-
li	lastniki možnost, da zahtevajo povrnitev vagonov. Izjema bi bila le, če bi bile vojskujoče se države dotične vagone proglasile za vojni plen. To je prav važna vest.
Prekajovalcc svinjskega mesa bi našel mesto pri »Etablissement Chark Halil Zeki — Smyrne, Beylersokak 42. — Tur-ško.« Prednost imajo strokovnjaki, ki bi tudi s kapitalom sodelovali pri ustanovit-
vi	nove tovarne za salame, ki se izvažajo v Italijo.
borzne uzance, kakor tudi vse podrobne izpremembe istih, veljajo šele po odobrenju ministra trgovine in industrije.
Čl. 5. Stroški obračunskih zavodov, v kolikor pridejo do osnovanja, ne morejo pasti na breme borze.
Čl. Uprava borze določa v m e jati zakona in svojih statutov predpise za po. slovanje na borzi in predpise dn roke za sklepanje, izvedbo in likvidacijo borznih poslov, zlasti določa poslovni čas na borzi, upravlja nad borzno imovino in določa, kje in kako je najkoristneje vlagati dohodke in event. borzne previške, v prvi vrsti v državne papirje; in v obče vrši vse one posle, koje mora izvršiti v interesu svrhe, radi katere se je borza ustanovila. Borzne uzance za borze in za predmete iste vrste morejo biti enake in jih mora odobriti minister trgovine in industrije.
Uprava borze odgovarja, da se posluje po zakonu in borznih Statutih (pravilnika razsodišča) in ostalih predpisih za vzdrževanje mira in reda, zlasti v času poslovanja na borzi, in je pooblaščena, da v te svrhe uporabi vse potrebne mere v mejah zakona.
Čl. 7. Minister trgovine in industrije postavlja pri vsaki borzi svojega komi-
Iz naših organizacij.
VI. redni letni občni zbor gremija trgovcev v Ribnici se vrši v nedeljo, dne 14. novembra 1926, točno ob 3. uri popoldne v salonu A. Podboj v Ribnici, hiš. istev. 25. Dnevni red: 1. Pozdrav došlih članov; 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. računski sklep za leto 1925; 4. proračun za leto 1927; 5.dodatek k gremijalnim pravilom radi trgovskih agentur, komisij in špedicij; 6. raznoterosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje drug občni zbor ravno tam z istim dnevnim redom, ki pa sklepa veljavno ne glede na število članov. Vsakega člana dolžnost je, da se zanesljivo udeleži občnega zbora. Občnega zbora se bo tudi odposlanec Zveze gremijev iz Ljubljane udeležil.
i TRIKO'PERILO
■a motke; tene In otroke, volna t raznih bturah, rokavice, nogavice, dokolenlce, nahrbtniki is iolorje tn lovce, dežniki. Moti, ilfonl, žepni robci, police, vllce, noži. Skorje, potreb »Cine ka Šivilje, krojače, čevljarfe, brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
bUmu Prešernovega spomenika.
MaJnUJa canal	Na	vallko	la	malo!
J
RAZNO.
Iz mednarodnega urada dela. V komisijo sveta mednarodnega urada za delo v Ženevi je bil izvoljen med drugimi tudi zastopnik Jugoslavije, generalni tajnik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. Gjoka Curčin kot zastopnik delodajalcev. V njegovo področje spadajo tudi Romunija, Bolgarija, Grčija in Madžarska. Na dnevnem redu prihodnjega zasedanja Sveta mednarodnega urada dela je vprašanje osemurnega delavnika in ratifikacija tozadevnega washington-skega sporazuma.
Ljubljanska borza. Gosp. Pavel Cven-kel je z dnem 6. novembra 1926 odložil mesto pooblaščenega borznega senzala pri Ljubljanski borzi za blago in vrednote.
Proslava 40-lctnice kmetijske šole na
Grmu se vsled splošno izražene želje preloži na nedeljo, dne 21. t. m. Spored proslave bo: Ob 8. uri zjutraj šolska maša, ob 9. uri sprejem gostov na novomeškem kolodvoru, ob 9.30 položitev venca na grob prvega ravnatelja šole, g. R. Dolenca na novomeškem pokopališču, ob 10. uri slavnostni govor na zavodu, ob
11.	do 13. ogled zavoda in njegovega gospodarstva ob 13. uri skupni obed na zavodu. — Ravnateljstvo.
Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 5 pečarjev, 2 elektromonterja, 3 žagarji,
7	zidarjev, 1 soboslikar, 3 tesarji, 10 pomožnih delavcev, 14 miničarjev, 6 ma-
jarjev, 10 čevljarjev, 1 kovač in 6 vajencev (brivske, čevljarske, mizarske in pe- ' kevske obrti).
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je ugotovil, da nekateri delodajalci, posebno oni, pri katerih so delavci zaposleni krajši čas, kakor n. pr. pri sekanju lesa v gozdovih, nakladanju lesa itd., sklepajo s svojimi uslužbenci pogodbe, v katerih delavci pristajajo na to, da se jih ne zavaruje in da se s tem odpovejo vsem zakonitim dajatvam po zakonu o zavarovanju delavcev (ZZD). Drugi delodajalci pa sklepajo z nameščenci pogodbe v tem smislu, da se zavežejo nuditi nameščencem v slučaju obolenja nezmanjšano plačo za dobo najmanj 6 mesecev ter iz teh razlogov svoje nameščence ne prijavijo v zavarovanje. Ker predvideva § 7. zakona o zavarovanju delavcev zavarovalno neobveznost le za državne in javne nameščence, katerim nudi tekom bolezni vse prejemke državna občinska ali kaka druga oblast, se delodajalci z enakimi pogodbami ne oproste od zavarovalne dolžnosti po § 10. ZZD. Tudi jih vkljub taki pogodbi zadenejo vse kazenske in regresne posledice po zakonu o zavarovanju delavcev. Vse pogodbe med delodajalci in delojemalci, glasom katerih se hoče delodajalec odtegniti zavarovalni dolžnosti svojih nameščencev — tudi z njih pristankom — so po § 39. ZZD nezakonite in zadene delodajalca, ki sklene tako pogodbo, kazen po § 197. ZD do 5000 dinarjev. Na drugi strani pa trpijo največjo škodo oboleli oziroma ponesrečeni delavci takih podjetij, ker se morajo zdraviti na lastne stroške. Kadar se pa taki delavci prijavijo za dajatve pri okrožnem uradu, jih jim okrožni urad tudi v nujnih slučajih ne more takoj priznati, ampak mora predvsem uvesti potrebne poizvedbe glede pravega dejanskega stanja, višine zaslužka itd.
Praksa je pokazala, da sklenitve takih pogodb ne ostanejo dolgo tajne, ker urad prej ali slej zve zanje, bodisi potom odpuščenih delavcev, ali ob priliki nezgod, obolenj ali obratnih revizij. V interesu delodajalcev je tedaj, da se z nezakonitimi pogodbami ne izogibajo dolžnostim, ki jih jim nalaga zakon o zavarovanju delavcev.
Gospodarska zveza med čehoslovaško in Jugoslavijo. Iz Prage poročajo, da se čehoslovaški tisk z navdušenjem bavi z novim načrtom zunanjega ministra dr. Beneša za gospodarsko unijo med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki bi spopolnila že obstoječo politično zvezo med obema državama. Znano je, da se doktor Beneš zavzema za ustanovitev velike slovanske federacije podonavskih držav.
Anglija in Irska. Predsednik Irske Co^grave očividno ni zadovoljen z im-perijalno konferenco. Kažejo to razne njegove izjave in pa postopanje irske delegacije, ki je izostala od nekaterih sej konference. Cosgrave je v razgovoru z novinarji omenil, da si je konferenca nadela preveč nalog in da delegati na razprave o tako važnih vprašanjih sploh niso bili pripravljeni. Izjavil je tudi, da
imperijalna konferenca poteka tako, kakor je bilo predvideti. Konferenco čaka še mnogo dela in zato zaenkrat ni pričakovati nikakih posebno važnih sklepov.
Koliko škode je povzročila stavka na Angleškem. Bivši finančni minister Sir Robert Horne je izjavil, da znaša škoda, ki jo je sedaj utrpelo narodno gospodarstvo radi rudarske stavke, približno 400 milijonov funtov šterlingov.
Po svetu. — Pasiva galaške ma-nufakturne veletvrdke Seferian Bross znašajo 86 milijonov lejev. — Promet po Vltavi in Labi je zaradi pomanjkanja vagonov zelo živahen in ga ladje niti ne morejo zmagovati. — Kampanja ogrske sladkorne industrije se je začela z zelo ugodnimi pogoji. Vse tovarne že delajo in računijo s končnim rezultatom
16.000	vagonov sladkorja. Za placiranje niso prav nič v skrbeh; dvignil se je prvič domači konsum, drugič pa pravijo, da češkoslovaška konkurenca letos ne bo nevarna. Ogrski sladkor bo prej na svetovnem trgu kot češkoslovaški, ki se je vsled neugodnega vremena zakasnil. Računijo z izredno ugodnim gospodarskim letom, kar se bo pokazalo tudi v bilancah. Letos bodo dividende dosti večje kot so bile lani. — Produkcija petroleja v gališkem borislavskem okraju počasi nazaduje. Vzrok iščejo v manjši vrtalni delavnosti. Ker so danes cene petroleja zelo visoke, do 250 dolarjev za vagon, je pričakovati, da bodo začeli z večjo vrtalno delavnostjo. — V nasprotju s predhodnimi pogajanji v Romseyu na Angleškem imajo sedanja pogajanja angleške in nemške industrije močno oficielen značaj. Angleži so povabili na konferenco vse predsedstvo nemške državne industrijske zveze. — Avstrijska sladkorna pesa je kvalitativno letos slabša kot je bila lani; tudi kvantiteta je nekaj manjša, a ne bistveno. — Češka tovarna škoda je kupila tovarno aeroplanov Bondy ter je prevzela tudi vse delavstvo in nastav-ljence te tovarne. Obratovanje se vrši naprej. — Norveška banka je znižala obrestno mero od 5 na 4'A%. — Konsorcij severoitalijanskih plinarn s sedežem v Padovi je sklenil večletno dobavno pogodbo z ostrovskimi premogovniki; vsako leto bo Ostrova poslala 100.000 ton premoga v Padovo. — Čehoslovaki so ratificirali trgovsko pogodbo z Japonsko. —
V	začetku decembra bo začel izhajati v Pragi nov narodnogospodarski tednik pod naslovom »Hospodarska politika«:. Kot sodelavce navajajo vodilne osebe v gospodarskem življenju in pa krog dopisnikov iz najširših slojev. — Da bosta Darmstiidter- in Nationalbanka ustanovili Rusko banko, to so dementirali. Beremo pa, da bosta imeli 12. t. m. obe banki skupno nadzorstveno sejo in da bo poročilo o položaju prav ugodno. — Sedaj je gotovo, da bo Deutsche Orientbank udeležena pri konsorciju, ki bo po naročilu in na račun egiptske vlade imel pripravljene štiri milijone egiptskih funtov za egiptski bombaževi trg. — Holandski kapital se na Poljskem zmeraj bolj uveljavlja; sedaj ima že tri sladkorne tovarne, pa bo še tri druge kupil. — Francoski,
belgijski in luksemburški producenti surovega železa so zvišali izvozno ceno za lito surovo železo iz Antverpna od 75 na 80 šilingov, domačo ceno pa od 625 na 645 šilingov. — Kakor smo že pisali, je ves koks v Poruhrju, 2 milijona ton, razprodan. Mesečna nadaljna potreba znaša 400.000 do 500.000 ton. — Izvoz poljskega premoga je tako narasel, da je zašla industrija v Lodžu v velike težkoče glede nabave premoga. Ministrski svet je imenoval zato posebnega premogovnega komisarja, ki naj urejuje transport premoga. Razmotrivajo izstop dveh polj- -skih državnih premogovnikov iz poljskega premogovnega kartela. Pravijo, da bo vlada zadevo rešila pozitivno. — V Varšavo bo prišel zastopnik ogrskega monopola špirita, da se pogovarja tam o ustanovitvi srednjeevropskega sindikata špirita. Kartelu bodo pristopile Poljska, Ogrska, Češkoslovaška in Nemčija. — Nemci gradijo sedaj zrakoplov, ki ga bodo v nadaljevanju imenovanja nalivali LZ 127; torej zračni Zeppelin št. 127. Doslej jih je bilo 126; zadnji je bil oni znani LZ 126, ki je vozil pred dvema letoma preko Atlantika in ki so ga v Ameriki prekrstili v Los Angelos. Zrakoplov bo 235 m dolg, do 30 m širok in bo vozil s hitrostjo ca 100 km na uro. Namenjen bo izključno le prekooceanskemu prometu.
—	Dohodki Angleškega zakladnega urada za čas od 1. aprila do 31. oktobra so znašali 378,861.000 funtov, lani v istem času pa 402,258.000 funtov. Nasprotno so pa znašali letošnji stroški 458,190.000 funtov, lanski 454,832.000. Lanski deficit je znašal 52 milijonov in pol, letošnji pa skoraj 80 milijonov. — Francoza Rignot in Coste sta letela brez prestanka v aero-planu 5425 kilometrov. O tem smo priobčili poseben člančič. — Montaguc Norman, guverner Angleške banke, bo šel v Berlin, da se posvetuje tam z dr. Schaclitom in z generalnim agentom za reparacije Gilbertom. Nato bo šel na Dunaj in v Budimpešto.
Borza dela v Mariboru. Od 31. oktobra do 6. novembra je iskalo pri borzi dela v Mariboru posla 37 moških in 31 ženskih, t. j. 68 oseb; delo je bilo ponujeno 4,3 moškim in 22 ženskim tedaj 65 osebam, delo je dobilo 50 oseb in sicer 28 moških in 22 ženskih, iz evidence je bilo izbrisanih 53 moških, odpotovalo je pa 17 moških in 4 ženske, t. j. 21 oseb. Od 1. januarja do 6. novembra pa je iskalo dela 5946 oseb, 5979 osebam je bilo delo ponujeno, v 2785 slučajih je borza posredovala uspešno, 3403 oseb je bilo izbrisanih iz evidence in 771 oseb je odpotovalo iskat delo.	:
Gospodarske vesti. — Trboveljska
premogovna industrija je vsled trajne premogovne krize dobro zaposlena. Dobila je velika naročila v Italiji; v zadnjem času pa tudi Angleži veliko povprašujejo. — Ruski sindikat nalte je piodal na Češkoslovaško 40.000 ton surovega olja, to je 9 ladij. Dovoz se bo vršil sukcesivno. — Češkoslovaška Narodna banka je s 27. oktobrom znižala obrestno mero za 'A%. To je posledica ugodnih razmer na češkoslovaškem de-
sarja, koji nadzoruje pravilno uporabo in izvršbo zakona in predpisov dotične borze.
Ministrov komisar pri borzi mora prisostvovati vsem posvetovanjem borzne uprave; ta sme zadržati izvršbo vsakega odloka. Proti pripombam borznega komisarja glede delovanja borzne uprave se sme uprava borze pritožiti pri ministru trgovine in industrije tekom 15 dni.
Cl. 8. Člani borze morejo postati samo one osebe, koje so: 1. bančniki, trgovci, industrijalei, direktorji bank in druge osebe, koje so po svojem poklicu ali činu vpisane v trgovski register v katerisibodi lastnosti, 2. gospodarske in finančne samostojne državne ustanove, koje vršijo borzne posle in 3. osebe, znane kot gospodarsko - finančni strokovnjaki in pisatelji.
Člani borze ne morejo iti: 1. osebe, koje- ne morejo polnoveljavno razpolagati s svojo imovino, 2. osebe ali firme, ki so v konkurzu ali v formalnem pred-konkurznem postopanju, dokler traja to postopanje ali konkurz in tudi po izvršenem konkurzu, ako so obsojene radi lažnjivega bankerotstva, a niso še pretekla tri leta po izvršeni ali oproščeni kazni, 3. one osebe, katerim se je po
včlanjenju /.bog kršitve borznih predpisov ali zbog razširjenja lažnjivih govoric o borzi odvzela pravica na borzno članstvo in to dokler traja ta prepoved (čl. 24), 4. osebe, koje so radi sodne obsodbe zbog kaznjivih dejanj izgubile državljansko čast in to dokler po obstoječih predpisih ne dobijo zopet vse pravice, 5. borzni posredniki, v kolikor so tudi uradniki borze, 6. uradniki in nameščenci borze, 7. državljani onih inozemskih držav, v katerih naši državljani ne uživajo te pravice, toda v tem primeru ne smejo predstavljati inozemci več kot dve petini celokupnega števila članov.
Cl. 9. Člani borze prenehajo biti:
1.	osebe, koje niso izpolnile svoje obveznosti iz borznih poslov, 2. osebe, ki so prišle v konkurz, 3. kaznovane za dejanja, ki povzročajo izgubo časti, 4. osebe, glede katerih ugotovi upravni odbor borze, da razširjajo lažnjive veiSti, ki škodijo ugledu borze, ugledu države, njenemu denarju in sami borzi in 5. osebe, glede katerih ugotovi upravni odbor borze, da so se težko pregrešile proti obstoječim predpisom zakona ali borznega štatuta. — Izključitev iz članstva se mora objaviti v borzni dvorani. Proti
izključitvi je dovoljena pritožba tekom 14 dni na ministra trgovine in industrije.
—	Osebe, koje so prenehale biti člani borze v smislu predpisov čl. 9. tega zakona, smejo prositi ponovno za sprejem in članstvo, ako odpadejo razlogi, zbog katerih so izgubile članstvo, toda upravni odbor borze ima pravico, da sklepa o tem, ali se morejo take osebe ponovno sprejeti za borzne člane.
Čl. 10. Ako določa borzni Statut, da rešava razsodišče o sporih, koji nastanejo iz borznih poslov, se mora v Statutu (pravilniku) za razsodišče točno določiti: 1. kako se ima to sodišče sestaviti,
2.	njegov delokrog, 3. da mora biti postopanje pred sodiščem ustno in neposredno, 4. kdo more zastopati stranko pred razsodiščem.
V	štatutu (pravilniku) razsodišča se morejo predpisati določila, po katerih se pristojnost razsodišča razširi tudi na druge trgovske spore 'vl poslov, ki se niso sklenili na sami borzi, ako stranke na to pristanejo.
Čl. 11. Stranke smejo imeti pri razsodišču svojega zastopnika.
Čl. 12. Razsodišče zaslišuje neposredno in po potrebi tudi pod prisego priče, strokovnjake in stranke.
Priče, strokovnjaki in stranke, ki se ne odzovejo pozivu razsodišča ali seibra-nijo pričati ali priseči, se imajo zaslišati potom pristojnega rednega sodišča.
Čl. 13. Proti rešenju (razsodilu), sklepu, odločbi, poravnavi itd.) razsodišča ni nobenega pravnega leka, rekurza ali pritožbe, niti obnovitve tožbe pred rednimi sodišči.
V	Statutu se mora točno predvideti primere, kedaj in na kateri način se more uveljaviti absolutno ničnost sklepov razsodišča
Čl. 14. Pravomočna rešen ja razsodišča so izvršna.
Čl. 15. Izvršbo sodnih rešenj (čl. 13.) smejo stranke zahtevati ali potom same borze, ako se tičejo borznih članov, ali potom pristojne državne oblasti.
Cl. 16. Vsa državna sodišča, vsa ostala državna in samoupravna nadleštva, prometna podjetja in vse druge borze so dolžne nuditi pravno pomoč borznemu razsodišču in njegovemu uradnemu poslovanju.
Zaprosila razsodišča za pravno pomoS ne podležejo nobeni taksni dolžnosti.
(Konec prihodnjič.)
nar n eni trgu. Vrhutega je tudi trgovska bilanca v septembru aktivna za ca 100 milijonov Kč. Upajo, da bodo prišli za Narodno banko tudi drugi denarni zavodi in da se bo obrestna mera vsepovsod znižala. — Jugoslovanska vlada namerava nacionalizirati zasebne železnice in želi v prvi vrsti, da bi se sedež raznih zasebnih družb prenesel iz inozemstva v Jugoslavijo. — Češkoslovaški kartel azbesta se je razdražil in se je začela likvidacija. Cene azbesta bodo padle. — Odpravili bodo na češkoslovaškem eksport-ne olajšave za nekatere vrste premoga.
— Ker je konjunktura na bombaževem trgu tako slaba, je sklenil egiptshi ministrski svet izdati odredbo, ki omejuje za dobo treh let pridelovanje bombaža na dve tretjini sedanje izmere. — Položaj ogrske kovinske industrije se je v zadnjih tednih zelo izboljšal; eden največjih obratov, tovarne Ganz-Danubius, dela že s 75% kapaciteto, število delavcev se je od najnižjega staleža dvignilo že za 35%. — Pet velikih rumunskih mest bo naprosilo vlado, naj jim dovoli najetje posojila za komunalne zgradbe v znesku poldrugega milijona funtov. Denar jim bo dal neki angleški finančni konsorcij.
— Pravijo, da po zadnjem ciklonu na Kubi povzročena škoda ni tako velika, kot so v začetku mislili.
Ljubljanska borza.
Ponedeljek .dne 8. novembra 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 73.50; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 330; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. ‘20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 194, bi. 198; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 150, bi. 150, zaklj. 150; Merkantilna banka, Kočevje, den. 90;' Prva hrvatska štedionica, Zagreb, den. 865, bi. 868; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 80; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den 105; Stavbna družba <1. d., Ljubljana, den. 55, bi. 65; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 104.
Blago: Bukovi plohi, neobrobljeni, 38 mm, od 2.25 do 4.50, od 20—40 cm 5ir., fco vag. meja, 2 vag., den. 530, bi. 530, zaklj. 530; hrastova drva, suha, 50% okroglic, fco meja, 5 vag., den. 21.50, bi. 21.50, zaklj. 21.50; hrastove podnice, 43 mm, 2.65 m od 16 cm šir. napr., fco meja, 1 vag., den. 1220, bi. 1220, zaklj. 1220; deiske (smreka, jelka) 28 mm, od 16 cm napr., monte, media 24, fco vag. meja, 1 vag., den. 515, bi. 515, zaklj. 515; borovi hlodi, 4 m, od 25 cm prem. napr., fco vag. namembna postaja Gorenjsko, 3 vag., den. 245, bi. 245, zaklj. 245; deske smrekove, 4 m,
L, II., 38, 48, 58 mm, od 16 napr., fco vag meja, 1 vag., den. 575, bi. 575, zaklj. 575; bukova drva, suha, zdrava, meterska, fco vag. meja, 3 vag., den. 23, bi. 23, zaklj. 23; pšenica bačka, 75-76, 2%, fco nakl. post.', bi. 295; pšenica, 73-74, fco vag. nakl. postaja, bi. ‘290; koruza umetno sušena, fvo vag. nakl. post., bi. 170; koruza nova, času primerno suha, fco vag., bi. 130; koruza nova, ča^u primerno suha, za december, fco vag. nakl. postaja, bi. 135; koruza nova, času primerno .suha za januar, fco vag. nakl. postaja, bi. 140; čin-kvantin baranjski, fco vag. nakl. poet., bi. 235; koruza nova v storžu, fco	vag.	nakl.	post.,	bi.
90; ajda prekmurska, fco	vag.	nakl.	post.,	bi.
330; proso prekmursko, fco vag. nakl. post., bi. 230; rž, 71-72, 2%, fco	vag.	nakl.	post.,	bi.
217.50; oves novi, fco vag.	nakl. post, bi. 160;
ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. post., bi. 170; Ječmen krmilni, 63-04, fco vag. nakl. post., bi. 180; ječmen letni, 65-68, fco vag. nakl. post., bi. 192.50; otrobi drobni, fco vag. nakl. post., bi. 125; fižol beli, 3—4%, fco vag. nakl. post. bi. 180; fižol nmeni, 3—4%, fco vag. nakl. post., ibl. 180; krompir, fco vag. slov. postaja, bi. 135; laneno iseme, fco Ljubljana, den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana, den. 370.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene v Ljubljani, dne 6. novembra 192(5. Kilogram govejega mesa 15 do 18 Din, vampov 8 do 10, pljuč 8, jezika, jeter, ledie, možganov 18, loja 10; teletine 17 do 20, jeter 25, pljuč 18; prašičjega mesa 19 do 22.50, pljuč 10, jeter 15, ledie 25, glave 7.50, parkljev 6, slanine 19 do 21, masti 23 do 25, šunke 35, prekajenega mesa 30 do 32, prekajenih parkljev 8 do
10,	glave 10, jezika 35; koštrunovega mesa 13 do 14 jagnjetine 20, konjskega 6 do 8. kilogram krakovskih in debrecinskih klobas 45, hrenovk in safalad 35, posebnih in tlačenK 30, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do 30. — Piščanec 15 do ‘25, kokoš 35 do 40, petelin 35 do 40, raca 20 do 30, domač zajec 10 do 30; kg krapa 25 do 30, linja in mrene 25, ščuke 35, postrvi 55 do 60 klina 15 do ‘20, pečenke 10; divji zajec 40 do 60 kg srne 20 do 30; liter mleka 2.50 do 3, kg surovega masla 40 do 45, čajnega 55, masla 45, sirčka 9 do 10, eno jajce 1.50 do 1.75; kg belega kruha 6, črnega in rženega 5; kg jabolk ‘2 do 8, hrušk 4 do 10, navadnega kostanja 5 do 6, maroni 12, suhih češpelj 10 do 12, hrušk 7 do 8, grozdja 12 do 16. Kg kave 42 do 74 žgane kave 56 do 100, kristalnega sladkorja 13.50, v kockah
15.50,	kavne primesi ‘22, riža 7 do 12, testenin 8.50 do 12- liter olja 18 do 20, kisa 2.50 do 4.50; kilogram pšenične moke št. 0 5.75, št. 1 5.25, št. 3 4, št. 5 3.50; kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenjčka
10 do 12, otrobov 2.50, koruznega zdroba J 4 do 5, koruzne moke 3.50 do 4 pšenične-| ga zdroba 6.50, ajdove moke 8 do 9, rže-' .ne 5. — q pšenice 350 do 370, rži 270 do 290, ječmena 240 do 260, ovsa 215 do 250, koruze 225 do ‘240, ajde 340 do 360, fižola 400 do 425, graha 430 do 500, leče 600. — q premoga 42, sena 75 do 100, slame 50. — Kilogram endivije 5 do 7, poznega zelja 1.50 do 2, rdečega 5, kislega 3.50, ohrovta 2 do 3, karfijol 12 do 15, kolerab 4 do 5, podzemljic 1, špinače 10 do 12 paradižnikov 10 do 12, čebule 2 do
3,	česna 7 do 10, krompirja 1.50, repe
1.50,	kisle repe 3, korenja 1 do 5, peteršilja in zelenjave za juho 5.
Mariborski trg, dne 5. novembra 1926. Krasno vreme je privedlo v soboto, 5. t. m. mnogo kmetov in kmetic v mesto, ki so v veliki obilici pripeljali zelenjave, zeljnatih glav, čebule, česna in sadja na trg. Tudi slaninarji niso zaostali, bilo jih je namreč 57 s 159 zaklanimi svinjami, ki so jih prodajali po navadni ceni 10.50 do 27 Din na drobno, 14 do 17 Din kg pa na debelo. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem in kokošem 12.50 do 50, racam 30 do 45, gosem 70 do 90, puranom 55 do 100, domačim zajcem 5 do 25, Srebrnjakom 30 do 40, Angora zajcem 50 do 100 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje cvetlice. Krompir, katerega je bilo 42 voz, se je prodajal po 1.50 do 2 Din kg, zeljnate glave, katerih je bilo 50 voz, so se prodajale po 0.50 do 3 Din komad. Česen 8 do 16, čebula 2 do 4, kislo zelje 3 do 3.50, kisla repa 2 do ‘2.50, paradižniki 3 do 6 Din. Kilogram karfijol 1 do 8, ohrovt 1 do 2, endivija 1 do 2 Din domad; med 25 do 30 Din kg; mleko 2 do 2.50, smetana 11 do 14 Din; oljčno olje 40 do 50, bučno olje 18 do 24 Din liter; maslo surovo 38 do 40, kuhano 40 do 46, čajno 50 do 60 Diu kg; jajca 1.75 do 2 Din komad. Sadje: jabolka 3 do 7, hruške 4 do 10, breskve 6 do 10 Din, grozdje 6 do 12 Din kg. Kostanj surovi 2 do 3 Din, pečen 6 do 7 Din liter. Cvetlice 0.25 do 5, z lonci vred 10 do 50 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad; lesene grablje
8	Din, brezove metle 2.25 do 5 Din komad; koruzna slama 25 Din vreča. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 3. t. m. so kmetje pripeljali 14 voz sena in 8 voz slame, v soboto 6. t. m. pa 16 voz sena, 3 vozove otave in 4 voze slame na trg. Cene so bile senu 75 do 100 Din, otavi 80 do 90 Din, slami pa 40 do 50 Din za 100 kg.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 3 omaric za vozne karte, za dobavo 10 ton bukovega oglja; do 12. novembra t. 1. za dobavo 18 vrvi iz konoplje, za dobavo 600 kg mangan-kita, za dobavo 8.800 kg modre galice, za dobavo 10 ton bukovega oglja, za dobavo raznih pil; do 16. novembra t. 1. za dobavo 500 kom. samotne opeke. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 16. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 1 vagona portland cementa ter za dobavo 50 bal strešne lepenke. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 16. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave orodja in orodnih strojev. — Dne 18. novembra t. 1. pri komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 320.000 kg ovsa. — Dne 2. decembra t. 1. pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave dvigal. — Dne 3. dec. t. L pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede j oddaje v zakup 26 pokritih barak za j vskladališče oglja na postaji Metkovič; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za čiščenje (bombaž, ščetke, gumijeve cevi, kemikalije, sirkove metle itd.). — Dne 6. decembra t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 13.150 kg specijalnega papirja za izdelovanje poštnih znamk; pri glavnem sanitetnem sla-galištu v Zemunu glede dobave sanitetnega materijala. — Dne 7. decembra 1.1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave ekscentričnih gonilnih ročic za lokomotive, za dobavo 5000 kilogramov obličnega jekla »Bork« za zakovne obroče; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton portlandcementa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja. Dne 7. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji šuma v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje 296.000 kubičnih metrov raznega lesa. — Predmetni cglas z natančnejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Edino Šivalni stroji in najboljši kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
JOS. PETELINCA
Noinli)e Grits&ner Tud(
cene I	JVclSOl'	"* okrok*1
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk t vezenju brezplačno.
Večletna garancija.
prodaja
PREMOG
i ta slovenskih premogovnikov
MMh kakovtsii, v oeKh vagonih po originalnih cenah premo« gornikov za domačo uporabo, kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo	i;
Inozemskl premog in kota«
 vrele in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni četkoslovaSiti in angleški koks za livarne in domačo upom bo, kovaški premog, črni premog in briket*
*"	Naslov:
Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani
i	Mlklošiteva	cesta št 15, II. nadstr.	‘
o Veletrgovina •
kolontjolne ln
Špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna In solidna postrežba 1
Zahtevajte ceniki
tovarna
finskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, hudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO 1
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
C Plsarm: Ljubljana, Dunajska cesta Sila, II. nadstrooje. >.
Naročajte in razširjajte
»Trgovski list"!
8« priporoča »a tisk ▼seh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tišino vin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. 662
TISKARNA MERKUR
TROOVSKO • INDUSTRIJSKA O. D.
LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t d.
TELEFOK ŠT. 552
Ureja dr. IVAN PLES9. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR> kot izdajatelja tn ti*karja: A. SEVER, Ljubljana.