Žfv. 63,__
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
Uredništvo: Ulic« Sv. FmitUkj Asiškega 20, L n*d«tr. — V« dopisi naj k poilljtjo uredniitvi lista. Nefrankirana pisma M nt
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štetan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti«. — Tisk tiskarne , Edinosti •, vpisane zadruge g omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsUkega it XX Telefon uredništva in uprare Stev. 11-57.
Naročnina znaJa: Za celo Wo.......K 24*—
za pol leta.................1
za tri mesece.................
Za nedeljsko izdajo za celo leto........ J2J
za ..................... •
V Trstu« v
31. oktobra 1914.
Letnik I.
VEČERNA
Posamezne itevllke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se raCunaJo na milimetre v širokostl ene kolono
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K S —
vsaka nadaljna vrsta.............2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema lnseratni oddelek .Edinosti". Naročnina ln reklamacije se poSiljaJo opravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trsta Uprava in lnseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PrančiSka AsUkega H. 20. — PoStnohranilniČnl račun 5t 841.651
Turško uradno poročilo o bojih v Črnem morju.
Odmor v ruski PoUshL - Uutf boli v GolidlL - Polom u Mfflskem tolltfu. - Generalfeldmaršal von der Goltz odstopil ?
Boji«Črnem morju.
CARIGRAD, 30. (Kor.) V včerajšnjem pomorskem boju v Črnem morju le bila potopljena tudi ruska torpedovka »Kubanec«.
CARIGRAD, 30. (Kor.) V »Agence Ot-tomane« priobčeno oficijozno sporočilo o-pisuje pomorsko bitko tako-le: Ko je čisto majhen del turikeza brodovja 27. in 28. t m. imel v Črnem morju vaje, je rusko brodovje, U je najprej zasledovalo turško brodovje in preprečilo vaje, končno 29. t m. začelo sovražnosti, nasko-čivši turško brodovje.
Tekom boja, ki se je nato razvil, je turško brodovje potopilo polagalca min »Prut«, ladjo s 5000 tonami, ki je imela na krovu 700 min.
Ena ruska torpedovka je bila močno poškodovana, en premogovni parnik je bil zajet.
Torpedo* ki ga je lanclral turški rušilec torpedovk »Ghairet I Millije«, je potopil rusko torpedovko »Kubanec«, ki je imela 1100 ton. Drug torpedo, ki ga je lanclral rušilec torpedovk »Muavanet i Miili-Je«, je poškodoval drugo rusko obalno stražno ladjo.
30 častnikov in 72 mornarjev, ki so pripadali potopljenim in uničenim ladjam, je rešilo turško brodovje in jih ujelo.
Cesarsko brodovje ni, hvala bogu, trpelo nikakršne škode.
Boj se nadaljuje še vedno ugodno za naše brodovje. Cesarska vlada bo brez-dvomno s skrajno energijo protestirala proti temu činu sovražnosti, ki ga je naperilo rusko brodovje proti čisto majhnemu delu našega brodovja.
Ruski ujetniki v Koraka.
CARIGRAD, 30. (Kor.) Ujete ruske častnike in mornarje so z zajetim ruskim premogovnim parnikom prepeljali zvečer v Ka\vak v zgornjem Bosporu.
Senzacija v Carigrada.
CARIGRAD, 30. (Kor.) Občinstvo je še-j le danes izvedelo za pomorsko bitko, ki j se je vršila v Črnem morju, in je vest pobudila v mestu veliko senzacijo.
Egiptovski podkralji pri sultanu.
CARIGRAD, 30. (Kor.) Egiptovski ke-dive je prisostvoval povodom bejramske-ga prajnika v palači se vršeči sprejemni ceremoniji, pri kateri se poljublja sultanu roka. Sultan ga je odlikoval s posebno ljubeznivostjo.
Ruski, francoski in angleški protest v Carigrada.
C ARIGRAD, 30. (Kor.) Rusko, kakor I tudi angleško in francosko veleposlaništvo niso povodom današnjega bejram-skega praznika izvesila zastav, kakor obi-
Prekinjenje diplomatskih zvez med Rusijo ln Turčijo?
CARIGRAD, 30. (Kor.) Kakor se čuje, je zahteval ruski veleposlanik že svoje potne liste. Popoldne je imel pogovor z velikim vezirjem v njegovem poletnem stanovanju v Y en k o ju. V slučaju prek in jen ia turško-ruskih odnoša-jev prevzame italijansko veleposlaništvo zastopstvo ruskih interesov. Eden ruski dragomaa je že nameščen v italijanskem veleposlaništva.
Položni no severovzhodnem bojttft.
DUNAJ, 30. (Cenzj Na Poljskem prodirajo močne ruske sile proti črti Socha-czew — Skierniewice — Rawa — Nowe Miasto — Radom. Včeraj še ai prišlo do
spopadov.
Nasprotno pa so se ob dolnjem Smm vršHi hudi boji. Dva reska volu zbora
sta jugov z točno od Nfckega pri Zarze-czem in Klano vem prekoračila San. Naše čete so ju vrgle nazaj čez San. Zajeli smo mnogo ujetnikov.
Pri Jaroslavu je položaj neizpremenjen.
Na našem južnem krilu pri Starem Sam-boru so bili zadnje dni ponovno odbiti ruski napadi. Nadvladu joče višine pri Stari-soii in one zapadno od Starega Sambor-ja se slejkoprej v naši posesti. Rusi so imeli težke izgube.
Eden naših motornih topov je uničil v betonirani zgradbi se nahajajočo rusko skladišče, v katerem so bile velike žioe artiljerijske
Južno od Starega Samborja so bili predvčerajšnjim odbiti ruski, proti Turki naperjeni napadi, ki jim je pač namen, da bi obkolili naše južno krilo in ga upognilL Naše čete so prešle v protinapad in so včeraj osvojile višine južno Turz, krala seve-rovztočno od Turke.
V tem bolu se le posebno odlikovala naša črna vojska, ki je z neprimerno hrabrostjo naskočila sovražne položaje in zajela mnogo ujetnikov. Z močnimi silami poizkušena obkoiltev našega južnega krila se mora torej smatrati zaenkrat za ponesrečeno. — (»Tagespost«).
Kamen ruskega vptfi m Ogrsko.
STOCKHOLM, 30. (Cenz.) — V listu »Svenske Dagbladet« pripoveduje neki ruski častnik, da je 50.000 do 60.000 Rusov, ki so vdrli čez Karpate na Ogrsko, imelo nalog in namen, osvoboditi Srbijo. Čez Karpate so vdrli na petih mestih. Dobili da so izborne zemljevide od nekega ruskega konsorcija, ki je sklenil spomladi velik navidezen nakup gozdov. Presenetilo pa jih je, da so avstrijsko-ogrske čete se zbrale tako hitro, kajti upali so, da bodo mogli zaposlovati v severnihKar-patih znatno sovražnikovo moč. V tem pa naj bi bilo nekaj armadnih zborov vdrlo v Marmaros Sziget in hitelo potem od tamkaj naravnost proti Debreczinu in dalje proti jugu proti Srbiji. V Petrogradu da se je že razpravljalo, kako rusko ime naj bi se dalo Berolinu. Nekaj ruskih jezikovnih učenjakov da se je bavilo s tem, da so iskali ruskih imen za nemške, avstrijske in ogrske kraje. Culi smo tudi — je dejal častnik — o spominski kolajni z napisom: Vhod v Berolin 1914. — (»Tagespost.«)	_
Z beftiisKega bojišča.
Dunkirchen se pripravlja na oblego.
FRANKOBROD, o. M. 30. (Cenz.) Iz Pariza poročajo: »Frankfurter Zeitung«: Diinkirehen se pripravlja na oblego, vse nepotrebno prebivalstvo mora zapustiti mesto. Ko bi Nemci prodrli v bližino mesta, se takoj prodro obmorski nasipi in se poplavi vsa okolica. Suhega ostane le pas okrog mesta, širok tri kilometre. Kakor se misli, bi bilo potrebno daljše obleganje, preden bi Nemci inogli prodreti tu. V prebivalstvu je že večkrat nastala panika, n. primer tedaj, ko se je raznesla vest, da so Nemci vzeli Cassel. Takoj nato se je pričelo izseljevanje. Preko Diinkirchna je tudi že letelo več »golobov« in se je baje eden celo boril z nekiin angleškim letalcem, ki je zbil »goloba« na tla.
BcJI ob morja,
HAAG, 30.(Cenz.) Ker je topovsko streljanje ob belgijski obali prenehalo za kakih 36 ur, vsled česar so nekateri angleški listi že poročali, da so angleške ladje s svojim streljanjem porinile nemške čete za kakih 15 kilometrov v notranjost dežele, se je sedaj po brzojavkah nizozemskih listov začel iznova boj med angleškimi bojnimi ladjami in nemškimi obalnimi baterijami s podvojeno silo. S tem je povedanega veliko, ker so po dosedanjih poročilih angleških listov posamezne pred obalo operirajoče angleške bojne ladje izstrelile do 1400 strelov in oddajale v posameznih bojnih prilikah po 16 strelov v eni minuti. Po zadnjih brzojavnih poročilih je bitka, ki jo označa tudi angleško poslaništvo v Haagu kot najljutejši boj vse vojne, mnogo hujša nego doslej.
Kakor piše »Daily Telegraph«, je boj v severni Belgiji obdržal svoj krvavi značaj. Oent je poln angleških in francoskih ranjencev, katere potem, kakor hitro dovoljuje to njihovo stanje, odpošiljajo kot vojne ujetnike v Nemčijo. Po »Daily Te-legraphu« prihajajo neprenehoma nove nemške čete v severno Belgijo, kjer so vse ceste prenapolnjene z marširajočimi četami. Tudi zavezniki dobivajo z ozirom na svoje velike izgube neprenehoma oja-čenjajcer glasom neke brzojavke o kakem odločilnem okreta bitke še ne more biti nikakega govora.
Reuterejv urad poroča, da so vstopile v bojno črto Nieuport-Di\muiden indijske čete, ki so doslej bile v rezervi.
IftiHBMei v lenildft ntafe?
FRANKOBROD o. M., 30. (Cenz.) — »Nieuwe van den Dag« poroča iz Gluisa, da so Dixmuiden zavzeli Nemci. Ta vest doslej Še ni potrjena.
vn ler Mtz tfstun?
KODANJ, 30. (Cenz.) »Exchange T<
vaja uradno* oslabljeno zdravje generala, pravi vzrok pa je dejstvo, da je bil preveč blag napram Belgijcem. »Leipziger N. N.« pripominjajo k tej vesti: Z nemške uradne strani ni vesti o tem, tako da ni mogoče reči, ali ta rotterdamska vest odgovarja resnici ali ne. Resnica pa je, da se je večkrat izreklo mnenje, da je generalni feldmaršal von der Goltz prepopust-ljiv in preblag napram bruseljskemu prebivalstvu. Predvsem je blago ravnanje z bruseljskim županom, ki si je dovolil več nesramnosti proti Nemcem vzbujalo nezadovoljstvo.
Pum m lem v MeskvL
FRANKOBROD, 30. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Stockholma: Kakor poroča »Nowoje Vremja«, so se vršili v Moskvi natančno po londonskem zgledu izgredi proti Nemcem.Drhal je strgala najprej napise s hiš, razbila izložbena okna, razrezala električne napeljave in oropala v temi zaloge blaga. Posebno ste bili prizadeti tvrdki Einem in Mandels.
M ael tirikiml letni hi nenrtkimi častniki.
PARIZ, 29. (Kor.) Kakor poroča »Ma-tin«, se potrjuje vest, da je pri Drino-polju med vpornimi turškimi četami in njihovimi nemškimi častniki prišlo do pravcate bitke. — Wolffov urad pripominja: Po naših poizvedbah gre pri tej vesti le za običajno zavaralno vest »Mati-novo«.	_
Potopljeno rusko križarko.
PETROGRAD, 31. (Kor.) Admiralski štab poroča sledeče podrobnosti o izgubi križarke »Zenčue« ori Penangu:
28. t. m. ob 5 zjutraj se le približala v temi križarlta »Emden«, ki si je nastavila četrti dimnik, stražni ladijl. »Emden« je zapeljala s polnim parom proti »Zemču-gii«, začela streljati in izstrelila torpedo, ki je zadel »Zemčuga« blizu prednjega dela. » Zemčug« |e odgovarjal s streljanjem, a v tem je »Emden« izstrelila drug torpedo, ki je potopil »Zemčuga«. Od posadke se je potopilo 85 mož, 250 pa se jih je rešilo, med njimi jih je 112 ranjenih.
stopil s svojega mesta. Kot vzrok se
Odlikovanje, vit Bilinskega.
DUNAJ, 31. (Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator je skupnemu finančnemu ministru vit. Bilinskemu podelil častno znamenje rdečega križa II. razreda.
Kolero.
DUNAJ, 30. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje stvari poroča: Bakterijologično so bili ugotovljeni 4 slučaji na Dunaju, po eden slučaj v Badnu in Korneuburgu, 2 v Gradcu, 3 vVolšper-ku. po 4 na Kralj. Vinogradih in Jožefov-cu, po eden v Kromerižu, Mor. Belicerk-vi, 4 v Opavi, dva v Bohuminu in 6 v Te-šinu.Gre povsod za osebe došle s severnega bojišča. V Galiciji je bilo po poročilu od 30. t. m. vseh skupaj 38 slučajev.
&Mvvzhotfnl BosnL
dobiva
»Siidslavische Korrespondenz« iz Sarajeva sledeče poročilo:
Zadnje dni meseca septembra so močnejši oddelki srbskih in črnogorskih čet .vdrli čez Drino in črnogorsko bosensko mejo. Crnogorsko-srbske čete so v treh kolonah vdrle v Vzhodno Bosno. Glavna moč je pod poveljništvom bivšega vojnega ministra generala Miloša Božanoviča vdrla v Bosno pri Mokri Gori in Uvcu ter je prodirala v smeri preko Višegrada in Rogatice proti Romanji planini in cilj jej je bil Sarajevo. Severna kolona je vdrla v Bosno pri Rogatici in Bajni Bašti preko Srebrenice in je korakala v smeri proti Romanji planini, dočim ste pa na jugu dve črnogorski brigadi pod poveljništvom brigadirjev Vukotiča in Rajeviča preko Foče skušali prodirati v isti smeri. Obramba proti srbskim in črnogorskim oddelkom, ki so brez boja vdrli čez bosensko mejo, se je izvedla v treh delih. Prva akcija se je pričela I. oktobra proti obema v južnem delu Bosne korakajočima črnogorskima brigadama, ki ste bili v hudih dvodnevnih bojih popolnoma pobiti in ste morali v paničnem begu, izgubivši ves svoj tren, mnogoštevilno lahko artiljerijo in mnogo ujetnikov, usekniti čez mejo.
Neposredno nato so naše čete udarile proti srbskim četam, ki so prodirale na veru, jih ustavile, pobile in jih preko
eie^gev___„ ________
graph« poroča iz Rotterdama: Nemški[Bajne bašte vrgle nazaj čez srbsko mejo. namestnik v Belgiji, von der Goltz, je od-
Pod . generalom -i-1 stoječe sovražne
Božanovičem čete so se na pogorju
Romanje planine okopale v dobrih položajih ter namestile tamkaj močnejšo artiljerijo, da bi od tamkaj prodrle potem proti Sarajevemu. Naše čete so prisilile tu srbsko glavno moč v boj. V dvadnevni bitki so bili Srbi popolnoma premagani, pri čemer je posebno enajsti srbski polk drugega poziva imel strahovite Izgube in je bil cel bataljon tega polka ujet po naših polu-močnih četah. Le_s hitrim begom, pri čemer so izgubili brzostrelne topove in tren, se je posrečilo uiti Srbom popolnoma ob-koljenju in ujetju po naših izredno pogumno prodirajočih Četah. Srbi so se začeli u-mikati preko Kute in so skušali zavzeti nove pozicije na Gosinem polju. Naše čete so ostale v slabem redu se umikajočim sr-bskočrnogorskim četam za petami, in so jih prisilile, da so ob novih velikih izgubah opustile svoje pozicije. General Božanovič se je moral umekniti preko Višegrada.
Srbsko-črnogorske čete so bile porinje-ne Čez Drino, s čimer je bila vzhodna stran Bosne očiščena sovražnikov. Večji del plava, ki so si ga sovražne čete osvojile, ko so prodrle v Bosno, jim je bil zopet odvzet. Srbi in Crnogorci so popolnoma ponesrečeni poizkus prodiranja proti bo-senskemu deželnemu glavnemu mestu plačali z velikanskimi izgubami ljudi in vojnega materijala. Število ujetnikov je tudi veliko.
Volna in oojskooodle.
Od nekdaj je igrala osebnost vojskovodje v vojni veliko vlogo in še danes je tako, akoravno se nam zdi, da je mehanika in matematika modernih bojev porinila pomen individualnosti popolnoma v ozadje. Imena današnjih vojskovodij pozna celi svet: Conrad-Hotzendorfa, Moltkeja, Joffra, Nikolaja Nikolajcviča, Hindenbur-ga, Radka Dimitrijeva i. dr. Velike bitke imajo vedno tudi velike vojskovodje. Zgodovina nam kaže, da ima vsak vojskovodja svojo lastno strategijo, lastno umetnost vojevanja. Drugače je veleval Cezar, drugače Aleksander Veliki, Hanibal, NVallenstein, Friderik Veliki, Napoleon. Svojo posebno taktiko je imel tudi stari Moltke in pred desetimi leti je svet občudoval karakteristično strategijo japonskih generalov. Ne-le orožje, temveč tudi metoda in sistem odločajo bitke. Tudi v sedanji vojni se kaže, kako velikanski vpliv imajo vojni principi poveljujočih generalov na izid velikanske evropske borbe. Poznamo jih, ki so bili poklicani, da si o-venčajo glavo z vencem zmagoslavja, toda videli bomo šele, kdo izmed njih bo izvoljen. Friderik Veliki je dejal, da odlikuje vojaškega genija ena lastnost: da misli neprestano in z vso intenzivnostjo svojega duha le na svojo nalogo, da s svojim poklicem takorekoč zraste. O Molt-keju vemo, da je vse svoje življenje študiral zgodovino vojen, da je vedel za vsako važnejšo fazo velikih bojev svetovne zgodovine. Vojskovodja mora obvladati vse stroke svojega poklica z največjo popolnostjo, poznati mora natančno vse panoge armade, vedeti mora oceniti značaj, pomen, vpliv bojišča, število, duha, pripravljenost svojih čet, obvladati mora skratka komplicirani mehanizem moderne armade tako precizno in brezhibno, kakor godbenik svoj inštrument. Na tem materi-jalnem temelju šele deluje duh, se more pojaviti uspešno genij vojne umetnosti. Vsaka bitka zahteva individualne, samostojne rešitve. Rutina je le slab surogat in vojskovodja, ki se vprašuje, kaj bi bil v konkretnem slučaju napravil Napoleon, ali kak drugi veliki vojskovodja zgodovine — je slab in ne bo nikdar imel velikih uspehov. Le general, katerega volja je nezlomna, katerega sodba je jasna in precizna in katerega odločitev je nagla in trdna, se izogiblje hibam in pogreškom. Nikjer se hibe tako strašno ne maščujejo, kakor v vojni; nikjer ni treba toliko resnice, kakor na polju smrti. Malodušnost in egoizem lahko umori cele armade, pahne cele države v propast. Morda se v sedanji vojni pokaže še bolj nego kdaj prej, da je končna, definitivna zmaga bojujo-Čih se držav odvisna nemalo od sposobnosti velikih generalov, kateri poveljujejo milijonskim armadam evropskih narodov.
M ranjenih Rusih.
Poznanjski .Postep" opisuje sliko iz avstrijskega lazareta v Galiciji, v katerem so po bitki pri Lvovu ležali tudi ranjeni Rusi. Med drugimi sta bila tudi dva kozaka. Ležala sta nepremično, ne da bi kaj govorila. Bila sta gotovo težko ranjena. Skušal sem razgovafjati se in j ima potom občinskega zdravnika, Id je dolgo živel v Rusiji ter izvrstno -govori ruski. Odprla sta oči, vzela papiioske (rake cigarete), Id smo |ih jima
nudili, zopet zaprla oči in nič govorila. V bolestnem njunem čutstvovanju se je izražal obup, ker sta se pustila ujeti.
Poleg kozakov so ležali ranjeni Avstrijci. Združile se jih bolečine tako, da so izginila vsa neprijateljstva. Na sploh je ta vojna hladna In sovražtvo se poraja Še le v bitki, ko vojak ubija, da ne bo ubit. Legenda, da so ruski vojaki slabo opremljeni, se pokazuje neresnična. Videl sem v boju na tisoče zajetih ruskih vojakov, pak moram priznati, da so mi imponirali. Oblečeni niso bili le dobro, ampak tudi z nekim luksusom In eleganco. Pripovedovali so, da so imeli za Čas vojne dovolj hrane in streljiva. Včasih, ali le redko so ostali brez kruha. Ruska uniforma je iz grobega sukna, barve jesenskega listja. Mesto plašča imajo narodno rusko „rubaško". Ob boku imajo opasan daljši širok plašč z rdečimi naramnicami, na katerih je številka, potem ploščnato kapo, čevlje iz izredne kože, ki so, kakor se mi zdi, jako trajni. Lasje so jim navadno
plavi, oči modre, a izraz lica dober in mil. Seveda je med njimi najrazličnejih tip najbolj nasprotnih si plemen, a tudi njiru
veda je med njimi najrazličnejih tipov.
i njihovi
nazori o isti stvari se razlikujejo po njihovem pokoljenju in veri.
Zgled:
„Ali ni med vami niti enega Častnika?" sem vprašal ranjene.
Nekatere ranjence kakor da je solnce razgrelo in oživelo. Dvignili so se, vprii na lakte in gledali, kakor kdo, ki je bil nenadno vzbujen iz spanja in ki se ne more osvestiti.
„Ne, častnikov ni med nami", je odgovoril vojak 53. polka. Nas pošiljajo naprej, sami pa se skrivajo za nami4*.
Po tipu in govoru je izpoznati, da je vojak, ki mi je odgovarjal — Žid. Govoril je hitro. Izgledal kakor da ni ranjen. Tovariš mu, ki je ležal poleg njega s povezano glavo, jako m iS {ča v mladenič, pa /e za-bliskal z očmi in rekel os rnim glasom:
„To ni res. Naši častniki so izvrstni in se bijejo dovršeno".
„Ali vendar ni med nami nobenega ranjenega častnika", je odvinll Žid.
„Zato, ker umirajo v vojni" je odgovoril sosed razburjenim glasom.
„Laže, Iažel" so kričali vsi, srdito zroč na Žida.
Kdo govori resnico? Večina odločuje.
Gospodarstvo.
Ustavitev izplačil za tm moratorija ni povod za otvoritev konkurza.
Najvišji sodni dvor je 22. t. m. izrekel razsodbo, ki je velevažna za trgov-stvo za časa vojnih dogodkov. Neka pro-tokolirana tvrdka je namreč 8. avgusta naznanila sodišču, da je ustavila izplačila, ker je nekaj upnikov izvršilo pri njej ru-bežen premičnin. Obenem pa je tvrdka v smislu konkurznega reda predložila seznam vseh svojih aktiv in pasiv in je tudi ponudila, da da sodišču na razpolago svoje trgovske knjige. Nato je sodišče odredilo otvoritev trgovskega konkurza nad imetjem lastnice tvrdke. Le-ta je vložila proti tej odločitvi utok, s katerim je poudarjala, da je bila sicer prisiljena ustaviti izplačila zaradi proti njej izvršenih eksekucij, :da.pa ni preobdolžena in bi se konkurz ne bil smel otvoriti, ker nernož-nost izplačil ni nastopila zaradi preobdol-žitve, temveč edino le zaradi vojnih dogodkov. Dunajsko višje deželno sodišče ni ugodilo temu rekurzu. Nasprotno pa je najvišji sodni dvor ugodil revizijskemu rekurzu tvrdke in naložil konkurznemu sodišču, naj nemudoma razveljavi konkurz. V utemeljitvi je rečeno: S cesarskimi naredbami odrejeni moratoriji dovoljujejo dolžnikom zasebnopravnih terjatev odgoditev, torej plačilni rok brez privoljenja, da, celo proti volji njih upnikov. Izhaja že iz pojma odgoditve, da ni mogoče govoriti o ustavitvi izplačil, ki bi mogla dati povod za otvoritev konkurza, kjer dolžnik ne izpolnjuje svojih od-godenih obveznosti.- Ustavitev plačil v smislu konkurznega reda predpostavlja, da je dolžnik prenehal izpolnjevati svoje zapadle obveznosti zaradi plačilne nezmožnosti, torej zato, ker mu manjkajo za to pripraivljena sredstva. O ustavitvi izplačil ne^more biti govora, če so dolžnika obsezujoče, četudi morda važne in zapadle obveznosti zaradi moratorija od-godene. Ako naj bi se torej tudi moralo priznati, da bi po lastniku protokolirane tvrdke pri sodišču izročena naznanitev u-stavitve izplačil v normalnih razmerah zadostovala za otvoritev trgovskega kon-» kurza. je ta naznanitev v danih razmeraJi zaradi veljavnosti moratorijske naredbo popolnoma brez vplivna in ne more povzročiti konkurza. Nedostaja torej zahtevka § 198. konkurznega reda, namreč zahtevka prave ustavitve izplačil.
Stran IL
.VEČERNA EDINOST«1 it 63.
V Trstu, dne 31. oktobra 1914.
Sličice iz volne.
Na poročnikovem hrbtu. »Pester LIoyd« pripoveduje sledečo dogodbico, ki se prav Jepo čita, dasiravno se je dogodila najbrž le v živi domišliji poročevalca omenjenega lista, ki pravi: Imel sem opravek zunaj v Kelenfoldu in sem stal po končanem opravilu popoldne na kolodvoru ter sem videl, kako je ravno dospel na postajo vlak z ranjenci. Nekaj težko ranjenih so prepeljali v bližnji lazaret. Transport ranjencev se je vršil nekoliko počasi. Nadzoroval je vse delo neki honvedski poročnik, ki je z največjo skrbnostjo in ljubeznijo, ki je skrbela za vse, vodil prevoz ranjencev. Med ranjenci je bil tudi neki pešec. Strel ga je zadel v nogo in ker še ni prišel na vrsto, a stati pa tudi ni mogel več, se je opotekel. Toda že ga je prejel poročnik:
—	Kaj ti je?
—	Gospod poročnik, pokorno javljam, ne morem več stati.
—	Tako? Potem se mi vsedi na hrbet.
Pešec je začudeno pogleda! gospoda poročnika, in ni mu hotelo v glavo, kar je rekel poročnik, odprl je usta, kakor bi nekaj hotel reči, a vendar ni rekel nič, temveč je samo odkimal z glavo.
—	Povej mi, ti tepec, — je rekel poročnik osorno, — kaj bi storil ti, ko bi videl v boju, da me je zadela kroglja in sem padel?
—	Nesel bi gospoda poročnika iz boja.
—	Dobro. Prav zato se mi pa tudi vsedi na hrbet, pa Čedno in drži se dobro. Hitro, hitro, nimam časa.
Povelje je povelje. Ves nesrečen, da mora storiti nekaj, kar se mu nikakor ne Zdi prav, je zlezel ranjenec poročniku na hrbet. Veselo se smejoč je častnik ponesel svojega obstreljenega pešca v lazaret.
Petero sinov junaka od Custozze, Na
Dunaju živi uradnikova vdova Wast, ki i-ma petero sinov, ki so se vsi posvetili vojaštvu. Ljubezen do tega poklica jim je vcepil njihov oče, mestni uradnik Fran \Vastl, ki se je v italijanski vojni tako hrabro boril, da je bil odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost prvega reda. Najstarejša sinova Avgust in Fran sta padla na severnem bojišču. Prvi je bil stotnik 2. domobranskega pešpolka v Lincu in je padel pri Lvovu, drugi pa nadporočnik 14. domobranskega pešpolka v Brnu, kjer je bil zapovednik pionirskega oddelka.Nje-gova usoda je tem tragičneja, ker je pred vojno ponesrečil, padši s konja, pak je moral ostati v posadki, dokler ni ozdravil. Padel je na čelu svojih pijonirjev pri Za-mošću. Tretji brat Rudolf je poročnik pri trdnjavskem topništvu in je pridodeljen našim motornim topovom v Belgiji. Svoji materi je naznanil, da je odlikovan z železnim križem za hrabrost, ki mu ga je obesil sarn šef generalnega štaba, grof Moltke. Četrti brat Emil je mašinist pri vojni mornarici, a peti, 17-letni Oton, je absolviral realko ter se priglasil kot do-brovoljec ter se sedaj z drugimi dobrovoljci vežba na Dunaju.
Rane ▼ sedanji vojni. O vrsti ran, ki jih imajo z bojišč došli ranjenci, se je izrazil odlični dunajski kirurg sledeče: Karakteristično je za sedanjo vojno, da so se težke rane od artilerijskega ognja v primeri s prejšnjimi vojnami bistveno zelo pomnožile, kar je razlagati tako, da se artiljerijsko orožje sedaj veliko bolj vporablja kakor v prejšnjih vojnah. DoČim Je bilo še v rusko - japonski vojni ranjenih od artiljerije samo 10%, od strelov pehote pa 90%, se je to razmerje sedaj znatno izpremenilo. Odtod tudi lažje inficiranje ran, kar se, kakor znano, pri ranah potom puškinih krogel) zgodi težje. Tudi število ran na glavi je narastlo. Sicer pa se oblike ran v bistvu čisto nič ne razlikujejo od ran v prejšnjih vojnah, kjer so tudi vporabljali sedanje orožje. Rane se sedaj zdravijo predvsem antiseptično in ta metoda dosega naravnost kolosalne uspehe. Sedanja svetovna vojna je torej prva vojna, ki občuti dobrote antiseptičnega postopanja v polni meri.
Poizkušen beg ruskega oficirja na Ogrskem. »Pesti Hiriap« poroča: V Varosza-lonahu, v gradu grofa Battyanyja, je interniranih okoli 140 ruskih vojnih vjetni-kov. Pred kratkim je vzbudilo dejstvo, da je pobegnil od tamkaj neki ruski artiljerijski stotnik s svojim slugo, veliko senzacijo. Vsa okolica je bila preiskana. Brzojavna in telefonska sporočila so šla na vse strani, toda za beguncoma ni bilo najti nobenega sledu. KoneČno so našli sled neki potujoči cigani. Med občinama Hald in Hozuperesteg se nahajajo gozdovi, kjer tabore cigani v šotorih. V soboto ponoči sta prišla k ciganskim šotorom dva vojaka v raztrgani obleki in sta v slabi nemščini prosila za prenočišče. Cigani so takoj spoznali, da sta oba vojaka Rusa. Bila sta begunca, ki so ju toliko iskali. Cigani so dali obema vojakoma toplih pijač in jima tudi pripravili prenočišče. Med tem pa je neki cigan obvestil orožniško postajo v Sarvarju, ki je takoj odpeljala begunca v Sarvar. Na vprašanje sodnika je artiljerijski stotnik izjavil, da je sodnik v nekem sibirskem mestu in da že štiri mesece, odkar je šel k vojakom. ni ničesar slišal o svoji ženi in štirih malih otrokih. Koprnenje po rodbini ga je privedlo do tega, da je pobegnil. Hotel je proti vzhodu, v nadi, da pride tekom dveh dni do ruskih čet, ki se bojujejo na ogrskem ozemlju. Cez dan se je skrival v gozdovih, ponoči pa si je iskal brano. Tako sta živela oba Rusa 10 dni. Trpela sta tako zelo, da sta se hotela zglasiti že pri prvem županu, ko sta k sreči naletela na cigane. Begunca sta bila zopet odvedena v grad, kjer sta se nahajala poprej.
Razne politične vesti.
Grška In albansko vprašanje. Svoje postopanje napram epirotskemu vprašanju ofcrazložuje grška vlada tako-le:
Vzlic žrtvam, doprinešenim v epirotski vojni v krvi in denarju, je želja prebivalstva severnega Epira in Grške, da se pokori sklepom vlasti, dovela do izpražne-nja tistega dela Epira, ki je bil na konferenci poslanikov pripoznan albanski državi. Dogovor, pozneje sklenjen v Krfu med epirotskimi delegati in zastopniki vlasti, je podal prebivalcem severnega Epira etniških in verskih garancij, da bodo mogli pod novim režimom mirno živeti.
Na nesrečo pa so iznenada nastopivši dogodki onemogočili vzpostavo redu in varnosti, teh neizogibnih predpogojev blaginje itak že tako hudo izskušenega prebivalstva.
V teh krajih prevladujoča in naraščajoča nesigurnost, hudi napadi albanskih band proti prebivalcem avtonomnega E-pira in krvavi boji so bili posledice, ki niso dopuščale, da bi prebivalstvo prišlo do mirnega življenja in so je vzdrževali skozi mesece v stanju večnega strahu, do-čim so na drugi strani številni muzelman-ski prebivalci teh krajev zapustili dom in ognjišče ter pobegnili v Valono.
Opetovano so se vlasti obrnile do grške vlade z zahtevo, naj vpliva na Za-graphosa, da se izseljencem zagotovi po-vratek. Mala sredstva pa, s katerimi je razpolagala provizorična vlada, jej niso dovolila, da bi vzela nase odgovornost, da bi privolila v povratek omenjenih beguncev ter da bi mogla zagotoviti red, varnost in blaginjo na ozemlju, ki je je upravljala.
Ob takih okolnostih in spričo iz njih nastajajoče in napredujoče anarhije se je odločila grška vlada, sledeč čutstvom človečnosti in vstrezajoč prošnji krščanskega in muzelmanskega prebivalstva v Epiru, ki so opetovano zaprosili grško vlado, naj prevzame odgovornost za red in varnost v deželi, odposlati svoje čete v okraja Argyrocastro in Premeti v svr-ho, da zagotove tam mir in omogočijo pobeglemu prebivalstvu* povratek, zajamči-jo vsem Epirotom brez razlike vere življenje in lastnino ter da v zaščito kraljestva zagotove red, neizogibno potreben za njega varnost.
Potreba takega postopanja se kaže tem nujneja, ker se bliža čas setve in se mora dati rodbinam izseljencev prilika, da se povrnejo o pravem času in da izvrše setev.
Odločivši se za te odredbe, ki so zgolj provizoričnega značaja, je Grška trdne volje, ravnati se strogo po sklepih vlasti, katerim je pristopila z noto od 21. febru-varja 1914, kakor je Že podala vlastim izjavo v tem smislu.
Nemci o Sieokiewiczu. V zadnjih časih se je v nemškem časopisju vnela precej živahna razprava o velikem poljskem pisatelju Henriku Sienkiewiczu. Nekateri ga smatrajo za prijatelja Avstrije in Nemčije, drugi pa zopet za nasprotnika
— Ml s svo-
je strani se nočemo vmešavati v to polemiko, kajti za nas je Henrik Sienkiewicz edino le poljski pesnik in nič drugega, mož, ki je v svojih delih vedno kazal, da ljubi iz vse svoje duše svojo nesrečno poljsko domovino in jej gotovo želi edino le najbolje.
Cirilica Izključena tudi v Dalmaciji. Uradni list	vlade javlja, da so
v zadnji seji deželnega šolskega sveta razpravljali o učenju cirilice in latinice v ljudskih, meščanskih in ttednjih šolah in učiteljiščih ter da je bilo sklenjeno, da se ima odslej v ljudskih in meščanskih šolah po Dalmaciji poučevati samo v latinici, a da se otrokom grško-iztočne vere omogoči naučiti se cirilice.
Ameriške Zjedinjene države In vojna. Iz Bostona javljajo: Takoj po začetku vojne so Zjedinjene dizave severne Amerike proglasile svojo nevtralnost, ali že v prvih tednih se je dogodilo marsikaj, kar je bilo v povod, da so Zjedinjene države vnovič naglašale svojo nevtralnost.
Najzamotaneji problem nevtralitete je bil brzojavni promet brzojava brez žice postaj Tuckerton in Sayvilla z Nemčijo, ker je bila amerikanska vlada odredila, da morajo biti vse brzojavke cenzurirane, kar je prišlo Nemčiji v prilog, ker se je trdilo, da nemški veleposlanik v New-Yorku ne dobiva objav iz Evrope, marveč da si jih izmišlja v samem New-Yorku, a mu je amerikanski cenzor potrjal, da so ta poročila res došla iz Evrope. Anglija se malo meni za nevtra-liteto Amerike in je večkrat poskušala, da bi kršila to nevtraliteto. Tako so n. pr. angleške vojne ladje v samem New-Yorku s pomočjo brzojava brez žic naročale oglje in živež ter so te stvari celo nakladale v pristanišču samem in v notranjem pasu 3 morskih milj. Nadalje je Anglija podala v New-yorško pristanišče potniške parnlke, ki pa so bili dobro oboroženi z raznimi topovi — Ker je radi tega amerikanska vlada protestirala, Anglija pa ni hotela vzeti svojemu brodovju orožne zaščite, so našli izhoda v tem, da so ob uhodu v luko te topove spravljali pod krov.
Kar se tiče razpoloženja amerikanskega naroda, je bilo na začetku vojne res mnogo simpatij za Anglijo, ali kmalu je nastal preobrat, ker je Japonska stopila v akcijo. V glavnem se more reči, da je stališče Ameri-kanov v tej vojni stališče previdnosti ter da se toliko vlada kolikor javno mnenje izogibljeta činov in izjav simpatij bilo za katerokoli vojno stranko, ki bi ogroževale nevtraliteto Zjedinjenih držav.
Mir na Bavarskem ogrožen. Ob napovedi vojne v državnem zboru je cesar Viljem izdal geslo: „Ne poznam strank!" Ni več poedinih stranic, ni več strankarskih borb; tu je sedaj samo edinstven nemški narod, ki se mora na toliko strani boriti za svojo ekzistenzo.
To geslo so sprejele vse nemške stranke, vštevši tudi socijalno demokracijo. Bilo je nekoliko dopolnilnih volitev in stranke so brez nikakega dogovora odnehale od nasprotnih kandidatur ter so vse špoštovale dosedanjo strankarsko posest
Nekoliko disonance v to slogo je prišlo povodom nedavnega zasedanja pruskega deželnega zbora. Socijalisti so stavili predlog, naj se že enkrat tudi za deželni zbor uvede splošna volilna pravica namesto dosedanjega kurijalnega sistema. Tedaj so socijalisti ob vskliku cesarja obsedeli, a pri glasovanju o predloženih načrtih so odšli iz zbornice. To je poaL Liebknech v "Berliner Tageblattu" izrecno naglašal.
Te dni pa je isti list prinesel Iz Mona-kovega vest, da je predsedništvo socijalno demokratične frakcije v bavarski zbornici izdalo proglas, v katerem protestuje proti vladnemu sklepu, da se občinske volitve ne odlože. Proglas piavi, da po tej vladni odredbi ostanejo boritdji za domovino brezpravni za nadaljnih pet let Najhuje da bodo s tem zadeti socijalisti, ker oni dajejo razmetno največ vojnih obvezancev. In ker obstoji propordjalna volilna pravica, so kompromisi nemogoči.
Enako govori tudi odbor ujedinjenih liberalnih frakcij. Vojno stanje je suspendiralo vse ustavne garancije in a tem tudi svobodo volitev in vofanih priprav. Izvajanje volitev v tem času da pomenja kratenje političnih pravic ravno tistim državljanom, Id na bojišču žrtvujejo svoje življenje za domovino. Razun tega bo volilna borba ogrožala slogo naroda, ki jo v drugih državah tako skrbno varujejo.
Panameriška unija ta mir. Balkanski diplomatični zastopniki ZJedinjenih držav severne Amerike so objavili srbskemu mini-strstrskemu predsedniku in ministru za v nanje stvari, Paštfu, da je Imel odbor pana-meriške unije dne 19. oktobra sejo, v kateri je bila sprejem sledeča resolucija:
Navzoči obžalujejo strašno bovbo, U besni po Evropi In ki grozi a pogubo industrijal-nim in trgovskim interesom človeštva. Panameriška Unija je sklenila zato, da vojujočim vlastim izrazi željo po miru.
Ministrski predsednik Pašič je odgovoril: Srbska vlada je Jako hvaležna ta ae nadeja iskreno, da pride skoro do miru, ki ga želi resolucija.
Domače vesti.
Nadomestek za kitajski čaj. Kitajski čaj prihaja v Evropo preko Rusije in Anglije. Ker sta sedaj ti dve državi zaprti za našo
S vino, se bodo naše zaloge kitajskega kmalo zmanjšale in izpraznile. Čaj bo zato vedno dražii. To pa ni nobena nesreča, ker moramo tako iz zdravstvenega kakor tudi iz gospodarskega ozira le pozdravljati, ako se pitje kitajskega čaja med našim ljudstvom kolikor najbolj omeji. Kitajski čaj ni ne zdrav (zlasti ako se pije z žganimi pijačami) ne redSen. Zato kar proč Ž njim! Ker se pa lahna topla pijača zlasti ob mrzlem letnem času zelo prileze zdravim in bolnim, naj se namesto kitajskega čaja pije lipov čaj. Ta čaj je zdrav, zelo milega, prijetnega okusa in — ako je bil pravilno spravljen — tako finega duha, da se navaden kitajski čaj, kakor se dobiva po trgovinah, z njim niti primerjati ne da. Lipov čaj ugodno upliva na živce in na prebavila; sladkorja zahteva zelo malo. Kdor hoče, mu lahko primeša par žlic vina. Kdor parkrat pije dober lipov čaj, ne bo več maral slabega in nezdravega kitajskega. Poskusite 1 Kdor pa na vsak način hoče tujo pijačo, si lahko naroči čaj „matto", ki raste v Argentiniji in Paraguayu (rastlina se imenuje „Yerba" — Ilex paraguayensis). Ta čaj uvaža zlasti „Deutsche Matte-Industrie* družba z o. j. v Kčstritzu na Turinškem. Tu čaju odtegnejo nekaj eteričnih olj, ki niso pogodu evropskemu okusu. Tako izboljšani čaj je baje jako okusen in tudi poceni. Prodaja se pod imenom „Rio Matte". Morda ga je dobiti že tudi v naših trgovinah.
	4ALI OGLASI ::	
£	m račmn^jo po 4 a to t. besedo-Maetno tiikue bmia se računajo enkrat rtč. — K^mu^it : pristojbina saaia 40 stoiink. :	
Brlvoo In MnraHm
And. Rojtc, Trst
h hitfmHmo p»
H priporofe m frtamafe gbvo-pnaj«, barraaje Ltd. Tnkomtu lana Mi m terrfnjtjo dobro la tofeo
Odprlo se je nova
Trst ulica đesn Artisti Sto. 1
Na razpolago so časniki in ilustracije vseh vrst. - Za dobre pijače in točno postrežbo jamči
MATEJ STOPAR, lastnik.
Inllflllrff $ klg naprej po 12 do 14 vin. kg JUlUina razpošilja po povzetja A. OSET, pos. »Silva vrelca" poŠta GnStanj, KoroSko.	1143
Unu atHMJMMMff nanovo urejeni, eno 5 sob. Dve Stanovanji Bobica in Kopalna sobica; • drugo 4 sobe, oddasti se takoj v ulici Chiozza ' štev. 41,	..................1131
Alflfll tO	zaradi premešćenja veliko
UIIUU »C stanovanje v prvem nadstropju, v sredini mesta in proda bo tudi vse pohištvo. Stanovanje ima 8 sob, sobico in kuhinjo; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 me-bliranih sob je oddanih stalnim najemnikom. Po-
fodba veljavna še dve leti. Lit; t na najemnina kron 5f>0. Naslov pove Ins. odd. Edino-ti pod št 4010
Nova prodajalno m
ulica Nuova 49. Velika izbera perila za moške in ženske. Obleke za otroke, klobuki in kapo kakor tudi potrebščine za novorojenčke. — Cene zmerne. Postrežba točna.	112ft
Oglase, poslana, osmrtnice In vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20.
.slavijaI
! vz4hw nmmiH bata t Pni !
I" Rezervati foail K U^M.101*M. jj liptodn« tdilniitfii In kapIMJe I K 1S*,MM04-£9.	I

Po velikosti droga vMgemna utuot. aa*e države z vseskoai slov.-narodno upravo
I
Im Sprejema zavarovanja Človeškega ■ življenja po najraznovntnejih kombi- H nacijah pod tako ugodnimi pogoji, | 5 kakor nobena druga zavarovalnica. g Zlasti je ugodno zavar. na doživetje g in smrt z manjšaj očim i se vplačili. □
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.	g
I Glavni zastopnik v Trstu |
- 0. CKHAR, ulica Cnserma 12» |
L TELEFON št. 21-47.	g
■■——w ■■—Ji ■IIIIMHHSBHIIIIM
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova alica št. 3.
Največja slovenska hranilnica
Denarnega prometa koncem leta 1913 ... K 700,000.000
Vlog.......... . . . „ 43,500.000
Rezervnega zaklada......... „ 1,330,000
Sprejema vloge vsak delavnik In jih obrestuje po
II Ol
4
2 O
brez odbitka. Hranilnica je pnpilarno in stoji pod kontrolo
kr. ieielne vlad*.
Za TsrfteTMj* lin» vpeljane llčae
domače hranilnike.
8
CENTRALA
v PRAGI
Dmaorlln. L 1*M
m
17
K 80.000.000
K 20*000.000
IIM
IIIII
HHIIMUI
III III
Živnostenska bankapodružwl<* v Trstu
GRADEŽ otvotjeaa » poletja ekSpOZitUre redno poslovanje OPATIJA
Izvrtale vse bantne In menjalnlčne posle.
Borzna naročila. telefon: 2157—1078.
TELEFON: 2157— 10TO.
0(
o
VLOGE NJI KNJIŽICE
Rentnl davek plačuje banka Iz nojtga.
fcMfa ta*(N n ■mu*.
iT