tisk Av vmztth delavce? v AmerikL
The onh Sl«»vemai da* .«
in Utited m 9 *
Issued ever> daj cA««n» [p Sundays and Holiday? '
j
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Yn wider the Act of Congress of March 3, 1871. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND*
NO. 265. — ŠTEV. 265.
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 10, 1915. — SREDA, 10. NOVEMBRA, 1915.
VOLUME XSm, — LETNIK XXH1
TRi ČETRTINE SRBIJE JE V NEMŠKIH IN BOLGARSKIH ROKAH, SRBSKA ARMADA SE UMIKA, TODA UMAKNITI SE NE BO MOGLA, USODA SRBIJE IN SRBSKEGA NARODA JE ČISTO ZAPEČATENA.
V TEKU ENEGA TEDNA BODO ŽE VOZILI VLAKI IZ BERLINA V CARIGRAD. — SKODU-LIS BO ZASLEDOVAL ISTO POLITIKO KAKOR NJEGOV PREDNIK ZAIMIS. — PREKR-ŠENJE NEVTRALNOSTI. — AVSTRIJCI IN NEMCI SO VJELI 7000 SRBOV IN ZAPLENILI VELIKO VOJNEGA MATERIJALA. — GRŠKI KABINET BO NAJBRŽE RAZPUŠČEN — ZAVEZNIKI SO BAJE IZKRCALI V SOLUNU DO 300,000 VOJAKOV. — ITALIJANI BODO PO-SLALI NEKAJ SVOJEGA VOJAŠTVA V ALBANIJO.
ZAVEZNIŠKA POROČILA.
Angleži pripoznavajo.
London, Anplija. J), novembra. Tukajšnji vojaški strokovnjaki so mnenja, da je Srbija uničena in da je Ni-mčija na Balkanu dosegla vse ono. kar je hotela. Sprva je vlada nekoliko prikrivala nemški1 zmage. k<M' je pa ljudstvo do-' bivalo iz drugih virov precej na-| tančua poročila, se je morala tudi vlada ukloniti in povedati svoje mnenje. Več kot dve tretjini srbskega ozemlja so zasedli Nemci in liolgari. Železnica, ki vodi iz Bel-jrrada preko Niša v Pirot, je v so-^ vražniških rokah. V teku enega trdna bodo že vozili vlaki iz Berlina v Carigrad.
Zavezniki še vedno upajo.
London, Anglija, 9. novembra. Kjub temu, da je že več kot po-Joviea Srbije izgubljena, zavezni-j ki Š.- niso izgubili vsega upanja.j Sem prihajajo razne brzojavke, iz katerih je razvidno, da so Francozi in Angleži parkrat potolkli Bolgare in da neprestano izkreu-S jejo vojaštvo. Dosedaj so baje izkrcali že 300,000 vojakov.
Srbska vlada.
London, Anglija, novembra. 1/ Soluna poročajo, da so severno od Prilepa premagali Francozi in Angleži Iiolgare. Pri Krivolaku m» odbili Angleži vse sovražniške napade.
'Daily Telegraph" je dobil od svojega dopisnika poročilo, da so Angleži zavzeli Veles.
Iz At -H poročajo, da je srbska a kida pobegnila v Eaško, ki leži 12 angleških milj južno od Novega Pazarja.
Kaj pravijo Črnogorci.
Cetinje, Crnagora, 9. novembra. Poročilo, ki ga je izdalo danes črnogorsko vojno ministrstvo, se glasi:
Oh hereegovinski meji in ob reki Drini stoje Avstrijci v ofenzivi. Med našimi in sovražniškimi čet a m i se vriše neprestano manjši >;' a padi. Dosedaj smo pognali Avstrijce še vedno nazaj. Avstrijci se baje pripravljajo na splošen napad. Mi smo dobro preskrbljeni z munieijo in se sovražnika poji. :ma nič ne bojimo. Nobeden še ni podjarmil Čmegore. pa je tudi Avstrijci in Nemci menda ne bodo.
Grški kabinet.
Pariz, Francija, 9. novembra, firški ministrski predsednik Sko-dulis je danes sporočil francoski vladi, da bo njegov kabinet stal na istem stališču kakor kabinet bivšega ministrskega predsednika Zaimisa.
Brzojavka, ki jo je poslal fran-eoskemu zunanjemu ministru, se glasi približno takole:
Prosim vas, sporočite nrnistr-skemu predsedniku, da bo Grška tudi zauaprej ohranila svojo nevtralnost in da bi bila zelo srečna če hi tudi zanaprej vladalo med njo in med zavezniki prijateljsko razmerje.
Pristavite tudi, da bo sedanji kabini t zasledoval ravno isto politiko kakor jo je kabinet ministrskega predsednika Zaimisa.
Naloga kabineta je gledati v prvi vrsti za dobrobit dežele ter doseči vse, kar bi bilo za Grško koristno. V tem smislu bomo deloval. in prepričani smo, da bomo imeli uspeh.
Prekršenje nevtralnosti. [kljub vsem protestom grške vla-Pariz, Francija. 9. novembra, i de; Če imajo zavezniki pravico Bolgarski ministrski predsednik kršiti grško Iladosavljev je baje izjavil:
kršiti grško nevtralnost, tudi Nemcem ne bo smel nikdo zameriti. če bodo storili kaj takega.
Grško vlado smo že večkrat posvarili in to naj zaenkrat zado-
stuje. Pripomnimo pa, da Bolgar-	*uski Zidje in Turki,
ska ne bo odgovorna za posledice! London, Anglija, 9. novembra, stališča, ki so ga zavzeli grški dr-jIz Jeruzalema poročajo, da se je žavniki	napeto razmerje, ki je vladalo
Ministrski predsednik Radoela- !■zadnji čas med raznimi veroizpo-vov bo baje storil vse samo da boivedmi> Prec°j izboljšalo. Več kot prišla Grška z barvo na dan. j 20.000 ruskih Zidov je prosilo za
j turško državljanstvo. Turške o
Italijansko poročilo.	jblasti so se sicer nekaj časa u-
• u ... 0	,	stavljale, slednjič so pa prošnjam
Rim, Italija, b. novembra. —,	' _ T J .
r,	, , ,	„	,■■ i vseeno ugodile. \ se visoke sole.
Grška vlada bo naibrze razpustila	„ n	...
,	rp	,	11+ 'razen irancoskejra instituta, so v
parlament. To se bo zgodilo ta- T .... i r 4
koi, kakor hitro se bo opazilo, daj u L1Jl 0< pv**	.
i • ■ , • : Lvmel pasa, vrhovni poveljnik parlament v tej ali oni stvari na- . * . . „ .	- ,
. • it*	at- • * i - sirskih m egipčanskih cet, je bil
sprotuie kabinetu. — Ministrski! n .. „	, . , , ...
, , «,, , ,...... zadnji eas v židovski kolomii pri
predsednik Skodulis je izjavil:	. , .	. ,	1
, ... , - -ii-i Peckivahu in ic sprejel v avdien-Kakorhitro bomo izprevideli, da .	, ,	a-,
...	-	-	ci vse ugledneise Zide. Ko se ie
anje ministrstvo nima pri par-	. . .	, .	*'
Z zapadnih bojišč,
Zl | V II I II vv
iztočnih bojiso.
Na celem zapadnem vejnem po- Iz Berlina se poroča, da se je z zorišču se vrše silni artilerijski lahkoto cdbilo vse naskoke, kate-boji. Bitka pri Loos.	j	re so vprizorili Rusi.
Pariz, Francija, 9. novembra.-' Berlin, Nemčija, 9. novembra. -V današnjem popoldanskem poro- Glede situacije v Rusiji se otici-čilu se poroča o infanterijskili jelno poroča:
spopadih pri Loos ter o ostri ka-1 Armada maršala Hindenburga: nonadi v Champagne. V ostalem Včeraj so nadaljevali Rusi s svo-pa je potekla noč primeroma jimi naskoki zapadno in južno od mirno.	j Rige, nadalje zapadno od Jakob-
V	večernem poročila se glasi, stadta in pred Pvinskom, ne da da se vrše na različnih točkah bi in pri tem zaznamovati tudi neprestani artilerijski boji na celi najmanjši uspeh. Tekom noči od fronti, posebno na visoki planot i T. na 8. november so prodrle so-pri Nouvron, kjer so Francozi z(vražne divizije skozi majhen del uspehom koncentrirali svoj ogenj naših naprej pomaknjenih posto-na nemške postojanke.	ijank pred D vinsko m. Potom pro-
V	Champagne je bila artilerija J tinaskoka pa se je Ruse zopet zelo aktivna pri vasi Tahure in'pregnalo ter se je pri tej priliki pri Butte de Mesnih	ujelo 372 mož.
Armadna skupina princ Leopold Bavarski: — Na več točkah Cene svinjskega mesa v Berlinu.! so se vršili tekom noči boji med
London, Anglija. 9. novembra.. patrulami. Tz Berlina se poroča, da je padla j Armadna skupina general Lin-cena svinjskega mesa za 10 een-j singen: — Pri nekem uspešnem tov pro funt. Padanje cen je pri-j boju severno od Komarova ob re-pisovati velikim pošiljatvam pra-l ki Stvr smo ujeli '567 mož. šieev v berlinske klavnice, ki so
sedanje ministrstvo nima pri par lament u večine, bo parlament raz-puščen. Mi hočemo imeti kolikor-toliko proste roke. V parlamentu je nekaj elementov, ki so po po klicu opozieionalci. Ce mi storimo kaj še tako dobrega, bodo oni gotovo oponirali. Sedaj so resni časi in v sled tega moramo premišljeno delovati.
Venizelos. London, Anglija, 9. novembra. Reuterjeva agentura je dobila včeraj sledečo brzojavko:
Danes se je vršila kabinetna seja, pri kateri se je razpravljalo, če bo vlada sprejela predloge bivšega ministrskega predsednika Venizelosa, da ne bo parlament razpuščen.
Večina ministrov je zato, da se parlament razpusti.
Posojilo. Pariz, Francija, 9. novembra. Grška vlada bo zopet prosila zaveznike posojila. Vlada baje namerava najeti 40.000.000 frankov posojila. Angleška in francoska vlada ji bosta dali denar brez vsakega najmanjšega ugovora.
Italijani. Rim, Italija, 9. novembra. — Iz zanesljivega vira se je dozna-lo, da bo Italija poslala nekaj svojih čet v Albanijo in ž njimi pomagala Srbiji. Italijani ne bodo izkrcali svojih čet v Solunu, ampak na albanski obali. Italijani in Albanci so prijatelji in si gredo v vseh ozirih drug drugemu na roko.
Bratianu. Pariz, Francija, 9. novembra. Neki tukajšnji časopis je dobil iz Balkana poročilo, da se rumunski ministrski predsednik Bratianu neprestano posvetuje z člani parlamenta, da bi od njih izvedel, kakšno mnenje imajo o splošnem položju.	•
Bratianu je rekel pri neki priliki: — Iz tega, da smo prepovedali prevažati v Bolgarsko munieijo. je razvidno, da stojimo deloma na strani zaveznikov. Jaz sem odločno proti temu, da bi delali dobičke brez vsakih žrtev. Naša naloga je. da se pridružimo temu ali onemu.
Proti Solunu. Pariz, Francija. 9. novembra.
vrnil, je izjavil, da je z napred kom popolnoma zadovoljen in da je dolžnost vlade da sprejema Žile za svoje državljane.
AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA.
Usoda srbske armade.
Berlin, Nemčija 9. novembra.
Vojna na Balkanu se bliža svojemu koncu. Tri četrtine Srbije je v naših rokah. Ostanki srbske ar-mde so pobegnili proti jugozapa-du. Dosedaj smo vjeli že 7000 srbskih vojakov in zaplenili veliko vojnega materijala.
Napredovanje na celi fronti.
Berlin, Nemčija 9. novembra.
Veliki nemški generalni štab poroča :
Avstrijske čete pod poveljstvom generala Koevessa so včeraj zavzele nekaj zelo važnih so-vražniških postojank južno od Kraljeva. Naše čete neprestano napredujejo. Vse važnejše višine in mesta so v naših rokah.
Bolgarska armada pod povelj stvoai generala Bojadijeva je dospela včeraj do Aleksinaca in zavzela del železniške proge severno od Niša.
Dunajska vest.
Dunaj, Avstrija. 9. novembra. Avstrijski generalni štab poroča: Na črnogorski meji se ni ničesar
posebnega pripetilo. Avstrijske čete so zasedle Ivanjico in vse višine ob cesti, ki vodi proti Kraljevem. Južno od Kraljeva se je moral sovražnik umakniti.
Bitka, ki se vrši pri Trsteniku še ni končana. Prepričani smo, da bo zmaga na naši strani.
Galipolis in Da^danele.
Dunaj, Avstrija, 9. novembra. Turški generalni štab je podal danes sledečo izjavo:
Položaj na Galipolisu je neiz-premenjen. Včeraj se je pojavilo pred Sed-il-Bahrom zavezniško brodovje in začelo obstreljevati naše utrdbe. Takoj, ko so stopile naše baterije v akcijo, so se za vezniki umaknili. Nekaj ladij smo tako poškodovali, da sploh ne bo do več sposobne za bojevanje.
Zavezniki so poslali nekaj čet Srbom na pomoč, velika večina francoskih in angleških vojakov je pa še ostala na Galipolisu. Carigrad, Turčija, 9. novem
V
Tukajšnji časopis "France de De-j bra. — V Kavkazu se vedno vrše main " je izvedel iz zanesljivega j silno vroči spopadi med našimi in vira, da bodo nemške, avstrijske ruskimi četami. Kakor kaže, Rusi in bolgarske čete tako po zavzet- ne bodo veliko opravili, kljub te-ju Srbije^začele prodirati proti mu da imajo na razpolago veliko bodo zavzeli množino vojaštva in obilo vojne-
se izvršile, še predno je stopila v veljavo maksimalna cena, katero je odredil zvezni svet.
Iz Amsterdama se poroča na "Chronicle", da kupujejo nemški agenti na Holandskem velike za-oge živil. Večina nakupljenili predmetov pa je podvržena izvozni prepovedi od strani holandske vlade.
Nevtralnost Španske. Madrid, Španska, 9. novembra. Ministrski predsednik Dato je danes v poslanski zbornici pokaral bivšega finančnega ministra Amos Salvador-ja, ki je skušal v senatu definirati pojm nevtralnosti.
Ministrski predsednik je izjavil. da so izrazi simpatije za to ali ono stranko v vojni nevarni in da lahko dovedejo do kriz. To je posebno veljavno o Španiji, kateri bo morda poverjena naloga, da intervenira v interesu miru.
Veliko naročilo.
Pullman Company v Cliicagu je dobila od Western Railroad Co. naročilo za 1000 železniških vozov, takozvanih "Box car"'.
Požar na parniku 'Rochambeau.'
V newyorski urad francoske parobrodne družbe je dospelo včeraj od kapitana francoskega par-nika "Rochambeau", ki je pričel goreti na visokem morju, sledeče brezžično brzojavno poročilo:
— Posrečilo se nam je pogasiti ogenj ter nadaljujem z vožnjo proti Bordeaux. Xa krovu je vse v redu.
Preje se je poročalo, da je i-
mel kapitan parnika namen pristati v canadskem pristanišču Halifax. Vsled gorinavedenega poročila kapitana pa je jasno, da ni nastal požar vsled bombe, katero bi bili položili v New Yorku na krov sovražniki zaveznikov.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 9. novembra.-Olicijelno se poroča, da se je odbil oruske naskoke dolenjem teku reke Strypa, severno od Ja-slovic. Istotako se je odbilo naskoke ob reki Stvr. v bližini Czar.
ga materijala. Mi stojimo v ofenzivi in to nam popolnoma zadostuje.
Ruske bojne ladije.
Carigrad, Turčija, 9. novembra. — Pred bolgarskimi pristanišči ob Črnem morju se je pojavilo nekaj ruskih bojnih ladij. Nemški podmorski čolni, ki stra-žijo pristanišča so jih pognali v beg.
Namen Nemčije in Avstrije.
Berlin, Nemčija, 9. novembra. Nemčija in Avstrija ne bosta prej mirovali, dokler Srbije in Čmegore popolnoma ne premagata. Avstrija bo v najkrajšem času poslala v Črnogoro do 80,000 vojakov, ki bodo imeli nalogo podjarmiti deželo. Srbije ne bomo u-ničili, toda pot skozi njeno ozemlje moramo imeti. Kakorhitro bo
-
Novo francosko posojilo.
Pariz, Francija, 9. novembra. -Kabinet j<* dal danes finančnemu ministru Ribof-u dovoljenje, da sme vložiti v poslanski zbornici predlogo glede sprejema novega pet odstotnega posojila. Obenem se namerava razpisati nov davek na one industrije, ki profitirajo vsled vojne.
Velika škoda.
Pri požaru, ki je izbruhnil včeraj na farmi Gustava Behrmana ob Boston Post Road v Bronxu. New York, je zgorelo sto prašičev. Nad sto se jih jt1 rešilo.
Bryanova knjiga prepovedana za Indijo.
San Francisco, Cal.. 9. nav. — Poštni mojster Fay je Izključil od pošiljanja v Indijo najnovejšo knjigo Brvana, "Angleško go-spodstvo v Indiji*' in sicer na pod lagi pritožbe, katero je vložila indijska vlada pri državnem depart-nientu v "Washingtonu. Imenovana vlada je naziranja. da je ta knjiga veliko pripomogla k razširjenju ustaje v Indiji.
V knjigi se izvaja, da izroča angleška vlada s pomočjo doma čih knezov vsako leto na milijone domačinov lakoti. Knjigo se je prevedlo v indijski jezik.
Zaplenjen je ameriškega pamika.
Washington, D. C.. 9. nov. —
KontroVerza glede pravic ameriškega parobrodstva je dobila na-daljno komplikacijo vsled konfiskacije ameriškega parnika "Saginaw" od strani nekega francoskega priznega sodišča.
Parnik "Saginaw" je last ameriške Transatlantic parobrodne družbe ter je vozil preje pod imenom "Solvev" pod norveško zastavo. Državni department se je obvestilo glede odločitve priznega sodišča. — Javlja se, da se bo d\ngnilo protest.
Zaplenjena ladija potopljena.
Washington, D. C., 9. nov. — Ameriški parnik "Llama", katerega je pretekli teden zaplenilo neko angleško prizno moštva in je pozneje nasedel na skale, se je v pretekli noči potopil, potem ko so ga valovi odtrgali s skal.
Velike pruske izgube.
London, Anglija, 9. novembra. Kodanjski poročevalec "Daily
Kitchener na poti v Indijo?
Washington, D. C., 9. nov. — Iz zaupnih poročil, ki so došla semkaj, je razvidno, da je cilj lorda Kitehenerja Indija, kjer se nahaja Anglija v bolj sitnem položaju kot se hoče priznati v ofici-jelnih krogih.
Poroča se, da je izbruhnila v Haiderabad, največji in najbolj obljudeni državi v Indiji, ustaja proti angleški nadvladi. Ta ustaja je baje pravi vzrok odpotova-nja Kitehenerja iz Londona.
Glede posameznosti ustaje pridejo v javnost le pomanjkljiva poročila, vendar pa je znano, da se pripisuje upor nemški agitaciji. ki je baje posebno uspešna ra-ditega. ker je vladar, maharadža, moliamedanske vere. Prebivalstvo je mešano mohamedansko in Hindu, vendar pa slednji prevladujejo.
Ob izbruhu vojne je dal vladar v Haiderabadu na razpolago ^2.-000.000 za transport indijskih čet v Evropo, vendar pa je bila že takrat država Haiderabad središče proti-angleške agitacije. . Haiderabad obsega ^2.000 kvadratnih milj ter se ceni prebivalstvo na 12,000,000 duš. Letni do hodki znašajo nekako $15.000.000 kar je več kot v katerikoli domači državi v Indiji. V tej državi cvete predvsem poljedelstvo ter produkcija lesa.
Ugled Anglije bi vsled odpada te velike države veliko izgubil ter je gotovo, da bo storila Anglija vse, kar bo v njeni moči, da zaduši ustajo.
Domneva ?e, da se bo mudil Kitchener nekaj časa na Balkanu. ni.kar se bo podal v Egipet in pozneje v Indijo.
Tudi iz Egipta se poroča o nemirih med domačini ter se slednje istotako pripisuje nemško-turški agitaciji.
Tem vestem se veruje, ker prihajajo iz virov, ki nimajo nobenega interesa na tem, da razširjajo nemire v angleških kolonijah.
Vsled dolgega službovanja v Egiptu in Indiji je Kitchener pravi mož. da se postavi usta jam po robu.
Na japonskem poslaništvu se je reklo, da je Japonska vsled pogodbe vezana poslati v Indijo in Fgipet svoje čete, če bi Anglija kaj takega zahtevala.
V nekem drugem poročilu se pa glasi, da se tiče pogodba le notranjih nemirov ter da bo Japonska komaj poslala iz dežele svoje čete.
Na angleškem poslaništvu se je pa izjavilo, da se ne /e ničesar o potovanju Kitehenerja ali o Tista ji v Indiji.
Japonska, m kitajska monarhija.
Tokio, Japonska, 9. novembra. Japonska je dala velesilam zagotovilo. da ne bo vprizorila nobene vojaške ali mornariške demonstracije, Če bi se Kitajsko kljub odsvetovanju Japonske odločila u-vesti monarhično obliko vlade. — Glasom tu krožečili ve^ti namerava kitajska vlada proklamirati cesarstvo dne 16. novembra, na isti dan. ko se bodo vršile na Japonskem slavnosti ob priliki kronanja Mikada. To *oI bilo za Japonce zelo neprijetno.
Izjava Asquitta.
London, Anglija, 9. novembra, nekem govoru v Guild Pall je
Italijanski parnik "Ancona" torpediran,
Neki avstrijski podmorski čoln je potopil potniški parnik 'Ancona.'
VELIKE IZGUBE.
Preživeli so se izkrcali v Bizerti v Afriki. — Torpsdiranje parni« ka "Dacia."
Rim, Italija, 9. novembra. — Danes je bil potopljen italijanski parnik "Aneona". ki je imel na krovu 339 potnikov v medkrovu. Zaznamovati je izgubo nad sto ljudi.
Parnik "Aneona" bi moral včeraj po načrtu odpluti iz Napolja. Vseboval je 9605 ton.
Parnik "Aneona" je bil potopljen od nekega velikega podmorskega čolna, ki je imel razvito avstrijsko zastavo.
Na krovu parnika so je nahajalo v celem 4"J2 potmkot* ter 60 mož posadke. 270 preživelih, med njimi veliko ranjenih, se je izkrcalo v Bizerti v Afriki.
Alžir, Afrika, 9. novembra. — Francoski parnik "Vser", preje parnik "Dacia", je bil potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna.
"Yser" je vseboval 3545 ton ter je bil preje last Tlamburg-Amerika črte. V prijet k u vojne ga'je kupil Edward X. Breitung. nakar se ga je prepis do v ameriški register. Pod imenom "Dacia" se jo napotil proti Nemčiji ter imel na krovu bombaž. V februarju pa so Francozi t> ^.H- ujeli ter zaplenili. Parnik je bil v zadnjem Času v službi franco dee vlade, ki ga je uporabljala za transporte.
Nobenega pomanjkanja bembaža.
Washington, D. C., 9. nov. — V Nemčiji ni nikakor zaznamovati resnega pomanjkanja bombaža. Tozadevno vest je objavil trgovski department, ki pa pravi ob-em-m. da nima Nemčija pri rokah nobenih velikih rezerv bombaža.
1'radniki departnienta so izjavili. da se uporablja v Nemčiji v številnih slučajih les kot nadomestilo za bombaž.
Pozor, pošiljatelji denarja'
l^nums po5tije,tvo i^ratri^ bodemo sprejemal kljub ^ojsd t (telijo, prš ta gre nemotlisno or? ko HOLANDUE in
Zadnja poročila nam n&s^aiiji }o, da 3s denarne po^-iljatve ur {jt plačuiejo v južni TIROLSKI a> G0RI&X5M, DALMACIJI ir lornsj v FTvUVJOT?.ttj _ Za d« ISTRS. KRANJSKO v?o in spodnji
fcTAJER Id druge notra nje kraj« pa posluj-s pošta kako* v miriiifc časih. j»c?eda traja poš* Ijanje in izplačevanje kaka dv* tedna dalj, nego v mirovnih ras merah.
Od tukaj it rojakom a« aauarl* pošiljati, jih mai prtftavlj^jo, Ufc-Vo pa e? | sorodnikom %li en&ncesi, ki :j& oš. tun posijalo FojaJro, s&o rsdo m e j surov naalov.
, , . . , . T , t DenAr amd pošljite po "Doja* rekel ministrski predseonik As- %nc Poflt4%)	Ordsr", ter or
quith, da je odpotoval lo-d Ki- ložit# ^tanfni Vsi	in o*
tehener za kratek eas na Iztok. ^^ ^^ |# i^^ftt'
rla se posvetuje na licu mesta z zavezniškimi poveljniki na Bal kann.
Cene:
Solunu. To mesto
redno vozila železnica med Berli-; Mail" poroča, da se navaja v zad-nom in Carigradom, se nam nt! njem pruskem oficijelnem poro-bati ničesar več. Turčijo in Bol-jčilu imena 95,551 mož in častni-garsko bomo dobro preskrbeli z j kov. ki so mrtvi, ranjeni ali po-orožjem in munieijo, v zameno i grešani. Izgube se pripisuje v pr-bomo pa dobili dovolj živil, ba-ivi vrsti zadnjemu ofenzivnemu kra in obleke.	(gibanju zaveznikov v Franciji.
Slovensko-Amerikanski j
KOLEDAR
ZA LETO 1916
je v tisku in bode v teku dveh tednov izšel. — Vsebuje več povesti, kroniko iz vojne z mnogimi slikami in drugo tvarino. — Cena mu bode 35 centov. Upravništvo "GLAS NARODA."


K.	S	K.	$
5____	.80	1'20..	. ls.c.
10....	1 60	130..	. 20.15
15----	2 40	14'»..	. 21 70
20....	3.20	350..	. 23 25
25....	3.*0	1RO..	. 24 80
30____	4.75	170..	.. 2« 35
35....	5 50	ISO .	. 27.90
40____	6 30	19f»..	. 29 "-5
45....	7.05	200..	.. 3100
50....	7.75	2^0..	.. 3S.75
55____	8.t;o	300..	.. 46.50
60....	9.10	350..	.. 54.2*5
65____	10.15	4'*.). .	. 62.00
70....	10.95	450..	.. R9.75
75 ...	11.70	50»i..	.. 77 50
80....	12 50	600..	.. 93 00
85____	13.25	700..	.. -108..SO
90____	14.05	8iX)..	.. 124.00
'00....	15.F0	9"0..	.. 139.f0
110....	17.05	1GOO__	154 00
K«r	i« c«ni sedaj Jako		
njajo. naj rojaki redar			
daš ocrbu.
TVBDUL FKATIS 1&X2&& tt OortUaAt MK *rv W
Lf
^US NARODA"
' <«)tf«ak Daily.)
©Wtt&d	fai.,'siitfl oy t^
Publishing Ca
(•> cc rjor&tion.) -v U i : AriK EaJ££EE, Fraida&t. > U J1S BENED1K. Treasurer. »
ru • of čusuiesa of the corporation and
•^dresses of above officers : «* jrt.Midt Street, Borough of Mac-afcUan N«York City, N. Y.
OltAS NARODA. 10. NOVEMBR A, 1915.
I'
Cb'i-. 'etc velja Ust za Ameriko in
£ana>v>........................$3.00
f- <eta ....................... 1.50
rte t a meet«} New York........ 4.00
leta mesto New York ... 2.00
X o..c te leto...........4.50
"»o, leta............. 2.55
"fcesrtlata............ 1.70
.AS NARODA" izhaja vsak dsu £avsemč: nadelj in praznikov. a
"VaAS NARODA" ("Vof the People") *"t*z iay except Sunday«
Holiday*. i j".Inscription yearly $8.00
fit ijreemi


•si
« a yi^a in osobneeti ce ne
pnobCq^eja ~ e* . lsgcvoli poftJ'iatj'icyr ^— M-jasy Order. jjwsMKHi ».raj* naročnikov prc-- ik »f natn tudi prejinj* • • tiiiiice naznani, da hitrej* nsalovnika.
hl in. »Kifiljatvam naredite t«
ntteiov:
..•iiaj^t ftL, New York City.

Narod trpinov,
j" . je i je 1 ue na Ne i bol, del ni k in
je 3 log pod
klo II vo
pa
ved
ziul roe, je
nuk ci. i
njih
rali. al o. siki
'G'-rrj je dospelo v Ameriko da so Nemci in Bolgari /■ . /<• polovico Srbije ter da " ostanki srbske armade umak-v za pa d n i del dežele. S tem je .o povedano, kot da je nad jo zagospodovala Nemčija, da ' popolnoma podjarmila in da ie ho dala tako hitro iz rok. Če <-lo to pravično ali krivično, se vpraša. Sedaj jo vojna in voj-i. - pozna pravice. Zmagala je n«"ja, ker je močnejša. Naj-, i t;i'l srbskega naroda je pa-oni, ki so ostali, ne bodo imeli •-rnr, h kateremu bi *e zatekli m [trosili pomoči. :'l>ija je rekla pred časom, da ij n namen in njena sveta na-i osvoboditi južne Slovane iz-;! vstrijskega jarma in jih pri-<i s« bi. Tako naj bi nastala ' :ia država Jugoslavija. Letu iscl je Lila to, toda težko iz-i.jiva. l)a je s porazom Srbije
u tmli Jugoslaviji zadnji uda-ni treba omenjati. Srbija se ' ■!a združila z Angleži, Fran-in Italijani z nado, da bo tana jlep.^e in najsigurnejše pri-do svojega cilja. Srbi so ju-i. ostali zavezniki go pa trgov-so se borili do zadnjega, vi zavezniki so pa gpekuli-je je zelo slabo obne-
Ob
Si bi bo juaaško padli, zavez-so j a zaigrali «v«jo igro. S«' ;>ierl kratkiia bi s« Srbija 1 .ho rešila, bi se uklonila Av-in Nemčiji. Vse svinjarije so >v»;jene y sedanji vojni, zakaj M ta ne bila! Kaj s« zmeni Nemčija m vsakovrstna očitke, sedaj je vojna, sedaj je treba zmago-vati. N* čast in junaštvo se dandanes čisto nič reč ne gleda. Ju-r-k jf listi, ki ima več pod pal-c .i. vse časti je deležen p ref rigali špekulant.
Zdi se nam, kot da bi nas in srbski narod zasledovala strašn^
usoda, kateri ni mogoče ujiti, zdi se nam, da nam ni namenjena ivoboda. Kaj pomaga vse prepričevanje, kaj pomagajo dokazi, kako h.no bili zatirani in kako strašno nas tepe vlada sedaj? Nikdo Ha svetu se ne zmeni zanje, niti »noga nimamo, ki bi se zavzel za »as. Kaj ima danes srbski narod od tega, da je stoletja in stoletja krvavel in slednjič izkrvavel dodobra? Ali je na svetu kaka država, ki ga bo zagovarjala? Zavezniki, edini navidezni prijatelji, ki so sc ji sladkali, so jo pustili v odločilnem trenutku na cedilu. Zase znajo skrbeti in pro-kleto dobro vedo, da ne bodo njihove dežele nikdar tako strahovito opustošene, kakor je Srbija.
Srbska vlada se neprestano seli iz kraja t kraj in ni reč daleč čas, ko se bo izselila iz dežele. Diplomatom, ministrom in visokim častnikom, ki so zakrivili to grozno katastrofo, j« popolnoma vseeno, če živo v Belgradu ali t Niči; tudi kraljevi družini bodo ostali ti aki, katere si je pridobila. ysi ti ljudje bodo primerno spo-
Dopisi.
štovani in bodo uživali prccej- mreže in zdaj jih vlečejo na suho. šnje občudovanje.	| Neskončno dolga je vrv, ki jo vle-
Kaj bo pa z delom naroda, ki če po šest do osem mož; vedno bo ostal? Ukloniti se bo moral enakomerno se nazaj nagnjeni I mogočnemu gospodarju, ki ima prestopajo, in ko zadnji pride do na svojem praporju geslo: S kri-i konca, se vstopi spredaj in kora-vico, barbarstvom in z Bogom do ka zopet nazaj. Izpod visoko za-zmage!	| vihanih hlač jim gledajo žilave
Usoda, ki je zadela Srbijo, bo bose noge; kakor mački so gibčni, zadela tudi nas. Mogoče bo še huj-'roke vajene veslanja. A njih delo £ a in strahotnejša. Srbi so posku-'je dolgočasno, kajti če prideš čez šali s krvjo kupiti svobodo, mi pa eno uro, vlečejo Še vedno in vrvi prelivamo kri, borimo se za.svo- noče biti konee. Na drugi strani jega sovražnika in stopamo od je ladjedelnica, ravno pod kralje dne do due v vedno večjo sužnost. vim gradom, in poleg nje prista
nišee za vojno mornarico.
Nekoč sem se tu izprehajal in seznanil z italijanskim mornarjem z ne vem katere bojne ladije. Bil je odkritosrčen, zaupen dečko, bolj drobne, elastične postave z iz-Rockdale, 111. — Na železniški! razitim južnim tipom. Kot ogelj progi so našli mrtvega rojaka Jo- £rne s0 mu žarele pod ostrimi žefa Mavrica. Usmrtil ga je vlak.! 0^rvmij ol)raz je bil temnorjav in Kaj je delal ponoči na progi, ^Urne breiee so se mu ravno začele znano. Doma je bil ^ Metlike na yil]ati Iiad ustnicami. Dolenjskem. — K. P.	I Sedla sva ob morju iu dal sem
Baltic, Mich. — V rudniku št.' mu svaičico 2 se je ponesrečil oziroma ubil ro-j "Kako pa kaj živite na bojnih jak J. Mušič, doma iz Trzina na iadijah?" sem ga vprašal. Kranjskem. Zjutraj je šel še( <<Ej slabo, gospod. Ni večjega zdrav in vesel na delo, ob pol os- trpljenja in žalostnejšega življe mih se je pa vsula nanj plast ka- nja> kakor na bojni ladiji. Vedno menja in ga pokopala pod seboj. &iužba in delo. Ni razločka med Predno so ga odkopali, je bil že petkom -jn svetkom. Vi ste naj mrtev. Pretresljivo je bilo slišati, ingijese (Anglež) ali Tedes-kako je revež klical na pomoč. co (Nemec). Pri vas je bolje, tam Tukaj zapušča ženo in tri otroke.'se vsaj nedelja spoštuje, pri nas
pa ni ne nedelje, ne praznika. Ma-ledetti massoni so krivi, da nima mo ne božje službe, ne počitka, živimo kakor pogani in živina Pride človek na ladijo, pa ne sliši več krščanske besede. Pri nas je v tem oziru zelo na slabem."
...........	"Pa bo bolje sčasom. Zdaj je
- Zapiski iz solncne Italije, _ država še v rokah onih> ki so vse
krščanstvo
Bodi mu lahka svobodna žemljica ! — Ivan Cotič.
Pod oljko in iavorom.
Spisal dr. Evgen Lampe.
iztisnili iz državnega življenja, torej tudi vojaka in mornarja prisilili, da utihne njegovo versko prepričanje. Bo že prišel čas, ko boste imeli zopet nedeljo in praznik ter svoj počitek na dan Gospodov." —
Pa hitimo dalje k našemu paro-brodu!
Ob morju si kupim vozni list za Capri. Precej daleč zunaj stoji lep parobrod, do katerega se je treba prepeljati s čolnom. Dvajset se jih oglasi takoj, da me prepeljejo, in kmalu drči moj čolnič po lahnih valčkih ven na morje. Ka kor lupinica se guglje in beži naprej pred krepkimi udarci vesel.
Na parobrodu je zbrana že elegantna gospoda, ljudje, ki imajo denarja in časa v izobiliei. Da niso Italijani, se vidi na prvi pogled ; mirno se pogovarjajo po dva in dva, ali tiho z daljnogledom opazujejo okolico, ta ali oni nastavlja kodak in fotografira. Strežaji ponujajo delikatese m likerje. Pa kmalu obrne nase vso pozornost prizor na morju tik ob ladiji. ki se pripravlja za odhod. Iz majhnega čolna skoči v morje slečen rjav mladenič in plava kri-čaje okoli ladije.
liro, eno liro!" vpije na ves glas. "Vrzite mi eno liro!"
Eden potnikov potegne mošnji-ček in srebra denar se zablišči v solncu ter pade v vodo. Kakor bi trenil, je s par udarci potapljač na onem mestu in šine z glavo navzdol za denarjem. Še noge se po kažejo na vrhu, potem pa izgine na dno. Nekaj trenutkov ga ni videti, potem pa priplava na vrh kažoč denar, ki ga je z bistrim očesom našel na dnu.
"Eno liro, signora, eno liro! vpije dalje, in ker nima žepov, spravi prisluženi denar v usta.
S krova začno frčati lire. Za vsako se požene potapljač in ma-lokatera mu uide. Ta ali oni vrže bakren denar, in ko pride potapljač z njim na vrli, se jezi. da ni vredno za tako beračijo skakati
na dno morja. Polna usta ima de narja, pa še vpije po lirah, dokler ne zašumi vijak in no požene ladije proti odprtemu morju.
Ni lepše vožnje, kakor od Na-polja do otoka Capri. Mimo oddaljenega Vezuva se bližamo počasi Sorrentu. Na krovu nastopi godba, ki igra melodije iz italijanskih oper in pevci zapojo. Šaljiv starec okroglega obraza pleše po krovu in tleska pri tem s plošči cami, ki jih tišči v rokah. Hladni morski vetriČ, čist in krepilen, ki ni v njem nobenega praška, polni prsi in sveži čelo; nasloniš se na sedežu in gledaš panoramo, ki se razgrinja na vseh straneh.
V štirih urah smo obšli zaliv in so bližamo Capriju. Prva točka je na programu: Obisk ažurne gro-te. Pred nami raste iz morja visok skalnat otok. Več sto metrov pa-- dajo navpične stene naravnost
tovišča, a največji posebnež je bil Tiberij, ki je pobegnil sem na ne-pristopno skalo. V glavi se vrti človeku, če gleda doli v neznansko globino, kjer se šume razlivajo valovi ob ostrih skalah, tudi na zemsko stran je zavarovan divji
zato, ker ni na njem nobene strupene kače.
Po serpentinah se pripeljem v mesto Capri. Pred cerkvijo na glavnem trgu se igrajo otroci, v prodajalnah so razstavljene ka-
spodnjih delih vojašnic sta bila dva oddelka iz desk, na samem lesu so morali spati ujetniki tudi pozimi. Nad njimi so bivali vojaki. Pozimi so stanovanja kurili. Potem je moral z drugimi v Snia-dovo delati za ruske pozicije. Bili so med ujetniki Cehi, Bošnjaki.
preške lično vezene opanke; ljud-vrh s strmimi pečinami. Od kesa je nimajo mnogo drugega dela,
in obupa mučen je odtod strmel ( kakor streči tujcem in jih obirati.' Poljaki, Malorusi. Ko so se nekaj vladar sveta v temno globino in j Vse polno je hotelov in jaz sem se j obotavljali delati jarke proti svo-premišljal. koga bi se iznebil, da namenil v hotel "Quisisana". vi jim bratom in za Ruse. so prišli
se z njima dogovarjali zaradi že-nitve po sklepu miru. Zato je bila Helena Koekert obsojena na osem mesecev ječe. Karolina \Yieh-mann pa na dva meseca.
Umrl je
na Dunaju dvorni svetnik dr. O-tokar Žampačh še le 50 let star. Dr. Žanipaeh je bil odličen <"eški
bi bil varen.
Romantično skalovje beži mimo nas. plovemo mimo pristanišča in se ustavimo slednjič ob golem strmem obrežju, kjer ni videti nobenega sela, in tudi ni ne prosto-[ ra. da bi se ob skalo prilepilo človeško bivališče.
Na morju pa kar mrgoli majhnih čolničkov. Še nikdar nisem videl takega morja; pravijo, da
i katerem je prebival to zimo ruski; kozaki in so jih pretepli. Potem je!uritdnik. ki je razvijal zlasti pod
pisatelj Maksim Gorkij. Zakaj se| prišlo še 1400 avstrijskih ujetni ne bi, ker imam en popoldan ča- kov sa. ustavil ravno tu?
Lepa veranda daje širok pogled na vile. ki se vrste spodaj ob
ki so morali vsi delati, v bli žini jih je bilo še okoli tritisoč. Onesko je bil ostal po odhodu Rusov skrit med hlodi in tako se mu
navpičnem bregu kakor lastavič- jc posrečilo priti do nemške
ja gnezda, sredi krasnih nasadov. I trulje Zunaj v morju štrle visoko v zrak ka. —
in potem do svojega
pa-pol-
:li v j eromant iČ ne kakor pogumna
skalne pečine.; predstraža.
ki | Zmaga sufragetk v Ycnkers.
nikjer na svetu nima morje^ takoj kljubu je butajočim valovom. Od-j Yonkers, N. Y„ 0. novembra.— krasne temnomodre barve. Čudo-; počijem si v prijetnem naslonja-: Volilni komisarji so danes izjavi-viti svetlobni refleksi se združu- ču in uživam veličastni mir, ki jejo tako. da se zdi vse kakor na- j leži nad vso pokrajino, težko di-feičeno z najkrepkejšimi barvami, hajočo v vročih žarkih popoldan-
Druor za drugim se spustimo v te drobne čolnii-e. Morje je mirno. kakor mravlje drčijo eolnički! proti bregu in drug za drugim iz-^ ginejo v majhni odprtini, ki je ravno tolika, da smukne čolnič vanjo.
"Ležite na dno", mi reče veslač, ko prideva do votline.
Kmalu sem videl, da je to potrebno, sicer bi bil ob glavo. Odprtina sega namreč samo en me-
skega solcca.
(Dalje prihodnjič).
Uspehi Italijanov?
Rim, Italija. 9. novembra. — V današnjem oficijelnem poročilu se glasi, da so zavzeli Italijani vrhunec gore Sief. Nadalje se glasi v poročilu, da so se vršili na različnih točkah fronte ostri ar-
stražijo nevidni duhovi. Tako je v ažurni votlini.
Vozili smo se nekaj časa s^m-tertja kakor meglene sence in kli-
:drknili zopet na in parnik nas je
CAPRI.
(Nadaljevanje.)
"Santa Lueia!" Kdo še ni slišal te napolitanske melodije, v kateri se druži globoko lirično čustvo z radostjo nad prirodo, nad čudesi neba in morja, z domovinsko ljubavjo in naivno pobožnost-jo? Nad valovi trepečejo žarki srebrne luči, morje je mimo in vabljivo, ugoden vetrič kliče na pot, sveta Lucija pa prosi na obrežju za srečno vrnitev!
Hitel sem navsezgodaj čez obrežje svete Lucije navzdol k morju do parobroda. O sveta Lucija, kam si prišla! Električna železnica vozi po široki ulici, stare hiše ginejo, nedogladna vrsta velikanskih modernih hotelov sega daleč naprej ob vsem obrežju, doklej sega oko, in vsi ti hoteli so nemški ali švicarski, notri pa polno Angležev, Nemcev in Američanov. 0 sveta Lueija! Zvečer hodijo tu okoli pevci z mandolinami, se ustavljajo pred hotelskimi okni in delajo serenade petienim gostom. Pevajo in pevajo in bren-kajo in godejo na ves glas, da bi jih slišali bogataši, ki se gugajo notri v mehkih naslonjačih in puhajo importirane smodke, čitajoe angleške časopise in borzne novi-ee. Po stopi sloka miss ali lady na balkon visoko zgoraj v četrtem nadstropju in posluša pesem o sv. Luciji, o migljajočik zvezdah in svežem morskem vetriču. In vrže med pevce pest denarja ali pajim po lakaju sporoči, da je dovolj. Pa gredo za dvajset korakov dalje pred sosedni hotel. Tako proza modernega življenja mori poezijo starih časov, ki niso poznali toliko zlata in mednarodnega prometa, pa so bili zato bogatejši mirne sreče. Danes ne bi nihče več mo gel tukaj zložiti pesmi o sveti Lu ciji, i ko jo slišimo, se nam zdi
kot odmev davno minulih dni.
Od obrežja sega daleč v morje ozek otočič, na katerega koncu stoji srednjeveški grad, pol v razvalinah, pol zakrpan in prirejen za ubožna ribiška stanovanja. "Castel deli' Ovo" je bil nekoč trdnjava in Stavfi so imeli v njem spravljene svoje zaklade, da so bili na varnem pred napadi od zemske strani. Ta stari grad je tukaj ob morju še edini ostanek srednjeveškega časa in z veseljem počiva oko, trudno od enakomernih, ostrovoglatih novodobnih stavb na tej sivkasto-rjavi razvalini, ki se v svojem razpadu vrača zopet k prirodi. Ženskih in o-trok mrgoli tu okolo, ribiške mreže in perilo se suši vse vprek. Celo obrežje obkrožuje močan zid, ki brani morskim valovom na suho, in na njem sede sključeni tu-patam napolitanski ribiči s trnkom. Po ure in. ure čepi nepre
maklj iv in čaka, kdaj se mu kaj doli v morje in zgoraj na vrhu je nabode. Kakor kip strmi na eno'razvalina gradu cesarja Tiberija, točko in se ne gane, kakor ga ne ki je konec svojega življenja pre-bi ves svet nič brigal. Nekoliko bil tu polblazen, mrk, krvoločen
naprej pa vlečejo ribiči dolgo vrv in človekomrzen. Rimski impera^ __________j
iz morja. Daleč zunaj so položili torji so imeli poseben okna za le-'ves otok, kiga hvali j o še posebno I
tilerijski boji. Italijani so odbili ter nad morsko površino, tako da avstrijske naskoke ter p-'izadeja-je samo pri popolnoma mirnem li Avstrijcem težke izgube. (Kaj morju mogoče priti vanjo. Veslač pa je z zavzetjem Gorice? Pred udari krepko z veslom, nameri tednom dni so poročali Italijani, čolnič naravnost v odprtino, sko-, da je pričakovati padca Gorice v či na dno in se z roko vjame za teku par ur. Sedaj pa je zopet vse vrv, ki je napeljana ob skali ter, tiho. V italijanskih poročilih se potegne oh njej čolnič noter v poroča vedno o avstrijskih nasko-temno votlino.	j kili in nikdar o italijanskih. To
Nepopisen prizor vidi oko, ko je nad vse značilno. — Opom. se privadi svetlobe v jami. Velika! ured.) votlina kakor mogočna dvorana
je pred nami, čudovito razsvetlje-j Zabranjeno izseljevanje.
__	_~j-----------•	London, Anglija, 9. novembra.
Angleška vlada je odredila danes vse potrebno, tla prepreči izselje-
vanje mladih, v vojaški starosti mimo'stoječih ljudi, ki so se v zadnjem času na ta način okušali odteprni-
na, dasi od nikoder ne zgoraj, ne ob straneh ne pride noben svetloben žarek vanjo. Krasna, svetlo-azurna luč seva iz vode ter napolnjuje celo votlino z milo, srebrno-modrikasto svetlobo brez vsaktere sence. Solnčna luč, ki jo ti preteči vojaški službi, vsrkava zunaj morska voda ob j Neka odredba vlade predpisu-vhodu, se tako lomi, da odseva je, da morajo napraviti vsi mla-navzgor in meče krasno morsko di ljudje, stari nad 19 let, prošnjo modrino v temperiranih žarkih ob'na zunanji urad. predno se smejo skalnati svod.	j izseliti. Če jim zunanji urad ne da
Veslo v vodi, roka. ki jo spu-| potrebnega potnega lista, se ne
stiš v morsko površino, vse se zdi smeJ° lzseliti ter so za to kot čisto srebro. Ribiški dečki|vorm uradniki, katerim je pod-skačejo s skale in plavajo med j rejena inšpekcija izseljevanja v čolnički, da se vidijo na njih sre- pristaniščih. brni odsevi; spomnil sem se pravljic iz "Tisoč in ene noči", v ka-!	Ruskega ujetništva terih se popisuje podzemske za-!se »tresel infanterist Bojzak kladnice začaranih svetov, ki jiht0nesko 55- pešpolka ter se vrnil
m zvečer gorke jedi, pa malo o kusne, deset mož je jedlo skupaj iz sklede, stanovanje slabo, v
k svojemu polku. Izpovedal je.
da je bi vjet v bojih ob Dunajcu 28. decembra pr. 1.: transportira-li so ga v gubernijo Vjatko in tam „	.	, .	j i je bil sedem meseeev. Kruha ie
ci začudenega iznenadenia so od- .	■ v	,,
,. i , . ... , -j—. imel dovolj, drugače pa opoldne mevali od skalnatih sten. Drug za ____^ J ,	J
drugim smo
prosto morje
sprejel nazaj na krov. Zopet zanimiv prizor! S parnika vržejo
čolnarjem vrvi, ti se privežejo in zdaj vleče parnik za seboj celo procesijo majhnih čolničkov, ki v naglem teku skačejo čez globoke valove, ki jih pušča za seboj mogočni morski velikan. Kakor mu-šice jih meče semtertja in zelo spreten mora biti Kaprez, da ga ne vrže ven iz njegove lupiniee v žrelo razoranega valovja, ki se
kar peni, razvrtano od parnega vijaka. To je vpitja in razgovar-janja med čolnarji, kakor ob semnju ! Slednjič nas vse skup izkrca parnik v glavnem pristanišču Marina grande.
Ves otok obstoji iz dveh visokih. in strmih skalnatih gora, med katerimi leži v precejšnji višini ozko gorsko sedlo z mestom Capri. Višja gora je Monte Sol aro, v katerega naročje je položeno mestece Anacapri. Prebivalci so na prvi strani italijanskega, na drugi bolj saraeenskega rodu, seveda zelo pomešani, in pravijo, da so Saraceni bolj delavni in vstrajni od pravih Italijanov. Sicer je pa Capri v zimskih mesecih prava nemška kolonija. S severne Nemčije hiti vse na Capri, kajti imaš na majhnem prostoru najrazličnejšo prirodno zabavo. Hribola-zec dela tu lahko po skalah vratolomne ture in se poskuša s kozami, od katerih ima otok svoje ime, kajti ni trideset pedi ravnega sveta na celem otoku; gori in doli in semtertja vodijo strme steze in za vsakim ovinkom se odpre nov presenetljiv razgled. Podnebje je neizrečeno milo in mehko, tako da se uživajo tu hkrati ugodnosti planinskega in morskega sveta. Zato je Capri pravi eldorado za hamburške veletržce in berlinske kapitaliste, katerih je poln j
li. da so zmagale pri zadnjih volitvah sufragetke z večino 1U7 glasov.
Obsojena učiteljica angleščine.
Dunajsko domobransko divizij-sko sodišče je obsodilo učiteljico angleškega jezika Ido Blackmore na osem mesecev težke ječe. češ. da je motila javni red in mir s tem, da je povodom potopa '*Lu-sitanije" izrekla željo, naj bi bila v vojni Nemčija premagana. V obtožnici je rečeno, da je obto-ženka svojimi besedami pač v prvi vrsti merila na Nemčijo, a zadeti je brez dvoma hotela tudi Avstro-Ogrsko. katere usoda je najtesneje zvezana z usodo Nemčije in je vojna napoved Italije, ki jo je obtoženka želela, naperjena v prvi vrsti proti Avstriji. V utemeljevnju sodbe je rečeno, da je obtoženka morala vedeti, da je njena izjava naperjena proti obstanku Nemčije in s tem tudi proti obstanku Avstrije.
Prerušenje diplomatičnih stikov med Rusijo in Bolgarijo
ni prva afera te vrste med obema državama. Po padcu prvega bolgarskega kneza Aleksandra Bat-tenberga so postali odnošaji med takratnimi bolgarskimi regenti, med katerimi se je nahajal tudi sedanji bolgarski ministrski predsednik Radoslavov, in Rusijo tako napeti, da je ruski general Kaulbars izročil bolgarski vladi 17. novembra 1886 noto. v kateri izjavlja vlada, da je izgubila do bolgarskih regentov zaupanje in da je primorana odpoklicati vse
obema ministroma Foitom in Fiedlerjem živahno delavnost. — Pod Fortom in Fiedlerjem je bil šef prezidijalnega urada v trgovskem ministrstvu. Za Cehe pome-nja smrt tega odličnega moža veliko izgubo.
Fes v vojni.
V Budimpešti je bilo javno predavanje o porabi psov o vojni. V prvi vrsti služijo za to. da iščejo ranjence in opozarjajo nanje sanitetno patruljo. Po zaslugi psov je prišel že marši kak ranjenec še tako pravočasno do zdravnika, da mu je bilo mogoče, ohraniti življenje. Na neugodnem terenu traja namreč lahko več ur in še dlje, predno najdejo sanitetne patrulje ranjenca. Psi pa se rabijo tudi za stražo. Na Francoskem se je dostikrat zgodilo, da so na straži stoječi psi opozorili nemške vojake. da se plazijo k njim francoski. Dalje porabljajo Nemci pse tudi za nadzorovanje ujetnikov, posebno pa za izsledovanje ubeglih ujetnikov. V Karpatih so bili psi nosilci in vozilci vsakovrstne prtljage. Za gojenje in dresiranje psov je zdaj neki grof Maks Wi-ckcnburg začel tudi v Avstriji propagando in se za ta namen zbira poseben zaklad.
Rada bi izvedela za naslov svoje ga moža LOVRENCA MLJAČ. Doma je iz Lokve pri Divači na Primorskem. Pred G meseci je bival nekje na Davis. \\\ Vain je imel Box 405. Za njegov naslov prosi njegova žena: Frančiška Mljač, vas Lokev pri Divači. Primorsko. Austria.
(0-11—11)
Vodnik sreče.
Zdravniška knjiga, kako se Hitro d«ma
ozdraveti vseh bolezni, poiebno spolnih.
Vsakemu zastonj.
J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis.
NAZNANILO.
ANTON BOLE. doma iz Kopri-
svoje zastopnike, diplomatične in ve pri Trstu, 39 let star, se naha-vojaške, iz Bolgarije. Rusi so za-jja že od 22. marca 1915 v ruskem pustili Bolgarijo. Spor je bil poz- ujetništvu. Njegov naslov je: Se-neje mirno poravnan — Bolgari- lo Aleksandrovskoje, gubemija ja se je uklonila ruskemu vplivu, j Staropolska, Russia. Od doma ni
dobil že 11 mesecev nobene vesti
Nemški dekleti in ruska vjetnika.; in upa, da bodo tem potom izve-21-letna Helena Koekert in 1 T- j doli zanj iu mu pisali. V New letna Karolina Wichmann sta se Vorku se nahajata brat in sestra v Sprottauu seznanili z dvema ru-1 njegove^ žer.e: ŠTEFAN LAV-skima vojnima vjetnikoma in seiPF^V'V in ALOJZIJA LAVS' nju zaljubili. Dekleti sta vjet- [ RE^CIČ. Njegovi sorodniki so nikoma pisali ljubezenska pisma.! naprošeni. da naj mu pišejo na jima poslali svoji fotografiji in zgorajomenjeni naslov.
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 lYllllj OHO V kl°OIl«
Hranilnih vlog nad
44#5 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
II O
Rezervnega zaklada nad
1,330.000 kron.
4
o
brez odbitka.
Nevziignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem In vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, por jenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja ▼ to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
F'RANIC SAKSER,
82 Cortlandt St_ NEW YORK.
3104 St. Clair Ave. N, E. CLEVELAND, 0.
jp3;
OLA5 NAHODA, 10. NOVTOmRA", 1915.
Slovens ko katoliiko
b= a
podp. društvo
svete Barbare
ZA ZEDINJENE DRŽAVERSEVERN^AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 »^državi Penn»ylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 96. Wlllock, Pa.
i.	podpred.-*ninlk: KAKOL ZALAR, Box 547. Forest City, Pil li. jH- ipr. -isiMinik: LOUIS TAUCHAIt, Box S35, liock Springs, Wyo.
ajnia: JOHN TELBAft, Box 701, Koreat City. Pa.
II.	tajnik: JOHN OSOLIN. Box 492, Forest City, Pa. M. . ..ijaik : MARTIN MUHlC, Bcx 537, Forest City, Pa. Poobla^onei;; JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St, Jollat, 11L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., JoUet, DJL
NADZORNI ODBOR:
Pi^.:-sedi lk: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh Pa. I. iiRd^ornlk : JOHN TORINČ. Box «22. Forest City, Pa. I uaclzornik: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Conemaogh, Fa.
III.	nadzornik. ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
PredstMlnlk: MARTIN OB REŽ AN. Box 72, East Mineral, Kant. 1. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 7S, Franklin. Kans. «1. porotnik: MIHAEL KLOPČlC. 528 Davson Ave- B. F. D. 1. 6 field, Detroit. Mich
UPRAVNI ODBOR:
j .'ri-viaednlk: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No 2, Bex 11%. Bridgeport, O j i upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broujrhton, Pa. j 11. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopl«; naj §e pošiljajo I. tajniku Ivan Telb&n, P. O. Box 707, Forest
1;lty, P^nna.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
nili po par sto na leto, če bi nekateri ne šli za vsako malenkost k zdravniku. — Zdravnik mu napravi bolniški list in podpora je gotova. — Tega seveda ni treba napačno razumeti, jaz nikogar po krivici ne obsojam, ampak le povem primer, kako bi bilo lahko. — Xekaj nakaznic sem ž«* popravil, ker se večkrat pripeti, da se je član javil bolnim več dni prej kot je razvidno iz zdravniškega lista. Iz tega je razvidno, da se bolniške nakaznice ponekod kar podpišejo m da se uradniki sploh ne ozirajo na druge listine. Če bomo skupno delovali, ee bomo skrbeli res le za dobrobit članov in za dobrobit blagajne, smo lahko prepričani, da nam ne bo treba zvišati asesmeuta.	*
2' bratskim pozdravom, udani
JOHN TELBAN, glavni tajnik.
IS URADA GLAVNEGA TA JNIKA DR. SV. BARBARE.
Za mesec oktober 1915:
• IV, p. .	Cplačali:	Izplačali:	Stv. p.;	Cplačali:	Izplačali:
1	—	$ 69.00	4.9	18.00	9.00
	31.20	56.00	50	25.80	7.00
	1)1.80	116.00	51	12.60	
	34.80	—	52	4.80	38.00
	9.00	—	53	36.00	14.00
	36.60	50.00	54	18.60	—
7	57.04	70.00	55	■41.40	124.00
8	55 >0	61.00	56	10:20	22.00
	25.W)	15.00	57	14.40	16.00
1 (1	23,40	18.00	58	34.20	96.00
	42.60	28.00	59	9.60	135.00
	47.40	80.00	00	IG. 20	25.00
	25.40	75.00	63	_	
	16.SO	36.00	64	12.00	46.00
1 b	59.40	28.00	65	45.60	12.00
	112.20	72.00	60	3 2.60	
in	24.60	77.00	• i 1	lil.00	39.00
19	43.80	40.00	68	67.20	132.00
j	30.60	28.00	69	36.60	109.00
	48.60	—	70	28.80	,
* >»>	24.00	24.00	71	45.60	69.00
	30.00	97.00	72	20.40	61.00
24	10.S0	—	74	7.65	23.00
	28.20	30.00	75	10.20	_
til>	103.20	114.00	76	20.40	_
127	43.80	78.00	17	20.40	92.00
L S	25.20	39.00	78	25.80	58.50
	59.40	11.00	79	26.40	31.or
30		—	81	27.60	79.or
V	49.80	82.00	82	21.60	36.00
»)•>	34.20		83	13.20	20.00
33	74.30	89.00	84	9.00	19.00
34	15.00		85	13.80	■
35	37.20 <	95.00	86	33.60	80.00
36	8.40		87	16.20	58.00
•, 1	43.40	106.00	88	8.40	—_
39	22.80		89	7.20	34.00
40	8.40	—	90	19.80	28.00
41	67.20	139.00	91	20.40	21.00
42	30.00	104.00	92	24.00	12.00
43	27.60	27.00	93	20.40	52.00
44		89.00	94	9.60	_
46	23.40	20.00	95	7.20	_
41	29.40	15.00			
48	10.80	—	Skupaj..	$2,517.79	$3,675,50
!/. tega izkaza je razvidno. da je za mesec oktober zopet pri-i j^ljiij. Nadalje nimam od nekaterih še poročil in tudi ases-iii. nta ne. — Postaja štv. 44 je sporočila, koliko imajo bolniki za poročila in asementa pa še nisem sprejel za omenjeni me-<)d postaje štv. 30 nisem sprejel do danes (5. nov.) niti po-i. nili asesmenta eneka je s postajo štv. 63. Potemtakem bi l ilo /a bolniško podporo približno tisoč dolarjev primanjkljaja.
<110111 naznanjam, da bo vsak mesec objavljeno, kateri ne pošiljajo redno pororil in asesmenta. Da *e jfride enkrat za vselej te-r a v okoin. bom moral ravnati, kakor zahtevajo pravila. — Pri '■»niči postaji, ki ne pošlje deset dni po seji poročila in asesmenta, ho uv< dena na postajne stroške preiskava. — Ona postaja, ki pa m- pošlje <io 25. v mesecu ne asesmenta, ne poročila, bodo spuspendi-1; ne. — Ce je to veljavno za Člane, bi bilo po mojem mnenju veljavno tudi za cele postaje. Članom priporočam, da naj se asesmen-te m poročila odpošlje redno, drugače bom jaz primoran tako ravnati. kakor sem prej omenil. — Izgovor, da niso člani plačali, nič 1 pomaga. Vsak tajnik lahko pošlje v določenem času ases-ment in poročilo. — Člane, kateri niso mogli plačati, naj zapiše in naj počaka do 25. v mesecu. — Ta denar se lahko plača pri drugi :- ji. — < • bi se vse tako redno vršilo, bi jaz dal lahko vsak mesec v u* lasi I o. da bi člani vedeli, koliko bolniške podpore se je izplačalo in koliko je bilo plačanega zanjo. — Ker pa tega ne vem, tudi natančno sporočiti ne morem. — Cast nekaterim tajnikom, ki se v r. niči trudijo, da takoj odpošljejo poročila: pri takih postajah vlada najlepši red. — Dolžnost vsakega člana je. da pazi na bolnik.'. V tem slučaju se ne sme ozirati niti na prijatelja niti na sovražnika. — Bolniki se morajo natančno držati pravil. Prepričan sem. da bi ne imeli toliko, ali pa že vsaj veliko manj primanjkljaja, če bi se vse redno in točno vršilo. — Na tem mestu omenim organizacijo. kateri tudi jaz pripadam. — Organizacija plačuje 9 dolarjev bolniške podpore na teden, smrtnina je pa 250 dolarjev. _
Mesečni prispevki so $1.05. — Ta organizacija, ima v blagajni nad sto in stotisoč dolarjev, pa »amn zategadelj, ker se strogo pazi. da le taki dobijo podporo, ki so res bolni. — Tudi mi bi lahko prihra-
Avstrija in Italija.
POPIS BOJEV PRI ROMBONI. — ITALIJANI SO S SLOVENCI NARAVNOST NEČLOVEŠKO POSTOPALI. — NEKEGA GREGORČIČA SO TAKO PRETEPLI, DA JE UMRL. — IZPOVED OČIVIDCEV. — OBSTRELJEVANJE FORTA HERMAN PRI BOVCU. — BOJI PRI MONTE COSTONI. — GENERALNI POROČNIK RUNELE ODSTAVLJEN. — PRED VOJNIM SODIŠČEM.
Iz bojev v oblakih Rombona. ] iskali vse hiše. Popoldne okoli tre-
Dvatisočdvesto metrov nad mor-kie 1,rt* S(' •»«* /a,vl° izve» kraJa br; jem. Nekaterim so ozeblje nogeizo streljanje. Na to so Italijani
in roke. V zevajočih prepadih va
lovijo oblaki in se dvigajo kvišku, iz njih štrlijo ostri vrhovi. Sneg, led, skala, voda iz ledenikov šumi nekje doli. V naših kritjih slama, krita s slano, debele, zmrzle odeje, zrak vlažen, zunaj vihar, dež, toča. Cas poteka, dež ne preneha.... Italijani se pripravljajo na napad pod zaščito megle in noči. Naše straže so vsaka na svojem mestu, kakih 60 metrov glob-1
pozvali iz vseh hiš vse odrašeein m ozke in zbrali so nas na enem kraju skupaj 66 iz Smasti in Kam-nega. Potem so nas peljali v Kobarid. Kakih pet minut pota od Smasti je bil ustreljen iz naše srede brez vsakega povoda Ivan Ruč-na. Druge so odpeljali dalje v Idrsko. Pred tem krajem smo bili 11a ukaz višjega oficirja postavljeni v vrsto in vse nas preiskali: Potem so vsakega desetega krat-
jo v Šempetru in koroško predmestje Borgo di Carintia), kjer so bila naznanjena gibanja čet.
Na vsej ostali frnti je položaj neizpremenjen.
1 Borgo d i Carintia. koroško predmestje, je severni del mesta od Goriščeka po Solkanski cesti, na desno je državni kolodvor. — Op. ur.).
Pred kratkim se je posrečilo našemu lastnemu oddelku na hribu Melino pri izteku Daonske doline v razpoko .Judikarij pod zaščito teme, dospeti do pozicij, katere je vt rje val sovražnik, in uničiti žične ovire in del okopov. Naše čete so odbile sovražne napade na naše eksponirane pozicije pri Palga pra del Bertoldi (?) (morda je mišljena Malga Borcolai. severnozapaduo od Monte Costo-11a pri Sasso di Stria v prostoru Falzasego in na na višine Svete -Marije v tolminskem odseku.
Na visoki planoti severnozapaduo od Arsiera so naše čete iz-vojevale močno pozicij- .1 Monte Costonu. S spretnin balnim manevrom se je našin. posrečilo, da so pozicije skoro popolnoma obkolili. Sovražne kolone so se potem močno trudile, da bi u-stavile napredovanje našega ob-koljevanja z ljutimi napadi, ki so se pa vedno razbili ob trdnem odporu naših čet. Posadka je poskušala v malih skupinah po raznih poteh odtegniti se našemu obkolil, pustila pa je 5 oficirjev, 118 mož. veliko množino munieijo. ročnih bomb, eksplozivnih teles in drugega materijala v naših rokah. Na Krasu je izvršil sovražnik napad na lesovje "Konjska podkev"', kateri smo pred kratkim zajeli. Po ljutem boju pa je
za zimo imamo vsak dva. Nad po- Trije Belgijci usmrČeni.. steljami so police, kjer imamo raz-j Berlin, Nemčija. 8. nov. — Tri-ložene svoje stvari! Skoraj » *re- je Belgijci so bili usmrčeni kot di mojega bivališča stoji skromna špijoni in četrti je bil obsojen na miza. za silo zbita iz deska. Tla so dvanajst let ječe. V razpravi voj-seveda kamenita. Ako si še mi-jnega sodišča se je baje dokazalo, slite tam v kotu nekaj pušk, in (la so obtoženi od februarja na-preeej različnih granat, imate lah-' prej poročali zaveznikom gled^ ko vsaj površno sliko mojega bi-! vseli vojaških transportov, ki so vališča.	se vršili na železniških progah
Ne prebivam tu sam — ker bi'proti meji. bilo predolgočasno — z menoj so
še štirje, podčastniki in pa moj, Samomor ogTskega igTalea, Peter. Prijetno je, ko zvečer po- V Budimpešti je izvršil samo-
je se nekaj giblje, sliši se rahel jkomalo ustrelili, imena ustrelje-jI as, vidi se trenotno svetlobo/nih so: Matija Sokol. Ivan Trat-Mir. Oblaki se dvigajo____Tukaj nik-	Smrekar, iz Smasti,	|
smo že večkrat odbili italijanske'' Andrej Kurinčič in Jakob Mal'f- j mor odjenjati Neki sovražni napadalne poskuse, s krvavimi	Kamnega. Na daljni poti v
glavami so se umaknili Italijani že -Kobarid smo sreČavali odelke al-večkrat, marsikatera mina je raz-i l)inccv> ki so lias suvali, pretepali trgala tega in onega, in treščila}111 opljuvali. V Kobaridu so nas jih ob skale, ali popolnoma se ni-izaPrh v llpko vežo* Gregorčiča iz so dali odgnati.— Italijani hočejo i Krna s0 tako Prpteph, da je ob-izrabiti zjutranji mrak proti nam.j,ežal mrtev- DruPi dan so odPe-Opazili smo njihove patrulje, če-t!-iah nas v	avtomobilih v Če-
prav so postopale skrajno previd-<,,a<1' k-M'r smo osta,i internirani v no V svojih snežnih plaščih. Letal-j ^Iskt-m poslopju skoro dva meseci na skijih bi radi nas od strani ]( R' Potem so nas	55 Meaiico prejeli. Ali poznamo jih in se sme-'v.Flort'm'° in i>ot<>m i>0 <iv<'h ted-jemo njihovemu trudu. Prav spret- ,lih v Oschieri na Sardiniji. Tam no sili oddelek v fronto. V prese-|smo se Kni(l11 svobodno gibati V ku je še megla, ne vidimo natanč- mestu 111 bHŽU-1i okolici. Cez tri no. ali kmalu opazimo celo črto Tcdne so Posl:lU Iias dcsct* stare temnih jiik. To so oni. Po trebu-
pred 18 111 nad 50 let. <Vz šviear-hu se plazijo naprej. Njihova po-|sko mejo. Iz Švice smo dospeli krivala jih izdajajo.'tako se ločijo som- Stii'-i° izmcd lias s,11° morali od belote snega vsled temnejšega jv ^olniSnico v Solnogradn. Ko smo tona barve. Pred njimi so saperji !I,iH v	je umrl izmed nas
s škarjami in ročnimi granatami. IAllton Faleti^ Smsti. Ko smo kajti pred našimi pozicijami so |<>dkajali iz Smasti, smo videli, ka-žične o v ire V dolgi vrsti. Postav- ko so Italijani izmed ljudi, ki so ljene so mine. Kako pridejo eez!delali lia I)ol-iu* ustrelili nekega
nje. Desno krilo sovražnika se MatiJa F<>na in nek<» žensko ^la-
rijo F011."
Oni, ki so to izpovedali so: Štefan Gabrščik. Anton Faletič, Andrej in Anton F011, Anton Vola-rič in Andrej Ivančič.
bliža mestu, kjer 11111 preti poguba. Dospeli so t je. Na minah ležijo in se hočejo oddahniti za trenotek. zabliska se, poči, gledamo v oblak. Strahovito odmeva po skalah. — Strašni kriki, strašno glasno stokanje. Učinek je bil velikanski. Petdeset metrov na široko zija odprtina med skalovjem. Sneg je zginil. Globel, polna trupel in odlomkov skalovja. Ostali Italijani
Na Pelagružu.
Kakor se poroča iz vojuoporo-čevalskega stana, se je našlo po begu Italijanov s Pelagruža raznega blaga za velik železniški
se vendar ne oplaaijo. začno stre-jVOZ: sodov petroleja, zaboji i jati, aii distance precenijo pre- (bencina, 200 mesnih konserv, o-slabo, prekratko so odmerjeni stre prave, pati one. čevlje, steklenice, li. Pri nas deluje strojna puška, telegraf ioni parat, obleke, odeje, na desnem stranskem kritju po- žice, sklede, mreže, šotore, sveče.
ajo puške naše pehote. Od žičnih
parfum, koledarji, dnevniki, lo
►vir preženemo ono malo Italija- pate, fotografije itd. To je bilo lov, ki so dospeli do njih, z roč-jvse razmetano po otoku. Našli smo umi granatami in .metalci min, tudi italijanskega mrliča, že moč-Vako bežijo. Frontna skupina je!110 otrohnelega, Italijani niso ime-med tem prispela bližje. Strelja-'^ časa, pokopati ga. tako so be-mo na vsakega posamezno, kakoj^ali Italijani dan po tretjem obse prekopicavajo. Proti točki, kjer streljevanju iz strahu pred nekim stoj i jo naše kamenite baterije, se'našim podmorskim čolnom in po
\
preriva oddelek. To je čas za la-yine. Trga se skalovje, naši delalo in že ropota, gora se ruši. velike skale se valijo nizdol in kar je na poti, vzamejo s seboj, italijan-ki oddelek je pognan ž njimi dol
v globočine---- V bovški kotlini
grmijo topovi, odmeva naokoli, zamolklo sega odmev do nas, na grebenu Javorčeka se bliskajo streli. Sovražniku pred nami je oošla volja, napadati nas še dalje. previdno leze nazaj. Nekateri nam grozijo oil daleč s pestmi, ali naši strelci merijo dobro tudi na pesti:----Mi smo imeli nekaj ranjencev. pred nami pa se razprostira polje trupel. Italijani bodo pomnili svoje boje za Rombon, katerega nikoli ne dobijo.
Italijanske grozovitosti na Koba-riškfc.n.
tem jih ni bilo več blizu, da bi pospravili po otoku, ki je imel služiti za predakt k osvojitvi Dal-macije.
Italijansko uradno poročilo.
Poročilo italijanskega generalnega štaba :
Di-zne in dobro pripravljene o-peracije so izvršile naše čete v gorski vojni v gorskem pasu se-verozpadno in severovzhodno Cor-tine d'Ampezzzo v nameri, da preženejo majhne sovražne oddelke, ki so se priplazili po dolinah To-fane in Cristalla in nas nadlegovali v zasedenem ozemlju. Večji razseg so imele operacije v ozemlju Cristalla, kjer so brezpoten in globoko zarezan teren in razmeroma številni dohodi j>odpirali zvito in žilavo akcijo sovražnika. Vendar pa so bili vsled metodič-
^ Waidhofuu na Yhbsu se je 110 urejene akcije naših malih ko
zglasilo šest poljskih delavcev, ki ob času žetve delajo na posestvih Rotschildovih že skozi 20 let. Prosili so župana, naj sestavi zapisnik in pripravljeni so potrditi s prisego to, kar povedo.
Zapisnik se glasi: "Začetkom avgusta so zasedle italijnske čete naš domači kraj. Dopoldne so pre-
I011 sovražni oddelki polagoma potisnjeni proti dolinam Frelizom (Boita) in Seeland (Rieuz).
V	kotlini Bovca smo zopet pričeli bombardirati fort Hermann, od katerega stoji le še kasemata, odkoder včasih kak strel.
V	oddelku Gorice je naša arti-lerija uspešno obstreljevala posta-
zrakoplov je vrgel 3 bombe 11a Tonnezzo. j*i pa povzročil nikakih žrtev.
Drobne vesti iz Italije.
Kakor poroča 'Avanti'. utegne izbruhniti v milanski provinci štrajk 30.000 tka/cev.
Pred vojnim sodiščem v Vidmu se je vršila razprava proti zakonskima Moretti in služkinji, ki so bili obtoženi. <la so meseca junija. ko je plul r.eki avstro-ogrski zrakoplov nad Vidmom, dajali svetla znamenja. Državni pravi/ nik je predlagal smrtno kazen. — Vojno sodišče je obtoženee oprostilo. Vsi procesi take vrste so se skončali doslej z oprostitvijo obtožencev.
Agenzia Štefani" je polurad-no trdila, da 111 res kar poroča "Koelnisehe Volkszeitung". da je cenzura zadržala dve pismi rimske kuri je namenjeni monakov-skemu nunciju, ali "Koel. Ztg." pravi na to. da oni dve pismi v resnici niso došli v Monakovo.
"Sera" poroča iz Rima. da je odposlantsvo socialnih demokratov obiskalo ministrskega predsednika in zahtavalo od njega odredb glede cen raznih potrebščin.
Iz Rima se poroča, da je vpoko-jen generallajtuant Runelle. poveljnik 6. armadnega zbora.
Varano italijansko ljudstvo.
Ligurski senator Rolando Ricci konštatuje v nekem svojem člau-ku v "Tribuni", da je bilo italijansko ljudstvo, katero so gnali la ulico vojni hujskači v mesecu maju. kruto varano glede težkoč vojne; 011 zastopa mnenje, da naj se vršijo samo take vojne, ki so neobhodne potrebne.... Ali na koncu pa le pravi, da se mora Italija bojevati do skrajnosti, da doseže tako mejo, da bo za vedno varna pred sosedno državo.
sedemo okrog ognjišča, si kuhamo črno kavo in si pripovedujemo svoje doživljaje. Ne toliko o vojni, dasi bi vedeli nekateri povedati marsikaj, saj so že po leto dni 11a fronti, govorimo rajši o prejšnjem življenju, o domačih krajih itd. Ob ognjišču sedimo cele večere, pozno v noč, ali pa šele proti jutru se spravimo spat, ker ponoči je treba biti vedno pripravljeni Morda vam kdaj pozneje karakteriziram posameznike. Ako bo prilika, ako bom še mogel. . . .
Lahko si mislite, da imamo veliko težavo radi vode. Da moramo kuhati, topimo sneg. Pa še tega moramo hoditi iskat eno uro daleč tja nekam v graben! Kuhamo si sami zjutraj in zvečer, o-poldne nam prinesejo menažo daleč iz doline. Kuhamo si kavo in čaj, saj kaj drugega sploh 111 mogoče dobiti. Tudi z drvami imamo križ, ker borovce smo že pokurili, in zdaj moramo hoditi daleč navzdol po nje. Zraven tega se moramo založiti s kurivom še za zimo, da se bomo branili mraza. Gotovo nam ne odide in gotovo se mu bomo težko branili, saj pravijo, da tu zapade sneg šest do osem metrov visoko. Kakšne križe bomo pa imeli s snegom, poročam, ko pošteno zapade.
Zdaj smo imeli nekaj časa krasne dni. Solnee je kar pripekalo. Sedel sem navadno pred svojo bajto pri mizi in se solnčil. Danes sem se že moral umakniti v bajto. Ker dež je začel pošteno padati že zjutraj in zdaj lepo polagoma curlja že ves dan. .Morda nas kmalu obišče tudi sneg. Kakor je krasno tukaj, če sije solnee. tako V pusto, kadar pada dež I Nikamor se ne vidi. gore so zavite v debelo meglo. In radi tega je treba pozornost povečati, da se ne priplaz sovražnik do nas — če pa pride, da ga še pravočasno zgrabimo in
vržemo po skalah nazaj Gotovj odnesejo krvave butice, ako bodo hoteli priti k nam v goste, kar bi sicer ne bilo gostoljubno, pa takih gostov mi ne poznamo!
Nekaj vam še moram povedati. -Je čisto navadno, zgodi *e lahko ob vsakem času. Neko popoldne sem trdno in sladko spal. Bajta se potrese, zbudim se. Lahi so nas pozdravljali s težkimi granatami. \ stanem in grem iz bajte. Granate so padale kakšnih sto korakov desno in vije od mene. Slišim. kako žvižga granata, vidim, kam pade. Kar zemlja se potrese in tam gori nad menoj velik o-blak dima. V trenutku, ko sem mislil, da sem čisto varen, prifr-či velik kamen, p3de na tla tik mene in se razbije na tisoč koscev. Čutil sem. kako je smuknil mimo glave, mimo ušesa. Kaj ne. gospa, srečo sem imel? Tako srečo moramo imeti tukaj mnogokrat !
Se še spominjate, gospa, na fanta, ki me je prišel večkrat obiskat • Visoke postave, odločnega pogleda je bil. Danes ga ni več. ni več našega Franceta Fabjančiča, praporščaka. Strel v vrat. je pretrgal mlado življenje. V začetku vojne je šel na bojno polje, bil tam nekaj meseeev; zbolel je in odšel v bolnico. Drugič sva skupaj odhajala. Danes, prijatelj in tovariš, že spiš večno spanje tam doli v dolinici. Naše gore so mu dale hladen grob.... Nam. ki smo ga poznali, ostane naš France vedno v spominu, ako mu ne pojdemo delat druščine....
Kako še kaj pri vas? Kako v Ljubljani? Pri vas je gotovo že zopet življenje, ker počitnic je konec in šola se je začela! Kdaj pa pridejo za nas počitnice?!
Bodite mi srčno pozdravljeni Vam udani
Janko.
mor priljubljeni igralec Mihael Papp. Mobiliziran je bil. vršil je vojaško službo v Budimpešti, dovoljeno mu je bilo pa tudi. izvrševati svoj poklic v nekem gledališču. Neki dan so ga našli mrtvega. ustrelil se je v glavo, pri njem so našli pismo s to-le vsebino: — Pravijo, da v tej vojni bo zmagal oni. ki bo imel močnejše živce. Moji živci so preslabi. Jaz ne morem več tega prenašati, zato u-mrjem. Bil je pokopan ob veliki udeležbi občinstva in z vojaškimi častmi.
Ukradene dragocene slike.
"N. Fr. Presse" poroča, da je dunajsko policijsko ravnateljstvo razglasilo vs vojem uradnem listu, da je bilo v Galiciji ukradenih jako mnogo dragocenih umetnin in zlasti slik. ki se ponujajo na Dunaju in morda tudi v drugih mestih v nakup. Naj bo občinstvo posvarjeno.
Pismo z bojišča.
Draga gosji a : — Iskrena hvala za vaše karte, na katerih ine vprašujete, kako se mi godi tu gori med skalami. Naj ram bo danes to pismo odgovor na vsa tista vprašanja.
Iz mojih pisem že poznate nekoliko malo bajto, ki sem jo zadnjič popisal vsaj v velikih obrisih. Danes ima moja bajta vsaj od znotraj drugo lice. Nekaj kulture je zdaj človeška roka zanesla tudi sem gor v te gore! Človek si pač hoče narediti svoje bivališče toliko ugodno kakor je mogoče. Nič več se mi ne kadi po vsem prostoru, v zid je zdaj vdelano moje ognjišče, kjer skoraj celo noč plapola ogenj. Ob stenah so napravljene postelje, seveda ne iz žimnic. temveč vse je bolj primitivno. Nekoliko od tal so na kamenju deske in smrekovi hlodi, na njih nekaj drobnega smrečja in po čez je pogrnjeno platno za šotor — mi mu pravimo s tujko
"celtna". Pod glavo pride nahrbt- potovanje. V Beli hiši se vrše za nikdar, nikdar! nik, kot odeja nam služi koc, zdaj to priliko že velike predpriprave.	Amerikanski.
i
General infanterije Svetozar pl. Boroevic
je izvoljen za častnega meščana mesta Košiee na Ogrskem.
Predsednikova poroka.
Washington, D. C., 8. novembra. — Iz zanesljivega vira je znano, da se bo predsednik Wilson par dni pr?d Božičem poročil z gospo Galtovo ter se odpeljal^ Če mora v propast, z jalito "Mayflower" na poročno se zlomi, a.... skloni
Smrti ni!
"Manj straSna noč je v Črnem zemlje krili kot so jmmI svitlim soln-eem sužnji ti novi." Dr. Fr. Prefieren.
Oko. kaj se solziš, srce, zakaj vzdihuješ, zakaj. up. omahuješ? Mar smrti se bojiš? Saj smrti ni.
*
Kaj ?
Krvava Drina, krvava Sava naša. in Donava velika, trupla komaj že odnaša. Sovrag za ceno tu ne vpraša.
V potokih teče kri____
.... in smrti ni? I11 Struma šumu a pije bratomorno kri ter Vardar bistri zre. kako mori brata brat. kot zver brezumna. In smrti ni?
Da....
Ko tuli vihar, poljanam vladar, ne vklone se hrast. Če mora v propast, se zlomi. a.... skloni? Nikdar! Nikdar! Dolina, breg in griči pokriti so z mrliči, junaki Marka Kraljeviča, junaki Karadžordževiča. Junaki vsi! Vsi levi. orli. sokoliči!
s
Kdor kupil je svobodo tako je drago.
kdor plačal svobodo s svojo krvjo, kot plačal je narod srbski, ta čuval jo bo kot svoje oko, ta cenil jo bo kot pravi dragulj, ta branil jo bo kot orel srčno, kot brani zdaj narod jo srbski, ko prišel po njo je germanski
kragulj ! •
Kaj orlom naj je do življenja, če sinjih zračnih ni višav, kjer cilj in dom je hrepenenja, kjer raste moč 111 snuje se ljuba v. Kaj naj brez solnčnih je puščav mogočni lev in kralj ponosni, če je zapal usodi neizprosni? Čemu junaku rodna gruda, zasužnjena in polna studa? Čemu mu soluce. dan svetal, če žarkov 111, če luči ni. če vre po žilah srd neznosni, a upa ni, da bi mu duška dal. Ah. smrti ni!
O junak!
Kaj ti si brez svobode? Le žalostna figura. !e smešna kreatura : ah. nf! Saj te sploh ni! Svoboda in ti sta meso in kri; samo enega ni. Da. smrti ni!
Ko tuli vihar, poljanam vladar, ne vklone se hrast.
——
..... g ■■ ssf ? -
—......• ' " -
r	'.»p ------- r- 7T3WI- "
GLAS NASODA. 10. N07EMBRS, 1915.

Jugoslovanska
E	=
B
Katol. Jedneta
a
imeorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
»LAVNI URADIfUIj
! Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry W*y os box 67,
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAL A NT, 112 Sterling Ave., Barberto* Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPETIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. JOHN VOGRICH. 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—fith St., Rock Springs, Wyo. €». J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva Cirila in Metoda, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva av. Srca Jezusa, Itev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, at., od druitva Blovenee, iter. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarni poSiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode onialo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Iter. %,
rioglati obliki, tudi za sv. obhajilo vernikov se rabijo majhne posvečene kocke.
V tej cerkvi smo imeli tudi mi Slovenci prvikrat svojo službo božjo. Zjutraj pri sv. maši je imel slovenski govor č. g. Ciril Vuga, kurat iz Pod gore, popoldne podpisani. Sv. mašo je tudi imel e. g. Jos. Kos, vikar iz Brestovice. Sedaj smo torej tu v barakah trije slovenski duhovniki, vseh Slovencev je došlo nad 5000, v kratkem pride še 12.000 Slovencev (med temi mnogo Hrvatov) z Ogrskega in nekaj tisoč z Nižje-Avstrijske-ga. tako da bo naša naselbina štela nad 20.000 Slovencev.
Šola in izobrazbeno delo
Poleg cerkve je postavljena
Novo bivališče beguncev.
Napovedana koncentracija slovenskih beguncev iz Nižje-Avstrij-skega in Ogrskega v Gniueudu je že v polnem teku. I>a uredim po naročilu svojega nadškofa dušno pastirstvo beguncev v novih okoliščinah, podal sem se z Dunaja v (imuentl, ki leži skoro ob češki meji na Nižje-Avstrijskem. Po Krane Jožefov! železnici sem odpeljal v IGO km oddalejno mesto. ki šteje nad 10.000 lastnih prebivalcev nemške narodnosti. Med-potoma sem imel priliko občudovati kolosaleu most čez Donavo pri Tulnu in pri Siguinundsherber-ge velikansko taborišče barak, kjer j»* za visoko iu močno žično ograjo zastraženih nad 70,000 ruskih ujetnikov. Ko izstopim v Gmuendu. naletel sem kmalu na slovenske begunce — Doberdobee. ki so obžalovali, da se jih je premestilo v barake in se jih ni pustilo na prejšnjih bivališčih pri kmetih, kjer se jim je razmeroma dobro godilo. — Splošno sem opazil, da so bili begunci na Nižje-Avstrijskem bolj zadovoljni z domačim prebivalstvom dežele kakor oni na severnem Moravskem.
Lega begunskega taborišča.
< etrt ure od kolodvora se nahaja razsežno taborišče barak, namenjeno prvotno ukrajinskim beguncem, in sedaj, ko se ti vračajo v Galicijo, našim Slovencem. Na veliki .74,(MX) kv. m obsegajoči planjavi je v najlepšem i edu postavljenih 144 lesenih barak. Prostor je na južni strani obrobljen z bogat.m .smrekovim gozdom in na zahodni z velikimi ribnjaki. Barake so dozidali meseca februarja, nove oddelke še vedno izdeljujejo. Sedaj biva lahko v izgotovljenih barakah 61,000 oseb. Tudi to taborišče je ograjeno z žico in z vojaštvom zastraženo. Nihče ne sme brez posebnega pismenega dovoljenja zapustiti barak. S tem u-krepom se hoče zabraniti, da se morebitne bolezni iz barak ne raz nesejo v mesto in v druge kraje. — Taborišče iina lastno orožništvo in vojaško kompanijo za stražo.
Razpredelba taborišča.
Sredi taborišča vodi široka asfaltirana cesta, ki deli na eni strani barake za stanovanje, na drugi strani sanitetne naprave. Poleg te ceste vodi mal tir, ki je združen z železniškim kolodvorom za prevažanje živil itd. Izmeti 144 barak je določenih za prenočišče 126, 18 barak za nadzorovanje novo došlih beguncev, da se ne bi zanesla v barake kaka nalezljiva bolezen. Vse novo do-hle osebe in njih blago razkužijo in vsi se morajo skopati v prostornem kopališču barak.
Ogledal sem si barake od znotraj in videl, da imajo vse električno razsvetljavo, v vsaki je tu-
prostorna šola. pred katero je lepo urejen vrt in velik slavolok z napisom: '"Mladina naša bodočnost*', in sicer v ukrajinskem in nemškem jeziku. Sploh so vsi na-' pisi dvojezični. Šolsko poslopje je zelo prostorno, zračno in svetlo. Lansko leto je tu poučevalo 25 učiteljskih moči. Pouk se je vršil v 20 razredih za 1600 otrok, pa tudi za odrasle analfabete (917). V .šoli so tudi obrtni, gospodinjski in trgovski tečaji. Poučevali so od vlade nastavljeni strokovnjaki. K nadaljevalnim tečajem smemo šteti velike delavnice. kjer se vežbajo delavske moči in izgotavljali vse potrebščine beguncev. Pod \ostvom strokovnjakov stoje tri velike delavnic* za čevljarsko, krojaško, mizarsko. ključavničarsko obrt. Veli ko vajencev je dobilo tu spriče-, valo usposobljenosti. — Za ženske se nahaja oddelek za šivanje, za umetno pletenje, za dela iz u-metnih biserov itd. Za Slovence namerava oskrbništvo barak od-i preti strokovno šolo za kleklanje I čipk in za izdelovanje papirnatih di po ena ali več velikih železnih ovojev, vrečic itd. peči iu pa majhen štedilnik za1 Jz vsega se vidi resna volja o-privatno rabo beguncev. Ilrana se skrbništva, da pripravi beguncem pa kuha za vse begunce v posebni kolikor mogoče prijetno in korist-kuhinjski baraki, in sicer po osein'no bivanje v tem prognanstvu. spalnih barak ima eno kuhinjsko Za prirejanje zabav so zgradili barako. V spalnih brakah je pro-J posebno gledališče, ki je stalo 8 štora za 200 do 250 oseb. Ležišča tisoč kron, in pa "Kino" z vsak-so iz desk pribita ob stenah na le-j danjimi predstavami. V nedeljo vo in desno, poleg tega je še ena ■ popoldne so Ukrajinci priredili Velika podolgasta štelaža v dveh ]ep koncert z narodnim petjem in vrstah: pri tleh in pa zgoraj v vi-' «rodbo. šini 2 metrov. Spalne barake slo-j Pohvalno ie treba
......je treba omeniti u-
ne na stebričih, leseni pod je dvi-[ krajinsko inteligenco, ki se žrtvu-
jriijeii od tal skoro 1 meter. Stene so iz dvojnih lesenih plošč, tudi okna so dvojna.
Razen teh barak s skupnimi ležišči je še 8 barak z malimi stanovanji, t. j. s kuhinjo in sobo. Ti3
* .le tu za svoje domačine, zlasti du liovnike in učitelje. Vsi uradnik skoro so vzeti iz ukrajinskih kro gov. Mnogo ukrajinskih dijako\ je zaposlenih v nadzorstvu barak pri sanitetnih napravah in pri o
barake imenujemo "nobel" ali j skrbištvu. — Za nas Slovence na-"luksus "barake in se razločujejo j stane potreba, da naprosimo tud; od skupnih v tem, da so znotraj ( za lastne slovenske uradnike, ka s posebnim papnim papirjem pre- tere mora vlada primerno remu-vl ocene ali tapecirane. Vsaka so- nerirati. Naj bi se iz krogov naš« biča ima po eno okno, ima svojo inteligence našlo jih mnogo, ki b elekt rično svetilko in majhno že- imeli pogum posnemati ITkrajin-lezno peč. Dve baraki imajo le posamezne sobe brez kuhinje in so namenjene učiteljem, uradnikom. — Do 15. septembra je bilo v barakah že 53.000 beguncev.
Cerkftv v barakah.
Sredi taborišča se dviga na prostornem trgu lesena cerkev, ki se od drugih barak razlikuje po svoji višini in zvoniku.
Notranja oprema cerkve je sestavljena za grško-katoliško bo-
ee! —
V privatnem občevanju z inte ligeneo smo veliko zanimivost zvedeli, zlasti glede njihovega razmerja do Poljakov.
Preživljanje beguncev.
Za begunce, kakor omenjeno, se kulia v skupnih kuhinjah, kjer pr pomagajo domače ženske. Enkrat na teden, ob nedeljih. dobijo tud goveje meso, drugače obstoja njih
,	, . ... . . hrana iz rastlinskih m moenatih
gosluzje v slovanskem jeziku, ki • V1 t> , • • , • t- ,
. t.» .. JM r,. jedil. Prve dni ni nic kaj dišale je v navadi pri Ikra imcih. Glav- ...	J
je v navadi pri Ukraj ni oltar — posvečen presv. Srcu Jezusovemu — z Najsvetejšim je skrit za leseno, spredaj okrašeno steno (" Ikonostas"), ki ima trojna vrata. Glavna vrata sme odpreti le svečenik in sicer strogo po liturgičnih predpisih med službo božjo. Stranska oltarja sta posvečena bi. Devici Mariji in sv. Jozafatu. V eekvi je prostora za; 2500 ljudi. Občudovali smo veliko ponižnost in pobožnost tukajšnjih ukrajinskih beguncev. Zu naj cerkve lepo pozdravljajo duhovnika in druge s krasnim klicem : "Slava Isusu!" z odgovorom: 14Slava na veke!" Še preden cerkev zjutraj odpro, se vidi cele gruče ukrajinskih vernikov klečati s povzdignjenimi rokami pred cerkvijo, ki napol glasno pobožno molijo. Ko vstopijo v cerkev, poljubi vsak sv. razpelo pri vhodu, se obrne proti tabcrnaklju, sc globoko prikloni in se z desnico dotakne tal in potem prekriža, do-čim mi pred Najsvetejšim pokle-kujemo. Pri molitvi drže večkrat visoko dvignjene razprostrte roke.
Pri sv. maši po iztočnem obredu je ljudstvo v tesnem stiku z
našim beguncem hrana, napravljena po tujem načinu. Vendar sr je obljubilo in deloma preskrbelo, da se jim pripravijo jedi "pc našem okusu'
Skupno preživljanje oskrbuje pod nadzorstvom oskrbništva barak znana židovska tvrdka Grobe iz Moedlinga. Obžalovati je, ds ni mogoče dobiti kravjega mleka za begunce, katero se bolj otro kom reservira, drugi dobivajo — umetno mleko.
Kruh se mesi in peče v posebni baraki, kjer opravljajo vse delo stroji z električnim obratom. V tej pekarni se speče na dan do 9000 kg kruha. V barakah seve ne poznajo krušnih znamk. Za shrambo živil služijo velika lesena skladišča. Poleg tega je v barakah posebna klavnica, hlevi za prešiče. krave, kurniki za gosi, kuretnino itd.
Uradniki in begunska inteligenca, katere tu ne manjka, dobe postrežbo v lepi restavraciji, ki je z vsem modernim komfortom o-premljena. Človeku se niti ne zdi, da sedi pri mizi v leseni baraki. Postrežba je dobra in poceni. Pri restavraciji je tudi kavarna. Ra-
duhovnikom, deloma poje. deloma'zen tega ima naš tabor svojo tra-moli. Pogosto se sliši vzklic: —' fiko, štacuno z vsakovrstnimi po-'Aleluja, slava Tebi, Bože! Go- trebščinami, lastno pošto, svojo spodin pomiluj !" Kakor znano, ra- požarno brambo z visokim opazo-bi iztočna katoliška cerkev za da- valniir zvonikom, svojo posredo-ritev sv. maše okvašen kruh v šti-Jvalnico za dela itd.
Pitna voda je iz gmuendskega'diji in na Malajskih otočjih živi vodovoda. Na sredi vsake ulice1 ribica streljavka, ki brizga iz barak se nahaja poseben vodnjak1 gobca vodo na žuželke, ki sede na in hidrant. Preskrbljeno je tudi rastlinah ter jih strela k sebi v za kanalizacijo. Pri pokopališču je vodo. Jako uspešno orožje so ko-perilnica na prostem, kjer so po-|privne kapsule večinoma krasnih stavljena številna korita iz beto-; morskih klobukov, ki jih imajo na. Tu perejo pridno ženske in'nekateri kar cele baterije ter so razobešajo po žični ograji perilo,'nad pomorskimi živalmi resnične ki napravi od daleč vsled razno- roparice. Te živali imajo v sebi o-vrstnih barv zanimiv vtis.	!motičen strup, ki omoti celo od-
i raslega človeka, če ga zaloti. Po-Zdravstvene naprave.	. tapljači in nabiralci pomorskih
Na ločenem prostoru je zgraje- gob večkrat nevarno zbole zaradi nih 12 barak-bolnišnic, v katerih takih brizgov, je šest oddelkov za notranje bo-| Vse vojaštvo nosi enako sivo lezm, kirurgični oddelek, oddelek vojno pravo, tla bi ga sovražnik za otroke. Štiri bolnišnice so za ne videl; živali po stepah in pu-nalezljive bolezni in štjri za sum- ščavah pa nosijo že davno stepno ljivo obolele. V bolnišnicah je uniformo, po sneženih in ledenih prostora za 1500 oseb. Bolnišnico krajih pa belo. Tudi vojaštvo no-vodi okrajni zdravnik iz Gmuen- si pozimi v snegu beie plašče in da, ki mu asistirajo nekateri dru- čepiee, da se ne razločijo od sne-gi zdravniki, potem 21 medicin- cra. _ Po zelemnem polju in v pra-eev m mediemk ter okoli 30 strež-' gozdih ima premnogo živali, žu-mc. V tem oddelku je osem ambu- želk, sesaveev in tičev čisto zeleno latorijev in ena lekarna.	1 zunanjost, da jih ni možni nika-
Taborisce ima tudi lastno poko-j kakor opaziti. Ličinka volkodera pa lisce, ki krije marsikako žrtev (mravodera) napravlja lijakom svetovne vojne.	podobne pasti kakor vojaki ta-
kozvane volčje pasti, bombardira Življenje v taborišču.	pa tudi žuželke s peskom, da se
Ko človek vstopi v taborišče, zvrnejo k njej v jarek. Umetno zdi se mu, du je prišel na velik se- spletene mreže roparskih pajkov menj. \ se ulice med barakami so zbujajo občudovanje človekovo, polne beguncev, zlasti pa glavna u- ker jih spletajo tako genijalno. lica pred okrbništvom in cerkvi- J praktično in močno, a tudi Čudo jo. Tu je pravi ""živ žav". V pestrih, večkrat v čudnih narodnih oblačilih hodijo Ukrajinci gori pa doli, med katerimi se uprav skrijejo naši Slovenci. Pred cerkvijo in pred oskrbništvom postajajo zvečer v raznih gručah in razpravljajo o svojih dnevnih dogodkih, velike električne obločniee pa razsvetljujejo cel prostor, kateremu smo nadeli ime "naš prater". — Skoro bi rekel, da se tudi tu pojavljajo prizori velikega mesta.
—	Cez dan seveda ne manjka beguncem dela za snaženje barak, čiščenje obleke, za pripravljanje raznih potrebščin v delavnicah.
—	Zlasti se pa radi naši Slovenci po kosilu postavijo na solnee, da se ogrejejo v teli mrzlih krajih. Zima tu že nastopa. Pred kratkim ;mo imeli zjutraj že dve stopinji nraza. Ah. tako radi bi prišli na-ii Slovenci v bolj južne, toplejše kraje, ker se bojijo, da bo tu zahtevala zima veliko žrtev. Ukrajinci so nekoliko bolj vajeni mra-:a. Imajo pa tudi prav tople koal he. Le nekateri izmed njih so iako utrjeni, da sploh ne marajo / barake. Zanje je na prostem do-očen prostor, kjer pri svojih ko-ljih, ali v šotorih na vozeh pre-ločujejo.
Vojna, lov in nrožje živali.
Človeštvo si po pravici mnogo lomišlja na svoje čudovite iznajd-ie, in tehnika danes nad vse spoštovana, ter najbolj koristna veda. Toda kdor opazuje živalstvo, naj-le v njem marsikaj, kar poznajo judje šele v zadnji dobi, kar pa io živali uporabljale že tehniške znajdbe prav do posebne veljake. Topovi, ki mečejo granate na levrjetno daljavo, bombe z omam-Ijivimi plini zadušljivega smradu, žične obrambe, polne smrtonosne dektrike, mine v zemlji in v morju, podmorski čolni s torpedi, ki tničijo v hipih najsilnejše oklop-uiee in ogromne dridnavte, vse ake in enake bojne naprave u-porablja v obrambi in naskoku tudi živalstvo.
Nekatere ribe izmed črnic (Šint-aic) imajo na koncu črevesa me-lur, kjer se jim nabira sapica, t. j. črna, tinti slična snov, ki ja iz-brizgavajo, kadar so v nevarnosti. Medtem ko se sovražnik u-straši črnega pojava in se skali voda, uide črnica, ker se je naredila nevidno. Ameriški jazbec ali ^kug, ki daje dragoceno kožuho-vino skungš, brizga tudi neko smrdljivo snov na svojega sovražnika. Zadene ga izredno točno na o in več metrov daleč. Njegov smrad prav nič ne zaostaja za vojnimi dimnimi bombami, ki jih uporabljajo na francoski fronti, smrdi na kilometre daleč in se ne izgubi po cel mesec. Človek, ki ga je obrizgal tak jazbec, več tako ne more v družbo, ker preveč smrdi. Enako smrdljivo snov brizga tudi naš dihur, a tudi žaba krastača se brani s slično snovjo. Naktere ribe, somi in škati nosijo v sebi elektriko, s katero odbijajo ali napadajo. Neke vrste jegulj torped, ki se branijo z lastno elektriko, so dale celo ime podmorskim tor-pedovkam. Polipi imajo močne lovke, s katerimi se oklenejo in ujamejo svoj plen. Nekateri morski pajki brizgajo slinaste nitke za žrtvami ter jih love kakor z lasom, tudi navadni pajki brizgajo svojo pajčsvii/o na žuželke. V In-
vito krasno, da bi kaj enakega ne splel noben inženir. V moderni vojni pa imamo slične žične ograje. Pri nekaterih mravljah imajo celo vojaško kasto, ki se le bojuje, a ničesar druzega ne dela. Vojaki imajo velikansko glavo z močnimi čeljustmi kleščami- ponekod imajo te čeljusti sablasto obliko, s katerimi sovražnika po-kose in pomore. O sesavcih ni treba govoriti, saj vemo, da je medved vedno pripravljen na juriš-postavi se na zadnji nogi, prednji šaki pa uporablja za tepež, objem in poboj. Gorilai n šimpanz odlomita celo debelo vejo in jo vihtita kakor vojak puškino kopito. Iz živalstva bi se dalo navesti še več vzgledov, ki dokazujejo, da j? njegova borba zelo podobna Človeški. — a naj že ti zadoščajo v dokaz da tudi najnovejše tehniške iznajdbe pravzaprav niso nič no vega. nego le do sedaj neuporabljeni pojavi narave.
NAil ZASTOPNIKI,
k*teci bo pooblaščeni pobirati narot aino u "Glii Naroda" in knjige, ka kor tudi vse arage ▼ oaio strok spadajoče posle:
JtMj Lds«, Ar k. la okolica: Micbae ""lrar.
§aa Fnaelsee, CaL: Jakob Lovila Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lead vili«. Colo.: Jerry JanmlX. Paebl«, Colo.: Peter Cullg, J. li iojts. Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Loul* O ■teUo (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlcb. Clinton« Ind.: Lambert Bolskar.
ladiinapolii. Ind.: Alois ttudmus Woodward, la. In okolico: Loka« Podbragar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbli. Oslesby, DI.: Math. Hribernlk. Chicago, 111.: Frank Jnrjovea. Depne, 111.: Dan. Badovlna«. la Salle, HI.: Mat Komp. Joliet, HI.: Frank Laarlch, Job« Zx Hel in Frank Bamblch. Mineral. Kane.: John Stal«. WaobesM, DL: Frank Petkorfok t> Hath Ogrln.
8». Ckleac«. DL: Krnok čem« la iadclf PoŽek Springfield, DL: Matija Barborll fnstsuc, Sasi. In okolica: Fran) £erne.
Kalkery, Kaas. In okolica: Marti* Cos.
Gslsnet, Mick. In okolica: Pits
;h«lt« in If. F Coh*.
Maniatifne, Mlek. tm okoltea: ¥ Kotslan.
So. Bang«, Mick. In okolica i u
'IkovH.
*«;r*ra Mbtu.? Jomfv Foglna ChUwln, Minn.: K. Zgon«, Jako* »etrich in Frank Žagar. D ninth, Minn.: Joeeph Sharabcm. Ely, Minn, in okolica: Ivan Qonk L. Kapscb, Joa. J. Peshei in Lonit IL Perniek. ■▼eletk, Mis.: Jnrij Kotse. Gilbert. Minn. In oklica: L. V—mi nbklss, Minn.: Ivan Ponie. Kltzviile, Minn, in okolico: Jo* adamich. Nnafawnok. Minn.: Geo. Maorln. Virginia, Minn.; Frank Hrovatiek St. Looia, Mo.: Mike Grabrlan. Aldrldge, Mont.: Gregor Zobeo. Great Falls, Mont.: M»th. Uriah, S409 N. 5th Ave. Bed Lodse, Mont.: J. KoprivSek.
Roundup, Mont.: TomaŽ Paulln. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka Cleveland. Ohio: Frank Bakser. J MarinciC, Chas. Karlinger, Jakob Bes-nik in John Prostor.
Harbertan. O. M ekaHea: Alois Ba kuat.
Bridgeport, O.: Frank HoQenc CoDinwood, O.: Math. Slapnlk. Lenin, Ohla in ekoUen: John Ksn ■s 1780 B. 83. St.
o.l Ant. BUeU,
Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In ekollea: M. Kla rich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar, Uraddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgevilie, Pa.: Bndolf PleterieK. Burdine, Pa. in okolica: John Kex
H»«HW
Coaenaogh, Pa.: Ivan Fajk. Claridge. Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa.: John Koklieb. Branghton, Pa. In okolica: A. Dem lar.
Darragh, Pa.: Dragu tin Slavil Dnnlo. Pa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa in okolica: Frank Trebeč.
Forest City. Pa.: Karl Zalar in Fr Leben.
FvelL Pa. I anftoa ValeatiaHL
Fitz Henry, Pa.: F. Gottlicher. Greensborg Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwin, Pa. In ekeliea: Frank Dss* lar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc.
Meadow Lauds, Fa.: Georg Bcbnltx Monessen, Pa.: Math. Klkelj.
Veen Baa, Pa. In okolica: FranS
.Alafek.
rittsanrjh, Pa.? Ignacij PodvAialii Ignaa Magister, Z. Jaki« in U, B. Ja-) koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph Sksrlj. West Newton. Pa. in okaiiea) Joalfl Joraa.
Wllleek, Pa. S FranJi Sem« In JosspS PatemeL Taele, Ctak: Anton PaiM« Winter^nnrters, Utnk| Lonia Blat tisk.
Blark Diamond, Wash.: Or. Porenta« Bavensdale, Wash.; Jakob Bow lak.
Dfiris, W. Ta. In sfcoilea! John Mtm ciah.
ThsasiA W. Vn. in okoliša! Frani
Kočij an in A. Korenchan. Graftoa, Wis.: John StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Pesdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank SepieS 14
Heronlm Svetlin.
West Allls, Wis.: FvtaB Sfei W Louis I/ončari«.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Val« Stalich in Valentin Marcina.
Wye. J Joaie MatoS.
,CENIK KNJIGI
katere ima v zalogi
SI OVENIC PUBLISHING CO. \
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N, VI //
MOUTVENIZI:
Duhovni boj	*—.80
Marija Kraljica	<—.60
Vrtec nebeški	e—.40
POUČNE KNJIGE:
A h nov nemško-angleški tolmač, vezan	»—.50 Berilo prvo, vezano	t—.30 Berilo drugo, vezano	t—.40 Berilo tretje, vezano	r—.40 Cerkvena zgodovina	t—.70 Evangelij	t—.50 fizika 1. in 2. del	«—.45 Katekizem vez. veliki	j—.40 Katekizem vez. mali	■—.15 Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50^, oba	$1.00 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnlea	$1.00 Poljedelstvo	:—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	t—.20 Sad j ere ja v pogovorih	t—.25 ■»ehimpffov nemako-slovsn-
ski slovar	$1.20 -Sehimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20 Slovenski pravnik	$2.00 Slovenska Slovnica, ves.	$1.20 Slovenska pesmarica, 2. zvezek po	—.60 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 r.Tnma živinoreja	•—.50 Omni kmetovalec	t—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE	
KNJIGE:	
3aron Trenk	.-.20
Belgrajski biser	t—.20
Beneška vedeževalka	t—.20
Bitka pri Visu	:-.30
Bodi svoje sreče kovač	:-.30
Boj s prirodo	r—.15
Božični darovi	t—.15
Burska vojska	t—.25
Cerkvica na skali	r—.15
Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00
Cvetke	e—.20
Don Kižot	(—.20
Dobrota in hvaležnost	r—.60
Pabiola	i—.35
George Stephenson, oče že-	
leznic	.20
Grizelda	h-.10
Hubad, pripovedke, 1. in 2.	
zvezek po	fcrr.20
Qnstrovani vodnik po Go-	
renjskem	i—.20
Ivan Resnicoljub	r-.20
[zanami, mala Japonka	t—.20
Izidor, pobožni kmet	(—.20
Jama nad Dobrušo	t—.20
•Jaromil	r—.20
.Jeruzalemski romar	«—.45
Krištof Kolumb	r—.20
Križana umilejnost	e—.40
Kaj se je Makaru sanjalo?	—.50
Leban, 100 beril	t—.20
Maksimilijan L	t—.20
Marija, hči polkova	•—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicija	i—.25
Miklova Zala	i—.35
Mirko FoštenjakoviS	i—.20
Na divjem zapadn, ve«.	t—.60
Na jutrovem	r-Ai
Na krivih potih	—JM
Na različnih potih	
Narodne pripovesti, 1. in	3.
zvezek po	—.20
Naseljenci	
' Na valovih južnega morja	t—.IS
Nikolaj Zrinaki	tr- 20 O jetiki
Odkritje Amarika, vas.	t—.8i Prihajač .39
Pregovori, prilika, raki	«—J!S
Prst božji	t—.29
Bandevouj	t—
Revolucija ca Portugalskem	—.29 Senila
.Stanley v Afriki Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. gveiek po	t—.8f
Sveta noč	e—.35
Srečolovec	t—.29 Strah na Sokolskem gradu.
100 zvezkov	$5.0« Strelec
Sanjska knjiga, velika	e—.88
.^tiri povesti	t--.29
Tegetthof	—.23
Vojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.8S
Zlate jagode, vez.	i—.89
Življenja trnjeva pot	»—.M
Za kruhom	.—.2® Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa
(Tragedija v Msyerlingu)	—.7|
. SPILMANOVE POVESTI:
1.	ev. Ljubite svoje sovražnike	t— .2$
2.	ev. llaron, krščanski deček	t—.2b
4. zv. Praški jndek	<—.28
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	»—.28
7.	zv. Sultanovi Bužnji	*—.21
8.	zv. Tri indijanske povesti
9.	zv. Kraljičin nečak	e-
10.	zv. Zvesti ein	t—.83
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	!—.S®
12.	zv. Boj in zmaga	t—,3C
14.	zv. Prisega huronskegs glavarja	i—.8®
15.	zv. Angelj Bužnjev	s—.30
16.	zv. Zlatokopi	^— L8. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	i—.Si
19. zv. Mlada mornarji	i—.80
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	(—.21
Pri puščavniku	i—.M
Raztresenca	t—.80
Starinarica	>—.20
Županova Micka	t—.89
Idealna Tašča	t—.29
RAZGLEDNICE:
Newyorške, s cvetlicami, hnmoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	t—.01
ducat po	»—.2* Z slikami mesta New Yorka po
Album mesta New Torka
krasnimi slikami, mali	t—,S|
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali veliki
vezan Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
—.1« —.10 i—.21 f—.50 !—.19 ;—.59 91.50
OPOMBA: Naročilom Je prilo žiti denarno vrednost, bodisi ▼ c* tovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah, Poštnina je vri vaaK ^aah fet Tiafiiouik	—"
/
GLAS NARODA, 10. NOVEMBRA, 1915.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	| re preskrbeti razsvetljave. Temu
V ruskem ujetništvu. Svoje nedostatku bi se takoj odpomoglo i i i vališ«-** >ta naznanila v u- na ta način, da se vpeljejo vsaj za j<-: iiišt \'n Alojzij Sedej in Avgust čas zime in šole petrolejske kar-;	1 ':>»-;.i. da sta se vozila od te, podobne kartam za olje v Tr-
stu, tako da bi bilo tudi revnejšim ljudem in dijakom pomagano. Elektrika. Mestna elektrarna
ob meji ga je dne 25. maja zadela
sovražna krogla. Truplo pokojnega so prenesli v Celovec, dne 12. oktobra je bil pogreb.
Umska 14 dni po reki Irtiš proti kitajski meji in bivata sedaj v Cht kamenogorsku; imata privatno soba skupaj. Ustkamenogorsk >.• nahaja v seuiipalatinski guber-nij;. Imata na da*- štiri ure prosto, a na izprehodu ju spremlja vojak z nasajenim bajonetom.
Invalid. Ključavničarski pomočnik Fran Skalar, rojen 21. januarja	v Ljubljani ter pristojen v Št. Vid nad Ljubljano, oče štirih otrok v starosti od 4 do 8 let, ki je bil zaposlen pri tvrdki Žabliur, je bil \ poklican takoj za-četkom mobilizacije ter bil na nogi ranjen in ujet v prvotnih bojih jiu ruskem bojišču. V Rusiji so mu odrezali nogo in ga potem z drugimi. za vojno nezmožnimi ujetniki poslali domov. Mož je sedaj u a Dunaju, kjer mu bodo napra-vili umetno nogo, da si bo zaino-g<4 po danili mu močeh služiti svoj kruh in preživljati svojo družino. — Kako "luštn" je vojaški stan!
Umor orožnika. V Kal pri Ra-dei'-ah sta prišla dva moža in sta v gostilni popivala ter potem s krčmarjem kvartala. Moža sta imela precej denarja in je baje krč mar pri kvartanju od njiju priigral kakih 1300 kron. Ko sta se odpravljala iz gostilne, sta zahtevala, naj jima krčmar vrne denar, ki ga je priigral; grozila sta mu, da ga ustrelita, nakar jima je krčmar vrnil denar. V noči od 8. na 9. oktober sta ta dva moža prenovila pri nekem kmetu na Studencu. Kmetu sta se zdela sumljiva in obvestil j«; skrivaj orožnike v Ratečah. Ob 5. zjutraj sta vstopila v hišo dva orožnika, a suni-ljiva tujca sta začela na nju takoj streljati. Stiažinojster Pugelj je bil zadet v prsi in je takoj umrl, vicestražmojster pa je bil trikrat zadet v glavo in smrtnonevarno poškodovan. Razbojnika sta vzela puški in munieijo orožnikov ter pobegnila. Zdaj ju lovi 30 orožnikov. Kden izmed zločincev je star okoli 2ti let, srednje velikosti, močan, se drži pri hoji malo naprej, ima podolgast obraz, črne male brke in črne lase. Drugi mora biti star okoli 30 let iu je nekoliko manjši od prvega, plavolas, male brke, baje ima desno roko pokvarjeno. Oba imata čedno temno obleko. Oblast jima je na sledu.
Drzen peskus vloma. V Mali vasi, občina St. Jur, je prišel zjutraj okoli G, do hiše posestnice Frančiške Trontelj neki neznan človek, oblečen temno, hotel je nato vlomiti v hišo skozi vrata z vso silo. Onega človeka je opazila
151etna hči Marija Trontelj in se je iz strahu pred njim zaprla v sobo zaeno /. dveletnim otrokom. Ni znanec je zlezel skozi okno v vežo, vzel sekiro in hotel vdreti v sobo. Deklica pa je šla skozi okno ven iz hiše, vzela s seboj otroka in klicala na pomoč. Lopov je nato pobegnil, ne da bi bil mogel kaj odnesti.
Neznosna draginja kislega zelja. Na mestnem trgu v Ljubljani se prodaja letos kislo zelje po tako visoki ceni, da se lahko imenuje ta draginja, oderuštvo prve \rsto in to še posebno revnejših slojev. Kdo je pa kriv te neznosne draginje? Zeljarji kupijo še po razmeroma pravilni ceni glave, ko jih potem zrežejo in skisajo, prodajajo to zelje, v katerem je po-lovico vode, brez tehtnice, na tak način. Kaj poreče k temu davčna administracija pri odmeri osebne dohodnine takim prodajalcem? Tem neznosnim in nad vse žalostnim razmeram bi se odpomoglo, ako ne gre na drug način, ko bi se naročilo kislo zelje z Morav-fekega, katero ima letos zelo nizke cene. Revnejšim slojem bi bilo s
tem veliko pomagano.
Križ s petrolejem. Pogosto se pripeti, da prinianjka petroleja in kadar ga potem kak trgovec zopet dobi, takrat je na dotično trgovino tak naval, da je srečen, kdor more dobiti petroleja za prvo silo. Pri tem se pa vsakokrat dogajajo take nerodnosti, da se ljudje, ki imajo denar, preskrbe za. dlje časa. Taki ljudje pošljejo hkratu več svojih oziroma drugih otrok po petrolej in ga dobe. Nasprotno morajo ljudje, kateri niso z denarjem založeni, ostati brez njega, ker je na ta način ves petrolej naenkrat razprodan. Med te ljudi spadajo tudi vsi revni dijaki. Revež se ne more podnevu učiti, ko jo prekratek, prisiljen je torej nadaljevati učenje ponoči, toda kako, ko si šo za drag denar ne mo-
PRIMORSKO.
Iz italijanskega ujetništva je
tem pa se vdal Rusom. Ko je bil
Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916.
ljubljanska je bila že zadnja leta pred vojno v zimskih večerih tako obtežena, da se je pričelo misliti na povečanje strojnih naprav. Letos pa se je poleg raznih tržaških uradov s številnim uradništvom naselilo v Ljubljani polno vojaških bolnišnic in drugih vojno-eraričnih pisarn, delavnic, skladišč itd., ki so vse električno razsvetljene in uporabljajo električni tok tudi za gonilno silo. Poleg tega je nastalo v jeseni pomanjkanje petroleja, vsled česar je tudi tako občinstvo, ki se tekom 181et-nega obstoja mestne elektrarne ni zanimalo za električno luč, začelo v ogromnem številu naročati električno inštalacije. Tekom jeseni letos se je elektrarni priklopilo že preko 200 novih privatnih konsu-mentov in ravno toliko jih še čaka na električno luč. Tega velikanskega navala pa ljubljanska elektrarna ne prenese, ker parna naprava ne zadošča več in se tudi v sedanjih časih ne more povečati. C pravni odbor mestne elektrarne je za sedaj sklenil, da se bodo nadalje privatne inštalacije izvrševale samo v posebnega ozira vrednih slučajih, medtem ko se vse vse druge napeljave odlože na poznejši čas. Poleg tega se občinstvo opozarja, da zlasti v trgovinah, pisarnah in delavnicah, kjer se luč rabi samo da 6. ali 7. zvečer, ko so elektrarniški stroji najbolj obteženi, kolikor mogoče šte-di z električnim tokom. Reklamne razsvetljave in razkošna luč v izložbah se mora omejiti in električni motorji naj v večernih urah do 7. ure mirujejo. Ako bi ta opomin ne zadoščal, tedaj bo mestna elektrarna primorana sama reducirati privatnikom porabo električnega toka v večernih urah. Zamudnim plačnikom pa se bo tok odvzel. Vojaškim zavodom se potrebno množino električnega toka, ki že presega ekvivalent 10.000 normalnih žarnic, mora dodajati, dolžnost prebivalstva je torej, omejiti se na najpotrebnejšo razsvetljavo. da ne bo potreba izdajati strožjih odredb.
Umrli so v Ljubljani: Rudolf Klaboueh, poddesetnik. — Vilko Bukovnik, magistratni komisar 34 let. — Olga Zhuber pl. Okrog, zasebnica, 63 let. — Marija Reich, delavka, 69 let. — Konrad Sei-fert, knjigovez, 40 let. — Josip Scliott, vodja zemljiške knjige, 57 let. — Ivan Trontelj, rejenec-hiralec, 9 let. — Matija TrampuŠ. tesar, 62 let. — Marjana Balan tie, dninarica, 52 let.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 26. septembra do 3. oktobra 67 volov. 5 bikov, 69 krav, 1107 prašičev. 85 telet, 131 koštrunov: zaklane živine se je vpeljalo 41 prašičev, 23 telet, 3 govedi ter 1214 kg mesa.
ŠTAJERSKO.
Hrabrost Slcvenca. Iz vojnega tiskovnega stana javljajo: Prav izjemen dokaz uspešne hrabrosti pred sovražnikom je doprinesel infanterist Jevnišek 2. stotnije 87. pešpolka. Storil je junaštvo, ki pač zasluži, da je izve širša javnost. Oddelek, kateremu je pripadal. je nezadržno jurišal na sovražne pozicije. Streljanje na flanko iz pušk in strojnih pušk je ustvarjalo velike vrzeli v naših vrstah in položaj naših napadajo-čih i"et je postajal kritičen. Tedaj je Jevnišek izročil za njim idoče-mu tovarišu svojo puško, vzel od kompanije mu zaupano harmoniko v roke in drvel na čelu oddelka naprej. Ves iz sape od dolgega jurišanja je začel z razkrito glavo na svojem instrumentu svi-rati cesarsko pesem in prepevaje so kolone zajurišale sovražne pozicije. Tudi pri vdrtju v pozicije in temu sledečemu zasledovanju sovražnika je ostal Jevnišek, igra je na harmoniki patrijotične melodije. na čelu oddelka. Predlagan je za visoko odlikovanje.
KOROŠKO.
Prva žrtev italijanske vojne na Koroškem. Dva dni po napovedi vojne, dne 25. maja, so počili prvi streli na mejah koroške dežele. Prvi vojak, ki je padel, je bil učitelj Štefan Kacjan, ki je služboval 5 let v Gorjah pri Beljaku. Meseca januarja je vstopil v armado kot enoletni prostovoljec, v
zaslišan, je pripovedoval na dolgo in široko o avstro-ogrskih četah, potem so ga oddali med ujetnike. Pavlica se je kmalu naveličal ujetništva, zbežal je ponoči, dobil neko kmečko obleko in se pisal breginjskemu županu Anton1 klatil dolgo časa okoli. Slednjič Culot. finančni nadstražnik, kate-Jje dobil v nekem hlevu konja, hi-rega so Italijani prijeli v Bregi- tro skočil nanj, streljali so za nju ob meji, kjer je Služboval, in njim kozaki, ali Pavlica se je srec-ga odpeljali s seboj v Cremono z'no vrnil k svojemu polku, drugimi vred. Poroča, da se na-J haja tam Fran Urbančič, Kotlar-	BOSNA,
je v, iz Kobarida, Fran Škur, po-j Obsodba. Pred okrožnim sodi-sestnik in trafikant v Robedišču šeem v Sarajevu je bila 5. okto-ob skrajni italijanski meji, Mul ič, bra obravnava proti podpredsed-j$.i50, za naročnike V Pitsburghu. finančni nadstražnik v Breginju.l niku srbskega upravnega in šol- Clevclandu in Chicagi pa samo neki Mokri in vsi črnovojniki iz skega sveta Gligoriju Jeftanoviču $1.30 ker v teh mestih imam za-
in njegovemu sinu dr. Dušanu'iogo Sprejemam tudi udnino za Jeftanoviču zaradi kaljenja jav- prihodnje leto. ki znaša samo en nega miru. Obtožba je temeljila 'dolar. Raztreseni so po vaseh politične- J na raznih veleizdajskih in propa-j	ALOIS SKULJ,
ga okraja Moravske Trebove, 111 gandisticnih rečeh, ki so bile lani p. q box 1402,	n! Y. City.
sicer so sedaj v 64 vaseh. So iz j izkopane v Jeftanovičevem hlevu, j------
lture?) Gligorije -Jeftanovič je bil obso- j^Čem FRANKA LCŽAB. Pred Muntiča, Ližnjana, Medulina, iz jen na eno leto ječe in na izgubo Kanfanarščine, iz vasi Zabroniči, kompturskega križa Frane-Jože-
i'ovega reda, dr. Dušan Jeftanovič je bil obsojen na šest mesecev ječe in 11a izgubo doktorata.
Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek.
5.	Slovenske večernice, 69. zv.
6.	Trojka, povest, namesto mo-litvenika.
En iztis knjig po pošti stane
Breginja. Pismo je pisano po nemško.
Istrski begunci na Moravskem.
Juršiči, iz Barbanščine in Sent-viucenščine. Živijo med Nemci v privatnih hišah, po nekaterih hišah jih je preveč. Udali so se že v svojo usodo, le tupatam soglasno tožeče izrečejo srčno željo, da bi se mogli skoro vrniti. Vsaka obitelj je dobila nekaj potrebnih reči, dobijo pa tudi zimsko obleko
Ruski slikar ponesrečil.
Ruski slikar Makovskij je ponesrečil, vozeč se z izvoščekom, v I Čigar voz se je zaletel avtomobil.
in čevlje, ker je že nastopila zi- Makovskij je bil že <0 let star in
DELO DOBI
50 drvarjev. Plača $1.30 od kvar-ta ali sežnja. Za podrobnosti obrnite se 11a :
Joseph Sluga, Box 507, Port Allegany. Pa.
Iščem svojega sina FRANCA M l-III NA. V Ameriki biva okrog enega leta. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — George Mihina. 307 Lindon Ave., Pittsburgh, Pa.	; 10-12—11
enim mesecem je bil v Pitts-burghu. Pa., in sedaj ne vem za njegov naslov. Pri meni ima otroka. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Andy Turk, Tomsenville. Pa. <10-12—11)
IŠČEM
nriletno žensko za
gospod i-
bolj njiti
opravlja tako službo. Katero v t
POZOR, ROJAKI!
Varujte se ptička Mike Požara, podomače Pričudru iz Gornje Ko-šane, pošta št. Peter na Krasu. Visok je okoli 5 čevljev in 3 palce, hodi razkoračeno, včasih se brije pod nosom, včasih pa ne. govori slabo angleško in rad karta. Rojaki po West Yirginiji ga dobro poznajo, posebno na Spruce, Durbin, Davis, Thomas in Iiich-wood, \Y. Va., pa tudi v cleve-landski okolici. Meni podpisanemu je ukradel znesek $43.50, in sicer ček za $35.00 in v gotovini $8.50, Mr. Hubert Mihiču je odnesel $13.62, Mr. Jakobu Šega $5.00, Mr. Antonu Cvet nič $5.00 in Mr. Sajevcu v Clevclandu, O., okrog $30.00. Torej, rojaki, varujte se ga, da Še kateremu kaj
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem to popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem posla ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po dela kA-koršno kdo zahteva brez nadaljnlu vprašanj.
JOHN WEN ZEL. 1817 East 62ud St., Cleveland. Obla.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Kansas sporočamo, da jih bode v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
111a. V Svita vi podučuje v hrvat- je zavzemal odlično mesto med seli. naj se oglasi na:
ski šoli Josip Svjetličič 60 otrok.'modernimi ruskimi historičnimi
Treba pa je otvoriti še nekaj hrvatskih šol. V Greifendorfu stanuje 112 Medulincev v temnih, smradljivih prostorih po krivdi tamkajšnjega župana. Tako poroča iz Moravske Trebove v prelj-skem "Hrvatskem Listu"' nadpop in župnik Dmitar Paval Čurkovič.
"Naše Jedinstvo" piše: "N. P. gospod Heinold, notranji minister, je posetil na nekaterih krajih slovenske begunce, ali posetiti hoče tudi naše begunce iz istrskega Primorja. Ko bo med njimi, priporočamo mu, da si zabeleži v notes, kak jezik govorijo, in ko se prepriča, da govorijo hrvatski in slovenski, naj gre k naučnemu ministru in ga vpraša: Zakaj niso imeli svojih šol v istrskem Pri-inorju? Potrebno je bilo. da jim je dala šole družba sv. Cirila in Metoda. Ali to je bilo poprej, odslej ne bo več tako, kajti pravica priča, da mora našemu ljudstvu tudi po Istri postaviti šole (tudi v Trstu) država in tudi državni obzi-ri. Ako so dosedaj mislili 11a Dunaju, da je potrebno na našo škodo dvigati Italijana, sigurno so se do sedaj prepričali, da treba odslej tudi radi državne koristi dati tudi Hrvatom in Slovencem, kar je hrvatskega in slovenskega."
Iz politične službe. Okrajni komisar okrajnega glavarstva v Sežani, dr. Josip Mosettig, ki je sedaj v Voloski, je premeščen k na-mestništvu v Trstu.
Reške novice. Reški občinski svet je sklenil, razobešati na občinskih poslopjih poleg reške mestne zastave vedno tudi madžarsko trobojnico. — V madžarske šole na Reki je vpisanih letos 3353 učencev in učenk; v italijanskih šolah jih je 3687. — Za drž. poslanca na Reki je izvoljen mesto dosedanjega župana dr. Via član italijanske liberalne stranke Ossoinac (reete Osojnjak).
DALMACIJA.
Umrl je v Splitu profesor Ante Kargotič, star komaj 28 let. Čutil je v sebi časnikarski poklic, zato je kmalu zapustil šolo v Opatiji. V Zagrebu je bil dlje časa sotrud-nik "Slobodne Rječi" pozneje urednik.
Evakuiranci iz Kotora in sela Dohote poročajo, da so jih povso-di, kamor so prišli, dobro sprejeli, tako v Mariboru, v Lipnici, Gradcu in na Dunaju. Potovali pa so 7 dni in 6 noči' brez prestanka. O njih se je bila raznesla vest, da so evakuirani radi vohunstva. Ker pa to ni res in jih to boli, so se obrnili do oblasti v Boki Kotor-ski, naj v javnosti pojasni, da so take vesti iz trte izvite.
Otvorila je v Splitu avstro-ogr-ska banka zopet svojo filijalko.
HRVATSKO.
Odšli s srbsko armado. Hrvatski uradni list prijavlja tretji sklep zagrebškega sodnega stola o konfiskaciji premičnega in nepremičnega imetja 39 oseb iz Sur-čina, ki so na sumu in v preiskavi, da so zakrivi zločin proti vojni sili države in veleizdaje ter so se pridružile srbski armadi in z njo odšle.
Zvit ulanec. Hrvatski ulanec Stjepan Pavlica je bil poslan k nekemu oddelku, da odda važno povelje. Popoti ga je zajelo 15 ko zakov, ki so s sulicami šli nad nje-
slikarji. Njegovo najznamenitejše delo je slika "Rusalke".
Papirnati rešilni čolni za podmorske čplne.
Japonski viceadmiral Yokaya-nia je iznašel način sestave papirnatih čolnov, da se more rešiti moštvo podmorskih čolnov v slučaju nesreče. Papir 'hishikirazu' imenovan, ki je že sam po sebi ja-ko trden, sestoječ iz murvinih niti. se preparira tako, da drži vc do, vsled česar je še bolj trden kakor poprej. Dva lista tako prirejenega se zlepita skupaj tako trdno, da jih dva človeka ne moreta raztrgati, pa če napneta vso svojo moč. Ta papir leži lahko pod vodo cele ure, ne da bi izgubil svojo trdnost. Čoln je pravzaprav neke vrste plav, sestojoč U več papirnatih cevi, v katere se navleče zraka 111 ki so razvrščene kakor hlodi po plavu.
Invalidni vojaki — državni uradniki.
Ogrsko trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo, ki določa, da je invalidne vojake vzgojiti za državne uradnike.
Požar v tovarni volnine v Brnu.
Korespondenčni urad poroča iz Brna :
Nekega večera je izbruhnil iz še neznanih vzrokov požar v tovarni Emanuela Heehta. Ogenj se je hitro razširil in segel kmalu skozi vsa štiri nadstropja. Prizadevanju ognjegascev se je posrečilo odstraniti nevarnost za negotove objekte, ali štirinadstropno poslopje, v katerem je bila predilnica in apretura, je zgorelo z vsemi zalogami vred. Firma je zavarovana pri več zavarovalnicah
Občinski zastop v Sarajevu bo najbrže razpuščen.
K zadnji seji občinskega zastopa v Sarajevu je došlo samo 11 starejšin, tako da se ni mogla razpravljati o stvareh, kjer je neobhodno potrebna večina. Kakor so razmere sedaj nastale, ni upati, da bi se mogla še vršiti kaka redna seja občinskega zastopa. Zato se je razvilo vprašanje o razpustu občinskega zastopa in imenovanju vladnega komisarja.
Rabindranat Tagore na hrvatskem odru.
V Zagrebu so vprizorili prvikrat indijsko dramo "C'hitra'\ Za-grebši oder je prvi v Avstriji 111 tudi v Nemčiji, ki poda to mojstrsko delo znanega Rabindranata Tagore, ki je dobil pred dvema letoma Nobelovo nagrado in ki slavi v svoji domovini že davno za enega največjih indijskih drama tičarjev.
Razžaljen j a veličanstva v pridigi.
Dunajsko domobransko divizij sko sodišče je obsodilo župnika dr. K. "Wetscherja, bivšega kate-heta na nemški gimnaziji v Ni-kolsburgu 11a 4 mesece ječe in izgubo akademičnih časti. Dr. Wet seller je v cerkveni propovedi na abiturijente svoje gimnazije tako vehementno zastopal načelo o nadvladi cerkve nad državo, da je pri tem zagrešil zločin razžaljenja Veličanstva. Sodišče je v razlogih obsodbe poudarjalo, da državna oblast nikakor ne more dopuščati, da bi se razvijale podobne ideje
^	- . , , , , ne ukrade ali pa na kak drug na-
iudi z enim otrokom lahkot ..	.. ,. '	- - ,
I ein ogoljula. Lovori jako prmz-
i 11 en o in star je okrog 36 let.
Jernej Aučin.
c- o Mihic Camp, Box 18.
(6-12—11)	Pickens, \V. Va.
Gospodinja". 82 Cortland t St.. New York City. (10-11—11)
Kje je JOSIP KAUŠE ? Doma je iz Starega trga pri Črnomlju in je po poklicu godec in bartender. Že tri leta nisem nič slišala o njem. Zajedno želim pa tudi izvedeti za JOSIPA MUIELIČ, ki že tudi eno leto ne vem nič o njem. Prosim ju, da se mi javita. — Lucia Kure, 149 Noll St., Brooklyn, N. Y.
Rad bi izvedel za svoja prijatelja .NDREJA STOPAH in JOSIPA SLUGA. Prosim cenjene rojake. če kedo ve. da mi javi nju nas1- v, ali naj se pa sama oglasita — Joseph Gulja, R. 1, Cairnbrook. Somerset Co., Pa. (9-11—11)
DELO! DELO I! DELO!!!
Rabim 25 do 30 mož za drva delati. Suma je lepa. Plača od klaf-tre $1.40. Delo stalno za več let. Oglasite se pismeno ali vprašajte osebno pri:
Vinko Poje, Box 20,	Czar. W. Va.
(9-11—11)
Mr. OTTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna po rdila. Upravništvo Glas Naroda.
dobit« "GLAS NARODA" »kozi itiri mesec« dnevno, Uvzemši nedelj in po-itavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobit« tedensko 36 itrani berila, t ^ mesecu 156 strani, ali 624 strani t štirih mesecih, "GLAS NARODA" donaža dnevno poročila 1 bojišča in r&zn« sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo r&sširjen. 7se osobje lista je organizirano in spada ▼ strokovne unije.
NAZNANILO. *
Cenjenim naročnikov v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni za-stopn k


EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW Y0RKU
ANTON BURGAR
82 CQRTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno ln solidno posrtreženl.
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naroč-, „ . . . . ,	.
.......	,	j	Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalje,
nino m izdajati tozadevna potr- , g0(it,ene ii^trumente. kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske,
dila.
Sedaj se nudi v izhodni Penn sylvaniji.
Upravništvo "Glas Naroda".
prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2e. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
maju je postal korporal. Na straži ga. Papir s poveljem je požrl, po- pred mladino, zlasti v tem času,1
ZASTONJ
MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pišite po našo brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko eitate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka ali konstipacija, katar, zlata žila, revmatizem, okorela jetra in želodčne ter mclmroe bolezni, vspešno zdravijo privatno dotna in z majhnimi stroški.
Trpite H na bolečinah v križu in v zgibih, na glavobolu, izgubi teka. kislini v želodcu, povračanju hrane, bljuvanju, žolčnem riganju, nečistem jeziku, smr.l-
lll\*T	al*iV»Om W'liln 111 i rt elnVviVi ^ntt ink	-I., ..	; I..______ ____T___ *
ptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomori in nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti.
Pošljite kupon za brezplačno knjižico.
dr. j. russell price co., s. 902, 208 N. Fifth Ave., Chicago, 111., U. S. A. ^ Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico.
Ime..................................................
Naslov...................................................
BUMBMBBH—m* A4. »»^^AiMwuuitwM—^ivn^ia
\
OLA<3 NAHODA, TO". NOTTMT3K A. 1915.



WATERLOO
Francoski spisala: Erckmann—Chatrian.

Za "Glas Naroda" prevel G. P.
v._

j
•1	(Nadaljevanje)
—	SluSajte. t»*ta Grete, jaz za svojo o*t-bo mislim, da bo šlo. ; pii j«- jt- tr.-hii vprašati gospoda G u lil ena za njegovo mnenje.
Tedaj pa se je on obrnil ter rekel:
\ sakdo je svoj lastni gospod. Jožef, ter mora slediti svoji \.>ri, < - se ho<*e ritati mašo-zadiišnico za umrlega Ludovika XVT.
j-- jo dobro. Proti temu ne bodo imeli ničesar pošteni
ljudje vseh strank, seveda ce j»- človek roja list____ Ce se pa hoče
pt>k tekniti tja le \ lastno korist, je boljš.-, da se o-tane doma. _
Ludovika XVI. ne omenjani več. a s Piehegru. Moreau in Cadou-dal pn .je dniLia stvar. Piehegni je hitel predati svojo armado sovražniku, Moreau se je boril proti Franciji in Cadoudal je navaden morilee. To so tri vrste eastihlepnih ljudi, ki niso želeli ničesar driifrr. jra ko! da hi nas napravili za sužnje in ki so vsi trije zaslužili svojo usodo. To je ^» veda le moje mnenje.
Pa moj lii>ir! j,- vzkliknila teta drete. — kaj pa nam je vse to mul'0 Saj vendar ne bomo šli tja radi njih. temveč le raxli-te»a, da dobimo dovoljenje! Vse drugo mi ni nič mar in Jožefu tudi ne; kaj ne. Jožef?!
Bil sem v veliki zadregi, kajti to, kar je oče Gulden ravno povedal, n,- mi zdelo pravilno. On je to zapazil ter rekel:
Jaz razumem ljubezen mladih ljudi, a takih sredstev se ne sme uporabljati, mati (irete. in mlad človek ne sme radite-a žrtvovan svojega prepričanja, ("e nima Jožef istega mnenja o Pielie-gru. Moreau in Cadoudal kot ga imam jaz, naj se vdeleži procesije tei je stvar popolnoma v redu. Xe bo mi niti prišlo na misel da bi jnu rad it e<ra o.-,tal. a za svojo osebo rečem, da *e take stvari ne vdeležim. •—
Jaz tudi ne. — sem rekel tedaj. — kajti jaz sem istega mnenja kot oče Gulden.
Videl sen da se je hotela teta Crete ujeziti, kajti postala je k?} rak-	J>" s,, je takoj zopet pomirila ter rekla-
Pf Pojd.'va jaz in Katarina sami. Midve se ne brigava 7.a taka starokopitna naziranja.
r,.kj'<V iU]UU'U ni	spričo njene jeze skrili smeha ter je
• t ; ,)a- Vsak ''',ovrk •'«• ^podar svojih dejanj in ra.litejra storite. kar sem vam zdi prav.
Tedaj pa je prijela teta zopet za svojo košaro ter odšla do-eim mi Je oee (Julden ukazal, naj jo spremim.
Hitro sem oblekel svojo suknjo ter ujel teto na vogalu eeste
—	1 osiusaj. Jožef. — je rekla, ko sva korakala proti tr<m. — I a gospod (Julden je sicer dober človek, a star noiee. Odkar -a poznam, m bil še nikdar zadovoljen s kako stvarjo.
On si sicer ne upa reči, a njegova edina misel je republika njegova^ stara republika, kateri je igral vsakdo gospod^rač kovu,-, erevljar, Z,d in kristijan. To je vendar neumnost. Ka i pa pravzaprev storiti? Ce bi ne bil tako pošten človek bi so mu ne prizanašalo. Ne smemo pa pozabiti, da bi se brez nie-a nikdar ne naiied dobrega rokodelstva in on nam je storil tudi v-Iiko drugega dobrega, vsled česar smo mu dolžni hvalo. Radite-a sem tako hitro odšla, kajti drugače bi bila v stanu pošteno razjeziti se To si prav storila. — ji je odgovoril on. — Jaz liuhim go--po.la Gulden kot očeta in tebe kot da si mi lastna mati. Vsled te~a
h. me ne mogla nobena stvar bolj boleti kot če bi videl vaiu oba sprta. —
Nato je rekla teta Grete:
Skoz, okno Ne, na noben način ne. Kljub temu pa ni treba poslušat. vsega kar prav. on. kajti jaz zatrjujem, da bodo te procesne za nas nekaj dobrega, na podlagi česar nam ho gospod župnik preskrbe! dovoljenje, kar je vendar glavna stvar. Katarina in jaz pojava tja. Ker bo ostal gospod Gulden doma, boš moral ostati tudi ti; jaz pa sem prepričan, da se bo vdeležila polovica mesta in zelo h-po «»o. pa naj se zgodi za Pieliegru-ja, Moreau-ja ali Cadoudala.
—	To ti vrjamem. — sem rekel jaz.
V teh pogovorih sva dospela do Nemških vrat. Še enkrat sem objel teto ter se vesele volje vrnil domov.
IIL
Da nisem pozabil tega obiska tete Grete, ie to vsled tega ker M- Je osem du« pozneje pričelo s procesijami, mašami-zadušnicami >n pridigami, ki so se končale šele s povratkom cesarja leta 1815 in ki >o trajale potem znova do odstopa Karola X.. leta 1830.
<V mislim vsled tega na Napoleona, mi zveni vedno v ušesih grmenje topov iu oče Gulden mi zakliče s svoje postelje: — Zopet /maga. Jožef: Ila. ha, ha, vedno same zmage! — Če pa mislim na Ludovika XVIII., slišim vedno zvonenje zvonov ter si izslikam v duhu oeeta Hrainstein s svojima dvema sinovoma, kako vlečejo vsi trije /;i vrvi zvonov. V takem slučaju slišim vedno očeta Gulden, ki mi je rekel s smehom: — Ti. Jožef, to velja sv. Magloriju ali sv. Polikarpu.
Drugače si teh časov sploh predstavljati ne morem.
Za časa cesarstva se tudi spomnim, kako so proti večeru oče (oiite. Nikolaj Rolf o in nekateri drugi veterani basali svoje topove, da izstrelijo običajnih enindvajset strelov, dočim je bilo na Okopih mesta Pfalzburg zbrano polovico mestnega občinstva \a večer pa je bila razsvetljava in vse je kričalo: — Živi cesar!
Par dni pozneje pa je bilo polno mrtvaških listov ter nova kon-skripcija. —
Pod Ludovikom XVIII. vidim mirovne altarje ter kmete s svojim, vozim polnimi mahu ter mladih smerek in dame z velikimi vazami, ki stopajo iz svojih hiš; in nato procesije: — med 7vone-njera zvonov koraka gospod župnik s svojimi vikarji in za celim cerkvenim spremstvom novi župan, gospod Jourdan z debelim rdečim obrazom ter lepo uniformo. Poleg njega pa postajni poveli-nik. gospod Robert de la Fai*andrie z veliko baroko. Za tema pa občinski odbor s svečami. Ceste so pokrite z zelenjem in z oken vihrajo girlande in bele zastave. Židje in luteranci pa stoje za svojimi zaiuzijami v senci ter gledajo na prizor, ki se odigrava v solncu. —
To je trajalo od leta 1814 do 18.10. nevštevši 100 dni, v katerih je prišel Napoleon zopet do moči. Jaz pripovedujem rad vse skupaj, kajti navajati vsako posamezno procesijo posamič, bi bilo preveč dolgočasno.
Pričelo se je torej dne 19. maja 1814. Istega dne, ko je Har-mentier oznanil velike cerkvene slovesnosti, je prišlo k nam pet duhovnikov iz Nancy, mladi ljudje, ki so pridigali celi teden, od jutra do polnoči. To naj bi uvedlo cerkvene slovesnosti. V celem mestu je bilo govora le o njih. ljudje so postali pobožni in skoro vse deklice in vse žene so šle k izpovedi.
Razširila se je pa tudi govorica, da se bo vrnilo narodna po-pestva in procesija naj bi razločila lumpe od poštenih ljudi, kajti
prvi bi si gotovo ne upali pokazati se pri teh cerkvenih slavnostih. Lahko si mislite mojo jezo, ker sem bil takorekoč proti svoji volji prisiljen ostati pri lurnpih. Glede smrti Ludovika XVI. si nisem imel hvalabogu ničesar očitati ter tudi nisem imel nobene narodne posesti in moja edina želja je bila. da dobim dovoljenje za poroko 6 Katarino. Tudi jaz sem bil. kot teta Grete, mnenja, da je oče Gulden preveč zaverovan v svoje misli, dasiravno nisem imel nikdar poguma, da bi dal izraza svojemu mnenju. Čutil sem se zelo nesrečnega in to tem bolj. ker so vsi ljudje, ki so prinesli ure v popravilo, neprestano hvalili pridige ter izjavljali, da kaj takega še niso slišali. -—
Kadar je slišal oče Gulden take govore, je nadaljeval s svojim delom, ne da hi dvignil glavo. Ko pa je bil gotov, se je obrnil proti
stranki s pripombo: — Tu. gospod la in ta____račun znaša toliko
in toliko.... — Zdelo se je. da nima nobenega zanimanja za stvar. Ce pa je prišel pogovor na narodno posest ali na revolucijo pred petindvajsetimi leti ter na zadoščenje za prejšne zločine, je vzel z nosa svoja očela. se vzravnal, da posluša ter rekel s presenečenim izrazom v obrazu:
— A. tako! Tako lepo je. gospod Klavdij?.... Poslušajte.... To se mi zdi nekoliko čudno.... Ti mladi duhovniki govore torej tako izvrstno?.... No, če bi delo tako ne sililo, bi jih rad enkrat slišal.... Meni bi bilo gotovo tudi enkrat treba, da se pustim nekoliko razsvetliti....
(Nadaljuje st).
i
S
t^fc r&to	rtfas t^eb o^fib o&b
Zadnja novost.
Vsake vrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za 51.00 in iz vsake steklenice fei lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih
F. P. Barton piše: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago ka- ^ kor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na:
Z. JAKSHE
Box 366 Norih Diamond Station,	PITTSBURGH, PA. J
b	ofas	Q^flb Q&9	Q^fe
I
2B7>
MODERNO UREJENA
TISKAR!A GLAS NARODA

VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
'9 m m e
• • DELO OKUSNO, • • • • • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRU jtE JEZIKE,
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENiC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Kaj pravijo pisatelji. nfenj&H la flršavalkl o kajtet Birtl »L Bofitaer
"Doli z orožjem!"
Ur Nikolaj eriž Tolstoj j« pisal: Knjigo sem ■ veliki« ulit-torn prebral tn v njej našel veliko koristnega. Ta knJI<a Ml« rpllva na Qoveka ln obsega neb roj lepih misli....
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla m»4l*—* Btaal al kilo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Bodel: "Doli s orožjem Je pravo ogledalo sedanj* ga Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, fla ■e bližajo človeštvu boljši časL Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lad. Jakobovskl: To knjigo bi Človek nsjrajie poljubil
V Ono srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Bosegger piSe: Sedel sem t nekea Kosda pri Krieglacb ln sem bral knjigo a naslovom "Doll a oroš-)em!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahka rečem, da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem Sivljenjn. Ko sem jo prebral sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vss kulturne Jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi t tolali no smelo manjkati. Na sveta so dražbe, ki raaSlrjaJo Sveta Pismo. Ali M ss as moglo ustanoviti druibe, ki bi nsilrjsls ta kajlso?
Hearik Sar« i m Ta Js najbolj olarijlra knjiga, kar hs flS fdaj bral»„
C. Neomann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar mo Jih spisali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir....
Hans Land (na shoda, katerega je Imel leta 1890 ▼ Berlinu)3 Ve tla vil knjig«?, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po* andlL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi HI laja krlžemsvet ln ačlll vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govora t poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Kkl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Snttnerjeva. ProstmtfVas, posvetite par nr tema dela. Mislim, Ca ss ae bo nlkdo ved navduševal sa vojno, Ce bo prebral to knjigo« CKNA M CENTOV.
BaroCajts Jo pri!
Slovenic PubKshing Co.?
<2 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENI7" ^ŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ!
""Z Al
WAXNA2HLO,
Rojakom v državah Ulinois ln Wlsccnsir- naznanjamo, da jih bo do obiskal nai lastopnik
M-, jPSAlfK SLEH materi ja opravičen pobirati naro*
lino ea list "Glas Naroda" in 1* lajati pravoveljavna potrdil«. Bo akom ga toplo priporočamo. Uoramištvo 'Glas Naroda*
Prosti nasvet ii informaciji priseiieBCisti
o« f>4«viilci as~
U drlATS Sr ■wk raxaje 1» pomaga pii»slj*> ki a« hill oal-iparjeaj, '1 ali s k&tariati ss jo slab« al«,
Sregplkiao al iaje aasret« pr *ljM«em, kateri so bili oslepa ami o4 baajtirjev, odvetnikov, t? -^▼oot a lemljišži, prodajalo«
aaab^odidh listkov, spremljava kažipotov im poosataikor g
iSjL*
V&l* ta Uforaasije 7 wj.iakik sadevak? kaka fmU »iavljaa. kje* as eglaaiti mm d lifttiso.
Sorodniki maj bi se sestal! ■ pr
•Ijoati na lllia leUad« ftl^ T-arjf* Ofiio«.
iuu Department o* ^'USEAU OF RsTJUSTai«
AND IMMIGBATION. Urju? v meitn New Yorlct! t ust St., o4p?4 vsaki dan t« ejatraj do 0. ^o^oldxf g» kval^j «M. S, £t H
rosos SCdfAIKI!
Najbolj n-oeSoo im / •».
:ilo za tea- ' ^k« in moSkc a«e. kakor tu- ^
li ra moške A' 'rke in brado. -\ko ee rabi to ; -nazilo, zra- " , «tejo v 6 te-
tnih krušni.
<o»ti ic dolgri u«j-9. kakor redi moškim rfcer.e brke ia	"SSEjSjSj
-•rada in nebo- / !o odpadali in -	- "—".V
•e osiveli. Revruatlzem. koatibol ali trffar je v ro :ah. nogah in križu v 3 dneh popolnoma ozdravim ran«, opekline, bule. ture. kraste in grinte. potne noge. kurje oči. bradovics, ozebline v par dneb 0 ipcinoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bre> upeha rabil, mu jamčim za 55.00. Pilita takoj pev unik in kzu>ž!co. pošljem zai>tonj.
XKi R. St^ CS«r«laad, ©i*
EOJAJLL	89 N.#
M.AC« SAliODA'i, NAJYJCJ .	DN3TOTK J ID*
Veliki vojni atlas
?t>jskajocib se evropskih držav io pa kolonij-skill poseste? vseh yelesiL
Obsega 11 raznih zemljevidov,"
aa'fOtlh straneh in vsakn Btran je 104 pri 134 palca volika;
: Cena an?no 25 centov.^
"obsega tfovat ramih Mmljavid^*-
8 eftraRftb, vsaka «tran 8 pri 14 palcev.
Cena eamo 15 centov.
Vf! lamljfiridi so narejeni v raznih barvah, da se wak Ithko ipozna. Označena so vsa večja mesta, število pro-blTaiceT držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod ladi osnačen obseg gajvršine, katero zavr52Q2jo'poiimi«at države.
Pošljite 25c. ali pa 15c, v znamkab SiiaDČen naolov (■ »i vam takoj odpošljemo ztzeljeni atia*.- Pri večjon-•4Jsca« damo popust;
Sioyenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, Nt
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON jo vreden desot (19) SAUSAN CIG^VJaETNIH KUPONOV ako s« ga predloži skupne z devetdesetimi (90) ali rož Dimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaj3 «k HASSAN PREMIJ3f£IH POSTAJ ali prt
THE AMERICAN TOBACCO CO, Praadnia Deat- 4SW Broome SU New ¥ork. S. T (Ta sonadba acasnv 31 decembra 1913.)
rst


Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost 21 pri ^S pžaicIH, Cena 15 centov, gg—i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka države, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. I. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena §1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljpvide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih dižar. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
. , Naročila in denar pošljite nat
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. ||


Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do*1 dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošilja t ve v sedanjem časn 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem v staro domovino,
100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Gair Ave., Cleveland, Ohio.
»a	&	taL ^ i« ■•*-	ti