.
k
Glasilo občine
Cirkulane
Letnik 5, številka 1
Maj - veliki traven 2011
KOLEDAR PRIREDITEV - OB OBČINSKEM PRAZNIKU
2011
				
Planinsko društvo	Bračičeva pot	Organizacija pohoda skupaj z markacijskim oddelkom ob otvoritvi 3. etape	21.5. 2011 ob 9. uri	Občina Cirkulane
Cirkulane	Evro pohod		30. 5.2011	
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze	Vinogradniški dan	Pohod po poti modre kavčine, otvoritev društvenega vinograda, sv. maša, družabno srečanje vinogradnikov	22. 5. 2011	Sv. Ana nad Bor-lom
Društvo za oživitev gradu Bori	Čistilna akcija Bori 2011	Čistilna akcija poteka že tradicionalno v parku okoli Borla in v samem gradu, odvisno od vsakokratnega dogovora z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in Ministrstvom za kulturo. Zberemo se ljubitelji Borla, ki nam ni vseeno, kaj se z gradom dogaja.	21. 5. 2011 zbor ob 8. uri	Okolica gradu Bori
Občina Cirkulane in Občina Zavrč	Otvoritev mejne ceste Veliki Vrh		27. 5. 2011 ob 17. uri	Veliki Vrh
Društvo za oživitev gradu Bori	Premiera dokumentarnega filma: Prof. dr. Vladimir Bračič, žlahtni trs haloških goric	Premiera dokumentarnega filma o prof. dr. Vladimirju Bračiču, domačinu, Cirkulančanu, prvem rektorju mariborske univerze. S filmom, ki smo ga posneli 2010-2011, smo se mu poskušali oddolžiti za vse dobro, kar je naredil za Cirkulane in Haloze. Društvo za oživitev gradu Bori je producent filma.	28. 5. 2011 ob 20. uri	Večnamenska dvorana Cirkulane
TD Cirkulane	Modra kavčina	Tradicionalni pohod po poti modre kavčine	maj 2011	Dolane, Gradišča, Veliki Vrh
LD Cirkulane	Strelsko tekmovanje	Tekmovanje v streljanju z zračno puško med občani za prvaka občine Cirkulane (tradicionalno)	29. 5. 2011 ob 9. uri	Strelišče LD Cirkulane, Brezovec
ŠD Cirkulane	Občinska vaška turnirja	Turnir v nogometu (moški), turnir v odbojki (ženske)	29. 5. 2011 ob 14. uri	Športni stadion Cirkulane
Radioklub Cirkulane	Srečanje S5 radioamaterjev in vezistov Slov. vojske	3. tradicionalno srečanje radioamaterjev in vezistov Slovenske vojske	junij 2011	Radioklub Cirkulane, Pohorje
Čebelarsko društvo Cirkulane	Čebelarska razstava	Prikaz čebelarjenja nekoč in danes, točenje medu (demonstracija v živo), ostali prikazi opreme in živega panja čebel	25. 5.-6. 6. 2011	Razstavni prostor
Občina Cirkulane	Slavnostna seja Občinskega sveta		2. 6. 2011 ob 19. uri	Lovski dom Brezovec
Občina Cirkulane, Osnovna šola Cirkulane-Zavrč	Osrednja občinska proslava, dan Osnovne šole Cirkulane-Zavrč	Osrednja občinska proslava, družabno srečanje občanov z ansamblom Mladi Dolenci	3. 6. 2011 ob 18. uri	Šotor Cirkulane
Kulturno društvo Cirkulane	Folklorni festival	Projekt AZRA (EUR-SLO-HR): 1.	dan: delovni sestanek, načrti za bodoče skupne projekte, 2.	dan: predstavitev folklore z novinarsko konferenco	4.-5. 6. 2011	Šotor Cirkulane
Župnijski urad Sv. Barbare Cirkulane	Nedeljska maša	Maša za domovino, namenjena občanom Cirkulan ob občinskem prazniku	5.6. 201 lob 10.30	Farna cerkev Sv. Barbare
DOH Haloze ŠRC Šumica	Piknik brez meja	Družabno srečanje občanov s športnimi igrami	konec junija 2011	Športnorekreacijski center, Cirkulane
GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane. si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Rado Škrjanec
Glasilo občine Cirkulane
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
V nekaj kratkih besedah bi rad opisal svoje delo v občini Cirkulane v vlogi podžupana. Moje področje dela v občini zajema nadzor cestne infrastrukture, skrb za vzdrževanje in koordinacijo med vaškimi odbori. Delo je zahtevno in odgovorno, saj zajema najbolj občutljivo temo občanov, še posebej, ko je potrebno skrbeti za uravnotežen razvoj celotne občine. To ni zmeraj enostavno, ker smo omejeni z višino sredstev v občinskem proračunu, ki jih je vedno premalo, želja pa vedno preveč. Zato je naša naloga, da dajemo prioritete najbolj perečim zadevam v občini, za katere pa ni nujno, da jih vsi vidimo v isti luči. Velikokrat so vmes osebni interesi, včasih pa tudi preprosto nagajanje, kot npr. če nismo dali ideje mi, smo proti, ali tudi, da je slabo za vse nas.
In kakšen je sploh moj pogled na lokalno samoupravo ter na vlogo, ki jo imam v Občinskem svetu? Na volitvah sem kandidiral na listi stranke SDS, ki mi je bila s svojim programom najbližje. Zavedam se, da v tem štiriletnem mandatu ne smem podleči nekakšni samozadostnosti, ker sem član stranke, Občinskega sveta ter podžupan, ampak moram gojiti odgovornost do celotne občine in ljudi, ki so mi zaupali svoj glas na volitvah. Priznam, da sem si delo svetnika predstavljal malo drugače, kot se odvija v resnici. Pričakoval sem, da bomo predstavniki občank in občanov v Občinskem svetu dali prednost razvoju, novim in dobrim idejam ter napredku kraja in da ne bomo na prvem mestu izpostavljali pripadnosti stranki ter se šli »visoke« politike, ki jo vse prevečkrat opazujemo v Državnem zboru RS. Če je projekt dober in nujen za naš kraj, ga bom z veseljem podprl, tudi če bo predlagan s strani svetnikov, ki so iz druge politične opcije. Seveda pa pričakujem, da se bo zgodilo tudi obratno, pa vendarle vselej temu ni tako. Prevečkrat se zgodi, da se projektu nasprotuje, ker ni »naš«. To bi razumel v primeru, če bi nasprotniki imeli alternativen predlog, o katerem bi lahko razpravljali, ga tudi izbrali, če je seveda boljši, naprednejši ali bolj razvojno naravnan. Smatram, da je skrajno nekorektno zavračati predlog ali idejo, hkrati pa ne imeti pripravljenega svojega. Presojo, kako bi to poimenovali, prepuščam kar vam, občanke in občani. Zavedati se moramo, da nam jutri ne bo lažje, saj se zaradi recesije sredstva iz državnega proračuna samo krčijo. Če ne bomo pravočasno in smotrno uporabljali le-teh, se razvoj občine lahko zaustavi; žalostno pa bi bilo, če bi se to dogajalo zaradi strankarskih razprtij ali nagajanja. Poraženci bi bili vsi prebivalci občine, ne samo politična stranka, ki ni uspela izglasovati predloga. A vendar »nagrado« ali »kazen« daste volivci na koncu mandata svetnika. Tako je tudi prav, slabo pa je to, da so bila za vedno izgubljena leta priložnosti za razvoj kraja, ki si ga želimo vsi - pozicija in opozicija.
Kot pravi stari pregovor, je veriga močna toliko, kot je močan najšibkejši člen v verigi. Tudi Občinski svet deluje podobno. Člen (član), ki zavira izglasovanje novih razvojnih projektov, ki bi prinesli napredek celotnemu kraju, je cokla razvoju občine. Še dobro, da so seje Občinskega sveta javne in da so prisotni pred-
stavniki medijev. Tako si lahko občanke in občani v časopisu preberejo, kdo skrbi za napredek in blagostanje kraja in kdo s svojim ravnanjem to onemogoča. Občina ni samo župan in svetniki, ampak smo to vsi prebivalci občine. Mi smo samo od vas dobili mandat, da občino v teh štirih letih vodimo po svojih najboljših močeh in zmožnostih. Očitno se tega še vsi ne zavedajo.
Sam se v vlogi podžupana vidim kot pomočnik župana in v pomoč pri realizaciji idej, ki jih izglasuje Občinski svet. Predvsem je treba povedati, da je od potrditve projekta do njegove realizacije dolga in naporna pot. Tukaj mi lahko pomagajo izkušnje iz preteklosti, ki sem si jih nabral pri vodenju Lovske družine Cirkulane. Področje, ki ga pokrivam, mi je poznano, pravzaprav pisano na kožo, saj sem zaposlen v podjetju, kjer sorodne stvari opravljam vsakodnevno. Potrebnih je veliko pogovorov, usklajevanj in preverjanj, porabljene je veliko energije, preden je zadeva tako daleč, da jo konkretno opazite občani. Pri vas občanih štejejo samo realizirani projekti in ne samo prazne obljube. In prav je tako! Naše zadovoljstvo je vaše zadovoljstvo, le to nam daje elan za spopadanje z novimi izzivi, ki so še pred nami.
Veseli me, da je občina Cirkulane od svoje samostojnosti naprej pokazala, da smo se ljudje na referendumu pravilno odločili, da želimo sami odločati o svoji usodi. Vendar je sedaj na županu in celotnem Občinskem svetu večja teža odgovornosti, kot je bila na svetnikih, ko smo bili v skupni občini Gorišnica. Takrat se je dalo del krivde zmeraj zvaliti na druge, češ, ni se dalo nič napraviti, smo bili preglasovani. Tokrat je drugače. Znane so pristojnosti in posledično tudi odgovornost celotnega Občinskega sveta. Sedaj ne moremo reči, da nas zavira nekdo drug v razvoju. Če so ovire, si jih ustvarjamo sami!
Ob tej priliki vas želim seznaniti, da občina Cirkulane žal ni uspela na razpisu za Južno mejo. Tako ne bosta realizirana dva projekta, in sicer: cesta Dolane-Gradišča in cesta od Levičnika do meje z občino Zavrč v Brezovcu. Projekt »Južna meja« ima sicer milozveneče ime, vendar na razpisu ni bila izbrana nobena obmejna občina iz Haloz. Ta podatek govori sam za sebe. To je še en dokaz več, da je krilatica »skladen regionalni razvoj«, ki ga imajo naši politiki v prestolnici vedno na jeziku, samo mrtva črka na papirju. Ob tem dogodku nas lahko upravičeno skrbi, kako bomo majhne občine v prihodnosti sploh lahko preživele, da pa bi začele dohitevati razvite, pa bo verjetno samo pobožna želja.
Na koncu bi rad spomnil na bližajoči se občinski praznik. Povabil bi občanke in občane, da se udeležite prireditev, ki se bodo zvrstile preko celega tedna. Nam, prirediteljem, je dobra osnova za delo vnaprej, če so prireditve množično obiskane, kot se je to pokazalo v preteklih letih. Če je obisk množičen, pozabimo na vložen trud in delo, ker se nam oddolžite s svojim obiskom. Posebej pa ste vsi vabljeni na osrednjo občinsko proslavo, ki bo v petek, 3. junija.
Zahvalil bi se vsem, ki mi kakor koli pomagajo pri mojem delu. To je delo za dobrobit in razvoj naše občine.
Franc Milošič, podžupan občine Cirkulane
Občina na poti novih razvojnih dosežkov
Leto 2011 je tudi občini Cirkulane prineslo novih obveznosti, pred občinskim vodstvom pa so nove, zahtevne naložbe, nekatere pa se uspešno nadaljujejo. Peto leto svojega obstoja je občina začela optimistično, z željo po še večjem napredku na vseh koncih in področjih. Bližnji občinski praznik bo le ena od priložnosti, ko bo mogoče več izvedeti o razvojnih nalogah in tudi načrtih zelo mlade, a napredne občine Cirkulane.
Pred občinskim praznikom smo se pogovarjali z županom Janezom Jurgecem, ki je začetek delovnega leta v občini opisal takole: »Leto 2011 je povsem običajno leto za nas. Začeli smo ga s prijavami investicij na razpise. Nekatere od teh smo imeli v načrtu že od lanskega leta. Prijavili smo se na razpise regionalnih razvojnih programov in razpise Za razvoj vasi, prav tako pa na razpis Južna meja, kjer pa žal, tako kot sosednje haloške občine, nismo bili uspešni. Nekatere investicije so v teku, z drugimi začenjamo, kot je uspe-
šen začetek izgradnje tribun s slačilnicami, klubskimi in drugimi prostori. Počasi se zaključuje naložba v večnamenski poslovno-stanovanj-ski objekt v centru občine, kjer pa je zasebni investitor. Prav tako zelo pomembni investiciji sta modernizacija ceste »Kapela« in kanalizacija na območju naselij Brezovec in Medribnik, ki je bila izgrajena predlani, letos pa bomo tam uredili vse priklope do katastrskih mej, tako da se bodo lahko občani na ta kanalizacijski sistem tudi dejansko priključili.«
Tole leto bo torej za občino Cirkulane zelo investicijsko naravnano, kar je bilo tudi načrtovano. Pa vendarle se ob tem poraja vprašanje, ali bo za vse naložbe tudi dovolj denarja v proračunu.
Župan J. Jurgec: »Upam, da bo sredstev dovolj za vse načrtovane naložbe. Leto 2011 bo zares zelo investicijsko naravnano in verjamem, da bomo vse zmogli, da bomo imeli za naložbe tudi dovolj denarja ali pa se bomo morali na drugi strani tudi zadolžiti. Ampak v tem
»Želim, da v občini Cirkulane stopimo skupaj pri naših projektih, strnemo vrste in se soočimo s težavami, saj nam bo le skupaj uspelo uresničiti mnoge zadane naloge,« pravi župan Janez Jurgec.
trenutku je o tem še veliko prehitro govoriti.«
POLEG POSLOVNE STAVBE V IZGRADNJI TRIBUNE OB NOGOMETNI ZELENICI. PODPISANA JE TUDI POGODBA ZA IZGRADNJO VEČNAMENSKE DVORANE OB OŠ CIRKULANE-ZAVRČ.
Gospod župan, v nadaljevanju pogovora predlagani, da tiste večje naložbe v občini tudi podrobneje opišete in poveste, kako trenutno potekajo dela na nekaterih objektih. Večnamenski po-slovno-stanovanjski objekt v Cirkulanah je že nekaj časa po streho, v prvih dneh maja se zaključujejo tudi nekatera zunanja - obrtniška dela. Zgradba počasi dobiva končno podobo in vanjo se bo še letos preselila Občinska uprava. Lahko že napoveste, kdaj se bo to zgodilo?
Župan J. Jurgec: »To je kar težko vprašanje, vendar mislim in upam, da bo in-
vestitor zaključil z naložbo, kot je načrtovano, v začetku junija, morda že ob občinskem prazniku. Občina mora urediti še zadeve okrog samega odkupa prostorov in etažnih lastnin. Ko bo to urejeno, bo Občinska uprava že razmišljala o selitvi v nove prostore. Obstaja možnost, da se vselimo prej in naknadno uredimo vse potrebne pogodbe in dokumentacijo. Morda se bo selitev zgodila že v poletnem času, ampak počakajmo do konkretnejšega dogovora.
V novi zgradbi bo poleg pisarn Občinske uprave tudi prepotrebna sejna soba, ki bo nekoliko večja od sedanje. Zraven bo še arhiv za vso gradivo, ki ga moramo arhivirati, potem pa bomo imeli na voljo še nekaj manjših spremljajočih prostorov.«
Občanke in občane pa prav gotovo zanima, kaj bo po selitvi Občinske uprave v prostorih, v katerih ste sedaj?
Župan J. Jurgec: »Te prostore bomo namenili našim zelo aktivnim društvom, za katere nam prostora tako zmeraj primanjkuje. Društva bodo prostore, v katerih je sedaj Občinska uprava, dobila nazaj v uporabo in s tem bomo do neke mere težave s prostorsko stisko društev tudi rešili.«
Druga večja naložba v občini je izgradnja športne tribune s slačilnicami, klubskimi in ostalimi prostori ob urejenem športnem igrišču. Gradnja v tem času poteka z velikim tempom.
Župan J. Jurgec: »Drži. Gradnja poteka z velikim tempom. Želim poudariti,
Letošnja pomlad pomeni tudi začetek gradbenih del ob nogometnem igrišču v Cirkulanah, kjer bo po novem sodobna, pokrita tribuna s približno 250 sedeži in z vsemi pripadajočimi prostori, tudi slačilnicami.
Delavci gradbenega podjetja GP-Project Ing., ki na podlagi stavbne pravice za 99 let
v centru občine gradi velik večnamenski poslovno-stanovanjski objekt, so v prvih dneh maja že zaključevali z nekaterimi zunanjimi obrtniškimi deli. V to zgradbo, na površino okrog 300 m2, se bo letos poleti najverjetneje že preselila tudi Občinska uprava. Naložba v celoti naj bi investitorja, gradbeno podjetje GP-Project Ing., d.o.o., veljala okrog od 1,3 do 1,5 milijona evrov.
da je to prepotreben objekt za vse šolske, obšolske in druge športno-rekrea-tivne obveznosti, ki jih imajo športna društva. Sočasno s to gradnjo urejamo tudi prestavitev električnega voda visoke napetosti v zemljo.
Upam, da bodo naši športniki potem, ko bo naložba zaključena, zadovoljni. Imeli bodo seveda bistveno več obveznosti, saj bo potrebno to tudi vzdrževati. Verjamem, da se bo s tem dvignil tudi uspeh v športu in bo naložba upravičena. Glede na to, da bo ta objekt lahko uporabljala tudi šola v svoje namene, je ta pridobitev več kot dobrodošla. Imeli bomo pokrito tribuno, dostojne slačilnice, skratka pogoje za delo, ki bodo verjetno pritegnili še več navdušencev športa, predvsem priljubljenega nogometa.
Vrednost naložbe znaša okrog 450.000 evrov; glavni izvajalec je Cestno podjetje Kranj, podizvajalec CP Ptuj, pri investiciji voda visoke napetosti pa Elektro Maribor, Enota na Ptuju, in občina Cirkulane, ki je soinvestitor v gradbenem delu. K naložbi slačilnic s tribunami smo uspeli pridobiti sofinan-cerski delež Ministrstva za kmetijstvo iz naslova razpisa Za razvoj vasi. Tam imamo zagotovljenih okrog 307.000 evrov, razliko, okrog 140.000 evrov, pa bo morala zagotoviti občina iz lastnega proračuna.«
In zdaj sva že pri tretji, prav tako zelo pomembni naložbi občine Cirkulane, kije bila že dlje časa v načrtu. Govoriva seveda o projektu večnamenske dvorane pri osnovni šoli. Izbran je tudi že izvajalec del, to bo podjetje GP-Pro-jectlng. d.o.o. s Ptuja, kije oddalo tudi najugodnejšo ponudbo, gradnja pa se bo najverjetneje začela že kmalu.
Župan J. Jurgec: »4. aprila je že potekala »zakoličba« objekta na samem zemljišču, kar seveda že pomeni pripravo terena na pričetek gradnje. Pogodba z izbranim izvajalcem po javnem razpisu podjetjem GP-Project Ing. d.o.o. s Ptuja je podpisana in od njih smo tudi dobili zagotovilo, da se bodo dela začela takoj po 1. maju. To se tudi uresničuje. Pričakujem, da bo uspešno potekala tudi ta naložba in bo nova večnamenska dvorana pod streho že v letošnjem
letu. Dvorana j e prepotrebna, predvsem zaradi aktivnosti, ki jih izvajajo društva, in seveda za aktivnosti, ki jih pripravljajo na naši osnovni šoli. Ta dvorana je za naše občane pomembna. Imeli smo srečo, da smo tudi za to naložbo pridobili sofinancerka sredstva iz razpisa Razvoja regij. Investicija je tako v celoti finančno pokrita, nek delež bo sicer financirala tudi občina iz proračuna, kar pa bomo porazdeli na naslednji dve ali tri leta.«
V CESTNI INFRASTRUKTURI NAJVEČJI PROBLEM OSTAJA PREKO 50 KM NEASFALTIRANIH CEST. OBČINA POTREBUJE TUDI OBRTNO CONO.
Zelo dobro boste v tem obdobju poskrbeli za področje vzgoje, izobraževanja in športa, seveda pa ob tem velja omeniti še nekatere druge, prav tako zelo pomembne naložbe, potrebne za razvoj občine na komunalnem področju. Katere naložbe bodo v prihodnje v ospredju?
Župan J. Jurgec: »Problemi ostajajo v cestni infrastrukturi, saj nam ostaja še preko 50 kilometrov neasfaltiranih cest. Tudi na tem področju se trudimo s prijavami na razpise, vendar nam v tej vlogi na nek način zmanjkuje pravih
(Foto: RŠ.)
»adutov«, ki so bili pred leti še mogoči. Država Slovenija je namreč porabila kvoto za ureditev cest na obmejnih območjih, zato bomo verjetno morali za več cestnih odsekov poskrbeti sami in ob pomoči naših občanov, kolikor bo to seveda mogoče. Omenil bi tudi nadaljevanje del na kanalizacijskem sistemu Brezovec in Medribnik, kjer bomo urejali priključke. Čaka nas tudi izgradnja kanalizacije v Dolanah, kjer se bomo v naslednjem razpisu »Južna meja« spet prijavili. Pričakujemo, da bomo uspeli, saj že imamo gradbeno dovoljenje in vso potrebno dokumentacijo. Investicija v Dolanah je večjega obsega, okoli od 500 do 600 tisoč evrov, kar je za našo občino občutno prevelik zalogaj. Enako velja tudi za nekatere ceste, ki so potrebne obnove. Taka je cesta v Gradiščah - »cesta Arnečič« in cesta Levičnik-Brezovec-Korenjak, ki je bila prav tako prijavljena na razpis Južna meja, kjer nismo bili uspešni. Prijavili se bomo tudi na prihodnji razpis in upam, da bomo takrat uspeli.
Velika želja v občini je tudi sprejetje prostorskega načrta, ki bo omogočal nekatere druge storitve, tudi individualne gradnje in nekatere infrastruktur-
Večnamenska dvorana bo s 1300 kvadratnimi metri zgrajena k zgradbi osnovne šole. Občina je za ta projekt uspela pridobiti velik del sofinancerskih sredstev.
ne objekte za občino. Nujno bi potrebovali obrtno cono, ki jo planiramo v Dolanah, na lokaciji, kjer je že en del gospodarstva. Tam želimo nekaterim našim podjetnikom omogočiti, da bodo imeli svoje poslovne prostore. V načrtu imamo ureditev kolesarskih stez v občini, ki bi se pri Cirkulanah razvejale proti Gradiščam in proti Pristavi. Speljali jih bomo še v kateri drugi del občine. Ena od možnosti je proti Brezovcu in Korenjaku, torej na območje sosednje občine Zavrč. Velja poudariti, da že imamo modernizirano cesto skozi Okič proti Sp. Leskovcu v občino Videm. Tudi po hribih imamo dobro speljane javne poti in te so lahko uporabne tudi kot kolesarske poti. To bi prav gotovo pripomoglo k razvoju turizma v naših krajih, čeprav je to
OPRAVIČILO
Občankam in občanom, bralkam našega glasila, se opravičujemo zaradi nekaj manjših, predvsem slovničnih napak, ki so se nam zgodile v prejšnji, decembrski številki glasila v intervjuju z županom Janezom Jurge-cem.
Uredništvo
samo en del, drugo pa je kulinarika in vsa ostala ponudba, kar pa je bolj ali manj na posameznih ponudnikih. Mnogim se na tak način ponuja dodaten zaslužek pri prodaji tega, kar pridelajo doma.«
»DA BI IMEL GRAD BORL TAKŠNO PRIHODNOST, KOT JE IMEL PRETEKLOST, TOREJ SIJAJNO.«
Ko sva ravno pri turizmu in turistični ponudbi, se je težko izogniti biseru - gradu Bori, ki je trenutno brez vsebine. Znano je, da je lastnica gradu država. Katero vlogo sploh lahko ima v tej situaciji občina Cirkulane?
Župan J. Jurgec: »Drži, da je lastnica borlskega gradu država, zato ima občina tukaj zelo omejeno vlogo. Za nas to ni prijetna situacija, še posebej, ko grad Bori sameva, propada in v občini to spremljamo. Zagotovo pa je vse povezano s financami. V času gospodarske krize se verjetno nihče ne upa lotiti celovite obnove tako velikega grajskega kompleksa. Vsak bi si verjetno po obnovi obetal dobiček. Izredno težko bo najti gospodarstvenika, ki bi v teh časih vlagal v obnovo gradu. Verjetno ima tudi država s tem probleme. Naša
občina je že dvakrat sodelovala zraven Ministrstva za kulturo, ko je bil objavljen razpis za najem gradu, pa se žal ni izšlo najbolje.«
Prav gotovo si občina Cirkulane želi, da bi imel grad Bori svetlo prihodnost?
Župan J. Jurgec: »Vsekakor je cilj občine, župana in še marsikoga drugega, da bi imel grad Bori takšno prihodnost, kot je imel preteklost, torej sijajno. Že v preteklosti je bil in še danes je grad Bori zelo pomembna turistična točka. Iluzorno je pričakovati, da bo imel slavo, kot jo je imel nekoč, tudi v prihodnosti. Grad mora dobiti neke nove, drugačne vsebine in potem bi lahko imel današnjemu času primerno vlogo. Tukaj vidim tržno nišo za nekoga, ki bi bil pogumen, ki bi imel veliko denarja in bi se odločil za nakup borlskega gradu.«
Uspešni ste tudi v čezmejnem sodelovanju, s sosedi na Hrvaškem, Madžarskem ... Do katere mere ste že uspeli razviti to sodelovanje ob meji in na katerih področjih izstopa?
Župan J. Jurgec: »Pred dobrim letom smo se v občini Cirkulane odločili, da bomo kot partnerji sodelovali v čezmejnem sodelovanju štirih držav. Sodelujemo z občinami Cestica na Hrvaškem, Mlinarci na Madžarskem in Heiningen v Nemčiji, druži pa nas sodelovanje v projektu Evropa za občane ... Vsaka od teh občin se bo predstavila z eno dejavnostjo. Čaka nas predstavitev s folkloro. To je za nas izrednega pomena, saj se tudi s tem odpiramo navzven, v Evropo. Zagotovo bomo še sodelovali v katerem podobnem projektu.«
Maj in junij bosta v občini praznično obarvana, saj je napovedanih veliko prireditev, posvečenih občinskemu prazniku. Kakšno praznovanje si želi prvi mož občine Cirkulane?
Župan J. Jurgec: »Želim si tak praznik, ki bo po godu večini občanov. Prvi trije so ponudili veliko raznolikosti in dobre priložnosti, da so se lahko predstavili naši občani preko društev. Upam, da so se pri tem našli, da so uživali in spoznali, da je praznik namenjen prav njim. Želim si tudi, da bi bile prireditve ob prazniku dobro obiskane, tako kot v preteklosti.
Iskreno pa čestitam vsem občankam in občanom ob letošnjem 4. občinskem prazniku, z željo, da v občini stopimo skupaj pri naših projektih in strnemo vrste, da se skupaj soočimo s težavami, saj nam bo le skupaj uspelo uresničiti zadane naloge. To se nam bo v prihodnosti prav gotovo obrestovalo. Vsem v občini Cirkulane želim zares prijetno praznovanje občinskega praznika.«
Tatjana Mohorko
Grad Bori mora dobiti neke nove, drugačne vsebine in potem bi lahko imel današnjemu času primerno slavo. Župan Janez Jurgec ravno v tem vidi tržno nišo.
(Foto: RŠ.)
O sejah Občinskega sveta v prvi polovici leta 2011
Svet občine Cirkulane seje v prvih štirih mesecih letošnjega leta sestal štirikrat, nazadnje 21. aprila.
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je 3. redno sejo Občinskega sveta občine Cirkulane sklical kmalu po novem letu, in sicer 6. januarja 2011. Občinski svet občine Cirkulane je obravnaval 13 točk dnevnega reda in med drugim sprejel naslednje sklepe in občinske akte: sprejet je bil Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, imenovala se je Komisija za požarno varnost in civilno zaščito občine Cirkulane, imenoval se je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Uredniški odbor, imenovana sta bila tudi svetnika občine Cirkulane Anton Podhostnik in Milan Hercog v svet Zavoda OŠ Cirkulane-Zavrč in svetnik Ivan Hemetek v lokalno akcijsko skupino LAS Haloze. Občinski svet občine Cirkulane je prav tako potrdil investicijske dokumente projektov, s katerimi se je občina Cirkulane prijavila na razpis Službe vlade za lokalno samoupravo in lokalno politiko z nazivom »Južna meja«. Župan Janez Jurgec je Občinski svet seznanil z imenovanjem dveh podžupanov občine Cirkulane - po sklepu župana sta to postala Franc
Milošič in Davorin Tušek.
Na 4. redni seji Občinskega sveta, ki je bila sklicana 27. 1. 2011, je bila opravljena prva obravnava proračuna občine Cirkulane za leto 2011 in sprejet sklep, da se poda proračun občine Cirkulane v javno razpravo. Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem je predlagala Občinskemu svetu, da se objavi javni natečaj za oddajo poslovnega prostora na naslovu Cirkulane 29 v najem. Sklep je Občinski svet sprejel soglasno. Župan Janez Jurgec je na tej seji seznanil tudi Občinski svet o imenovanju Štaba civilne zaščite občine Cirkulane.
5.	redna seja Občinskega sveta občine Cirkulane je bila sklicana 21. 2. 2011, kjer so se obravnavale naslednje zadeve, ki spadajo v pristojnost Občinskega sveta: sprejet je bil proračun občine Cirkulane za leto 2011 v višini 4.924.980 EUR, sprejet je bil tudi Odlok o ustanovitvi vzgojno-izobraževalne-ga zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka. Občinski svet občine Cirkulane je bil seznanjen tudi z delom Centra za socialno delo Ptuj glede izvajanja programa pomoči na domu
in z Načrtom dela Policijske postaje Gorišnica za leto 2011. Na tej seji so bili imenovani tudi člana in predsednik Koordinacije vaških skupnosti (za predsednika je bil imenovan Franc Milošič, za člana pa svetnika Milan Žumbar in Milan Hercog), po Odloku o vaških odborih so člani koordinacije vaških skupnosti že predsedniki vaških odborov.
NA ZADNJI, 6., SEJI OBČINSKEGA SVETA SPREJET
TUDI ZAKLJUČNI RAČUN
Na 6. redno sejo Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila sklicana 21.4. 2011, je bilo uvrščenih 20 točk dnevnega reda. Sprejet je bil Zaključni račun proračuna občine Cirkulane za leto 2010, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o spodbujanju in razvoju podjetništva v občini Cirkulane, Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, Letna programa za
Kdo so člani Občinskega sveta
Občinski svet občine Cirkulane ima 9 svetnikov. Na lokalnih volitvah leta 2010 so bili v Občinski svet izvoljeni:
1.	Podhostnik Anton, Cirkulane 63 - SDS
2.	Milan Arbeiter, Cirkulane 11 a - SDS
3.	Franc Milošič, Gradišča 46 - SDS
4.	Tušek Davorin, Medrib-nik 27 - SDS
5.	Žumbar Milan, Pristava
21 b - SD
6.	Lesjak Rajko, Mali Okič 20 a - SD
7.	Ban Štefan, Paradiž 59 -SD
8.	Hemetek Ivan, Cirkulane 1 - SLS
9.	Hercog Milan, Medrib-nik 12 - SLS
PODŽUPANA STA DAVORIN TUŠEK IN FRANC MILOŠIČ.
Podžupan Davorin Tušek je med drugim zadolžen za področje financ, gospodarstva in kmetijstva.
Podžupan Franc Milošič med drugim deluje na področju okolje in prostor, negospodarstvo, zadolžen pa je tudi za koordinacijo med vaškimi odbori.

Na aprilski seji Občinskega sveta je sodelovala tudi predsednica Nadzornega odbora Sonja Golc, kije med drugim predstavila tudi plan NO za leto 2011.
šport in kulturo v letu 2011, ki sta podlaga za objavo Razpisa za dodelitev sredstev za sofinanciranje kulturnih in športnih programov. Občinski svetniki so bili seznanjeni s poročilom o delu Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju in trendi varnostnih pojavov v letu 2010 s strani Policijske postaje Gorišnica ter pobudo za ustanovitev varnostnega sosveta. Podano je bilo tudi soglasje k delovni uspešnosti ravnateljice OS Cirkula-ne-Zavrč. Imenovana je bila tudi Komisija za razpolaganje s stvarnim premoženjem občine, ki bo pripravila pre-
dloge o razpolaganju s stvarnim premoženjem občine. Obravnavale so se tudi pri-
spele vloge občanov in drugih gospodarskih subjektov.
Milena Debeljak
V maju začetek gradnje večnamenske dvorane
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je v sredo, 20. aprila, podpisal pogodbo z Antunom Daljavcem in Alešem Vobnerjem, direktorjema gradbenega podjetja GP-Project Ing., d.o.o., kije bilo po javnem razpisu izbrano kot najugodnejši izvajalec del za gradnjo večnamenske dvorane v Cirkulanah.
Gradnja večnamenske dvorane, ki se bo deloma prigradila k Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč, se začenja v maju, pogodbeni rok za dokončanje pa je september 2012. Vrednost izvedbe objekta na približno 1300
kvadratnih metrih bo znašala nekaj manj kot 1,9 milijona evrov. Kot je znano, je občini Cirkulane večji del potrebnega denarja že uspelo zagotoviti iz zadnjega poziva Regionalnih razvojnih programov (RRP); gre za 1.050 milijona evrov. K temu bodo letos in naslednje leto, kot je povedal župan Jurgec, primaknili še denar, ki ga občina dobiva po 23. členu Zakona o financiranju občin, kar v dveh letih skupaj znese približno 320.000 evrov, razliko pa bodo krili iz proračuna.
TM
Direktorja podjetja GP-Project Ing., d.o.o., Aleš Vobner (levo) in Antun Daljavec (desno) sta 20. aprila z županom Janezom Jurgecem (na sredini) podpisala pogodbo za izgradnjo nove večnamenske dvorane ob cirkulanski šoli.
(Foto: Občina Cirkulane.)
Spoštovane občanke in občani!
Moram priznati, da sem ponosen na vsesplošni napredek in razvoj te male haloške občine Cirkulane. Od leta 2004, ko sem bil prvič izvoljen za poslanca DZ, sem aktivno vključen v dogodke, ki prinašajo napredek
in razvoj. Morda bi se lahko z marsičem pohvalil, kar nam je uspelo s skupnim delom in nastopom do državnih inštitucij. Žal mi to ne leži preveč.
Dobro delo se samo hvali, pravi preizkušeni pregovor.
Se pa spominjam neverjetne želje po samostojni občini že pred letom 2004, ko še nisem bil poslanec. Imel sem enkratno priložnost, da sem prav s temi zanesenjaki, ki so peljali aktivnosti za samostojno občino, kasneje
8
Glasilo občine Cirkulane
aktivno sodeloval tudi sam. Zdi se mi prav, da se ob vsakem občinskem prazniku omeni prav vsakega aktivista za samostojno občino Cirkulane. Saj jih ni veliko. Bili so pa pravi borci, ki so vztrajali. In uspelo nam je. Do sedaj sem imel srečo, da sem se udeležil vseh občinskih praznikov.
Opažam, da je občina Cirkulane z vsakim novim občinskim praznikom lepša, razvitejša. Čeprav nisem zadovo-
ljen, ko zakonodaja večkrat ne zagotavlja skladnejšega regionalnega razvoja, pa za občino Cirkulane skoraj nimam tega občutka. Vem pa, da še marsikaj manjka. Županu občine, Občinski upravi, Občinskemu svetu in mnogim posameznikom gre zahvala za pozitivne odločitve pri načrtovanju in realizaciji razvojnih projektov. In ponosen sem, da sem del njih, saj sem aktivno vključen pri vseh projektih, ki so vezani na
državni proračun in odločanje državnih institucij.
Ob prazniku občine Cirkulane iskrene čestitke vsem občankam in občanom. Zahvaljujem se vsem izvoljenim funkcionarjem in delavcem Občinske uprave za dobro sodelovanje, ki si ga želim tudi v prihodnje.
Branko Marinič,
poslanec DZ RS
Naravo očistili nečednih odpadkov
Druga sobota v aprilu, ki jo je spremljalo slabo, deževno vreme, je bila marsikje po Sloveniji v znamenju že tradicionalnih spomladanskih čistilnih akcij. Letošnji odziv ljudi je bil znova izjemno velik. Čistilna akcija je uspešno potekala tudi v občini Cirkulane, kjer se je blizu 200 občank in občanov zbralo že v zgodnjih jutranjih urah, do opoldneva pa so po vseh vaških skupnostih nabrali okrog 70 kubičnih metrov odpadkov, največ drobnih, žal pa znova tudi veliko kosovnih. Zbirno mesto za vse odpadke je bilo v Cirkulanah, prostovoljci pa so se že tradicionalno dobili na sklepnem delu akcije pri lovskem domu.
Čistilne akcije v cirkulan-ski občini so se v največji meri udeležili odrasli občani, ki so čistili vsak v svoji vaški skupnosti. Čistila so tudi nekatera društva, med katerimi so se še posebej izkazali člani lovske družine, kar je vredno vse pohvale.
Še pred zaključkom je podžupan in koordinator čistilne akcije v občini Cirkulane Franc Milošič povedal, daje bilo letošnjih udeležencev čistilne akcije okrog 200. K temu je dodal: »Letošnjo čistilno akcijo ocenjujem za zelo uspešno. Hvala vsem občanom, ki so se nam pridružili. Vesel sem, da je odpadkov iz leta v leto manj, da so ljudje vedno bolj ekološko osveščeni in odpadkov v na-
	
	■BaEelglaHtel
	
.■ - n j. jg|Ljjp	
	II
	II	Š ;|W| I
	
	
■pAliiSIt.	
Za dvig večjih kosovnih odpadkov je bilo potrebno tovorno vozilo z dvigalom.
Župan Jurgec in podžupan Milošič sta bila zadovoljna, da seje v čistilni akciji zbralo manj odpadkov kot lani.
ravo več ne mečejo.	avtomobilom in dvigalom.
Pri čiščenju so nam letos Ta pomoč je bila potrebna pomagali še lastniki traktor- predvsem pri velikih ko-jev. Kar deset se jih je vklju- sovnih odpadkih, ki smo jih čilo v akcijo. Pomagal je tudi prav tako zbirali v letošnji podjetnik Žuran s svojim akciji. Naši občani so jih v
Pogled na zbrane odpadke ni bil kaj prida lep. Nekateri ljudje pač v naravo odvržejo vse, kar jim je odveč pri hiši...
(Foto: TM.)
naravi našli žal še preveč: od avtomobilskih školjk do bele tehnike, starih koles ... Av-
tomobilsko dvigalo smo potrebovali predvsem za dvig težkih odpadkov, ki smo jih
na zbirnem mestu v Cirkulanah tudi sproti sortirali.
V	letošnji čistilni akciji smo nabrali za okoli 40 kubičnih metrov drobnih in okoli 30 kubičnih metrov kosovnih odpadkov. Zbrali smo jih po vsej občini, po vseh vaških odborih, z lovci pa smo iskali tudi črna odlagališča in na srečo letos novih nismo odkrili. Po dosedanjih evidencah imamo teh črnih točk s smetmi kar nekaj. Želim poudariti, da jih uspešno postopno saniramo, nekatera težko dostopna črna odlagališča pa še čakajo na sanacijo.
V	občini Cirkulane si želimo, da čez nekaj let tovrstne
čistilne akcije več ne bi bile potrebne, morda le v manjšem obsegu. Za občino je to namreč tudi velik finančni strošek.«
TM
Pri lovskem domuje vse udeležence čistilne akcije čakala skupna malica. Koordinator akcije in podžupan Franc Milošič in župan Janez Jurgec sta se vsem zahvalila za sodelovanje.
Informacija za občane v zvezi z odmero sodne
takse
V	postopku o prekršku stranke v postopku večkrat podajo pritožbo v obliki ugovora ali zahteve za sodno varstvo zoper izdani plačilni nalog za prekršek. Nekateri podajo pritožbo iz prepričanja, da prekrška niso storili oziroma da dejanje ni prekršek, nekateri pa v pritožbah navajajo podatke, ki niso v povezavi s prekrškom, se sklicujejo na ustavne pravice, kršitve materialnih in procesnih postopkov in podobno. Pri tem se pogosto ne zavedajo, da jim bo v primeru neutemeljene pritožbe izdana odločba ali sodba, ki bo potrdila plačilni nalog. Stroški kršitelja se s tem bistveno povečajo in bodo morali za prekršek, kjer je predvidena globa 40 evrov (polovični znesek globe je 20 evrov), plačati 60 evrov ali več.
V	šesti točki prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je določeno, da med stroške postopka o prekršku spada tudi sodna taksa. V 45. členu istega zakona so določeni organi za odločanje o prekrških.
Sodna taksa je povračilo stroškov za delo sodišča in prekrškovnega organa. Način odmere in višina sodne takse sta
določena v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08, ZST-1A, Uradni list RS, št. 97/10).
V hitrem postopku in rednem sodnem postopku se upošteva pravilo, da se sodna taksa odmeri šele po tem, ko postane odločba oziroma sodba o prekršku, s katero je storilec prekrška spoznan za odgovornega, pravnomočna.
Višina sodne takse je določena glede na vrsto postopka v osmem poglavju tarifnega dela ZST-1 (tar. št. od 8111 do 8408). Sodna taksa se odmeri tudi pri sklepih, s katerimi je odločeno o drugih vprašanjih v postopku o prekršku.
Iz tarifne tabele je razvidno, da za zavrnjeni ugovor na plačilni nalog in potrditev globe z odločbo višina sodne takse znaša 10 odstotkov zneska izrečene globe, vendar najmanj 40 evrov in največ 10.000 evrov. Torej bo za pritožbo zoper plačilni nalog, kjer je bila izrečena globa do 400 evrov, pre-krškovni organ pa jo je z odločbo zavrnil, potrebno plačati sodne stroške 40 evrov.
Če se storilcu prekrška globa na-
skupna
občinska
uprava
občin v Spodnjem Podmvju
domesti z opominom, se kršitelju odmeri sodna taksa v višini 30 evrov. Nadomestilo globe z opominom ne pomeni, da kršitelj ni odgovoren za storjeni prekršek, le izrečena mu je milejša sankcija.
Če se postopek o prekršku ustavi, plačilni nalog pa z odločbo odpravi, stroški postopka bremenijo proračun.
S 1. 1. 2011 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1 A), ki je med ostalim spremenil višino nekaterih taks. Tako se je povečala sodna taksa za zavr-ženje zahteve za sodno varstvo (tarifna številka 8211) s sedanjih 25 evrov na 50 evrov, sodna taksa za zavrnitev zahteve za sodno varstvo pa na 150 evrov.
Robert Brkič,
vodja medobčinskih redarjev
Parkirna karta za invalide
w
Pri rednih obhodih občinski redarji ugotavljamo, da veliko število ljudi še vedno uporablja stare označbe na vozilih, ki dovoljujejo parkiranje na parkirnih mestih, rezerviranih za vozila, v katerih se vozijo invalidne ose-
be oziroma na parkiriščih za parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obiskujejo invalidne osebe na domu. Ponavadi gre za modro okroglo nalepko, v sredini katere je invalidski
OBVESTILO
Zaradi pogostih kršitev Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) na območju Vodnikove ulice na Ptuju, zaradi parkiranja na pločniku in neupoštevanja prometne signalizacije (prepoved zaustavljanja in parkiranja) ponovno obveščamo občane, da lahko na parkirišču za pošto z vhodom z Lackove ulice nasproti trgovine Borovo od 1. 1. 2009 brezplačno parkirajo do 15 minut.
Voznik, ki pred potekom 15 minut zapusti parkirišče, ne plača parkirnine; v kolikor pa zapusti parkirišče po poteku 15 minut, se plača vsaka začetna ura parkiranja.
Navodila so napisana na tabli ob vhodu na parkirišče pri zapornicah.
Zaradi pogostih vprašanj uporabnikov parkirnih mest v modri coni, ki parkirajo za kratek čas in ne potrebujejo parkirnega listka za celo uro, ponovno dajemo naslednje obvestilo:
Od 1.1. 2009 je možno na parkirnih avtomatih kupiti parkirni listek za krajše časovno obdobje, in sicer:
Najmanj za 10 min v coni, kjer je cena ure parkiranja 60 centov (Slomškova in Miklošičeva ulica, Slovenski trg).
Najmanj za 15 minut v coni, kjer je cena ure parkiranja 40 centov (Raičeva, Prešernova in Lackova ulica, na Cvetkovem, Minoritskem in Vinarskem trgu ...).
Cena za vsakih 10 oz. 15 minut parkiranja znaša 10 centov; parkiranje se lahko plača za največ dve uri. Vstaviti je potrebno točen znesek, ker parkirni avtomati denarja ne vračajo.
Ob nadzoru mirujočega prometa občinski redarji nadzirajo, ali je v vozilu na vidnem mestu pod vetrobranskim steklom nameščen veljavni parkirni listek.
Ker je voznikom dana možnost plačila parkirnine za krajši čas, lahko občinski redar kršiteljem izreče globo takoj.
Robert BRKIČ,
vodja medobčinskih redarjev
voziček bele barve.
V cilju zmanjšanja zlorab in zagotovitve parkiranja invalidnim osebam, kjer je to predvideno, posredujemo naslednje obvestilo:
—	Pravilnik o parkirni karti za invalida (Uradni list RS, št. 41/06) določa postopek za njeno izdajo, veljavnost in način označevanja vozila.
—	V 14. čl. navedenega pravilnika je zapisano, da stari znaki za parkiranje vozil ostanejo v veljavi še tri leta po uveljavitvi tega pravilnika. Stari znaki za invalida torej ne veljajo od 3. 5. 2009 in jih je bilo potrebno že zamenjati z novo parkirno karto.
—	Parkirna karta se izda za vozila, s katerimi se vozijo invalidne osebe, zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in invalidskih organizacij.
—	Parkirno karto izda upravičencu upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno bivanje. Zahtevi za zamenjavo parkirne karte je potrebno priložiti dve fotografiji in potrdilo o pla-
čilu obrazca parkirne karte.
— V 10. čl. Pravilnika o parkirni karti za invalida je določeno, da se parkirna karta namesti na vidno mesto na levo notranjo stran vetrobranskega stekla za čas parkiranja vozila.
V skladu z enajstim odstavkom 53. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala, kršitelju pa izda potrdilo in izreče predpisano globo 120 €.
Za nepravilno označeno vozilo se s 40 € kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto.
Tudi Zakon o pravilih cestnega prometa (Ur. list RS, št. 109/10), ki bo začel veljati s 1. 4. 2011 in bo zamenjal trenutno veljavni ZVCP-1, v 66., 67. in 69. členu določa pravila uporabe parkirne karte za invalida.
Robert BRKIČ, vodja medobčinskih redarjev
REP' .,\A SU MIJA
Rl N * ;arta
"AR. MU GARD
• / IS:	J BY:
DNE / D,
SA 000000
M. P.
I S. MODEL EVROPSKE SKUPNOSTI EUROPEAN COMMUNITV MODEL
w
Gasilski aneksi že podpisani
Letošnji svečani podpis aneksov k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v Območni gasilski zvezi Ptuj, v katero spada tudi občinsko poveljstvo Hajdina, je bil 1. aprila v občini Zavrč, v Drenovcu na turistični in vinogradniški kmetiji Pun-gračič. Že tretjič na zavr-škem koncu, kjer pa bo letos, sredi avgusta, tudi osrednja slovesnost OGZ Ptuj - dan gasilca.
Na podpisu so se pred-
sednikom in poveljnikom prostovoljnih gasilskih društev, podpredsedniku GZ Slovenije mag. Janezu Mercu, regijskemu poveljniku Janezu Liponiku, predsedniku in poveljniku OGZ Ptuj Marjan Megliču in Zvonku Glažarju, občinskim predsednikom in poveljnikom pridružili še vodilni možje iz lokalnih skupnosti: župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, župan občine Markovci Milan Gabrovec, župan občine
Hajdina mag. Stanislav Gla-žar, župan občine Cirkulane Janez Jurgec in podžupan občine Zavrč Janko Lorbek, ki je zbrane tudi nagovoril v imenu gostiteljev.
S podpisom aneksov so gasilcem zagotovili tudi vse pogoje za nemoteno delo in razvoj. Vseh pet občin bo v letu 2011 za delovanje gasilske organizacije in vseh društev v OGZ Ptuj zagotovilo dobrih 650.000 evrov, v tem znesku pa so sredstva raz-
porejena za redno dejavnost zveze in društev, za izobraževanje, tekmovanja, zavarovanja, glavnina pa za investicije ter vlaganja v gasilske domove in redna vzdrževanja. V vseh petih občinah in 24 društvih na Ptujskem načrtov in želja tako zlepa ne bo zmanjkalo, zato tudi PGD Cirkulane niso izjema.
Tekst in foto:
Tatjana Mohorko
Tudi PGD Cirkulane je z domačim županom uspešno opravilo podpis aneksa k letošnji gasilski pogodbi.
Župan Janez Jurgec v družbi Antona Kokota in Ivana Tetičkoviča, vodilnih mož iz PGD Cirkulane.
	II		mn	mm	Ml	ifr]
	Ul		ir	iT	■ Is	
Župani občin Markovci, Hajdina, MO Ptuj, župan Cirkulan in podžupan Zavrča z vodstvi prostovoljnih gasilskih društev OGZ Ptuj po svečanem podpisu gasilskih aneksov v Drenovcu na turistični in vinogradniški kmetiji Pungračič.
Ivanu Tetičkoviču bronasti znak CZ
w
Štab civilne zaščite za Podravje je v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje, Izpostavo Ptuj, in občino Trnovska vas organiziral svečano podelitev priznanj in nagrad ob 1. marcu -dnevu civilne zaščite. Pozdravni nagovor na slovesnosti je imel župan občine Trnovska vas Alojz Benko, slavnostni govornik pa je bil Branko Dervodel, namestnik direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje.
Nato je sledila svečana podelitev priznanj civilne zaščite najbolj zaslužnim pripadnikom CZ, pripadnikom prostovoljnih reševalnih enot, služb in sestavov ter drugim posameznikom, skupinam, občinam, zavodom in organizacijam za zasluge in prispevek pri razvoju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč v preteklem obdobju. Bronasti znak civilne zaščite, ki se podeljuje posameznikom, skupinam in organizacijam za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja
in pomoči, je letos prejel tudi naš občan, Ivan Tetičkovič, dolgoletni član
Ivan Tetičkovič je bil vesel in hkrati ponosen, da je prejel tako pomembno priznanje CZ za posebne zasluge in požrtvovalno delo. Iskreno mu čestitamo!
(Foto: TM.)
PGD Cirkulane. Bronasti znak CZ sta mu podelila poveljnik Civilne zaščite za Podravje Dragomir Murko in vodja izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ptuj Jože Korban.
V obrazložitvi je pisalo: »Ivan Tetičkovič je aktivni član društva PGD Cirkulane od leta 1980, ko je opravljal funkcijo tajnika in blagajnika, od leta 1996 do leta 2003 je uspešno opravljal funkcijo predsednika, od leta 2003 opravlja delo sočasno kot poveljnik osrednje gasilske enote ter poveljnik občinskega poveljstva občine Cirkulane. Po gasilskem činu je gasilski častnik, z opravljenimi različnimi gasilskimi specialnostmi. V mandatu 2006-2010 je opravljal funkcijo predsednika Komisije za požarno varnost in civilno zaščito občine Cirkulane, hkrati pa je bil tudi član Štaba civilne zaščite občine Cirkulane. Občina Cirkulane je Ivana Tetičkoviča predlagala za bronasti znak CZ zaradi dolgoletnega požrtvovalnega dela na področju gasilstva in civilne zaščite.«
TM
Prvi defibrilator v gasilskem vozilu
Od novega leta dalje ima tudi občina Cirkulane defibrilator, ki se uporablja v primerih zastoja srca in lahko tako rešuje življenja. Na pobudo Štaba civilne zaščite in cirkulanskih gasilcev je nakup defibrilator j a omogočila občina Cirktda-ne, prvo aparaturo pa so zaenkrat namestili kar v gasilsko vozilo, daje izurjenim prostovoljcem lahko zmeraj pri roki.
Dragocena aparatura, ki rešuje življenje, je od januarja 2011 na razpolago tudi v občini Cirkulane.
(Foto: TM.)
»Sicer pa je defibrilator lahko v pomoč tudi prostovoljcem v ekipi CZ Prve pomoči, ki smo jo ponovno ustanovili lani,« je pojasnil občinski gasilski poveljnik Ivan Tetičkovič, ob tem pa dodal, da so med gasilci štirje uspešno zaključili tudi usposabljanje za bolničarja, trije prostovoljci pa so za to delo usposobljeni tudi v Štabu CZ, ki mu pokaj je defibrilator?
veljuje Zoran Dernikovič. Na srečo ta dragocena aparatura, ki rešuje človeška življenja, v občini Cirkulane še ni bila v uporabi, imajo pa jo v stalni pripravljenosti. V prihodnje lahko pričakujemo, da bo prvemu cirkulanskemu defibrila-torju sledil še kateri in bo nameščen kje na vidnem in dostopnem mestu.
TM
Srčni zastoj je najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu. V veliki večini primerov srčnega napada so prisotni očividci, ki bi lahko s pravilnim ravnanjem in uporabo primernih sredstev in metod rešili marsikatero osebo z zastojem srca. Nezadostna oskrba srca s kisikom je najpogostejši vzrok za zastoj srca, vzrok za pomanjkanje kisika je zamašitev žile. Pride do procesa fibrilacije. Najbolj efektivna metoda zdravljenja je uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED). Ob takojšnji uporabi defibrilatorja po zastoju je verjetnost preživetja 90 %. Defibrilator je naprava, ki ustavi fibracijo srca. Na prsni koš se namestijo elektrode, ki ustvarijo močen električni sunek, ki resitira srce in omogoči njegovo normalno bitje.
Vir: defibrilator.blog.siol.net
Haloze imajo tudi dr. Antona Jurgetza
V	Cirkulanah, med haloškimi griči je v zadnjih letih vse pogosteje mogoče srečati prijetnega gospoda dr. Antona Jurgetza, rojaka iz teh koncev, kije velik del svojega življenja preživel v Nemčiji. Tam danes živi tudi njegova družina. Ob priimku Jurgetz bi kaj hitro pomislili, da je v sorodu z županom Janezom Jurgecem ali pa z ljudmi, ki imajo v teh koncih tak priimek. Pa temu ni tako. Vendarle pa so Jurgeci in Jurget-zi med seboj povezani, saj so prijateljske vezi med njimi vse trdnejše in pristnejše.
Kaj hitro je mogoče dobiti občutek, da so na dr. Jurgetza njegovi rojaki zelo ponosni in da so srečni, da se vrača v Haloze, do katerih ima prav spoštljiv odnos. Ostal je zapisan tem krajem in rad govori slovensko, povrhu pa še zelo lepo. Z družino se zdaj vse pogosteje vrača med prelepe haloške griče, v Gruško-vec, kjer je na hribčku obnovil očetovo rojstno hišo in tako izpolnil obljubo »Pro-meverjekovemu« rodu. Z dr. Jurgetzom smo se srečali na pragu pomladi, v Halozah, ob skupni mizi pa se nama je pridružil tudi župan občine Cirkulane Janez Jurgec.
MOZAIK SVOJE KARIERE JE GRADIL KOŠČEK ZA KOŠČKOM IN NAREDIL VELIKO POMEMBNIH KORAKOV.
V	življenju je dr. Jurgetz počel že veliko pomembnega in zanimivega. Živel in odraščal je v Halozah na cir-kulanskem koncu, se izobraževal in se moral predvsem sam znajti, da je lahko uspešno zaključil tudi šolanje. Za seboj ima nadvse zanimivo življenje, kar razkrije v na-
Z dr. Antonom Jurgetzom smo se srečali v družbi župana Janeza Jurgeca, s katerim sta v teh letih uspela ustvariti dober odnos.
(Foto: TM.)
šem pogovoru. Po mami, ki je imela veliko sorodnikov v Nemčiji, mu je bilo dodeljeno tudi nemško državljanstvo, in ob obisku pri sorodnikih v Nemčiji leta 1965 je tam tudi ostal in že po 14 dneh dobil službo.
»Nisem imel namena tam ostati, ampak sem imel nekaj osebnih problemov, o katerih pa se v tistih časih ni smelo govoriti na glas. Vse je bilo enakopravno, vsi smo bili takrat enakopravni, razlik nisi smel delati in to ni bilo moje stališče. Človek je individuum in med seboj se razlikujemo po sposobnostih, imamo cilje, zato se nisem strinjal, da obstaja neka družba, ki ti teh ciljev ne omogoča. Delati v Nemčiji je bilo sprva katastrofalno. Ko imaš občutek, da si tujec, je bivanje v tujini zelo grenka izkušnja. Nisem poznal njihove miselnosti. Prihajal sem z balkanskega prostora, česar niso sprejemali z odprtimi rokami,« pravi dr. Jurgetz.
DR. JURGETZ ZRAVEN TUDI PRI PATENTIRANJU PRAŠNO BARVNE TEHNOLOGIJE PROZORNIH LAKOV.
A dr. Jurgetz se je dobro znašel in se učil tujega jezika. Že v pol leta je postal zastopnik laboratorijskega šefa pri podjetju Kronprinz. Potem se je trudil, da se je ob delu še dodatno izobraževal. Zamenjal je kar nekaj služb; na univerzi v Miinstru je dokončal inženirski študij, vmes pa je spet menjal službo in odšel k podjetju Kloc-kner-Humboldt-Deutz, kjer je prevzel centralne laboratorije in uvedel nekaj svojih novosti, idej.
»V Nemčiji je drugače kot tukaj. Tam se ocenjuje predvsem tvoje znanje v praksi, kako si iznajdljiv in koliko dobrega, dodatnega si sposoben narediti. To mi je uspelo. V svojem poklicnem življenju sem zelo napredoval. Poleg tega me je še vedno nekaj gnalo, da bi okronal svojo izobrazbo. Zato sem na univerzi v francoskem mestu Mulhouse tudi doktoriral. Vzporedno sem sodeloval v razvojni skupini v ameriškem Pittsburghu, kjer smo patentirali prašno barvno tehnologijo prozornih lakov, ki jo uporablja koncern BMW.
Na koncu sem bil vodja BMW-jevih laboratorijev po vsem svetu in uspelo mi je povezati laboratorije celotnega koncerna BMW, ki pokrivajo ogromno različnih dejavnosti - raziskovanje in izboljševanje različnih procesov: barvnih, metalurških, ekoloških, maščobnih, plastičnih, odziv kupcev itn. Najbolj pa sem ponosen, da sem si v enem naj večjih visoko tehnoloških koncernov na svetu s svojo strokovnostjo in korektnostjo prido-
bil priznanje in spoštovanje svojih sodelavcev,« pravi dr. Jurgetz.
Veliko je potoval, povsod je bil spoštovan in cenjen, dosegel je veliko. V domovini v časih nekdanje skupne države prav gotovo ne bi mogel uspeti tako, kot mu je to uspelo v velikem svetovnem koncernu, kjer je uresničil tudi nekaj svojih sanj. Ob karieri mu je uspelo ustvariti tudi družino, z ženo imata hčer, osrečujeta pa ga tudi vnuk in vnukinja. Rad pove, da je pri »graditvi« svoje kariere potreboval veliko energije, vztrajnosti in dobre volje. Četudi so ga kdaj spremljali neuspehi, ni obupal, saj je imel jasno začrtane cilje in dobro vizijo. Vse to se je dr. Jurgetzu še kako obrestovalo.
»HALOZE SO BISER, TUKAJ SO MOJI SPOMINI «.
Stik s Slovenijo je vedno ohranjal, predvsem s tehnološko razvitejšimi podjetji. S svojimi izkušnjami iz tujine je želel pomagati k hitrejšemu razvoju Slovenije in v letih izjemnega napredka je dr. Jurgetz veliko pripomogel k naprednejšemu pogle-
Dr. Anton Jurgetz, doktor kemijskega inženirstva, je priznani strokovnjak in predavatelj kemijske in metalurške tehnike ter menedžmenta, projektnega menedžmenta in finančnega kontrolinga. V svoji bogati karieri je opravljal veliko pomembnih nalog in funkcij: 30 let je bil direktor laboratorijskih služb v koncernu BMW Group, več kot deset let je bil član uprave Deutsche Forschungsgesellschaft fur Oberflachentechnik, bil je tudi član razvojne skupine za prašno barvno tehnologijo v ameriškem Pittsburgu, predaval je na tehniških fakultetah v Mariboru in Ljubljani in v nemškem Krefeldu ter sodeloval na strokovnih kongresih v nemških Bad-Naucheimu in Berlinu, francoskem Cannesu, Portorožu in Mariboru ter v švicarskem Baslu.
Dr. Jurgetz je danes upokojeni nekdanji direktor laboratorijskih služb v koncernu BMW (Bayerische Motoren Werke) iz Miinchna, je soustanovitelj in član (podpredsednik) Upravnega odbora „SBW-C“- Slovensko-Bavarski gospodarski Klub v Miinchnu, bil je član nadzornih svetov v večjih podjetjih, s svojimi dragocenimi izkušnjami pa iz tujine še danes veliko pomaga pri hitrejšem razvoju Slovenije. Z velikim interesom in prav posebnim namenom je spremljal vse spremembe v Sloveniji, saj je navsezadnje to njegova rojstna domovina. Redno prebira slovenske časopise in na ta način poskuša izvedeti, kaj dogaja doma, v dobi moderne tehnologije pa do informacij tudi veliko lažje pride.
du naše države v gospodarskem smislu. Cenijo ga v marsikaterem slovenskem podjetju, še posebej v Heliosu, kjer je še danes član nadzornega odbora. V mandatu prejšnje vlade ga je k sodelovanju povabil tudi Janez Janša. Bilje član Strateškega sveta. Že takrat pa se je moral seznaniti z velikimi problemi slovenske nefleksibilnosti, z manipulacijo in neodgovornim delovanjem javnih uslužbencev. Tudi njegov današnji pogled na slovensko gospodarstvo je kritičen, saj je prepričan, da se birokracija preveč ukvarja sama s sabo, vendar dodaja, da ima Slovenija veliko razvojnih možnosti na različnih področjih.
Dr. Jurgetz: »Treba je urediti zakonodajo, ki bo gospodarstvo predala profesionalnim gospodarstvenikom, več priložnosti ponuditi ljudem iz revnih krajev, da bi lahko začeli sami razvijati turistične dejavnosti in tako preživeli. Za Slovenijo sem si želel, da pride v Evropsko unijo, saj ima nepopisni potencial, čeprav na drugi strani tega ni sposobna dodobra izkoristiti. Ima izjemno geografsko prednost. Ljudje so dobro izobraženi, so pridni in imajo zgodovino. Slovenci se morajo nujno naučiti, da bodo začeli ceniti uspeh svojih sodržavljanov. Poiskati morajo svoje pozitivne potenciale, torej tisto, kar jih veseli. In to vlagati vase in v družbo.
Ljudje, ki pridejo z mano iz tujine, seveda teh krajev ne doživljajo tako, kot jih doživljam jaz. Imam emocionalno povezavo, kar mi veliko pomeni. To je moj spomin, moja obljuba do mojih prednikov, in te spomine rad pokažem tudi svojima vnukoma. Problem imamo le v jeziku, saj sem v družini edini, ki znam slovensko, ampak se tudi moji že učijo.
Haloze so biser, ki so v zadnjem času umirale. Vendar se ta trend ustavlja. Žal
mi je, da nam ni uspelo, da bi Haloze v preteklosti bolj ohranili. Zdaj bodo potrebni konkretnejši koraki v razvoju, tudi lahkega turizma in podjetništva. Ko pridem v Haloze, v Cirkulane, se rad ustavim tudi pri županu Jurgecu, mu povem kdaj tudi kaj kritičnega, mu kaj predlagam, tudi kaj pohvalim, skratka, vesel sem, da sva v teh letih uspela ustvariti dober odnos.«
Tatjana Mohorko
Aktivnosti Društva za oživitev gradu Bori v pomladnih mesecih 2011
Po izredno vsebinsko bogatem letu 2010, ko smo v Društvu za oživitev gradu Bori med drugim organizirali konferenco Pomen gradu Bori za gospodarski razvoj Haloz, izdali knjigo o Borlu, snemali film o dr. Vladimirju Bračiču ..., nadaljujemo z istim tempom naprej.
Kot pobuda omenjene konference je nastala mešana komisija, ki si je zadala precej ambiciozen plan z namenom, da se uredi dostopnost gradu Bori in odvijanje prireditev na njem (kratkoročno) ter da se pospeši iskanje dolgoročne rešitve za Bori. Vabljeni k sodelovanju z vašimi idejami.
Sredi aprila smo se podali na stro-
Utrinek z aprilske strokovne ekskurzije po gradovih v Posavju, pred gradom Mokrice.
(Foto: Jernej Golc.)
kovno ekskurzijo po gradovih v Posavju. Obiskali smo jih kar 5 (grad Brežice, Mokrice, Šrajbarski Turn v Leskovcu pri Krškem, Pišece in Bizeljsko) in še dva druga objekta - knjižnico kapucinskega samostana v Krškem in lansko leto na novo odprt prenovljeni Valvasorjev kompleks, v katerem je Mestni muzej Krško, Turistično informacijski center Krško, Mladinski center Krško, gostinski lokali in prostori za multimedijske predstavitve in razstave. Ogledali smo si torej različne gradove in poslušali njihove zgodbe iz prve roke. Nekatere so
vesele, druge žalostne. Pogovorili smo se s predstavniki občin na območju, s kustosi v gradovih, z oskrbniki gradov. Videno in slišano bomo širši javnosti predstavili ob naslednji priložnosti.
Naša vsakoletna aktivnost v maju je čistilna akcija na Borlu. Vse, ki vam je mar za Bori, vabimo, da se nam pridružite na Čistilni akciji Bori 2011, ki bo v soboto, 21. maja 2011, na gradu Bori z zborom ob 8. uri.
V februarju smo zaključili s snemanjem dokumentarnega filma o dr.
Vladimirju Bračiču. Naj citiram slogan tega filma: »Zamisel za film o Vladimirju Bračiču je nastala in se uresničila v Društvu za oživitev gradu Bori Cirkulane. Služi naj spominjanju na rojaka in moža, ki je dal velik prispevek za duhovni razvoj celotne slovenske družbe - Halozam in Cirkulanam pa je v ponos in za zgled.«
Vabimo vas na premiero filma, ki bo v soboto, 28. maja 2011, ob 20. uri na gradu Bori.
Sonja GOLC
Malo denarja, veliko muzike
Pogled na sveže prepleskano župnijsko cerkev od glavnega oltarja.
Star slovenski pregovor se pravilno sicer glasi Malo denarja, malo muzike, a kadar govorimo o župniji Sveta Barbara v Halozah, ga lahko brez slabe vesti nekoliko priredimo. Ta župnija dokazuje, da lahko tudi z malo denarja veliko naredimo, če je le volja ...
V samem centru Cirkulan, na vzpetini nad trgom, stoji ena izmed glavnih znamenitosti kraja, če ne že celotne občine Cirkulane, župnijska cerkev Svete Barbare s svojim 52 metrov visokim zvonikom. Dograjena je bila v drugi polovici 17. stoletja. Njen naj starejši del je gotski prezbiterij, ki ga znanstveniki datirajo med 13. in 14. stoletje, medtem ko je preostanek baročni. V dobrih tristo letih njenega obstoja se je zamenjalo veliko političnih sistemov, premikale so se meje, a ne glede na vse je haloški človek med njenimi zidovi vedno našel tolažbo in zavetje. V zahvalo za to pa se je preprosti Haložan po svojih najboljših močeh trudil za njeno vzdrževanje. Z izjemo vmesnih obdobij, ko so različne naravne nesreče oteževale preživetje ljudi na okoliških gričih, v farni kroniki najdemo podatke o vzorni skrbi faranov za župnijsko cerkev.
Zadnja temeljita obnova farne cerkve sega v prvo desetletje prejšnjega stoletja, ko je župnijo vodil zelo agilen župnik Janez Vogrin. Sredi sedemdesetih let je cerkev dobila novo streho in bila v letu biserne maše kanonika dr. Krošla tudi prepleskana. Vendar so
bila pri tem opravljena zgolj najnujnejša popravila, brez izravnave zidov, in popravila poslikav. V drugi polovici prejšnjega desetletja je Župnijski pastoralni svet sklenil, da je nastopil čas za temeljito obnovo farne cerkve. Da bi rešili problem odvečne vlage v cerkvi, ki je uničevala opremo in poslikave, smo jeseni 2008 v lastni režiji odstranili vlažen omet s cerkvenih sten. Naslednje leto ga je Zidarstvo Sok iz Velike Nedelje nadomestilo s sušilnimi ometi, Kleparstvo Kokol s Ptuja pa je poskrbelo za novo streho. Ker zaradi zahtev spomeniškega varstva niso mogli zamenjati
tlaka v cerkvi, smo namesto tega namestili okna in vrata na podružni cerkvi Svete Katarine ter ji zamenjali notranje omete in elektroinštalacije. Sredstva za pokritje približno tretjine stroškov je prispevala občina, preostanek pa farani še zbiramo. Ker finančna kriza ni zaobšla niti pregovorno revnih Haloz, se je na povabilo k darovanju sredstev za pokritje stroškov že opravljenih in še predvidenih obnovitvenih del v cerkvi odzvala zgolj slaba polovica gospodinjstev. In vse je kazalo, da tudi letos ne bomo uspeli opraviti nujno potrebnih pleskarskih del v cerkvi.
Očiščena freska Svete Trojice na stropu cerkvene ladje.
(Foto: Zoran Dernikovič.)
Vendar pa se kljub krizi in njenim posledicam še najdejo ljudje, ki hočejo in zmorejo delati za skupnost. Na januarski redni seji ŽPS-ja je g. župnik člane seznanil s ponudbo domačina Franca Toliča, da pleskarska dela opravi volontersko, kot prispevek skupnosti, tako da bi župnija nosila zgolj stroške materiala. Člani smo z veseljem sprejeli ponudbo in sklenili, da je potrebno dela opraviti pred velikonočnim praznovanjem. Najprimernejši za izvedbo del se nam je zdel mesec februar, ko z izjemo svečnice ni večjih cerkvenih praznikov. Tako so delavci Slikopleskar-stva Tolič iz Medribnika, ki so jim pri pomožnih delih pomagali tudi domačini (premik klopi, čiščenje cerkve in opreme ...), 9. februarja pričeli z delom. Ker je bila predvsem južna stran cerkve v zelo slabem stanju, se je kmalu pokazalo, da del ne bo mogoče opraviti v zastavljenem roku. V cerkvi je bilo namreč veliko vlage, zato so v sušnih letih ob prehitrem izsuševanju na zidovih nastale številne razpoke. Delo so dodatno oteževale zimske razmere. Kljub temu da je bila v času del cerkev ogrevana, so bile temperature v njej vse prej kot prijetne za delo.
CERKEV SV. BARBARE IMA SPET 12 POSVEČENIH KRIŽEV
Po zgladitvi sten so se začela prava pleskarska dela, ki so cerkev odela v toplo rumeno in rjavo barvo različnih odtenkov, medtem ko je bela barva ostala prevladujoča samo v prezbiteriju. V novi luči so zasijale tudi poslikave. Drago Ficko je obnovil freski Smrt svetega Filipa in Smrt svetega Jakoba na oboku zadnjega dela cerkvene ladje, medtem ko so preostale poslikave očiščene. Izjemi sta le konec osemdesetih let prejšnjega stoletja odkriti freski svetega Jurija in Martina za glavnim oltarjem, ki sodeč po izpisani in ohranjeni letnici, izhajata iz časa druge poslikave cerkve v 16. stoletju (po prepričanju mnogih strokovnjakov j e bil prezbiterij kot najstarejši del cerkve prvič poslikan v 14. stoletju.) in sta ostali v takšnem stanju, kot sta bili. Nekaj sprememb je tudi v razvrstitvi slik Križevega pota, ki so sedaj v smeri urinega kazalca nameščene nekoliko nižje kot prej. Veroučenci pa so se najbolj razveselili prepleskanih
veroučnih prostorov, ki so jih čakali po prihodu s počitnic.
Cerkve delimo na samo blagoslovljene in posvečene. Na to da je posamezna cerkev posvečena, nas opozarjajo posvečevalni križi, ki so jih slikali na ključna mesta v cerkvi (oboki, stebri), povsod tam, kjer jo je škof ob posvetitvi mazilil. V župnijski cerkvi Svete Barbare doslej omenjenih križev ni vidnih, toda ker iz župnijske kronike izvemo, da je bila cerkev tudi posvečena, smo se odločili, da jih obnovimo. Tako je cerkev spet dobila 12 posvečevalnih križev.
Bolj ko se je bližal postni čas, bližje zaključku so bila pleskarska dela. Prva postna nedelja je bila za barbarske farane prav posebna. Potem ko smo se dober mesec pri maši zbirali v veroučni učilnici oziroma v preddverju mrliških vežic, smo se tokrat zbrali v sveže prepleskani župnijski cerkvi. Po božji službi smo se zadržali pred župnijskim domom in ob kozarčku in pecivu izmenjali prve vtise o novi podobi farne cerkve. Veselje ob uspešno opravljenih delih je bilo toliko večje zaradi zanimivega naključja, da je zaključek del sovpadal z rojstnim dnem domačega gospoda župnika Emila Dreva.
Ob koncu bi se v imenu župnije rada zahvalila vsem, ki so kakor koli pomagali pri uresničitvi zahtevnega projekta. V prvi vrsti seveda delavcem Sliko-
pleskarstva Tolič za strokovno opravljeno delo ter vsem domačinom, ki so jim pomagali. Zato da so delavci vsak dan dobili topel obrok, je skrbela predvsem župnijska gospodinja, ki so ji na pomoč priskočili tudi: Mesarija Kokol iz Dolan, Gostišče Krona iz Cirkulan, Anica Černivec iz Brezovca ter Marija Petrovič in Marija Kelc iz Gradišč. Družina Arnečič iz Gradišč je poskrbela za kruh in vino. Mnogi posamezniki in družine pa so po svojih močeh prispevali živila.
Dober mesec trajajoča dela so tako zaključena. Žal pa je na cerkvi še veliko dolgov, zato prosimo vse, ki zmorete in želite finančno pomagati pri pokritju nastalih stroškov, da svoje prispevke nakažete na TRR ŽUPNIJE: 24101-9004298470. Vsem, ki ste že darovali, in tistim, ki še boste, se iskreno zahvaljujemo.
Mateja Muršec
Zimi smo rekli »ADIJO«, novim dogodivščinam pa
»VSTOPITE«
Zimi smo rekli »ADIJO«, pomlad sprejeli z velikim nasmeškom, mi pa smo še vedno aktivni, razgibani in otroško razposajeni.
Da je temu tako, pričajo vsakodnevne aktivnosti otrok v vrtcu, ki jih še zdaleč ne primanjkuje. Če smo se v zadnji številki glasila poslovili z novoletnimi željami, tokrat upamo, daje nekaj teh že uresničenih, predvsem pa, da se seznam želja dograjuje in izpolnjuje.
Verjamemo, da tudi Vi že nestrpno pričakujete obilo lepih in toplejših dni. Oh, in kako nestrpni smo šele mi. Vsi z nestrpnostjo že kujemo nove načrte - kako veliki gradovi bodo nastali v peskovniku, kje vse bomo nabirali cvetlice za bolj domačo igralnico, ali bodo punce končno premagale fante v nogometu, ali lahko speremo sladoled z nove majice, kako bodo izgledala nova oblačila po kotaljenju v travi itd. Vse »to« nas seveda še čaka, upamo le, da nas bo sonček končno veselo pozdravil in bomo novim dogodivščinam rekli samo še: »Vstopite«.
In kaj vse smo doživeli do danes?
Če smo meseca decembra postavili veliko novoletno jelko in naslednji dan v vrtec pridrveli z velikim pričakovanjem, Vam tokrat lahko zaupamo, da so se nam želje po novih igračah uresničile. Igra z njimi je prav imenitna. No, priznati moramo, da se znamo tudi kdaj pa kdaj sporeči, a takšni so vendar prijatelji.
Januarja smo veliko razmišljali, debatirali in iskali nove ideje za skupinsko masko, s katero se otroci skupaj s starši in vzgojitelji podamo na že tradicionalno povorko v Cirkulanah. Ko smo idejo končno »ulovili«, smo v vrtec povabili naše starše, dedke, babice in skupaj zavihali rokave ter vneto pričeli z delom, ki ga še zdaleč ni bilo malo. Letos smo se predstavili kot »Buče«. Pa saj ste nas tako že opazili, kajne? Z velikim veseljem lahko povemo, da smo tokrat sodelovali skupaj z otroki, starši in vzgojitelji iz Vrtca Zavrč. Bili smo najštevilčnejša pustna maska in zasluženo osvojili 2.
Ob peki piškotov smo pokazali svoje kuharske spretnosti.
Pa kar pogumno v pečico ...
mesto, za kar se ocenjevalni ku, meseca februarja, smo komisiji prav lepo zahvalju- se otroci odpravili v šolsko jemo, saj sta bila tako naše knjižnico, kjer nam je gospa delo in trud poplačana.	knjižničarka pričarala pri-
Sevedaje bilo okušanje našega izdelka najbolj zabavno.
Meseca januarja nas je obiskala tudi gospa Helena iz Zobozdravstvene ambulante Ptuj. Najprej smo poskrbeli, da so naši zobki zasijali v svoji luči, kasneje prisluhnili pravljici o Lumpiju in Capi-ju, ki neprestano iščeta sladke kotičke v naših ustih, za konec pa dobili še prikupne štampiljke in gospo Heleno povabili, da se kmalu spet vrne.
Ob kulturnem prazni-
jetno dopoldne. Slišali smo nove pravljice, se rokovali z ročnimi lutkami, se seznanili s knjižnimi policami, polnih knjig, zaplesali in tudi sami gospe knjižničarki deklamirali. Prav tako smo si v kulturnem tednu izdelali svoja knjižna kazala in ustvarili prvo slikanico.
Februarja smo se za en dan spremenili tudi v pekarice in peke ter si dan polepšali ob peki in sladkanju domačih
V »Žabji šoli« smo se veliko stvari naučili in utrdili.
piškotov ter čokoladnih kroglic. Ker pa vsi že nestrpno pričakujemo travnike, polne cvetlic, smo se v vrtcu igrali »male vrtnarije«. Otroci smo si tako posadili cvetlice v cvetlične lončke, le-te lepo okrasili in jih odnesli domov našim mamam.
Meseca februarja smo v našem vrtcu gostili tudi »Žabjo šolo« (Top - lek Ptuj). Takrat smo obnovili znanje o zdravi prehrani, gibanju in o pravilnem ravnanju ob kašlju. Ker smo se otroci odlično izkazali, smo ob koncu srečanja dobili diplomo za uspešno opravljeno Žabjo šolo ter v spomin še majhne napihljive žabe, ki že krasijo naše domove.
Meseca marca smo bili v norem pričakovanju pustnih
mask. Takrat v vrtcu ni bilo Malčkov Palčkov, Škratov, Sončkov niti ne Pikapolonic. Navsezgodaj so v vrtec prihajale velike, majhne, smešne, prijazne, navihane in leteče maske. Ta dan smo si rezervirali za pustne norčije. Bilo je prav imenitno, veselo, plesno, predvsem pa glasno. Če si nas seveda želite ogledati, se lahko mirne volje »sprehodite« po naši spletni strani vrtca, kjer smo samo za Vas tudi vse lepo zabeležili.
Prav tako smo ob materinskem dnevu priredili krajši program, namenjen našim mamam. Otroci smo se predstavili z različnimi pesmicami, deklamacijami in dramatizacijo. Ob koncu našega ustvarjalnega programa smo naše mame presenetili
S ponosom Vam predstavljamo zborček Vrtca Cirkulane.
še z otroškim zborčkom, ki se letos kot novost pojavlja v naši majhni hiški.
Meseca aprila smo pripravili velikonočno delavnico s starši, prav tako pa smo se pomerili še v športnih aktivnostih (kros).
zaključku uspešnega leta.
Do takrat je še kar nekaj noči, a kljub temu bomo ustvarjalni še naprej. Če Vam mogoče kdaj postane dolgčas, pa kar pogumno pridite k nam. Obljubimo, da bomo z Vami delili naše igrače, Vas
Ob materinskem dnevu smo rože podarili tudi ravnateljici, kuharicam in ženskemu kadru v Občini Cirkulane.
In kaj vse nas še čaka?
V poletnih dneh bomo medse sprejeli nove prijatelje, a se po drugi strani še poslovili od Mini-maturan-tov. Sledila bo še ena velika zabava in zaslužen piknik ob
naučili katere nove potegavščine, predvsem pa Vam polepšali dan z našo naviha-nostjo.
Besedilo in foto:
Kolektiv Vrtca Cirkulane
Moja babica
Moji babici je ime Neža. Stara je 54 let. Zelo je prijazna, rada pomaga drugim in ima veliko prijateljev. Doma je gospodinja, včasih pa je bila šivilja. Ima dva otroka in dva vnuka. Skrbi za veliko živali. Rada ima sadje in zelenjavo. V prostem času bere knjige. Vse nas ima zelo rada.
Zala Horvat, 3. r.
Moj dedek
Mojemu dedku je ime Stanislav. Star je 60 let. Živi v Pristavi. Je upokojen, vendar še vedno hodi v službo. Ima dva sina in tri vnuke. Počne veliko stvari. Skrbi za živali: ovce, koze, kokoši in psa. Obdeluje tudi vinograd. Zna igrati na ustno in klavirsko harmoniko, tamburico in flavto. V prostem času strelja v tarčo. Osvojil je že pokal in veliko medalj. Zelo dobro igra šah. Premaga tudi računalnik. Je zelo prijazen in mi rad pomaga.
Mateja Golc, 3. r.
Moja mama se smeji in veseli:
—	ko mami zjutraj prvi poljub dobi, se ji jutro zaiskri (Rebeka),
—	ko se igramo (Primož),
Moja mama, kot so jo naslikali učenci.
(Foto: Marjana Duh.)
—	ko sem pridna (Katarina),
—	ko pridem iz šole (Marsel),
—	ko ji pomagam kuhati (Aljaž),
—	ko jo objamem (Lea),
—	ko ji narišem lepo risbico (Žan),
—	ko ji nastopam (Nuša),
—	ko ima rojstni dan in ji voščim (Gloria),
—	ko ji narišem risbico s srčkom (Lara),
—	ko ji dam kaj na Valentinovo (Anže),
—	ko se skupaj zabavava (Kaja B.),
—	ko smo vsi skupaj doma (Kaja S.),
—	ko sem priden (Gašper, Leon, Alen R. Alen M.),
—	ko ji prinesem šopek rožic s travnika (Karin).
Misli učencev 1. a razreda
Življenje
Pri pouku slovenščine so osmošolci spoznali pesem Življenje, ki jo je napisal Niko Grafenauer. Pesnik pravi, da je življenje najlepše takrat, ko se razsipa z žarom na vse strani in vse do poslednjega hipa z visokim plamenom gori.
Kaj pa beseda življenje pomeni učencem?
Tako so zapisali:
Življenje je kot cesta neskončiwsti, je ljubezen, presenečenje in tudi žalost.
Klara L.
Življenje je kratko, zato ga moramo dobro izkoristiti.
Kristian
Življenje je nekaj unikatnega, posebnega, nekaj, kar se z denarjem ne da kupiti...
Žan
Življenje je čudovito, polno presenečenj. Vsak dan moramo uživati s polno paro, kot da je naš zadnji.
Življenje je treba živeti, ničesar ne smeš obžalovati. Živeti je treba z dobro voljo in s smehom na obrazu.
Manja
Življenje je pisano kot mavrica, je polno grenkih in sladkih trenutkov.
Valerija
Kevin
Življenje je zanimivo, iz njega se veliko naučimo; včasih je težko, spet drugič lepo. Vse hudo se obrne na lepo.
Valentina
Zbrala: Marica Zebec
V našo deželo je prišla pomlad
Pomladi se veselim, ker:
•	cvetijo zvončki, trobentice, vijolice in narcise (Monika, Andreja),
•	vse zeleni, zelenijo trate in gozdovi (Dunja),
•	nas več ne zebe, ni si potrebno obuvati škornjev (Dej a),
•	se narava prebudi iz zimskega spanja in počitka (Igor),
•	lahko barvamo jajčka in delamo pisanice (Jure),
•	se lahko vozim s kolesom (Dominik),
•	imamo športni dan - spomladanski kros (Tomi),
•	cvetijo sadna drevesa (Tamara),
•bom nesla v cerkev košarico z velikonočnimi dobrotami (Anja),
•	nas obišče velikonočni zajček in nam prinese darila (Niko),
•	se zunaj lahko igram s svojo muco Piko (Marina),
•	je takrat materinski dan in lahko na proslavi nastopam (Nejc),
•	lahko igramo nogomet na travi (Žan, Mitja).
Svoja razmišljanja so zapisali učenci 2. a
DOŽIVLJAJI V ZIMSKI ŠOLI V NARAVI
V nedeljo zvečer sem bila že zelo nestrpna, saj nas je zjutraj čakala pot proti Bohinju. Budilka me je zbudila ob šesti uri in odpravili smo se proti šoli, kjer so že čakali sošolci in sošolke, s katerimi smo skupaj preživeli teden v zimski šoli v naravi v Bohinju. Po poti smo imeli postanek, kjer smo pomali-cali, in okrog dvanajste ure smo prispeli v dom Bohinj. Preoblekli in preobuli smo se v smučarsko opremo ter se odpravili proti gondoli. Taje bila za nas posebno doživetje, ker smo se nekateri z gondolo peljali prvič. Na Voglu smo preizkusili svoje smučarsko znanje ter se razdelili v skupine. Nato smo se malo smučali in kepali. Odšli smo proti domu, tam smo se razdelili po sobah in si pospravili svoje stvari v omare. Sledila je večerja, nato pa predavanje o varnosti na smučišču. Nato smo šli spat, ker nas je zjutraj čakal nov in zanimiv dan. Vsak dan je potekal enako, bujenje, zajtrk, pospravljanje sobe, nato odhod na smučišče, kosilo in razne popoldanske aktivnosti, večerja in večerna animacija. Tako smo se v torek preizkusili v lokostrelstvu. Bilo je zelo zanimivo, saj tega še
nismo počeli. Prav tako mi je bilo všeč, ko smo si ogledali in tudi prijeli kačo vrste ameriški gož, ki pa ni nevarna. Veliko zanimivih stvari nam je o kači povedala naša učiteljica smučanja Marija. Vsi, ki smo želeli, smo jo lahko tudi prijeli. Na otip je bila mrzla. V sredo smo se šli s kanujem vozit po Bohinjskem jezeru, izvedeli smo marsikaj zanimivega, med drugim da je jezero ledeniško, zelo čisto in polno rib. Napotili smo se tudi do slapa Savice. Prehoditi smo morali skoraj 550 stopnic. Potem smo se lahko ob jezeru še malo poigrali. Pri tem sem po nesreči padla in bila sem mokra do kolen. Po večerji smo se šli kopat v Vodni park Bohinj. Tam smo se zabavali, vozili po toboganu in plezalni steni. V četrtek smo imeli predstavo Pokaži, kaj znaš. Deklice smo predstavile ples na pesem Shalala, ki jo izvaja skupina Vengaboys. Nato smo se še preizkusili v žonglerskih sposobnostih, vožnji z monociklom, miselnih trikih ... Zadnji dan smučanja smo imeli na smučišču tekmovanje v smučanju. Vsi smo se zelo potrudili in za uspeh dobili tudi priznanje. Po smučanju smo se odpra-
Posebno doživetje je bila vožnja s kanujem
(Foto: Nikolina Vuzem.)
Petošolci so zelo uživali v zimski šoli v naravi, na smučanju na Voglu, odkoder je bil tudi lep pogled na Triglav.
vili v dom, pospravili svoje stvari v kovčke, pojedli kosilo in se veseli in zadovoljni napotili proti domu. Starši so nas že nestrpno pričakovali, mi pa njih. Šola v naravi
je bila zabavna, predvsem pa poučna. Veselimo se še naslednjih izletov in druženja s prijatelji.
Nina Gorenjak in Nuša Meznarič, 5. a
POKLIC MOJE PRIHODNOSTI BO ...
Potovalna agentka, ker rada obiskujem druge države. Natalija
Vojak ali slikar, ker rad slikam in ker bi rad ščitil našo državo. Alen
Raziskovalec vesolja, saj me vesolje zanima. Denys
Kozmetičarka ali bančna uslužbenka, saj me ta poklica veselita. Patricija Erjavec
Rada bi postala natakarica, saj me ta poklic zanima že od malega. Severina
Postala bom športnica, ker rada telovadim. Martina
Vzgojiteljica, ker imam rada majhne otroke. Patricija Letonja
Medicinska sestra, saj rada pomagam drugim. Nuša
Farmacevtski tehnik, ker me ta poklic veseli. Patricija Petrovič
Avtobusni šofer, ker imam rad avtomobile in avtobuse. Kristjan Majcenovič
Frizerka, ker mi je ta poklic všeč. Anamarija
Še ne vem! Jure
Učiteljica razrednega pouka, ker bi rada učila otroke. Nina
Jaz hočem biti vojak, ker hočem služiti Sloveniji. Tadej
Rada bi delala na banki, saj me to zelo veseli. Urška
Jaz bi rad postal elektrome-hanik, ker rad popravljam stvari. Kristijan Hrženjak
Veterinarka, ker imam rada živali. Kristina
Bil bi vojak in imam izkušnje. Patrik
Postati si želim kuhar, ker me kuhanje veseli. Blaž
Avtobusni šofer, ker mi je to noro dober poklic. Aljaž
Učenci 5. a razreda
Atletski športni dan ob svetovnem dnevu zdravja
V četrtek, 7. aprila, smo imeli učenci iz Cirkulan in otroci iz Vrtca Cirkulane športni dan. Otroci iz vrtca so tekmovali v teku na 200 m, učenci od 1. do 5. razreda v tekih na 60 in 600 m, učenci od 6. do 9. razreda pa v atletskem troboju, ki ga sestavljajo tek na 60 m, tek na 600 m in met vorteksa.
Učenci so se pomerili v tekih na 60 m in 600 m ter metu vorteksa. Na tekmovanje so se pripravljali pri urah športne vzgoje.
(Foto: Arhiv OŠ.)
Športni dan smo začeli ob 8. uri, končali pa malo čez 12. uro. Učenci 9. razreda so pomagali pripraviti prizorišče na nogometnem igrišču, osmošolci pa smo prvo uro pomagali pri meritvah športno-vzgojnega kartona za učence nižje stopnje. Ob 9. uri smo se vsi zbrali na igrišču, kjer se je začelo tekmovanje. Odprli smo ga s slovensko himno in kratkim uvodnim nagovorom ob svetovnem dnevu zdravja, katerega letošnja tema je pravilna uporaba zdravil. Potem so sledila tekmovanja v teku na 60 m, metu vorteksa in teku na 600 m. Na tekmovanje smo se pripravljali pri urah športne vzgoje. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo. Najboljši trije fantje in dekleta iz vrtca in vseh razredov so prejeli lepe medalje, ki so jih izdelali učenci sami. Za presenečenje je poskrbel učenec 9. a razreda Jan Levičnik, ki je postavil nov šolski rekord v troboju. Vsem, še posebej pa zmagovalcem, se je dan vtisnil v lep spomin.
Sara Jarc, 8. a OŠ Cirkulane-Zavrč
Otroška varnostna olimpijada
14. aprila smo se učenci 4. a in 4. b razreda odpravili na 6. Otroško varnostno olimpijado, ki je potekala v Gorišnici. Tekmovalo je 16 ekip. Prva igra je bila met kocke in odgovarjanje na vprašanja, druga kolesarstvo, tretja sestavljanje logotipov, četrta pa gasilska. Bilo je zelo fajn. Na koncu smo pridobili 6. mesto, na katerega smo bili vsi ponosni.
Viktorija Zadravec, 4. a
Predstavitev ekip v Gorišnici, ko je ekipa OŠ Cirkulane-Zavrč ponosno zastopala svojo šolo.
(Foto: Katja Golob.)
Mama
Mama, ti si ena sama, ti me rada imaš.
Ti si lepa kakor sonce in dišiš kot cvet.
Ti si me rodila, ti si prva me objela.
Si me v posteljico položila iti mi pela nina-nana,
da postala sem zaspana.
Andreja Štumberger, 3. r.
Šahovski krožek v Cirkulanah ima tradicijo
Na naši šoli že vrsto let deluje šahovski krožek. Tako seje v njem zvrstilo že mnogo generacij mladih šahistk in ša-histov. Osnovni namen krožka je, da se mladi seznanijo s to kraljevsko igro in se naučijo osnovnih šahovskih znanj. Želimo tudi, da otroci ta znanja prenesejo
v svoje domače okolje - v svoje družine.
V naših krajih šah nima ravno dolge tradicije, zato pa je toliko pomembneje, da se razvija v zadnjih letih. K popularnosti šaha na naši šoli so nedvomno vplivali vrhunski dosežki našega odlič-
nega šahista Žana Belšaka, večkratnega državnega prvaka, udeleženca evropskega in svetovnega prvenstva. Žan, sedaj že dijak 3. letnika gimnazije, se še vedno aktivno ukvarja s šahom. Lansko leto ga je mladinski šahovski selektor povabil v mladinsko državno reprezen-
tanco. Slovenijo je zelo uspešno zastopal na Olimpijadi mladih v Italiji. Za njim pa prihajajo mlajše generacije ša-histov v Cirkulanah, ki dosegajo odlične rezultate na področnih tekmovanjih. Za uvrščanje na državna tekmovanja in doseganje odmevnih rezultatov na državni ravni pa bi se mlajši šahisti morali vključevati v šahovske klube, kjer bi nadgradili osnovno znanje in tako bili konkurenčni na državnem nivoju. Glede na perspektivnost mladih šahistov upam, da se bo to tudi kmalu zgodilo.
V letošnjem šolskem letu šahovski krožek obiskuje 24 učencev. Pridno treniramo in si nabiramo novih šahovskih
znanj. Strokovno pomoč nam tudi letos nudi naš večletni zunanji sodelavec gospod Martin Majcenovič, ki pomaga nadgraditi osnovno šahovsko znanje. Delo v krožku je zelo pestro, od prvih srečanj s šahovskimi figurami do iskanja najboljših potez in šahovskih kombinacij. V zimskem času smo se udeležili področnega tekmovanja v šahu posamezno, ki je potekalo na OŠ Gustava Šiliha v Laporju. Na tem tekmovanju sta se izredno izkazali mlajši šahistki Mateja Golc in Zala Horvat. Mateja je postala področna prvakinja, Zala pa je osvojila 2. mesto. Tudi mlajši dečki so dosegli vidne uvrstitve. V mesecu fe-
bruarju smo se še udeležili področnega tekmovanja ekipno, ki je potekalo na OŠ Hajdina. Tam so mlajši dečki odlično opravili s svojo konkurenco. Med 9 ekipami so si z veliko prednostjo priigrali naslov področnih prvakov. V ekipi so igrali: Tadej Gomilšek, Blaž Belšak, Jan Težak in Jure Zavec. Prav tako so se potrudile mlajše deklice, ki so zasedle tretje mesto. V ekipi mlajših deklic so nastopile: Mateja Golc, Eva Cafuta, Andreja Štumberger in Zala Horvat.
Vsem šahistkam in šahistom za uspehe iskreno čestitamo.
Mentorica: Dragica Kolednik
Tudi mladi Belanci migamo
Letošnje leto je prineslo nekaj sprememb tudi med mladimi v Cirkulanah. Na novo smo se sestali in na nek način ponovno formirali vrste Društva aktivno preživetega prostega časa (DAPPČ). Odzvalo se je 34 članov, ki so se zaobljubili vestnemu delu v samem društvu.
Morda se bo veliko občanov sedaj vprašalo: »Kdo sploh ste!?« Našel se bo tudi ne malokdo, ki bo brez podlage trdil, da smo le »krdelo brezobraznih mladincev, ki znajo zaviti le do vaške gostilne.« Pa je prav on tisti, ki še zdaj okuša okus po tisti prevreti »jabolšnici« in voha dim po požgani lunici...
Zraven vseh prireditev, ki jih več ali manj redno prirejamo (že 4 leta, brez kakršne koli zunanje finančne podpore), smo med drugim tudi ekološko ozaveščeni. Naj omenim 1. čistilno akcijo, ki je potekala po celotni Sloveniji v letu 2010, na katero smo se odzvali ter se javili kot prostovoljci, organizacija pa nas je takoj zatem postavila za koordinatorja na območju same občine. Zaupana nam je bila velika odgovornost in smo se »misiji« tudi primerno odzvali. Delovali smo po vseh navodilih, ki smo jih prejemali. Pa vendar smo zaradi namernih ali nenamernih nesporazumov s strani ostalih društev ravno mi izpadli (za nekatere) kot nesposobni, četudi smo se angažirali in očistili težje dostopna črna odlagališča v predelu Gradišč, natančneje Melje - brežina reke Drave,
do katerih je potrebno »potovati« tudi po vodi in bi kakšen Tomo Vinkovič lahko služil le kot »podmornica«. Za to se zahvaljujemo g. Martinu Vidoviču, ki je s svojimi stroji omogočil očiščenje Melj. Za vložen trud in delo smo prejeli tudi priznanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka. Pa vendar je v našem kraju »zapisano« drugače in si večinske zasluge za čistilno akcijo pripisuje nekdo drug...
V letu 2011 smo si zadali identične cilje kot prejšnja leta, med drugim smo tudi letos sodelovali v pustnih povorkah v vseh krajih sosednjih občin in na Ptuju. Predstavili smo se kot »Poslednje dejanje mladih Haložanov - izsek vinskega trsa.« Pri tem smo izpostavili resno etnografsko problematiko, ki ni prisotna samo pri nas. Stroški materiala in drugih potrebščin so šli iz lastnih žepov članov društva, ob tem pa je slabe 3 tedne, vsak dan povprečno 4-5 ur, delovala skupina ljudi, da je projekt uspel. Ne smemo pozabiti tudi ge. Aljane Primožič, ki nam je zasnovala in narisala čudovite karikature, ki so že same po sebi kratko in jedrnato povedale vse -iskrena HVALA!
Ne malokateri občan (iz preverjenega vira) je rekel: »Kaj pa je to neka htita, pa zarašeni breg z dračjom, pa neko trnije! - Nikakvo!« Tudi t.i. »dračje, trnije« je potrebno nabrati. Je pa tu najbolj ironično, hkrati tudi žalostno,
da ga najdemo praktično vsepovsod! Vendar bomo te pripombe vzeli kot kompliment in pohvalo za pristno izdelavo oz. prikaz. Največ navdušenja in uspeha smo poželi na Ptuju, kjer smo dosegli 6. mesto, kar se šteje kot največji uspeh/dosežek katere koli karnevalske skupine z območja Cirkulan.
Mladi bomo še naprej trmasti in vztrajni, s sponzorsko podporo ali brez nje. Tudi z drugimi društvi smo venomer težko našli skupni jezik, pa čeprav smo se trudili narediti ravno obratno. Vedno se pač najde nekdo, ki nas ne jemlje resno, nas ne posluša. Pa vseeno reče: »Na mladih svet stoji.« Kot da ne bi poznal pomena teh besed ter nam namesto pomoči meče polena pod noge.
Upam, da ta članek ne bo nikogar užalil, ker to ni bil moj namen. Upam, da bo nekatere stvari spremenil in bodo vsa društva, ne samo mi, tesneje sodelovala ...
»V slogi je moč! Več glav več ve.« Zmeraj sem govoril, da je svet Belanov majhna dežela velikih reči. V kraju vse raste in s tem rastemo mi vsi.
Za konec naj povabim še več mladih v naše društvo, kjer ni nikoli dolgčas. Starostno nismo omejeni, tako da so tudi tisti, ki jih EMŠO že izdaja, pa kljub temu ostajajo mladi po srcu, lepo vabljeni!
Za DAPPČ: Davor Hrženjak
Stare običaje ohranjali tudi od januarja do aprila
Kar pošteno smo že zakorakali v pomlad, in to ne samo po koledarju, pač pa tudi glede vremena, saj nas zadnje dni vztrajno razvaja sonce. Mrzle in turobne dni na začetku leta smo si popestrili z raznimi aktivnostmi in prireditvami, na katerih smo pokazali, da stari običaji in navade ne bodo tonili v pozabo.
Že meseca februarja smo organizirali delavnico, na kateri smo prikazali izdelovanje »pušeljcev«. Na Deve-kovi domačiji se je zbrala kar velika skupina ljubiteljev ta-
V vinogradu v Slatini so v prvih sončnih dneh uspešno opravili tudi vinogradniško rez.
(Foto: Arhiv Lesjak.)
kšne umetnosti, pri kateri iz pisanega papirja nastaja prelepo, na videz skoraj pravo
cvetje. Pri ustvarjanju so se nam pridružile tudi članice Društva gospodinj Cirkulane, posebno pozornost pa je pritegnila domačinka Anka Milošič, ki se z izdelovanjem papirnatih aranžmajev ukvarja že vrsto let. Mojstrica v tej spretnosti je prav tako Anica Belšak, ki nam je svoje umetnine prispevala že prejšnja leta. Omenim naj, da se ti prekrasni izdelki, nastali izpod spretnih prstov naših domačink, uporabljajo ob najrazličnejših priložnostih, sekciji Stari običaji pa najbolj prav pridejo v pustnem času kot okrasje pri oračih.
Začetek najbolj norčavega dela leta smo Stari običaji naznanili ob svečnici. Zvečer smo namreč v Cirkulanah pripravili babji skok v fa-šenk, s čimer se je preganjanje zime in mrzlih dni zares začelo. Množica prireditev ob fašenku, ki so se odvijale v bližnji in širši okolici, nas je pritegnila, da pokažemo in predstavimo naše etnografske maske. Udeležili smo se karnevala na Ptuju, Mednarodnega pustnega karnevala, fašenka v Cirkulanah in pustnega karnevala v Postojni.
Najbolj pristen domači pustni lik je bil tudi letos Baba, ki deda nosi...
(Foto: Jernej Golc.)
Na Devekovi domačiji so izpisanega papirja nastajali všečni »pušeljci«. Tam seje zbrala skupina ljubiteljev te stare obrti s podeželja.
(Foto: Arhiv Lesjak.)
Utrinek z letošnjega cirkulanskega fašenka, kije znova pritegnil veliko obiskovalcev.
(Foto: Jernej Golc.)
Pridružili smo se tudi srečanju šarg na Okiču.
Ker je bilo preganjanje zime kar uspešno ter so sončni in topli dnevi kmalu po pustu prišli v naše kraje, smo bili primorani poprijeti za delo v vinogradu, ki ga člani sekcije obdelujemo v Slatini. Naše poslanstvo je ohranjanje starih običajev, zato se tudi na področju vinogradništva poskušamo približati načinu dela, kot so ga opravljali nekoč. V vi-
nogradu se nas je zbralo kar nekaj mož, ki smo pokazali dobro voljo in veselje ob prvih opravilih. Za nekaj uric smo se prelevili v »težake«, ki jih je včasih mrgolelo v »goricah« po haloških gričih.
Za »likif« ob prvi rezi pa se je slišal le še glasen juhej in verjemite, da se že veselimo novih izzivov, del in nalog, ki nas bodo za trenutek popeljali v preteklost ter obudili spomine na stare srečne dni.
Rajko Lesjak
Živimo v sožitju
(Foto: Milan Kolednik.)
Sprašujemo se, ali je bilo potrebno ustanoviti še eno društvo v naši tnali občini. Odgovor je: »Da.« Na našem področju ni bilo nikogar, ki bi bdel nad zdravjem in pašnim redom naših čebel. V ta prostor so se zatekala druga društva in čebele so se prevažale brez vsakega nadzora. Društvo smo ustanovili 11. 12. 2010 na pobudo iniciativnega odbora (o tem smo razmišljali več let) v sestavi Milan Kolednik, Ivan Jerenec in Edi Hojnik. Društvo danes
V območni Obrtno-pod-jetniški zbornici Ptuj, ki pokriva 16 občin na Ptujskem, v zbornico pa je vključenih 1541 obrtnikov in podjetnikov, so v marcu proslavili 40-letnico uspešnega dela zbornice. Od 17. do 20. marca so na Ptuju pripravili več gospodarskih dogodkov, srečanj in slovesnosti, posvečenih jubileju. V prireditve-
šteje 30 članic in članov.
Cilji društva so bili zastavljeni že na ustanovnem zboru, in sicer predvsem zdravo čebelarjenje ter želja, da najdemo skupni jezik z ostalo kmetijsko dejavnostjo, predvsem glede škropljenja. Na tržišču so danes zaščitna sredstva, ki ne škodujejo čebelam, le seznaniti se je treba z njimi preko fitofarmacevtskih tečajev in jih uporabiti ob pravem času, predvsem proti večeru. Razmišljanje, da čebelarji delamo za sebe,
nem šotoru na Vičavi je bila na ogled tudi razstava z naslovom Včeraj rokodelstvo, jutri inovacije. Na razstavi je imela svojo stojnico tudi Turistična kmetija Kozarčan iz Pristave pri Cirkulanah. Svojo ponudbo na stojnici so Roškarjev! združili s ponudbo gostinskega podjetja Castro s Ptuja.
Črkov čebelnjak na Mejah.
živi v zmoti. Kaj bi bilo z opraševanjem, če ne bi bilo čebel? V nekaterih državah že čutijo posledice in so že močno prizadeti. Ugotavljamo, da še obstajajo čebelarji, ki niso pristopili k društvu. Članstvo v društvu ni obvezno, a kljub temu se vsi skupaj bojimo, da ne bi prišlo do kakršne koli bolezni. S skupnimi močmi pojav bolezni lažje zatremo, ker smo povezani z veterinarsko službo. Društvo organizira skupaj z ZČD Ptuj predavanja, brez katerih je danes nemogoče ohraniti zdrave čebele. V letu 2011 sije UO ČD Cirkulane zadal predvsem izobraževanje in registracijo čebelarjev, čebelar pa mora po zakonu registrirati čebelnjak sam. To nam je v večini že uspelo.
Do sedaj smo organizirali že šest predavanj, ki so bila pretežno na Ptuju. Udeležili smo se sejma in razstave v Celju, ki sta imela izobraževalni značaj. Možen je bil tudi nakup čebelarskih potrebščin po zmernih cenah. Za občinski praznik želimo pripraviti razstavo »Čebelarjenje nekoč in danes«.
Ker nam je glavna že-
lja izobraževanje, člani pa nimamo podmladka, smo poslali dopis osnovni šoli. V tem dopisu ponujamo sodelovanje za pridobitev podmladka, v obliki krožka ali na način, ki ga predpisuje učni načrt. V nekaterih občinah šole lepo sodelujejo s čebelarskimi društvi. Prvič letos se je ponudila priložnost, da smo lahko domači čebelarji sodelovali v akciji »Med v vrtce«. Odločili smo se, da bomo dali med tudi v osnovno šolo.
Sicer pa čebelarji in čebele delamo skozi celotno sezono. Smo majhni, neopazni, včasih malo pičimo, kar je poleg medu, matičnega mlečka, propolisa in cvetnega prahu tudi zdravilo. Čebelarimo s skoraj petsto panji, kar pomeni, da v sezoni med nami leta petindvajset milijonov čebel.
In velja si zapomniti: KO BO UMRLA ZADNJA ČEBELA, POTEM TUDI NAS VEČ NE BO!
Milan Kolednik, predsednik ČD
TM
Turistična kmetija Kozarčan iz Pristave pri Cirkulanah seje na obrtniški razstavi predstavila skupaj s podjetjem Castro. Na stojnici so Roškarjevi ponujali veliko svojih domačih proizvodov.
(Foto: Foto Langerholc.)
Turistična kmetija Kozarčan na ptujski obrtniški razstavi
Društvo gospodinj Cirkulane z novim vodstvom
Pridne roke se trudijo pri izdelavi unikatnih voščilnic.
Gospodinje iz občine Cirkulane so imele v februarju že 4. občni zbor, hkrati pa je bil to tudi volilni zbor. Na njem so zamenjale svoje dosedanje vodstvo, ki jih je uspešno vodilo vsa štiri leta. Dosedanja predsednica Marija Hrastnik je iz objektivnih razlogov zaprosila za zamenjavo, zato so članice izvolile novo vodstvo.
Nova predsednica Društva gospodinj Cirkulane je Nada Koren, podpredsednica je Marija Hrastnik,
blagajno vodi Majda Jurgec, tajniške zadeve ureja edini član Ivan Tetičkovič, članice Upravnega odbora pa so še: Anica Štumberger, Jelka Pajnkiher in Natalija Kri-žnjak. Za predsednico Nadzornega odbora je izvoljena Vida Brodnjak, članici pa sta Danica Finžgar in Anica Gabrovec; v častno razsodišče so izvoljene Metka Fer-čec (predsednica) ter članici Marta Arnečič in Zdenka Tetičkovič.
Novo vodstvo si je zadalo
tudi program dela za leto 2011, ki je bil na občnem zboru potrjen. V letošnjem letu bodo cirkulanske gospodinje pripravile štiri tečaje kuhanja, štiri tečaje peke različnega peciva, en tečaj poslikave stekla, en tečaj izdelovanja in okraševanja pisank, en tečaj ročnega vezenja, en tečaj izdelave vizitk in čestitk ter družabno srečanje z ličkanjem koruze. Organizirale bodo tudi strokovno predavanje o negi rož in oskrbi zelenjavnega vrta. S svojimi dobrotami nas bodo razvajale na občinskem prazniku,
martinovanju, Barbarnem in na veliko podobnih prireditvah. Vsak mesec bodo še naprej organizirale pohode ob polni luni. Sodelovale bodo z vsemi društvi v občini. Udeležile se bodo vseh prireditev sosednjih društev gospodinj, na katere jih bodo povabili. Predvsem pa bodo skrbele za dobro ime društva in njegovo rast, saj se bodo trudile za pridobivanje še več članic v svoje vrste. Želja vseh nas je, da se ta plan dela ne le uresniči, temveč tudi preseže z novimi podvigi.
Ivan Tetičkovič
Aktivne članice Društva gospodinj Cirkulane na pripravi martinovanja za svoje članice v prostorih gasilskega doma, kjer se jim je pridružil tudi župan Janez Jurgec.
(Foto: Ivan Tetičkovič.)
Znan slovenski pregovor pravi, da je harmonika inštrument, ki nas osvobaja vseh spon in tegob vsakdanjega življenja. Ni je vasice, kraja, trga, mesta, kjer ne bi zvoki harmonike razveseljevali staro in mlado, in ni ohceti in zidanice, kjer ne bi harmonika donela od griča do griča in se tako globoko zasidrala v naša srca.
Globoko v srce se je zasidrala tudi 9-letnemu Žanu
Nadobuden frajtonar Žan
Levičniku. Da ga privlačita glasba in zvok harmonike, je spoznal predvsem sam, željo po resnem igranju in učenju na frajtonarico pa mu je ustvaril dedek, ko mu je pri osmih letih podaril svojo prvo diatonično harmoniko Fisher. Mlad fant je vse skupaj vzel zelo resno in pričel obiskovati zasebne ure harmonike pri Primožu Kelen-cu, znanem harmonikarju, tako doma kot v tujini. Žan že eno leto, enkrat na teden,
Žan s svojo harmoniko, s katero že razveseljuje poslušalce.
(Foto: Nina Gabrovec.)
vztrajno trenira in posledično stopa po poti svojega učitelja.
Žan pravi, da je harmonika zanj inštrument, ki v trenutku, ko zaigra nanjo, nekako poskrbi, da mu poskoči srce. Zvok harmonike ima v duši, hkrati pa čuti, da ga imajo tudi mnogi njegovi poslušalci, ki ga imajo priložnost videti
in slišati na domačem odru. »Kdor koli zasliši glas moje harmonike, ga zasrbijo pete,« s ponosom prizna Žan. Najbolj so pa njegove družbe veseli sošolci in vrstniki, saj jim popestri marsikateri odmor.
Njegovi cilji na glasbeni poti niso veliki. Nekoč si namreč želi igrati v an-
samblu in po svojem spretnem igranju biti vsaj malo podoben znanim glasbenikom slovenske narodnozabavne scene. Zato se bo še naprej trudil, saj se zaveda, da mu bo vse to uspelo le s pridnim delom in trudom.
Nina Gabrovec
Naša želja se bo uresničila
Povzetek iz Vodnika - Dnevnika Bračičeve planinske poti.
A
Cerkev Sv. Ane.
(Foto: RŠ.)
Začetek tretje etape Bračičeve planinske poti je pri Gostišču Kokol. Pot nas vodi do glavne ceste Borl-Cirku-lane, ki jo varno prečkamo ter nadaljujemo po travniku s prečkanjem potoka Bela po brvi. Nadaljujemo čez travnik, nakar se obrnemo desno na kolovozno pot. Pred sabo vidimo na hribu cerkvico Sv. Ane. Do nje se povzpnemo po križevem potu.
Naša pot se nadaljuje po delu Haloške planinske poti. Po približno 300 metrih zavijemo levo na asfaltno cesto, se vzpenjamo ter nadaljujemo po grebenu (makadam). Na levi strani v smeri naše hoje vidimo Marijino kapelo. Pot nas pelje med vinogradi. Na levo se nam odpre pogled na Boč, Donačko goro, Ma-
riborsko Pohorje in cerkev Svete Ane. Ko prispemo do križišča, se pri h. št. Veliki Vrh 44 usmerimo levo. Odpre se pogled na Dravsko polje in Gorišnico. Po približno 100 metrih se pri stop znaku obrnemo desno ter nadaljujemo do križišča ceste Borl-Zavrč. Pri h. št. Veliki Vrh 59/b nadaljujemo desno navkreber, po približno 200 metrih se obrnemo desno. Pri h. št. Veliki Vrh 63/b nadaljujemo levo v gozd proti Vrbanjšaku. Vrbanjšak je najvišji vrh vzhodnih Haloz, visok 412 metrov. Vidimo vodne rezervoarje in radijski oddajnik. Na vrhu so še vidne razvaline poznogotske cerkvice Sv. Urbana, zgrajene v 17. stoletju. Opuščena je bila leta 1880.
Imate radi izzive, vas zanima, kako se nadaljuje opis poti? Če ste odgovorili da, se nam pridružite na otvoritvi in pohodu po zadnji etapi Bračičeve planinske poti. Dobimo se v soboto, 21. maja 2011, ob 9. uri na Bor-lu. Preživeli bomo prijeten
dan, namenjen druženju in prijetni sprostitvi v neokrnjeni naravi.
Vabljeni!
Darka Jurgec,
Planinsko društvo Cirkulane
Utrinki z občnega zbora Lovske družine Cirkulane
2.	aprila 2011 je Lovska družina (LD) Cirkulane imela svoj redni občni zbor. Velika večina članov se ga je udeležila, prav tako vsi vabljeni gostje: župan občine Cirkulane Janez Jurgec, predstavnik Policijske postaje Gorišnica, predstavniki večine društev v občini, člani vseh sosednjih LD in predstavnik pobratene LD Kranjska Gora.
Iz poročil smo lahko ugotovili, da je naša LD v preteklem letu dobro poslovala. Na TRR nam je ostal celo manj-
ši presežek sredstev, realizirana pa je bila velika večina planiranih investicij. Malce nam je zagodlo vreme pri naši tradicionalni prireditvi na Anino soboto, vendar se je kljub slabemu vremenu vse dobro izteklo. Naš glavni moto je še zmeraj ohranitev vseh vrst divjadi ter ohranjanje populacije s smernicami, ki nam jih nalaga Zakonu o lovu in varstvu divjadi. Seveda je tudi naša glavna skrb, da ohranjamo dober odnos z vsemi občani, društvi, Občinsko upravo, posebej pa še z lastniki kmetijskih
zemljišč. Malo je mogoče zaskrbljujoč podatek, da se zelo malo mladih ljudi iz naše občine odloči postati lovec, zato bo v bodoče naša naloga, da mladim prikažemo lovstvo v taki luči, da se bodo pogosteje odločali za vstop v naše vrste.
Po končanem uradnem delu smo imeli tudi zabavni del, kjer smo se v prisotnosti gostov, naših žena in deklet, poveselili do zgodnjih jutranjih ur. Za dobro vzdušje je poskrbela tudi
Na delovnem srečanju so se v začetku aprila srečali tudi člani LD Cirkulane z gosti.
živa glasba, ki je kaj kmalu napolnila plesišče. Ker pa lovci nismo samo veseli ljudje in damo tudi nekaj na ohranjanje lovskih šeg in navad, smo izvedli tudi »lovski krst«. Vsak lovec je še »zelenec«, tudi če je že opravil lovski izpit. Lovec postane pravi, preizkušeni šele, ko doživi lovski krst! Tokrat je lovski krst doživel
naš mladi član Jan Lešnik. Ker je to doživetje, ki se ga potem radi spominjamo vse življenje, je odgovornost na izvajalcih lovskega krsta, da ga pripravijo na kulturen, šegav in nepozaben način. Določi se tričlanski sodniški senat s predsednikom in dvema pomočnikoma, tožilec, zagovornik in izvrševalec kazni. Vsi nosilci teh
Vse občanke in občane bi radi obvestili, da je pred vrati poleganje srn. Zato naprošam vse lastnike štirinožnih prijateljev, da se dosledno držijo Zakona o gibanju hišnih živali, ki določa velike denarne kazni tistim, ki puščajo svoje pse, da se nekontrolirano gibljejo v naravi. Bolje, da je kakšno opozorilo več, kot da pride pozneje do kakšnih nesporazumov ali do izjav, da lastniki štirinožcev niso bili o tem seznanjeni. Vsem se že vnaprej zahvaljujem za razumevanje.
funkcij morajo biti starejši, preizkušeni in ugledni lovci. Potem je tu še »zdravnik«, ki pregleda psihofizične sposobnosti »zelenca«. Po prebrani obtožnici, ki je šaljive narave ter sestavljena iz resnic in dodatkov humorja, si ima obtoženi pravico znižati kazen s pravilnimi odgovori, ki mu jih postavljajo sodišče, tožilstvo in tudi občinstvo. Zaželeno je, da so vprašanja dvoumna, da nikakor ni moč pravilno odgovoriti, kar ponavadi izzove precej smeha med občinstvom. Ko se izčrpa repertoar vprašanj, sodišče določi kazen, ki ima več oblik - lovci jim v svojem žargonu rečemo: mokre, hladne in vroče kazni. Na kon-
cu »zelenec« dobi s palico po zadnji plati, to pa pomeni, da je doživel - preživel lovski krst. Na palico se mu podpišejo kot priče vsi prisotni lovci. Palico novi lovec hrani do konca svojih dni.
OB ANINEM, 23. JULIJA, BO TRADICIONALNO SREČANJE Z OBČANI.
Bližajo se poletni meseci. Hitro bo zopet praznik Sv. Ane in s tem tudi naše tradicionalno srečanje z vami, ki bo v soboto, 23. julija 2011. Zato vas že sedaj vabim, da se nam na prireditvi, kjer se bo našlo za vsakogar nekaj, pridružite!
Franc Milošič,
predsednik LD Cirkulane
Člani zelene bratovščine so občni zbor združili s prijetnim druženjem ...
(Foto: Arhiv LD Cirkulane.)
POLICIJA SVETUJE
KURJENJE - komunalnih in drugih odpadkov
Pi i čiščenju narave, predvsem v pomladnih mesecih, prihaja do kurjenj odpadkov in čiščenja zaraščenih ter drugače neočiščenih travnatih površin.
Ta način je najcenejši, najhitrejši ter po prepričanju občanov edini, s katerim dosežemo čisto okolje. Vsakoletni stranski pojavi kurjenja v naravnem okolju so travniški in drugi požari, ko le-ti uidejo človeškemu nadzoru zaradi vetra, preobsežnega kurjenja ali pa
enostavno zaradi podcenjevanja tlečega ognja, ki se lahko razgori tudi nekaj ur po ugasnitvi vidnega ognja.
Nekateri sežigajo tudi različne odpadke, kot so plastične embalaže, avtomobilske gume ter druge gorljive snovi, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.
Želel bi opozoriti na nevarnost in prepoved takšnega početja ter nekatere
sankcije, ki jih morajo policija in ostale službe izvajati ob posledicah kurjenja v naravnem okolju.
Policisti želimo, da ne bi prihajalo do nekontroliranega kurjenja ter posledično do požarov, saj moramo ob le-teh sami sankcionirati kršitelja ali pa podati predlog pristojnemu organu, kot sta Inšpektorat R Slovenije za okolje in prostor ali pristojni organ Skupne občinske uprave, v kateri deluje komu-
nalni inšpektor, pristojen za tovrstne prekrške.
Navedel bi Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki prepoveduje:
— sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov z vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno; kazensko sankcijo za ta prekršek lahko izreče komunalni inšpektor v inšpekcijskem postopku.
Globa po 44. členu navedenega
odloka znaša za fizično osebo 417,29 EUR.
Policisti lahko izrečemo globo 200,00 EUR na kraju prekrška za kršitev po 80. členu Zakona o gozdovih, in sicer tistemu, ki:
1.	kuri na neurejenih kuriščih v gozdovih ali na zemljiščih, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd (prvi in drugi odstavek 33. člena);
2.	požiga travišča in ledine na območju, na katerih ogenj lahko ogrozi gozd oziroma sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom (tretji odstavek 33. člena);
3.	uporablja odprti ogenj v gozdovih na Krasu oziroma v gozdovih, ki so določeni za požarno ogrožene gozdove (tretji odstavek 34. člena).
Kot je razvidno iz opisanega, so kazni za tovrstne prekrške visoke, zato naprošam vse občane, naj odpadke z vrtov in zelenic, kakor tudi vse komunalne odpadke pripeljejo v Zbirni center Gajke v občini Ptuj, ki je odprt vsak delovni dan od 8.00 do 20.00 in ob sobotah od 8.00 do 14.00 (letni čas). Oddaja je brezplačna, če ste vključeni v redni mesečni odvoz odpadkov.
Marjan Vtič,
vodja policijskega okoliša
Nevarni psi niso za vsakogar
Nevarne pse določi v upravnem postopku in po uradni dolžnosti uradni veterinar (inšpektor). To so psi, ki so ugriznili človeka ali žival in so navedeni v 23. točki 5. člena Zakona o zaščiti živali. Nevarne pse vpiše VURS po izvršljivosti odločbe v centralni register psov (CRPsi) pri VURS-u. Nevarne živali so tiste živali, ki zaradi neobvladljivosti ogrožajo okolico oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka. Ponekod v Evropi morajo vsi lastniki nevarnih
psov opraviti izpit, s katerim dokažejo, da znajo pravilno ravnati s psi.
Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov, kot je določeno v 12. členu Zakona o zaščiti živali, na enega izmed naslednjih načinov:
—	da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,
—	da so zaprti v pesjaku ali objektu,
—	da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m,
—	nevarnega psa ni dovo-
ljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.
Lastnikom nevarnih psov grozi globa v skladu s 1. točko 1. odstavka 45. člena Zakona o zaščiti živali, in sicer za fizične osebe 800 evrov v primeru kršitve zgoraj navedenih načinov, 125 evrov za necepljenega psa ter 200 evrov za psa, ki ni na povodcu.
Fizično zavarujte svoje štirinožne prijatelje, kajti psi, ki so brez stalnega nadzora, so zelo napadalni, se organizirajo v trope, kjer so
še bolj napadalni in napadajo drobnico ter divjad, ki jo največkrat tudi pokončajo. Predvsem je potrebno biti usposobljen in vesten ljubitelj psov, v kolikor želite biti oziroma nameravate postati lastnik nevarnega psa.
Marjan Vrtič,
vodja policijskega okoliša
Spoštovane občanke in občani!
S 1. 4. 2011 je na področju varnosti cestnega prometa začela veljati nova prometna zakonodaja, nadzor nad določbami teh zakonov pa se začne izvajati s 1. 7. 2011. Do 1. 7. 2011 še veljavni Zakon o varnosti cestnega prometa bodo nadomestili štirje novi zakoni, in sicer:
—	Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP),
—- Zakon o cestah (ZCes-1),
—	Zakon o voznikih (ZVoz),
—	Zakon o motornih vozilih (ZMV).
Na kratko vas želimo seznaniti z nekaterimi zakonskimi določbami, na katere moramo biti posebej pozorni, saj kršitve le-teh lahko resno ogrozijo vas in druge udeležence v cestnem prometu. Posledično so za kršitve teh določb predvidene tudi ostrejše sankcije.
Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) določa prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju tega zakona izrekajo pristojni organi, zato se
bomo skoraj v celoti posvetili določbam iz tega zakona.
ZPrCP v 15. členu natančno določa pooblastila občinskega redarstva, ki so se bistveno razširila.
Glede na to, da je območje Spodnjega Podravja pretežno pokrito s kmetijskimi površinami in se ljudje ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, želimo občane opozoriti še na določbe 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1), ki določa prepovedi ogrožanja varne uporabe
javne ceste:
(1)	Prepovedano je izvajati ali opuščati kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala
cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
(2)	Prepovedano je:
1. na cesto in v cestno telo javne ceste odvajati me-
teorno vodo, odplake in druge tekočine;
2.	po brežinah ceste spuščati kamenje, les in drug material ali predmete;
3.	na cestnem svetu javne ceste:
—	puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi napajališča za živali,
—	nameščati ali uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa,
—	postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete,
—	nasipati zemljišča ali nameščati kakršne koli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa,
—	postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja,
—	namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi,
—	odvajati odplake in druge tekočine,
—	ovirati odtekanje vode;
4.	orati na razdalji manj kot 4 m od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto;
5.	na cestišču javne ceste: razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati, puščati sneg ali led, ki zdrsne nanj, vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete, kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.
(3)	Preden se vključi v
promet na javni cesti s kolo-
vozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.
Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami, z globo 4000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik, njihova odgovorna oseba pa s 1000 evrov.
Občine so dolžne v enem letu uskladiti odloke z novo veljavno zakonodajo. Zato bodo globe v občinskih odlokih za podobne prekrške v okvirih, ki jih določa zakonodaja, ki ureja to področje.
Udeležence v cestnem prometu, posebej voznike motornih vozil, še enkrat pozivamo na previdno in varno vožnjo, spoštovanje cestno-prometnih predpisov s ciljem, da se vi in drugi udeleženci v cestnem prometu varno vračate domov, morda kdaj tudi kakšno minuto pozneje.
Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Medobčinsko redarstvo
Kratek opis zakonske določbe s členi ZPrCP
24. člen
Policist pridrži voznika:
—	pri katerem je bilo ugotovljeno, da ima v organizmu več kot 1,10 g alkohola na kg krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka,
—	ki odkloni preizkus s sredstvi za ugotavljanje alkohola ali strokovni pregled,
—	ki oporeka rezultatu preiz-
Prekrški, zaradi katerih se vozniku motornega vozila
izreče 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, so:
—	Na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer ni dovoljeno voziti po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri (18 KT in globa najmanj 1200 €), 20. odstavek 30. člena ZPrCP.
—	Na cesti, ki ima dva ali več označenih prometnih pasov za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotno smer (18 KT in globa najmanj 1200 €), 9. odst. 38. čl. ZPrCP.
—	Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom dovoljeno hitrost v območju za pešce za več kot 30 km/h (18 KT in globa najmanj 1200 €), 4. točka 4. odst. 46. člena ZPrCP.
—	Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost v naselju za več kot 50 km/h (18 KT in globa najmanj 1200 €), 5. točka 5. odst. 46. čl. ZPrCP.
—	Voznik (razen posebnih kategorij, določenih v 1. odstavku 105. člena ZPrCP), ki ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (18 KT in globa najmanj 1200 €), 4. točka 5 odst. 105. čl. ZPrCP.
—	Neupravičena odklonitev preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola (12. odst. 107. čl. ZPrCP). Vozniku motornega vozila se izreče 18 KT in globa najmanj 1200 €.
—	Po prometni nesreči mora udeleženec prometne nesreče ostati na kraju nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče, vrniti. Z globo 1200 € se kaznuje za prekršek neposredni udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s to določbo. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 KT (10. odst. 110. čl. ZPrCP).
—	Voznik, ki vozi motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije ali mu je začasno odvzeto vozniško dovoljenje se kaznuje za prekršek z globo 1000 €, vozniku se izreče tudi 18 KT (10. odst. 50. člena ZVoz).
kusa z indikatorjem ali merilnikom alkohola v izdihanem zraku, pri katerem je ugotovljena vrednost alkohola iz prve alinee in mu policist odredi strokovni pregled,
—	ki ne podpiše zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, pri katerem je ugotovljena vrednost alkohola iz prve alinee in mu policist odredi strokovni pregled,
—	pri katerem se ugotovi prisotnost prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali če odkloni preizkus z napravo, ki ugotavlja prisotnost teh substanc.
Ne glede na navedeno se lahko policist odloči, da ne odredi pridržanja, če se lahko na drugi ustrezni način prepreči udeležba voznika v cestnem prometu:
—	če se vozniku začasno zaseže vozilo,
—	če je kraj postopka neposredno pred krajem, kjer voznik biva, in je možno sklepati, da je tja namenjen in ne bo nadaljeval z vožnjo.
34. člen
Zaščitna čelada:
Voznik in potnik na mopedu, lahkem štirikolesu, motornem kolesu mora nositi na glavi pripeto homologi-rano motoristično čelado.
Otrok mora imeti med vožnjo kolesa kolesarsko čelado, tudi takrat, ko se na kolesu vozi kot potnik.
Jahač mora imeti med ježo na glavi zaščitno čelado.
Globa: 120 € 46. člen
Najvišje dovoljene hitrosti vožnje:
5. odstavek: Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom
ali prometnim znakom omejeno hitrost vožnje v naselju, se kaznuje za prekršek:
—	100 evrov, če prekorači do vključno 10 km/h,
—	300 evrov in 3 kaz. točke, če prekorači nad 10 do vključno 20 km/h.
—	500 evrov in 5 kaz. točk nad 20 do vključno 30 km/h,
—	najmanj 1000 evrov, 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila, če prekorači hitrost za več kot 30 km,
—	najmanj 1200 evrov in 18 kazenskih točk, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 50 km/h.
52. člen
Prepoved prehitevanja (povzetek člena)
Voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega vozila:
(3)	pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma,
(4)	v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsaka skozi svojo predorsko cev,
(7)	če smerno vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje,
(8)	ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na katerem ali ob katerem so pešci.
Za ravnanje v nasprotju z določbami je predpisana globa 700 €, vozniku se izreče 9 KT.
87. člen
Varstvo otrok
(1) Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozor-
nosti in pomoči vseh drugih udeležencev.
(3) Učenci 1. in 2. razreda OS morajo na poti v šolo poleg odsevnika nositi tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.
(5) Varovanje organizirane skupine otrok v prometu lahko izvaja oseba, stara najmanj 21 let, oblečena v oblačila živo rumene barve z vdelanimi odsevniki bele barve, pri varovanju pa mora uporabljati predpisani obojestransko označeni prometni znak »Ustavi« (povzetek odstavka).
105. člen
Prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola
Drugi vozniki (razen voznikov, določenih v 1. odst. tega člena) lahko imajo največ do vključno 0,50 g alkohola na kg krvi ali do vključno 0,24 mg alkohola v litru izdihanega zraka pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji
alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v prometu. Voznika, ki ravna v nasprotju s tem odstavkom, se kaznuje za prekršek z globo:
—	300 €, če ima do vključno 0,50 g alkohola na kg krvi (0,24 mg/l) in kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 4 KT.
—	600 €, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 g alkohola na kg krvi (od 0,24 do 0,38 mg/l). Vozniku motornega vozila se izreče tudi 8 KT.
—■ 900 €, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 g alkohola na kg krvi (od 0,38 do 0,52 mg/l). Vozniku motornega vozila se izreče tudi 16 KT.
—	najmanj 1200 €, če ima več kot 1,10 g alkohola na kg krvi (več kot 0,52 mg/l). Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 KT.
Možnost sofinanciranja šolnin za vse odrasle v letih 2007-2013 tudi na ptujski Ljudski univerzi
Javni sklad RS za štipendiranje in razvoj kadrov je 26. januarja 2011 objavil povabilo k prijavi za sofinanciranje šolnin - izobraževanje odraslih 2007-2013.
Predmet javnega povabila je sofinanciranje 90 % upravičenih stroškov šolnin za uspešno opravljene obveznosti srednješolskega izobraževanja odraslih (nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega, poklicno tehničnega in gimnazijskega izobraževanja), in sicer za:
—	opravljene obveznosti po osebnem izobraževalnem načrtu v posameznih šolskih letih/letnikih,
—	zaključeno izobraževanje,
—	opravljen delovodski, poslovodski ah mojstrski izpit,
—	priprave z opravljeno splošno oz. poklicno maturo ah zaključnim izpitom,
—	diferencialne izpite,
—	opravljene obveznosti v okviru prekvalifikacije za posamezno šolsko leto ah po osebnem izobraževalnem načrtu,
—	opravljen maturitetni ah poklicni tečaj.
Na javno povabilo se lahko prijavijo oziroma sofinanciranje šolnine lahko uveljavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-so državljani Republike Slovenije,
—	ob zaključku izobraževalnega programa ah posameznega šolskega leta oziroma letnika, za katerega uveljavljajo sofinanciranje stroškov, so dopolnili od 25 do 64 let,
—	uveljavljajo stroške šolnine do vključno V. stopnje srednješolskega izobraževanja,
—	uveljavljajo stroške šolnine, ki se nanašajo na šolska leta 2007/2008, 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011, 2011/2012 in 2012/2013.
SVETOVALNO SREDIŠČE PTUJ
Do nedavnega so odrasli, ki so se odločali za kakršno koli obliko izobraževanja, težko dobili vse podatke
in nasvete v zvezi z izobraževanjem na enem mestu. Nenehno izobraževanje pa je danes pogoj, da lahko ustvarjalno delujemo v osebnem, poklicnem in družbenem življenju. Da se odločimo za izobraževalne programe, ki so nam najbolj pisani na kožo, in za znanje, ki ga potrebujemo, pa so natančni podatki, nasveti in pomoč strokovnjakov več kot dobrodošli.
Vse to vam je na voljo v SVETOVALNEM SREDIŠČU PTUJ za izobraževanje odraslih, kjer vam zagotavljamo brezplačno, nepristransko, zaupno, celovito ter kakovostno informiranje in svetovanje pri vašem izobraževanju in učenju.
V Svetovalnem središču Ptuj vam pomagamo, da izberete ustrezen program in da organizacijsko ter vsebinsko pravilno načrtujete svojo izobraževalno pot. V ta namen imamo na voljo podatke o vseh izobraževalnih programih v lokalnem okolju za pridobitev izobrazbe (srednješolski, višješolski, visoki in univerzitetni programi) ter podatke o jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih. Prav tako nudimo informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih
obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov ipd. V našem središču vas podpiramo tudi med samim procesom izobraževanja, zlasti pri organizaciji in spremljanju učenja ter pri odpravljanju težav, ki jih morda imate pri usvajanju novega znanja. Seznanjamo vas z organiziranimi oblikami učne pomoči, ob koncu izobraževanja pa lahko z našo pomočjo ocenite uporabnost pridobljenega znanja ter načrtujete svojo nadaljnjo delovno, osebno in izobraževalno pot. Svetujemo tudi pri pridobitvi štipendij, posojil ter glede možnosti zaposlovanja v Sloveniji in v tujini. Informiranje in svetovanje zagotavljamo na različne načine: kot osebno svetovanje, informiranje in svetovanje po telefonu, pisno - po navadni in elektronski pošti ter z informativnimi gradivi.
Obiščite nas na sedežu SVETOVALNEGA SREDIŠČA PTUJ, ki je v prostorih Ljudske univerze Ptuj, Mestni trg 2, 2250 Ptuj.
Pokličete nas lahko na tel. št.: 02 749 21 55 ter nam pišete na e-pošto: svetovanje@luptuj.org.
20 uspešnih let Društva vinogradnikov in sadjarjev
Haloze
17. februarja je minilo 20 let od ustanovitve Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Na ustanovnem občnem zboru, leta 1991, so se zbrali zainteresirani vinogradniki, predstavniki krajevne skupnosti Cirkulane in drugi gostje iz Ptujske kleti ter s Sekretariata za kmetijstvo občine Ptuj. Skupaj so oblikovali vizijo društva, sprejeli pravila o delovanju ter izvolili prve organe društva.
Upravni odbor društva so takrat sestavljali: predsednik Zvonko Arnečič iz Gradišč, podpredsednik Konrad Janžekovič iz Markovcev, tajnik Ivan Krajnc s Ptuja, blagajničarka Marija Mislovič iz Gruškovca, ostali člani pa so bili: Ivan Emeršič iz Gradišč, Dragan Gregurec iz Zavrča, Franc Stopajnik iz Strmca pri Leskovcu, Marjan Koletnik iz Vidma pri Ptuju, Jože Žerak iz Rodnega Vrha, Ernest Li-kavec iz Janškega Vrha, Franc Pajnkiher izBolečke vasi, Anton Galun iz Grdine pri Stopercah, Jože Milošič iz Vidma pri Ptuju, Miran Reberc iz Gorišnice in Francka Petro-
vič iz Zg. Pristave. Nadzorni odbor so sestavljali: Viktor Kelenc s Ptuja (predsednik), Ludvik Maučič iz Zakla in Zvonko Bratušek iz Cirkulan. Častno razsodišče: Anton Zumbar iz Pohorja, Jože Kozel iz Leskovca in Franc Pišek iz Majšperka.
VINA NA OCENJEVANJIH ODLIČNA. VEČ KOT 100 VINOGRADNIKOV IMA TUDI KLETARSKO ŠOLO.
Eden izmed glavnih ciljev društva je bil izboljšati kletarjenje zasebnih vinogradnikov, jim omogočiti dodatno izobraževanje s področja vinogradništva, predelave grozdja in nege vina. Prav tako je društvo želelo člane poučiti o osnovah rezi in zaščite sadnega drevja. Že ob ustanovitvi je društvo pristopilo k projektu ocenjevanja vin, ki se je že nekaj let izvajal v okviru KZ Ptuj. Prvi rezultati ocenjevanja so bili zadovoljivi, nekaj vzorcev je bilo izločenih zaradi napak. V dvajsetih letih delovanja društva smo izvajali veliko izobraževanj, ki smo jih pripravljali v sodelovanju
19. maja 2007 so pri Sv. Ani posadili potomko najstarejše trte na svetu. Prva trgatev je bila v letu 2010.
Vinarji in sadjarji so pri Sveti Ani uredili učni vinograd in sadovnjak.
s KGZ Maribor in KGZ Ptuj ter tako omogočili zainteresiranim vinogradnikom pridobitev potrebnega znanja. Več kot sto vinogradnikov je uspešno končalo kletarsko šolo, ki je pogoj za trženje vina v gostinskih obratih in polnitev vina v lastni kleti.
Aktivnosti društva zajemajo organizacije različnih prireditev, družabnih srečanj, izvedbo praktičnih delavnic (vinogradniška dela, pokušnja vin, analiza vin) in druge projekte.
Poleg prvakov sort, ki so prejeli medaljo z likom Probusa, so na prireditvi v Bukovcih podelili še tri kipce Bakhosa trem šampionom med vini. Enega je prejel vinar Bojan Lubaj iz Kidričevega, dva pa zasluženo zelo prizadevna vinarja Olga in Milan Kolednik iz Gradišč. Iskreno čestitamo!
Že več let potekajo projekti:
—	Vincencovanje (organiziran pohod med vinogradi, delavnica rezi, blagoslov trte z družabnim srečanjem)
-	VINO PTUJ 1991-2011
(ocenjevanje vin v dvorani refektorija Minoritskega samostana na Ptuju, 14-članska komisija ocenjevalcev vsako leto oceni 140-200 vzorcev vina vinogradnikov širšega področja, podelitev odličij na
Pogled med viteze viteškega omizja Ptuj-Ormož, slovenskega reda vitezov, kjer sta se jim pridružili tudi ptujska vinska kraljica Tanja Hautman in mariborska vinska kraljica Ksenja Arbeiter.
zaključni slovesnosti),
-	MI IN VINO (vinski turnir),
—	Martinovanje (zbiranje mošta, krst vina, izbira kletarja leta NAJ MARTIN, družabno srečanje, ki ga pripravimo skupaj z drugimi društvi iz občine Cirkulane).
TUDI PRI SV. ANI RASTE POTOMKA NAJSTAREJŠE TRTE NA SVETU. V UREJANJU JE UČNI VINOGRAD.
19. maja 2007 smo pri Sveti Ani posadili potomko najstarejše trte na svetu modro kavčino z mariborskega Lenta (Stara trtaj.V ta namen smo trti uredili poseben prostor zraven cerkve s pomočjo donatorjev in z lastnim delom (okrog 200 delovnih ur). Vsako leto se ob trti zbiramo ob rezi, na Urbanovo, ob trgatvi in tudi med letom. Dogodki pri trti so dobro obiskani. S tem pripomoremo k promociji našega vina, kraja in občine. V letu 2010 smo imeli prvo trgatev in tako smo pridelali tudi že prvo vino, ki je napolnjeno v simboličnih stekleničkah. Da ohranjamo haloško tradicijo, poleg
modre kavčine postavimo tudi društveni klopotec. Da bo trgatev še obilnejša, pri Sveti Ani urejamo učni vinograd, v katerem bo večje število različnih sort vinske trte. Vedno nas na naših prireditvah s svojim obiskom počastijo različni gostje. Letos smo bili še posebej veseli, saj nam je pri rezi, poleg vitezov slovenskega reda, vitezov vina, pomagala tudi aktualna mariborska vinska kraljica Ksenja Arbeiter, ki je tudi naša krajanka.
Delovanje društva zajema področje Haloz. Člani društva prihajajo iz 14 občin, saj nekateri živijo izven območja Haloz (tukaj le obdelujejo svoje vinograde). V letu 2011 je v društvo včlanjenih nekaj več kot 200 članov. Starostne strukture moških segajo od 20 do 95 let ter žensk od 25 do 80 let. Društvo s svojimi projekti sodeluje tudi z drugimi društvi, turističnimi organizacijami, sejmi, svetovalno službo, občinami, podjetniki, LAS Haloze in drugimi.
JUBILEJ DRUŠTVA ZDRUŽILI Z ZAKLJUČKOM OCENJEVANJA IN SVEČANO
PODELITVIJO »VINO PTUJ 2011«.
Društvo je svoj jubilej praznovalo 9. aprila v večnamenski dvorani v Bukovcih, kjer smo pripravili kulturni program s podelitvijo priznanj z ocenjevanja VINO PTUJ 2011. Prav tako smo podelili zahvalna priznanja zaslužnim članom in organizacijam. Prejeli so jih: Danica Finžgar, Jurij Cvita-nič, Slavko Kotolenko, Oton Velunšek, Vladimir Munda in Trgovsko podjetje Vepos.
Med podeljevalci najvišjih vinskih odličij sta bila letos tudi župan občine Cirkulane Janez Jurgec in podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer, pridružila pa sta se jim še Lidija Ruška, podpredsednica letošnje sedemčlanske komisije na Vino Ptuj, in vinski vitez Jani Gone.
Kulturni program so pripravili: vokalna skupina Mladi veseljaki, Hanzek in Micika (Miro Lesjak, Ana Črnivec) in Fuš godba Stojnci. Po uradnem delu smo imeli pokušnjo vin z ocenjevanja ter družabno srečanje.
Društvo je včlanjeno v združenje slovenskih vinogradnikov (VINIS), kjer si s skupnimi močmi prizade-
vamo za boljše pogoje vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, tako na ekonomskem, kot na tržnem področju.
Zahvaljujemo se vsem svojim članom za podporo, donatorjem za sredstva in drugim, ki nam pomagate pri uresničevanju naših ciljev.
Za DVS Haloze:
Suzana Arnečič
Anton Žumbar iz Pohorja, ki je bil med ustanovnimi člani društva in vedno izredno prizadeven član ter uspešen vinogradnik, je ob 20-letnici prejel priznanje častnega člana. Ob tej priložnosti sta mu čestitala sedanji predsednik DVS Haloze Edvard Hojnik in prvi ter dolgoletni predsednik društva Zvonko Arnečič.
(Foto: Suzana Arnečič, Stojan Kerbler.)
Ponavadi se zelo dobro ujamejo dobra vinska kapljica, lepa slovenska pesem in odlični pevci - vse to so združili člani vokalne zasedbe Mladi veseljaki KD Cirkulane. Na prireditvi Vino Ptuj so v dveh desetletjih že velikokrat nastopili in s petjem vedno znova navdušili občinstvo.
Kipca Bakhosa vinarjema Kolednik iz Gradišč
Kolednikova, Olga in Milan, iz Gradišč 104, sta ponosna lastnika dveh kipcev Bakhosa, najvišjega odličja na ocenjevanju Vino Ptuj. Za ta izjemen uspeh jima je čestital tudi Janez Jurgec, župan občine Cirkulane.
Na vinskem ocenjevanju Vino Ptuj 2011 sta najvišje odličje, kipec Bakhosa, ki ga vsako leto znova izdela ptujski kipar in restavrator mag. Viktor Gojkovič, prejmejo pa ga tisti, ki imajo šampiona v posameznih kategorijah, letos prejela tudi dolgoletna uspešna vinarja Olga in Milan Kolednik iz Gradišč 104. Presenečenje zanju je bilo toliko večje, saj sta prejela kar dva kipca; prvega za šampiona vin rednih trgatev, mirna vina, suha, za laški rizling (ocena 18,10) in drugega za šampiona vin rednih trgatev, mirna vina, polsuha, za muškat otonel (ocena 18,22). Tretji kipec je šel v roke prav tako uspešnemu, že večkrat nagrajenemu vinarju Boja-
nu Lubaju iz Kidričevega.
Milan Kolednik j e v družbi žene Olge po svečani podelitvi strnil prve občutke in povedal: »Občutki so krasni. Sem zelo presenečen ... (smeh). Ni nekega posebnega recepta za tak uspeh, saj sem član Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze že od začetka, torej polnih 20 let. Skozi leta smo se trudili, si prizadevali za uspeh in enkrat ti mora uspeti. Tako sva z ženo tudi upala vsa ta leta in obrestovalo se je. V minulih letih sva na ocenjevanja dala med 70 in 80 vzorcev. Prejela sva že veliko visokih priznanj za vina, od tega imava že 40 zlatih. Enkrat moraš priti tudi do naj-višjega priznanja - do kipca.
Oba kipca Bakhosa bosta imela pri nas častno mesto.« Kolednikovima iskrena čestitka za tako velik uspeh, na
(Foto: Stojan Kerbler.)
njuni vinogradniški poti pa jima želimo veliko uspehov in novih vinskih odličij.
TM
Slovesnost Svete birme pri Sveti Barbari
V župniji Sv. Barbare v Cirkulanah je bilo na praznični dan, 2. maja, nadvse slovesno. Kanonik Jože Goličnikje birmal 36 birmancev. Birma pomeni krščansko zrelost in poslanstvo, zakrament, ki ga lahko prejmemo enkrat v življenju.
TM (Foto: Tone.)
Velika noc m pomlad skozi oci malih umetnikov
Hvalnica pomladi
$kwnou miMik no', My, nxwx\joly.
uAoy h^jci, ,|<wloA owxr(^y-
Hhw(\Aj rtf rzuv^ki ILo^Oj j te>xyukxi m wAtiC, hSU M (\)tW) WJTO|tf
WI)Vp1xgu
u
^uxxm. wv h^rf-MV,kj&Lr(\ ti, AdA mMaA.
1$J Wyrvy r^A ^ kw yyAA( 1L; i\m!k wvou ^ noA-
h/t\ ^tvOj	| ^-Ok.
■^n/a Petrovič> 2. a