Poštnina plačana v gotovini Maiitor, 18. januarja 1935 leto Bil. Posamezna številka Din VSO 0 Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6*— za inozemstvo Din fO*~ o Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ulica 26 Telefon 29-70 0 Poštni čekovni račun 10.502 0 Izhaja vsak petek O Oglasi po tarifi. Štev. 3 Kal d Užalieni graditelji Ko se je po zlomu Avstrije na njenih ruševinah postavil temelj naše države, je ves narod z navdušenjem vzel na znanje sklep Narodnega veča, da se združimo s Srbijo pod žezlom Karadjordjevićev. V Narodnem veću so sedeli ljudje, ki smo jih sicer poznali še iz starih časov. Marsikdo med njimi je bil, ki pristašem jugoslovanske ideje ni ugajal, toda šteli smo jim v dobro, da so se javili k pozitivnemu delu v prepričanju, da je konec strankarskih sporov in da bodo ti ljudje postavili trdno stavbo vsemu jugoslovanskemu narodu. Takrat ti poslanci, ki so postali izvoljenci prav za prav brez volitev, ker narod tedaj še ni mislil na take stvari, niso nikdar omenili kake artonomije ali pa celo federalizma. Takrat so govorili samo o edinstveni nedeljivi Jugoslaviji. Kmalu pa so postali stari politiki in zopet jim je prišlo na misel, da bi bilo mogoče dobro, Če bi bila država deljena med Srbe, Hrvate in Slovence. Pri tem niso mislili na narod, pač pa so imeli osebne ambicije. Prerekali so se o formi države toliko časa, da so povzročili vzplamtele strasti posameznikov in celo uboj tam, kjer je bilo me sto dela in ustvarjanja. Prišel je končno 6. januar, katerega so vsi-nacijonalisti pozdravili v ppepričanju, da bode s tem konec prepirom in se bode priSfelo resno delo za narod in državo. Niso pa mislili tako oni, kateri so sicer bili prostovoljno pri postavitvi temelja te države. Nacijonalisti so šele sedaj videli, da so bili njih upi ob preobratu zaman in da so se varali, ko so mislili, da so stari politiki spremenili svoje nazore. Pričeli so zopet kritizirati vse, nič več jim ni bilo prav. Nekateri izmed njih so šli v inozemstvo in tam pričeli ostro kritizirati sistem države dasi so sami sodelovali pri ustvaritvi. Zahtevali niso nič več in nič manj, kakor da naj se vse podre in prične zidati znova. Zadnje čase zopet prihajajo s takimi zahtevami prikrito na dan. In zakaj? Mi vemo prav dobro, da samo zato, ker so bili vsled svoje nezmožnosti odstranjeni od nadaljnega dela. Kakor vsak gospodar, ki mu je važno, da je njegova hiša trdno in dobro zidana, pa vidi, da mu graditelj ne dela po njegovi volji, razdere pogodbo in si poišče boljšega graditelja, tako je imel tudi gospodar naše stavbe pravico, da je površne graditelje odstranil in jih nadomestil z boljšimi. Seveda pa ne more prejšnji graditelj podreti tega kar ie že napravil, ampak mora pustiti, da naslednik popravi, kar ni dobro. Če bi poslušal gospodar nasvete onih, ki trde, da je cela stavba za nič in da jo je treba Popolnoma podreti in postaviti novo, potem bi se to ponavljalo in stavba ne bi bila nikdar dograjena. Tudi mi priznamo, da ima do sedaj zgra lena stavba precej razpok. Krivi pa niso zidarji ampak tisti, ki so delali načrte. Nikakor pa ni stavba tako slaba, da bi jo bilo treba podreti. Popravil Je potreona in ta popravila se bodo izvršila. Odstranili se bodo vsi nepotrebni okraski, ki so na stavbo navesib nesposobni gradi- Posaarje v veselju - mi čakamo! V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršil plebiscit v Posaarju. Bile so tri možnosti. Ali k Nemčiji, ali naj ostane dežela samostojna, ali pa naj pripade Franciji. Svetovno časopisje različnih smeri m nazorov je ugibalo in prorokovalo,, vsak po svoje največ po lastnih željah in simpatijah. Le malo je bilo izven Nemčije čisopisja, ki bi stvar presojalo objektivno. Uresničila so se edinole prorokova-nja, ki so napovedovala popolno zmago nemške fronte. In tako se je v nedeljo zgodilo. Onemeli so vsi oni, ki so računali s tem, da posaarski Nemci ne bodo glasovali za Nemčijo, ker se z današnjim re žimom v rajhu ne strinjajo. Posebno so svoja prorokovanja opirali na dejstvo, da je v Posaarju dve tretjini katoličanov, ki nikakor niso voljni priti pod Hitlerjevo pest, ki katoličanom ne dovoli svobodnega gibanja. Kdor pa je stvar objektivno presojal in ni podrejal dejstva svojim željam, je brez dvoma vedel, da bodo Nemci v Posaarju glasovali v ogromni večini za vrnitev k svoji materi. To pa ne glede na sedanji politični kurz v Nemčiji, temveč zato, ker so — Nemci. Ta nemška samozavest nam jugoslovanskim nacionalistom imponira. Zato moramo vse naše sile posvetiti edinemu cilju, da vcepimo tudi našemu narodu samozavest in ponos. Odvrniti ga moramo od osebnih malenkostnih sporov, iztrgati ga iz rok onih, ki s svojimi demagogič-nimi gesli hočejo narod odtujiti državi. Prepričati moramo narod, da mora vsak svoj lastni jaz podrediti celoti, naučiti ga moramo narodne discipline tako, da bo vsak v svojem srcu prepričan, da je država nad vse in da je nikdo ne sme razdirati! Odpraviti moramo tarnanje in obupavanje, kritiziranje in nesmiselno politiziranje o tem, kako bi bilo bolje državo urediti. Država je tu in bo ostala, mi pa smo poklicani, da bode narod rešen bede, v katero so ga spravili ravno oni, katerim je bila lastna oseba več, kakor narod in država. Da pa bamo dosegli ta cilj, je potrebno, da mesto osebnih sporov in razdorov, od katerih imajo koristi samo posamezniki, ustvarimo moč ir. silo naroda, ki bode onemogočila raznim partizanom, da bi narod izkoriščali v svo je osebne koristi in s tem podirali steber države, ki je postavljen na sto in stoti-sočih žrtev. Posaarski plebiscit pa je za nas tudi grenka solza, ki nam polzi ob misli, da so takih pravic samoodločbe deležni samo veliki narodi. Samo ti vživajo pravico, da z glasovnicami odločujejo o svo- ji usodi. Spominjamo se ob tej priliki poslovanja inozemskih zastopnikov pri plebiscitu v Posaarju in onega pri plebiscitu na Koroškem. Medtem ko so v Posaarju ostali vsi popolnoma navtralni in so samo — in še to z naravnost elegantnim zadržanjem — vzdrževali red in mir, so pri plebiscitu na Koroškem bili člani Komisije glavni faktorji, ki so se vmešavali v pravice naroda tako, da prav za prav ni narod odločal o svoji usodi, temveč zastopniki velesil, ki so „ V> 'j'UA., izvedli plebiscit po svoji želji, ki je bila usmerjena edinole na strategčne meje, ne pa na narodne pravice! Takih spletk v Posarju ni bilo! Tam je bila izvedena samoodločba naroda brez ozira na gospodarske ali stra-tegične interese ene ali druge države! Se težja pa so naši občutki ob tej priliki zato, ker vidimo, da mali narodi dosežejo pravico samoodločbe samo tam, kjer konvenira velikim državam, ne pa tam, kjer sami želijo. Milostno so nam priznali samoodločbo v krajih, kjer smo že z orožjem v roki dosegli osvoboditev, kjer pa je bila za naš narod zmaga pri glasovanju dvomljiva. V krajih, kjer je avstrijski nemško-nacionalni šovinizem s svojo aroganco že desetletja zatiral naš narod in poujčeval otroke slovenskih sta rlšev, ki so v velikem številu postali najhujši sovražniki svojega rodu, so / ii + 1.42 . „ 3. + 7.869 ii + 1.46 4. + 7.715 ** + 1.39 „ 5. + 5.954 5? 4- 1.24 „ 6. -j- 3.307 M 11 4- 1.16 „ 7. + 741 1i 17 4- 0.97 1932 6. — 15.738 99 11 —- 1.84 „ 7. — 16.625 19 19 — 2.20 „ 8. — 18.251 99 ?? — 2.41 „ 9. — 17.687 99 »> — 2.42 „ 10. — 14.641 99 19 — 2.30 11. — 10.407 99 19 — 2.01 „ 12. — 7.436 91 1» — 1.75 Oba letna diferenciala sta dosegla istodobno maksimum, to je marca 1930 in skoraj istodobno minimum, to je avgusta, oziroma septembra 1932. Padanje plač v letu 19? \ je delavstvo najbolj občutilo. Občutili pa so ga tudi gospodarski krogi, ker je ravno delavstvo, ki je največji konzument, vsled padanja mezde moralo skrčiti svoje življenj ske potrebščine. Okrožni urad za zavarovanje delavcev si je nadel veliko nalogo z izvedbo statistike delavskih mezd in smo prepričani, da bode s tem delom pripomogel do končne rešitve vprašanja določitve minimalnih delavskih mezd, kar je nujno potrebno. Posebno zanimivi so podatki okrožn. urada glede delavskih mezd, ki so ugotov Ijeni na podlagi zavarovanja pri OUZD. Iz te Statistike je razvidno, da je tekstil no delavstvo eno izmed najslabše plačanih panog. Povprečna dnevna mezda in-dustrijsega delavca znaša namreč v mestih 28.45 Din, na deželi 25.12 Din. Skoro nič boljši ni položaj delavstva v kovinski industriji. Edino hišna služinčad ima še nižjo mezdo, in sicer povprečno 11.46 Din v mestu in 10.12 Din na deželi. Vendar pa moramo vpoštevati pri služinčadi okolnost, da ta vendarle prejme še kakšen priboljšek, m sicer večkrat obleko, obutev itd. ter da ima pri gospodarju tudi hrano. Čeprav je hrana v zgoraj navedeni povprečni mezdi všteta, je vseeno služinčad na boljšem kakor pa tekstilno delavstvo. »Borba« bode stalno prinašala podatke statistike, ki jih bo prejela od okrožnega urada za zavarovanje delavcev, da bodo čitatelji imeli vpogled v mezdne razmere delavstva pri nas, ker do sedaj jav-nst malo ve, kako slabo je plačano pri nas delavstvo. Zasebni nameščenci — varuite svoie pravice! Glede zasebnih nameščencev se stalno ponavljajo govorice, ki jih razburjajo. Komaj se poleže vprašanje bolniškega zavarovanja, že pride zopet na vrsto vprašanje redukcij plač in kar je najhujše tudi odpovedi služb. Ni nam razumljivo, kdo bi imel n. pr. interes, da se stare ustanove, kf so bile zgrajene s prispevki zasebnega name-sčenstva, kakor n. pr. zaseben bolniške blagajne, ukinejo in zavaruje tudi zasebno nameščenstvo pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Zakaj se nameščencem ne pusti to, kar so si sami zgradili? Ali je treba povsod ustvarjati nezadovoljstvo? Če bi bile te ustanove kako konkurenčno podjetje, bi to bilo razumljivo. To pa že zdavnaj niso. Z zakonom so že obvezane, da njihove dajatve ne smejo bitivečje, kakor so dajatve OUZD. Če pa imajo zavarovanci pri lastnih usta novah na podlagi višjega zavarovanja večjo izbiro pri zdravnikih specialistih in oskrbo v sanatoriju ali bolnišnici H. raz-red. pa menda nikogar ne more boleti, ker to višje zavarovanj plačajo nameščenci sami. iz lastnih sredstev. Ker je zopet stopilo vprašanje teh usta nov na dnevni red Suzorja, je potrebno, da vse organizacije zasebnih nameščencev skličejo skupna protestna zborovanja, na katerim mora zasebno nameščen sivo energično protestirati proti vsaki .okrnitvi starih pravic. Vprašanje je tako važno, da se nikakor ne sme dopustiti, da bi bilo nameščenstvo postavljeno pred dovršeno dejstvo. V zadnjem času pa se opaža, da so nameščenske organizacije pričele postajati kar nekako apatične. Nam je sicer razumljivo, da vsled težkega položaja zasebnega nameščenstva trpe njihove organizacije, ker jim počasi odpadajo sicer agilni člani, ki pa so postali žrtev gospodarske krize, obenem pa spravlja to dejstvo v obup tudi ostalo članstvo organizacij. Kljub temu pa moramo organizacije vzdržati in ne smemo popustiti v borbenosti. Pri reševanju takih važnih vprašanj morajo stati v strnjenih vrstah in se ne smejo bati žrtev. Nasorotniki, ki ta boj izzivajo, morajo najti v organizacijah zasebnega nameščenstva protisilo. Nameščenstvo mora pokazati, da si svojih že zdavnaj pridobljenih pravic ne pusti vzeti! Istotako morajo vse nameščenske organizacije pričeti oster boj proti nepo- trebnim tnozemcem. Brezposelnost, ki vlada danes med zasebnimi nameščenci, povzroča ravno dejstvo, da pri nas skoro vsa uradniška mesta po industrijah zaseda tujec. Vsled zaposlitve inozemcev pri nas je v največji meri prizadet intelektualec, ker tujci pri nas ne zasedajo navadnih delavskih mest, ampak le urad niška. Pri nas imamo danes inozemske knjigovodje, korespondente, obratovod-je mojstre, risarje in še celo tipkarice pod imenom tajnic. Organizacije zasebnega nameščenstva morajo stalno opozarjati oblasti na ta dejstva, kajti oblast pri nas ne vidi sama in marsikdaj niti ne ve, kje sedi še kakšen inozemec in dali ima dovoljenje ali ga nima. Glede dokazila, da je inozemec potreben, pa so pri nas pred piši tako mili, da na podlagi istih ni nič lažjega, kakor podjetniku, ki želi nastaviti inozemca, tako dovoljenje dobiti. Še taksa sama za tako dovoljenje je malenkostna. Vsled tega je pri nas nastavitev inozemcev bodisi potrebnih ali nepotrebnih, — skoro bi trdili — forsirana in izgleda, kakor da merodajni krogi želijo, da je pri nas nastavljenih čim več inozemcev. Organizacije zasebn. nameščencev morajo tudi tozadevno nastopati skupno in v vsakem poedinem slučaju intervenirati pri oblastih, da preprečijo še nadaljnjo invazijo tujcev in preženejo od nas vse nepotrebne inozemce. Nepotrebnih je pa toliko, da bi z izgonom inozemskih na-stavljencev lahko dobili mesta, vsi naši brezopeslni intelektualci. V Mariboru so sicer ljudje, ki se boje, da bi v slučaju izgona tujcev iz naše države, tudi sosedne države izvajale represalije in izgnale naše ljudi. Ti ljudje pa ne pomislijo, da so naši državljani, ki so imeli v inozemstvu kakšno službo, že zdavnaj izgnani in kar je naših ljudi zunaj, so sami ročni delavci, med tem ko pri nas ročnega delavstva — inozemcev skoro r.i in da so pri nas največ nastavljeni na uradniških in delovodskih mestih inozemci iz onih držav, kjer naš državljan sploh nikdar ne dobi mesta in kjer naših ljudi tudi ni. Odvzem dovoljenja nadaljnjega složbovania pri nas in zabrana priselitve novih inozemskih uslužbencev bi torej na nobeni strani ne bil nam v škodo, ampak le v korist domačemu inteligentu. Orgaizaciie m-oraio stopiti v boi za od- pravo vseh krivic, ki se gode danes zasebnemu nameščencu, one morajo z živahnim delovanjem dokazati, da se zanimajo za vsa važna vprašanja. Nameščen ci pa ne smejo stati ob strani in kritizirati samo odbore organizacij, ampak vsto piti morajo v organizacijo in tam delovati. Organizacija pomeni samo toliko, kolikor ima članov. Odbor sam brez samozavestnih članov, je poveljnik brez oborožene armade. Vol’tve obratnih zaupnikov in nacionalno delavstvo Ta mesec se vrše po vseh podjetjih volitve obratnih zaupnikov. Trdno smo prepričani, da bode tudi letos nacionalno delavstvo izvršilo svojo dolžnost in obdržalo svoje postojanke in jih celo okrepilo. Boj na naši severni meji je težak. Nasprotniki so na delu s polno paro, da ob-drže svoje, postojanke v tem važnem kraju. Borba nacionalnega delavstva v Mariboru in na celi severni meji se vrši na dve strani. V prvi vrsti je težka borba z inozemskimi podjetniki, ki pri vsaki priliki pokažejo, da hočejo še vedno biti gospodarji protinašemu narodu in dokazujejo zunanjemu svetu, da so ti kraji nemški in ne jugoslovanski. Dokazati hočejo svetu, kako velika krivica se je zgodila nemškemu narodu s tem, da so se odcepili ti kraji od Avstrije in priključili Jugoslaviji. Čeprav je bilo izdelanih nešteto štatistik, ki so nazorno pokazale, da so vse te trditve neresnične in četudi je avstrijsko ljudsko štetje pokazalo, da je cela bivša Spodnja Štajerska v velikem odstotku slovenska, še danes ne opuste svo je borbe, da bi na kakršenkoli način po-vdarili nemštvo teh krajev. Avstrija ni mogla tega dokazati s svojim občevalnim jezikom, pod krinko katerega je vpisala za Nemce vse, ki so le količkaj obvladali poleg svojega materinskega jezika tudi nemški jezik. Zato je tudi danes zaman vsak boj priseljencev, ki hočejo po svojih podjetjih uveljaviti nemščino kot edini občevalni jezik. Nacionalno delavstvo pa se mora zavedati, da od te strani grozi velika opasnost, če bi se količkaj uresničile želje naših nasprotnikov. Zato mora naše delavstvo vzdržati v tem boju. Boriti pa se mora tudi proti drugemu nasprotniku, ki je sicer poslednje čase zgubil na svoji slavi in moči, se pa vendar vzdržuje ravno v naših obmejnih krajih edinole s pomočjo nemško-nacionalno, mm.....................ii n i -- rrnmrmr* orientiranega delavstva, katerega skrivno podpirajo vsi tujci. Žalostno je dejstvo, da tukajšnji marksisti ne opirajo svojih morebitnih zmag na socialistično usmerje no delastvo, temveč na renegate in šovinistične Nemce, čeprav je jasno, da bi ves ta danes v vrstah internacionale nahajajoči se element ob prvi priliki zapustil te vrste in se priključil odkriti fronti naših sovražnikov, če bi le dobil možnost, da to pokaže. Takrat bi bili ti renegati in šivinisti prvi, ki ne bi naskočili samo nas, ampak tudi marksiste, to se pravi one, ki so res socialisti in prepričani, da je delavstvu mogoča rešitev samo na marksističnem polju. Hote ali nehote podpirajo torej naši marksisti svoje najhujše sovražnike, ker hočejo pokazati le številčne uspehe in teh brez tega elementa ne morejo doseči. Nacijonalno delavstvo se mora zavedati, da more njegove interese varovati te narodno zaveden socialno čuteč Jugo slovan, ki se zaveda svoje dolžnosti do bližnjega. Ker je delavski zaupnik danes edini faktor med delavstvom, ki ima za-sigurane pravice in ne more podjetnik žnjim postopati kakor mu ljubo, če pozna predpise, mora nacionalno delavstvo svoje vrste strniti In z vsemi silami iz-vojevati, da pride v vsaki tovarni za nacijonalno delavstvo nacijonalni zaupnik, kajti tujec ali renegat našega delavstva ne bo nikdar podpiral, ker ima ravno nasprotne interese. Zato mora iti naše delavstvo v boj za listo, ki jo postavi Narodna strokovna zveza. Tudi tu mora obveljati geslo: Svoj k svojim! O trboveljskih rudarjih Vpričo marsejske tragedije so stopili vsi dnevni dogodki, pa tudi taki, ki najgloblje posegajo v življenje našega delavca, v ozadje. Vse je bilo v najgloblji žalosti in nikdo ni pomislil na svoje osebne zadeve. Tudi znižanje mezd rudarjev TPD, ki je preje bilo za nje tako aktualno, da so rudarji šli celo v gladovno stavko, je postalo le majhno gorje napram veliki izgubi, katero je pretrpel celokupen jugoslovanski narod. V vseh revirjih ni bilo tiste dni čuti govora o znižanju mezd — jugoslovanski rudar je žaloval za svojini kraljem, na sebe ni mislil. Drugače pa je mislila TPĐ. Družba je promptno izvršila napovedano znižanje, vedoč, da tokrat radi žalovanja ne bo protestov s strani delavstva. Res jih ni bilo. Tiste črne dni so delavske množice v revirjih dokazale z ogromno udeležbo na žalnih svečanostih, da so bili alarmni klici, katere so gotovi ljudje v prejšnjih časih vrgli v svet, klici da v revirjih bivajo samo nevarni komunistični elementi, le špekulacija. Rudar je z največjo požrtvovalnostjo dokazal tisto svojstvo, ki ga žal pri TPD ni bilo opaziti, kajti če so že rudarji pustili vsa vprašanja nerešena radi splošne državne žalosti, bi lahko tudi TPD pristala na status quo v tistih dneh, ko je bilo pričakovati raznih komplikacij v državni notranji kakor tudi zunanji politiki. Toda ne, velekapital gre v svojem pohlepu za denarjem tako daleč, da pozablja na vse, prav na vse ter gleda samo, da se prenos dobrin k njemu vrši v onem tempu, kakor si ga je predpisal. TPD tokrat ni poznala toliko takta, da bi rešenje mezdnega spora preložila vsaj na datum izven časa najgloblje državne žalosti. Rudar je ta fakt kviti-ral z molčanjem in prepričanjem, da se bo našla sčasoma tudi sila. ki bo to tujo podjetje prisilila spoštovati žalost naroda, od katerega se rede njene blagajne. TPD je navrgla svojim rudarjem le zimske mesece nekaj več delavnih dn5-Po drugi strani pa jim je znižala prejemke. To se pravi z drugimi besedami za isto plačilo mnogo več produkcije-Pa se TPD toži na slabe razmere na premogovnem trgu. Saj premoga se še proda kolikor toliko, le produkcijski stroški, ako se dado kaj znižati, prineso dobiček, ki ga pa TPD v svoji zadnji bilanci ni izkazala. Tako torej rudarji za isto plačilo delajo nekoliko dni v mS' seču y.eč. Mi, ki vse to opazujemo z dneva v dan, pa se vprašamo? »Doklej, gospodje, boste šli?« Kot nacijOnališti si štejemo v dolžnost, opozoriti merodajne kroge na take fakte, da ne bo takrat, ko bode prepozno, zopet debat in polemike, kdo je zakrivil to, kdo ono. Opozarjamo vso jugoslovansko javnost na izrabljanje našega rudarja od strani TPD, da bo javnost znala pozneje, ko bodo zopet nastopili takozvani delavski zastopniki raznili oplitičnih Struj, pravilno presoditi, da delavstvo ni bilo nahujskano, ampak da je sila tista, ki večkrat obupanca pripravi do bolj energičnega nastopa za svoje pravice. Delavski izkoriščevalci v Zagrebu Stavka delavstva v tekstilni tovarni Poliack & Sohne Postopanje aiigle^k1^ ■ mogotcev z našimi Undini ■ Angleška družba Trepče Mineš poseduje v Južni Srbiji celo, vrsto bogatih rudnikov svinca, cinka in, srebra. Osnovna glavnica družbe, znaša približno 250 milijonov dinarjev, letna produkcija znaša ! Za 96 tedenskih ur je preje! delavec iz-okoli 600 tisoč ton- rade. Od leta 1930., ko j Plačano mezdo 120:Din, to je 1.5ft Din na je prišla družba v posest teh rudnikov i uro. Povprečna mezda v tem človekoljub pa do sedaj, to je v ne popolnoma petih V Zagrebu se nahaja tekstilna tovarna Poliack & Sohne, ki ima svoje velike tovarne tudi v Češkoslovaški. Tovarna v Zagrebu je. uvedla tak delovni sistem, da je delavstvu nemogoče tudi pri največjem naporu in pridnosti doseči vsaj primerno mezdo.. Izkoriščanje delavstva je zavzelo tako stopnjo, da delavstvo ni moglo več mirno prenašati svo jega gorja in je pretekli teden stopilo 500 delavcev v stavko. Kako upravičen je boj tega delavstva za zboljšanje tega položaja, je razvidno iz mezd, ki se tam plačujejo. Mezde v tem židovskem podjetju se gibljejo med 20 do 120 Din tedensko. Le majhno je število tistih, ki dosežejo nekoliko večjo mezdo. Uradoma se je ugo tovilo, da je zaslužil delavec , v petih dneh 52 Din, delavka v štirih dneh 24 Din. letih, je družba izkazala,ca. 200 milijonov dobička, od tega lanskega leta okrog 40 milijonov-dinarjev. Na mezdah je družba izplačala nekaj nad polovico tega. dobička. Kljub tem ogromnim dobičkom pa ne nem podjetju znaša 30 do-50 Din tedensko, rekordna mezda znaša 1,50 Dimna uro. Do predkratkim podjetje pri morebitnih obratnih zaprekah, pokvarjenju stro jev itd. delavstvu sploh, ni plačalo ničesar, šele v zadnjem času prizna podjetje delavstvu 75 para odškodnine na uro, ako obrat stoji po . krivdi. podjetja. smemo misliti, da ta. družba s svojimi j uslužbenci postopa kavalirsko. Nasprot-1 Podietie Pri poganjih ponudilo delav no, ta se niti ne ozira na naše predpise. I stvu 7 'm P°1 odstotno zboljšanje mez-Ona kratkomalo odpušča tudi delavske de> zahteva pa na drugi strani, da bi zaupnike po mili volji. Varnostne odbred be pri tej družbi niso v skladu s predpisi in se-je radi te malomarnosti pred krat kim pripetila velika' nesreča, pri kateri je prišlo 6 rudarjev bb 'življenje, nekaj pa je bilo težko ranjenih. Delavstvo je bilo razumljivo razburjeno in je zahtevalo temeljito 'preiskavo, ki naj ugotovi, kdo je nesrečo zakrivil. Tvrd ka pa je v svoji objestnosti ■ javno poka-•zala. da sc ne ozira na naše zakone, pa tudi ne na zahtevo našega delavstva in •je kratkomalo odpustila 300 rudarjev. Mislimo, da so tudi ti angleški objest-neži, Iri si pri nas kopičijo premoženje ha, račun našega delavca, čeprav šo veliki gospodje, vendarle podvrženi našim zakonom. Dobro bi jim bilo pokazati, da pri nes ne morejo izvajati takih krutosti, kakor so jih in jih še nad črnci v lastnih kolonijah. Upamo, da se bodo oblasti zganile, pred no nc ho prepozno. Jesenice Pretečeni teden bi skoro prišlo pri is do izbruha stavke. Kranjska industrijska družba je v valjarni za fino pločevino kazensko odpustila 5 delavcev. Ker se je delavstvo postavilo za svoje odpuščene' tovariše,, se je .bilo bati izbruha stavke, katera je bila v zadnjem trenutku preprečena — po sporazumu med organiziranim delavstvom in ravnateljstvom podjetja. Podjetje je odpuščeno delavstvo zopet sprejelo na delo, q vzrokih tega odpusta pa.se bode vodila najpreje preiskava, da se pokaže, ah je sploh bil povod za odpust navedenih . delavcev. moralo delavstvo zanaprej delati na štirih strojih obenem, medtem ko je sedaj delalo samo na dveh. Iz navedenega dejstva naše .delavstvo vidi, da so podjetniki povsod enaki. Povsod. izkoriščajo delavstvo,, kolikor morejo.' Zakaj? Ali morda res radi slabe konjunkture? Ne! Ampak v prvi vrsti zato, ker so prvič inozemeš, ki so prišli v našo državo samo kopičiti svoje premoženje, katerega pa nalagajo v-ino zemstvu, in drugič, ker so brez vsakega socialnega čuta. do našega delavstva. Ravno o tovarni Poliack & Sohne, o kateri nam je znano, da ima velike tovarne na Češkoslovaškem, zelo dvomimo, če more svoje delavstvo v tamkajšnjih tovarnah tako izkoriščati, kakor pri nas, dasi ravno pri nas zasluži mnogo več, Investirala ni v naši državi ničesar. Pripeljala je nekaj starih strojev k nam, kupila za nizko ceno obratne prostore, blago iz delano v zagrebški tovarni pa prodaja po isti ceni, kakor ono iz Češke, rako, da zasluži celo carinsko postavko več, kakor pri blagu izdelanem v češkoslovaški. Da pa tam delavca ne sine tako izkoriščati, je dokazano na podlagi modernih socalnih zakonov, katere so- v čSR izdelali v prid delavstva. Pri nas so vsi tozadevni predpisi, v kolikor jih sploh imamo, več ali manj samo zato. da so pač neki predpisi tukaj, katerih pa v -delavskem vprašanju ne vrši nikdo in taki izkoriščevalci nikomur niso odgovorni. Nočemu kratiti nikomur zaslužka in s.eveda. tudi. podjetnikom ne, toda tako izkoriščanje bi pa moralo biti kaznovano! Ustamira! ©Mn! zfo®r- meslite gade akciSe y ^arLb©ru se je vršil dne 16. t. m, v prostorih restavracije Pvodnik v Jurčičevi-ulici; - Ustanovni občni zbor-je posetil tudi tov. ing. Čop iz Ljubljane, kot delegat banovinskega odbora, kateremu je predsednik občnega zbora takoj podal*besedo. Tov: ing. čop je v daljšem govoru podal smernice Jugoslovanske akcije, ki se je ustanovila iz potrebe. Nekaj ni v redu pri korenini v človeški družba ne samo pri nas, temveč tudi drugod. Dosedanji družabni red je zgrajen na osnovi ‘onih gesel, ki jih je prinesla francoska revolucija. Svoboda, enakost in bratstvo. Lepa gesla, ki pa so se izkazala kot lažnji-. va in so jih izrabili posamezniki v Svojo, osebno korist na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Na politične tako, da so posamezniki "iz gotove grupe okrog sebe ustanovili politične stranke, v katerih soh imeli besedo samo šefi strank, njih sorodstvo, prijatelji in znanci. Na gospodarskem polju istotako opažamo, da je možno močnejšemu izkoraščati šibkejšega. Poslužili so se Machia-velističnih gesel in izkoriščajo delovno ljudstvo brez vsakega socialnega čuta. Jugoslovanska akcija pojmuje kot delavsko ljudstvo vse, kar faktično dela, bodisi ročno ali duševno, bodisi da izvršuje svobodni poklic, ali pa kot nameščenec. Ne gre, da bi na eni strani Še nadalje v državo pritegovali tuj kapital, katere-ga imajo do sedaj kake 3 milijarde,. na -dnigi strani- pa bi domači bogataši skoro ravno: toliko - glavnice imeli- naložene v inozemstvu. Ta denar mora nazaj -v državo in ne bo nam potreba biti odvisen v taki meri od tujega kapitala. Danes naš narod -izkorišča tako francoski, kakor angleški in domač, kapital. .- Jugoslovanska akcija zahteva od svojih funkcionarjev garancije in to:,da je vsak funkcijonar odgovoren za svoje, dejo članstvu. Mora biti socialno in moralno neoporočen. Vsak čl naJugosIovanske akcije, ki bi sprejel javno funkcijo, garantira za svojeudejstvovanje v javnem življenju s svo jim premoženjem osebno. Svoj govor je zaključil tov. ing. Čop s pozivom, da član Jugoslovanske akcije ne sme čakati na delo odbora, ampak mora vsak član po svojih močeh sodelovati, da dosežemo naše smernice. Le tedaj, kadar bode človeštvo osvojilo načela stanovske države, ki so temelje Jugoslovanske akcije, bode postala naša država močna in šele tedaj bode mogoče delovanje vsakega posameznika v korist celote. ' Socialna pravičnost bode ustvarila veliko močno Jugoslavijo, ki bode segala od Soluna, Črnega morja do Triglava in v iWaš o&ksfet iz „PieSoma s priobčujemo radi aktualnosti članek. @ p© mu države Vsaka, država ima najprej določeno ozemlje, na katerem izvršuje svoje pra-vice in svoje dolžnosti. Na tem ozemlju mora živeti človeška družba, kajti ozemlje brez ljudi ne potrebuje še državne organizacije. Dva bistvena pojma države sta torej' določeno ozemlje in na teni ozemlju živeče ljudstvo. Med temi ljudmi na tem določenem ozemlju vpliva volja enega na voljo drugega človeka, dokler ne najdejo vse te volje skupne po« in skupne volje. Država je torej tudi organizacija človeške volje, voljo svojih državljanov. Za red, mir, svobodo in var nos-t v državi pa skrbi pravni red, ki gd ustvarjajo državljani po svojih zastopni- kih. - Na državne zadeve - gledamo s trojnega vidika: pravnega, političnega, moralnega. Kakor presojamo državne -zadeve s pravnega vidika, se vprašamo, katere so veljavne postave, jih razlagamo in jih uveljavljamo. To je torej delovno polje pravnikov. Kadar presojamo drž. zadeve s političnega vidika, razpravljamo o kulturnem, gospodarskem in socialnem stanju, ga kritiziramo in zahtevamo spre membe, ki se nam zde najboljše in naj-poštenejše za vse ali za pretežno večino državljanov. Kadar presojamo državne zadeve z moralnega vidika, se vprašujemo, ali so te in te stvari dobre trli slabe, poštene ali neopštene, čiste ali umazane. Gre torej na našo vest. Prisege vladarja, javnega uradnika in vojaka gre pred političnimi in pravnimi predpisi, je torej moralna zadeva. Minister, ki bi se v svojih državnih stvareh pregrešil v poštenosti in dostojnosti, lahko več škodi pgledu države, kakor oni minister, ki je kršil zakon. K pojmu države spada poleg ozemlja, ljudi, skupne volje in morale tudi za vso državo veljaven pravni red in končno njena samostojnost ali suvereniteta. Ta samostojnost obstoji v tem, da so državna zakonodaja, uprava in sodstvo popolnoma neodvisni od vsake višje volje, to se pravi, da se ne sme nihče vtikati od zgoraj. To vidimo najbolje, če primerjamo pravni položaj občin in pokrajin s pravnim položajem države. Občina in pokrajina imata tudi svojo lastno upravo, včasih celo delno lastno zakonodajo. kateri bodo, končno združena tri plemena venci in Bolgari! Govor tov. ing. čopa je bil od navzočih sprejet z burnim odobravanjem, nakar je prišlo do volitev odbora. Predložena je bila ena sama lista in je bil izvoljen sledeči odbor: Za predsednika privatni u-radnik Rudolf Germ, za prvega pod-predsednika Huttarjev tkalec Maček, za drugega' podpredsednika delovodja državnih železnic Dolfe Ogrizek, za tajnika privatni uradnik Marino Kralj, za blagajnika železniški zvaničnik Stan-! ko Tu š e k, za' odbornike pa: V e 1 n a r. tkalski mojster Janko C ho c, Albin M r b vi j e in R. R o ž i č k i, Albin A m-brož-ič; nadzorni odbor: žel. del. Matija K ude r, Ivai Kremžar in odvetnik dr. Irgolič. Novo izvoljeni preds. je takoj prevzel predsedstvo občnega zbo ra in, prešel na slučajnosti, pri katerih je bila določena članarina mesečno na 2 Din in pristopnina 5 Din. Ob zaključku občnega zbora so bili navzoči pozvani, da podpirajo »Borbo« kot bficielno glasilo Jugoslovanske akcije. Predsednik je zaključil mnogoštevilno obiskan občni zbor s pozivom na smotre-no delo: Za pravičnost, poštenje in samozavest jugoslovanskega naroda! Naša đobrođeljna dfgJŠfVB Pri nas imamo celo vrsto dobrodelnih društev, ki so ustan. z dobrim namenom, imajo pa .to veliko napako, da prihajajo s svojimi dobrimi deli navadno prepozno. Jako dobrodelno društvo je n. pr. tudi Pomožna akcija, ki se je ustanovila zato. da tfenotno. posebno v zimskem času po m n ga delahezmožnim m brezposelnim. Ker pa je pri društva velik odbor in je treba veliko sej, jnedro se vpišejo vsa darila-in predno se .;a/no pohvali tega in tega velikega gospoda, ki je dal za pomožno akcijo »velikodušen« dar (nabi a-‘ icer pravijo, da je rakih malo), je imelo letos smolo. Sneg jo je prehitel. Dolgo smo čakali na sneg pa je bil vendar urnejši. Tjale spo.raud: bo že vse tolik urejeno, da. se.bode lahko prčelo z delkvdu »daTov«. • , Imame tudi že več drugih modernih ustanov. Saj sme nap.eden narod! Vse šino,posneli od dragih. Samo v enem smo brig upin! in to je rečnsnost in stroga natančnost. Smo tiko natančni, da . n.. pr. pri ustanovi, ki si je nadela nalogo, da pobija, jetiko, ne moreš dobiti v ar tako za prazen nič zatošišča. Kakšen majhen »Lungenspitzenkatarh« kakor pravijo, še ni dovolj. Moraš imeti pa že pošteno jetiko, da spadaš tja. In če si sprejet, moraš imeti toliko perila. Baje kar . nekaj ducatov. Za reveža huda reč! Pa tudi prispevki za novo ustanovo se zbirajo bolj po malo. In še to malo da navadno revež. Zadnjič smo nekje brali, da je društvo pri eni sami akciji nabralo okrog 140.000 Din. Menda je bilo to pri najemninah. Ali ne bi bilo dobro, da bi se podrezalo za večje prispevke pri onih gospodih, ki so prav za prav neposredni povzročitelji jetike? Takole n. pr. pri naših ifidustrijalcih, ki tako lepo skrbe za našega delavca, d ane more niti pošteno živeti. Čitam dan na dan, koliko človek rabi hrane, če hoče ohraniti svoje Toda ta pravica jih je bila dana od zgoraj, od države, in je torej pravni položaj občin in pokrajin odvisen od državne volje in tej podrejen. Nad državo pa nimamo nikake višje oblasti in njej je vse podrejeno. Ona vodi in ukazuje, dovoljuje in prepoveduje, seveda s sodelovanjem državljana, ker je država radi njih in zanje. Država ima še drage lastnosti, ki pa nas zaenkrat toliko ne zanimajo. Omenjamo le, da bi bila najidealnejša narodna država tista, v kateri bi bil zbran ves narod iste krvi, da bi se mogel kulturno, gospodarsko in socialno razviti enotno in popolno. Danes pa vidimo, da so posamezni narodi radi zgodovinskega razvoja največkrat raztreseni po raznih državah. Kar se nas tiče, moremo reči, da gre razvoj v tako smer, da bo prišlo prej ali slej do združitve vsega jugoskv vansekga naroda v enotni državi. Slan 1 *: n, »BORB A« V Mariboru, dne 18. I. 1935. jsrs^-j ,u»r!!#r’«u3* zdravje. Ta količina je pa na žalost za našega delavca tolika, da pri današnjih cenah in svoji skromni miloščini na žalost tem predpisom ne more ustreči. Pri vseh takih društvih e prevelika o-kornost, ki dobrodelni namen s katerim so bila ustanovljena, navadno popolnoma obrezuspeši. AH se to ne da odpraviti? Maribor Zakaj tako sužen sko? Cel" e za spremembo enkal poiitično. Priredila jo je JNS. »Priredila« ni napaka, am- Delavci dveh tovaren v Mariboru so ustanovili pred nek. meseci lastno godbo. Že tedaj je bilo dosti o tem govora. Mnenja so bila deljena, vendar pa so prevladovali oni, ki so trdili, da je to v današnjih časih nepotrebno. Ena izmed godb je kmalu likvidirala. Druga še obstoja. Ta godba ima navado, da svojemu šefu prireja ob raznih prilikah, kakor so roj- Stafetna tekma se je vršila pretekli teden v Celjskem srezu. Ni pa se vršila ta, -tekma kakor je običajno, športno, ampak stni dan in sod, podoknice. Tako je bilo ' tudi pretečeni petek. G. šef so se izkazali zelo milostno in so pak pravilno napisano, da ne bo kdo mi- podarili godcem 300 Din; vsak je prejel slil, da je tekmo priredil mogoče Jugoslo- \ menda 11 Din. Ce bi bili delavci v ome-vanski nogometni savez. Kratica je pač njeni tovarni vsaj primerno plačani ir. bi nerodna stvar. (Prip. uredništva) In so tekači vzbujali precej smeha. Mesto šta-fetne palice so tekači imeli v rokah poje ! li, če mu delavstvo tudi na ta način izka-papirja in svinčnik, oz roma pero. Lo- \ že svojo hvaležnost, Ravno v tem pod-vil; si pa podpise za senatorje — pardon‘jetju pa o socijalnem čutu ni dosti govo-— bodoče senatorje. Tekači so bili po-j ra. Delavstvo je izmed vseh skoro naj- , lastnik podjetja že kedaj pokazal poseben j čut do svojega delavstva, bi ne oporeka- milovanja vredni, posebno oni, ki so se vrnili brez podpisov na strt, kjer jih je »bodoči« pričakoval s kaj mrkim pogledom. Nekateri odločujoči niso namreč ho teli podpisati kar na slepo predložene jim liste za senatorske volitve. Zvili so se na ta način, da so tekačem v lepem tonu povedali, da se morajo še prej posvetovati s svojimi volilei, ki naj odločijo, komu hočejo naprej zaupati. »Bodoči« so bili precej hudi in začudeni, kako jc mogoče, da se kaj takega pripeti, saj to je upor, kakršnega niso vajeni trpeti Nazadnje pa so se vdali v svojo usodo in sedaj »bodoči g.« premišljujejo, kako je sreča opotekajoča. Kratek je bil, a zato prekrasen sen g. »bodoči«... Hrastnik slabše plačano. Imelo je že več mezdnih bojev, pri katerih se je pokazal g. šef vedno zelo odpornega in je hotel na vsak način znižati že iak nizke mezde. Še danes se vedno čujejo od strani delavstva stalne pritožbe o raznih šikanah in pri-krajševatlju. Kako je potem mogoče, da na drugi strani prirejajo podoknice ravno onemu, proti kateremu se vedno pritožu- rajo slovanska imena pisati edinole v slovanskem pravopisu, tuja imena pa se lahko pišejo tudi fonetično. G. Pšunder torej lahko svoje ime piše fonetično, četudi je tujega izvora. Čudimo pa se taki natančnosti nekaterih naših uradnikov. Ali je to še-ostanek iz Avstrije? Hudi jeziki so nekoliko umolknili, ker jim jemlje sapo težka hoja v II. nadstropje neke znane hiše v Mariboru, Sodna ulica št. 11, kjer hodijo prav plašljivo gledat številke, ki so vse večje od 90. Bogve, koliko srčnih napak bode ta hoja povzročila in to samo zato, ker so bili jeziki oziroma lastniki teh jezikov malo preveč neprevidni. Tjale spomladi bo nastopil jok in kesanje, samo malo pozno bo. Odgovor radovednežem iz Studencev pri Mariboru. Gospodu Vrablu, občinskemu tajniku v Studencih, bivšemu orožniškemu postajevodji v Rušah leta 1914., o katerem se govori, da je zelo ostro nastopal proti ruškim Slovencem, služba občinskega tajnika v Studencih še ni odpovedana, kar naj radovedni vpraševale! vzamejo na znanje. »Orjuno«, naciojonalni list, rabimo nujno in sicer letnik 1925, oziroma vsaj številko 5 iz leta 1925. Po vpogledu jo takoj vrnemo. Rabimo jo, da dokažemo če tisti gospod, ki tako rad napiše listek »5 Minuten Verspatung, 10 Din Strafe«? Za delavstvo ni ravno priporočljivo, da na ta način klečeplazi pred svojimi izkoriščevalci. Za en in pol dinarsko urno mezdo bi moralo biti manj muzike! »Frohsinn« namerava — kakor se pripoveduje — svoje ime spremeniti. To pa zato, ker so člani sami Slovenci V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršil II.' in je nekoliko nerodno nositi še naprej redni občni zbor tukajšnje podružnice' nemško firmo. Ker so internacijonalni, NSZ. ^ I bi to že zdavnaj lahko napravili, ali pa Občnega zbora se je udeležil centralni j vsaj imeli dvojezično firmo, če jim je tajnik tov. Kravos iz Ljubljane in na že-'nemščina poleg slovenske materinščine Ijo članstva tov. Vojska iz Maribora in tako prirastla k srcu. Da pa imajo samo tov. Farčnik kot zastopnik N. O. nemško ime, pa ne kaže ravno preveč Predsednik tov. Gričar se je v svojem internacijonalnega stališča, ampak diši otvoritvenem govoru spomnil blagopo-, bolj po nemško-nacijonalni žilici, ki se kojnega kralja In odredil v znak počastit- plete v navidezni »mednarodnosti«. “ Po°p“o“i!u pTelssdstva ie podal tainik ^ Ve“,,a “r’oznohs,NTda-v ne“erih tov Rešek svoie poročilo iz katereara P manborsk,h kr°2ih. Nekaj jim ne gre v bOo raT*PrrČ, Pa Prema!° ustanovljena pred enim letom, živahno ;el3eDrS^f jr^uišrZrm1' deluje. Članstvo je naraslo na 300 tako, i Je J ,P,S 0 ' v’ i slimo, da bodo svojo vročo kri ohladili in se pomirili. ske knjižice zginila. Uredništvo »Borbe«. da je najmočnejša organizacija v Hrastniku. Da ni imela pri raznih volitvah svojemu članstvu primernih uspehov, je pri- Čudna zadeva. Vsled te notice v naši škem pravopisu (Pschunder) zato, ker ga je neki javni uradnik svoj čas opozoril, da mora svoj priimek edinole v nemškem pravopisu pisati. G. Pšunder nam je obljubil, da bode dve nepotrebni črki odstranil. Ker smo mu pojasnili, da se je dotični uradnik motil, ker zakon o imenih izrecno pravi, da se mo- pisati posebnim okolščinam, ki vladajo v j 1- letošnji številki se je g. Pšunder zgla Hrastniku. Temu pa ni kriva NSZ, tem-' SH v našem uredništvu in nam je po-več največ gotovi voditelji v Hrastniku,1 [asnil, da je svoj priimek napisal v nem ki sestavljajo pri eventuelnih volitvah kandidatne liste, ne da bi se pri tem ozirali na narodno zavedno delavstvo. Poročilo blagajnika je bilo zadovoljivo. Po poročilili se je razvila debata, katere se je članstvo, posebno tov. Gačnik, Me-mh in Čater, udeleževalo z velikim razumevanjem. Iz debate je bilo jasno razvidno, da hrastniško nacijonalno delavstvo stoji na stališču, da ostane Narodna strokovna zveza popolnoma samostojna in se ne veže na nobeno sedaj obstoječih političnih strank. Tovariš Kravos je v svojem govoru povdarjal velik oomen NSZ za nacijonalno delavstvo. Pozival je navzoče članstvo, da gre s podvojeno silo na delo in si ustvari s tem položaj, ki odgovarja številu naclionalnega delavstva v državi. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika tov. Draksler Blaž, za podpredsednika pa tov. Čater Jurij. Odborniki pa so: tov. Podstudenšek, Šauberger, Menih, Hodci, Emeršič, Gačnik, Plazar, Kragelj, Utenkar. Namestniki: tov. Legvart, Kuhar, Dobošek, Volarič. Nadzorni odbor: tov. Korent. Babič, Gričar in Kraničan. Predsednik novoizvoljenega odbora je nato prevzel predsedstvo in na predlog tov. Gačnika podal besedo tov. Vojski, ki je v svojem govoru ostro bičal nernosne razmere, v katerih se nahaja naše delavstvo. Z podmEmi dokazi je krt«7irai prvef/manie nekaterih liudij, Ki se sicer trkajo na prsa s svohm n«n!'o- lavstvu. nalizmom, pa nimajo srca za lasinega človeka in raje podpirajo tujca v boju proti delavstvu, ki je ustanovitelj naše države. Odklanjal je v svojem govoru natolcevanje takih ljudij, da je naše delavstvo komunistično in državi nevarno. Povdarjal je, da je naše ds-a/st/o že večkrat dokazalo, da stoji strogo na nacijonalnem stališču in je bilo vselej lej pripravljeno to državo tudi branili, medtem, ko ravno oni, ki bi mu danes radi naprtili očitek protidržavnega delovanja, niso za to državo še ničesar storili in tudi niso vstvarjali. Delavstvu se ne sme očitati protldržav nost, če zahteva samo svoje pravice Ul se upira izkoriščanju. Pač pa je prvtidrža ven oni, ki naš narod zatira! Govor tov. Vojske je delavstvo sprejelo z velikim odobravanjem. Predsednik tov. Draksler je nato za-kliučil občni zbor s pozivom, da gre član stvo NSZ s podvojeno silo na dejo, da pribori pravico našemu celokupnemu de- * Popisovanje leta 1917 rojenih vojaških obveznikov. Vsi v A.ariboru stanujoči mladeniči roj. letnika 1917., brez ozira na kraj njihovega domovinstva (pristojnosti), se morajo takoj tekom tega meseca zaradi vpisa v seznam vojaških obveznikov zglasiti v uradnem času v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 in prinesti s seboj krstni in domovinski list* One leta 1917 rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, so dolžni prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči starši ali sorodniki. Za neprijavljenje so omenjeni oziroma njihovi starši odgovorni po odredbah vojaškega kazenskega zakonika. * Mestno poglavarstvo v Mariboru razglaša: V mestu Mariboru stanujoči starši, ozir. varuhi slepcev in glithonemcev se pozivajo, da se zglasijo radi navedbe podatkov, ki jih zahteva kralj, banska uprava dravske bnovine, na mestnem fizikatu, Frančiškanska ul. 8, in sicer v času od 21. do 26. januarja 1935 med S. in 11. uro. Slepcev in gluhonemcev ni treba privesti seboj, pač pa se naj prinesejo listine, iz katerih so razvidni rojstni 'm domovinski podatki ter podatki o odmeri davka in podatki o vzroku slepote ozir. gluhonemosti. Na mestnem fizikatu se morajo zglasiti tudi starši in varuhi slepcev in glu-honemcev, ki se še nahajajo v kakem zavodu. Predsednik: Dr. Lipold s. r. Klic železničarev Naši javnosti jc znano, da je naš železniški delavec uboga para, ki se mora dan in noč boriti za svoj obstanek. Za naporno delo prejema skromno pla čilo. Železniškemu delavcu niti prejšnji, niti sedanji pravilnik o mezdi ne nudi tega, da bi za opravljeno delo prejel tudi primerno plačilo. Vse to ve naša javnost, k. ‘ r '. Kako nujna je zahteva po primernem pravilniku .. Po svetu Kaj bi rada Avstrija? Čuje se, da hoče Avstrija* pomnožiti svojo armado in ustanoviti več novih garnizij. Zakaj pa ji je to potrebno? Ali ne bi bilo boljše, da s tem denarjem podpre svoje brezposelne? AH Še vedno misli na eni strani moledovati za posojilo, na drugi strani pa izmotavati denar za nepotrebno oborožitev, ko ji ne preti od nikoder nevarnost. Če pa ;:e narod z sedanjim režimom nezadavoljen, pa tudi vojaštvo ne bo nič pomagalo. Bo pač treba iti! Delavci! Ne iščite svoje rešitve v marksističnih strokovnih organizacijah ! Vaše mesto je samo v Narod, strok, zvezi, ki se edina bori za res delavske interese Kupujte samo pri tvrdkah, ki oglašujejo Borbi! Priporoča se modni atelje .ELEGANCE" Vekoslav Terzer Lastna zaloga angleškega blaga, izdelava po najnovejših modernih krojih — Konkurenčne cene Zavese, oreoroae. predposteljnike, flanelaste vatirane odeje, najmodernejše tkanine za zavese in pohištvo, pregrinjala za postelje in divane, perje, puh, blazine najceneje pri me Vetrinjska 7 — Koroška 8 Izdaja, odgovarja in urejuje T o n e B a j t, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predsta vnik ravnatelj Stanko Detelja y Mariboru. -$1 v * * * 'a