Dopisi. Iz Crnič, »G. jnlija. Ljubi ,,Slovenski Gospodar"! Veliko veselje se v mojetn srcu giblje, kailar te v raoje roke vzamem, ker se nadjam veliko lepega, in poduoljivega v tebi preberati. Zakaj tvoji nameni so, ne le samo iz dalnjih krajev, kar se tu in tam kaj novega po svetu godi povedati, marveč pri srcu ti je tudi to, da slovenske sinove omikati želiš v kmetiških zadevab, kar je dan današnji, silno velika potreba, da se posebno kmečka mladina o tem podučuje in vadi. Saj ravno k temu namenu so se po slovenski zemlji večidelj ^čitalnice" razširile, in se bodo še zrnirom več razširjale. Zakaj, silno potrebno je, da začnemo kaj napredovati, v kmetištvu, vinoreji, živiooreji in rokodelstvu itd. — Častiti bravci nSlov. Gospodarja" srčuo vas opomiDjani, posebno vas kmečke sinove, da se vdeležiti tega, kar vam do vas ljubezni polni dopisatelji svetujejo po knjigahip časnikih, kteri zadevajo čez vse take reči, ker dan današnji, ako se jih človek ne posluži, veliko uboštvo, trpeti mora, zakaj oni skrbijo, in si veliko prizadenejo, za vas, in za blagor vaše hiše. — Poglejte, koliko učenih spisateljev je bilo, in jih je še zdaj, ker so nam po ronogoletnih skuanjah, nam v korist podučilnih bukev spisali, in nam jih še zmirom v novo potrjenih znajdbah spisujejo, in vselej na vrata našega srca tikajo, in spodbujajo, da se po njih potrjenih spisib ravnamo. Hvala vam bodi za to, vsim tistini, ki vam za voljo oniikc slovenskega Ijudstva, vroča kapljica iz vašega čela pada. Nadjamo se tega, da, ker ste toliko dozdaj za nas storili, tudi v prihodujič cas ne boste zapnstili, iz srca se vam priporočimo, posebno tebi ,,SIov. Gospodar", da nam boš večkrat, ako ti bo čas pripustil v tvojem listu, kar veš, da jc za ktneta najbolj potrebno, popisoval. M. V—č—č. Iz gornje Ložnice 24. julija. Kdo so VLndiši in Pauri? Od predzgodovinskih časov so se že nabajali Slovani ob bregovih Adriaškega niorja — ob Savi in Soči, — odDrave do Donave, in ua izhod daljc in dalje ob črnem morju. Muogo zatiranja je prestal ta — po golobje pohlevni narod slovanski. — Naj bolj so jih veselili drevoredi žlahuih dreves. Lipe so 8adili radi na sredo svojih vasi, kjer so se pod njih senco radi zbirali, in poraenkovali od svojih reči in prigodkov; Lipo so častili za božje drevo, zavolj Djenega presladko-dišečega duha. Dokler so še naši predstariši, ajdje bili, imeli so tudi pri lipah svoje bogove, naj bolj se jim je dopadlo, da so si okoli svojih bogov vinske trte zasadili in je okoli njih razpeljavali, Bili so tudi pošteni in marljivi, zlo prijazni in gostoljubni ljudje, imeli so poslopja brez zaklepov, obdelovali so marljivo svoje kmetije, t. j. vrte, njive, vinograde itd. Če jih je kaki tujec, Nemcc, Italjan itd. obiskal sprejeli so ga pod streho, in mu postregli po navadi in zmožnosti. Barantoli so z žitom, vinorn, medom, voskom, mesenino, lesom orodjern itd. Ko so jih drugi narodi spoznali, kako da so pohlevni Slovani, začeli so jih stiskali, se vojskovati ž njimi in jih zmagovati. Imeli so tudi svoje vojvode in kralje, in nekteri med njimi so bili umni vojskovodji; naj bolj je znan v zgodovini kralj S a m o, ta je vse Slovane spravil pod eno krono svojega kraljestva, in jim je kraljeval dolgo let; takrat je jim enkiat solnce svobode prisijalo, ali pozneje čase je Slovencem sreča ztnirom hrbet obračala; imeli so še putem svojega vojvoda, pa ta je irael le kratko oblast, in z takimi vojvodi niso iraeli pri vojskah kaj sreče, malo kdaj se jim je kaj dobro obneslo, od vseh strani so jih stiskali drugi narodi, od spodnje strani Turki, od južue Italjani, od gornje strani pa Nenici, in za naše strani Nemci naj bolj, — ti šo naše predstarše črez Donavo uapadali, Slovenov naj bolj ogromno taboriše Donavsko, Beč (Dunaj, Vindoboua, Wien) vzeli, in potem naše predstarše premagovali sem blizo do Dravc, in se tudi povsod po Slovensketn stalno naselili, snj po naj bolj prijetnih in rodovitib krajih Slovenske zemlje, veči del po mestib in trgih, Nemški cesarji so v veče vasi (občine, soseske) dali netnške ,,ricbtarje" (sodnike), prav ljute, trde Nemce, zaničevali^so ti vboge Slovence, iu jih po Koroškem, Kranjskem in Štajerskem dostikrat psovali z ,,pavri" ,,vindiše trotelni" in v časib. še z čim drugim. Vidite dragi poštenjaki kako so se tuji richtarji uied kmete za vižarje in za sodnike postavljeni abolno proti kmetu obnašali in vendar so vsi naši predstarši, se sem v te kraje naselili, kakor Slovenec tako Nemce in tudi Italjan. Nemski oblastniki so tudi v te kraje več učilnic (šol) vpeljali pa ne za to, da bi se narodni jezik likal, temoč le za to, da bi se nemški jezik vpeljal in slovenski čedalje bolj zatiral, pa vendar Božja previdnost ni našemu narodu popolne pogube nameDila, ohranjen je bil pretrekle čase slovenski jezik med priprostim kmetiškim ljudstvooi, in pri č. u. duhovščiai, ali zdajne čase so se tudi učeni slovenskega rodu začeli izbujati, in narodni književni jezik piliti in gladiti, in se bližati drugini večim narodom Slovanskim. In tako mislim, da nas ue bodo imeli vee Nemci za pavre in vindiše trotelne, kar pomeni pavre, to je; sirove nevedne reveže, in vindiše, to je: za indijanske tobako-žvekovce, siroveže in divjake. To naj presodijo modri poštenjaki, bodi si Italjan, Nemec al Slovenec. Zakaj še lonec ponvi špot dela, dokler sta oba ožgana in vkajena — črna — če se pa očedita, sta pa tudi čedua, taka je tudi z narodi, dokler je kteri neveden, je divji, ko pa na stopnjo omike piide, je pa v pravem blagostanju ia v spoštovanju drugih omikanih narodov. — I tako smo po rodu, kakor Slovani, Germani in Italjani vsi Indijani — Po slabi pameti in premoženju pa vsi pavri, naj bode kdo roda kakoršnega bodi. — Bodimo pametni, ne prevzetni in divjaški, ne krviželni, bodimo zložni in mirni — jedinost ia blagostan bode naš. Gornja Ložnica dne 25. julija 1867. Stepišuik Lovro, mlinar i. posest. lz Novomestne okolice. Pri nas je bila do zdaj precaj suša, zdaj bvala Bogu smo dobili pa že dvakrat dežja. Letina se sploh dobra kaže. Pšenica dobro plenja, samo snetiva je nektera. Krompir je že zdaj jako debel, tudi druge reči so lepe po polju. Posebno pa nam vinogradi obilno in dobre kapljice obetajo, če bo še prihodnji mesec tako topel, kakor je bilo zdaj dobimo prav dobro, sladko vino, ne pa kislico ali cviček. Čbele so pa tukaj zdaj splon slabe. Spomladi so precej rojile, prav ncnavadno dobrc bile, okoli sv. Vida so pa začele pešati iu zmiraj so bolj slabele. Veliko jib je ob matice prislo. Kako so kaj v dnigib krajib? Naš gospod. list nam je jako vseč; samo da bi bil bolj za vse Slovence: naj bi tudi kaj vec nam iz Kranjskega prinašal. Še nekaj. Sadje je pri nas nenavadno hitro zrelo, |češplje 80 skoraj že vse modre, tudi sem čnl pred enim ted-1 J _ • !_•____ v v _ y _ • 1 •___!_ J _ 1_ •! „ m Y_1 • 1Dom, da je nekimož žečrnevinske jagode dobil v Turški gori. Da ste mi zdravi Štaj. gospodarji! J. S. =o-«a>--w=