1958 JUTRI, 1. MAJA OB 8.30 VSI V ROJAN, OD KODER KRENE POVORKA NA TRG GARIBALDI! (EVI: anovlj sloveni Opozarjamo bralce, da s tem tednom začenja «DELO» Izhajati d val; ral tedensko: ob sredah in sobotah# Noša prihodnja številka pa bo zaradi praznika Prvega maja izšla z enodnevno zamudo. icah f—. jmrl L. iitelj a ljud: DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. a^BNOVUENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 177 TRST, SREDA 30. APRI I. A 1052. CENA 25 LIR kvinte Iturni I ženo ■es - ka odd jše - !■ lije -Koni ovelj -X KnjiiA Puce Kultil iripove • 21. K Kozef T, 2. 1 e ogumno pojdimo volilno bitko a želji - 34. IDelovno ljudstvo vsega sve-" pucrroslavlja svoj letošnji prvo. - iški praznik v pogojih ve-9 ostrejše borbe za mir, de-kracijo in socializem. čelu tabora miru koraka SjjgRitnica zatiranih narodov in ^jj|h delovnih ljudi Sovjetska fza, primer uresničenja brat-a in enakopravnosti med na. NabreV k^er ni ved zatiranja člo-v - Co$a Po človeku, kjer se raz-v3Nat^° Pridobitve znanosti in i - veMnosti v korist vse človeške 15 30:'Žbe- ^ novimi podvigi v iz-ni še adnii sovjetski narodi kre-0 naoč socialističnega tabora. - Tret^ar°di dežel ljudske demo-UNabr °dločno stopajo po po- ekonomskega in kulturnega !v°ja, po poti gradnje socia, ažič»: tna, ob ¥ kapitalističnih deželah de-rojev, n° ^ndstvo proslavlja 1. lorje,IJ v borbi za preprečitev zlo-ko. iških vojnih načrtov ameri-pucci b in angleških netilcev voj-ču ex‘_ V kolonialnih in odvisnih 3o" JaZe*h se narodi borijo za ■ažena^0 sv°bodo, enakopravnost a igr' nacionalno neodvisnost. 'in^°V?eBki uspehi v razvoju gobarstva, znanosti im umetni narodov Sovjetske zveze £ Špi dežel ljudske demokracije dionu, Jamstvo in pomoč delovnim PrV|dem vsega sveta v >d 14. mir nV lobodi in delu. 3TV •l,oaZnik: b maia v co,ni A irejent, sovpada s kampanjo za ledelj' *tVe v novo občinsko upra-pa bo' ^ato mora «biti dan mobili® in priprave za volilno °' da dokažemo vsemu zrelost delovnega in ! ečkega ljudstva, ki je v atskem objemu strnjeno o-rani) Komunistične Partije. V p.^ni kampanji bodo na Tr- borbi in uresničenje teženj KE tudi. ‘i F in •n ozemlju imperialistične njim podrejene satelit- ■ga . ■"J. B°litične struje poostrile tičarjig pr°ti Komunistični Partiji, veze ■ * demokratičnemu gibanju, -aeij«1 i slovansko-italijanskemu X2Wu' Ta boj bo velike poje pl e važnosti, ker skupno tržaf °Bajo razne politične stran-tev^’hln bloki’ temelji na politič-Vprašanjih, ki dajejo volit-itevs p,6biscitarni značaj. S tem rež*(t. uša gladiti pot za izvedbo ito 'Vih Predlogov za kondomi- vatl 6v[. z De Gasperijem, ki po-i z bv Ja^° v nevarnost težnje pogoL 6nskega delovnega ljudstva t ST r ®ni ozemlju in prikrivajo cjnrst>>' Obe vladi netita na- >ljši lfti»°tn?ržnjo’ da 'bi mogH «re-•ažniHčg tržaško vprašanje po Ba- čej°'(6č'!lb in Sforzovih «etničnih ■as^dS”’ kar pomeni 'odtrgati remV.iesta Uke občine in vasi od rej 4Vi..m ph Priključiti k Jugo-mesto Trst pa k Italiji. °Casno obe vladi hlapču- ili z ^roPh ^Illerikancem in Angle. 3tno to. V ‘ 50 največji sovražniki msk^j °vencev, in nam kratijo kak5^ Titrn°Stne Pravice. ■fasi* °va in De Gasperijeva vla- ata najraznovrstnejše stra« nasProtne politične gru-ištvAtop^ bloke> ki na videz ,mi^iamkJ0 . različna stališča’ a ,mo 1oVe (grajo isto vlogo. Cilj za 5°Vin-Skega 'kot italijanskega itev 1®tidnega bloka je razdvo-f|a .lov ,p,;Lb‘ “» a layor ^ovei , , tciieltenii, natolcujejo sloven- ■ialP'lievc- Prel3ivalstvu, da «vida-pa jj ! Podajajo Trst Italiji». aa^6 r aj0' da bi zasejali mržnjo Jzel^Ndi ; °r Ined tu živečimi na-SkU 5 tem odprli vrata hlap-_;a 1 vladi De Gasperija. ^taiijUresnižen5e Titovih izjav ^lQvence od Italijanov, vÌriVeai^b vsak po svoji poti v protisovjetski ta- atsjh; ’n»L5a se jfoVl tit - lahko dobe Trst» so °vei združili z izdajalci ,j akega naroda, z belogar. Ha^Pbranci, raznimi kola-»Ui , nisti. ki so do včeraj gf^itl6rVesti hlapci Dučeja in Ja’ s° streljati z nacifa- šisti v hrbet slovenskemu ljud. stvu, požigali naše vasi. Za to zvezo na Tržaškem so oskrunili bazovska tla, kjer so slovenski revolucionarni borci dali svoja življenja za visoke ideale, za svobodo slovenskega naroda. Do tu je prišlo izdajstvo Titove klike. Besede in dejanja titovcev in Agnelettovcev nam jasno dokazujejo, kako varajo ljudske množice, gnilobo vodilnih krogov, mešetarjenje med Titom in De Gasperijem. Skušajo goljufati naše ljudstvo z besedami, da so brezpogojno za STO, da ščitijo in se borijo za enakopravnost Slovencev in Hrvatov na tem Ozemlju. Kdor je za direktna pogajanja med De Gasperijevo in Titovo vlado, je proti mirovni pogodbi, je proti enakopravnosti Slovencev na tem Ozemlju. Naš odgovor na vse te provokacije pa bo dosledna borba za uveljavljenje mirovne pogodbe, za imenovanje guver-nerja, za odhod vseh okupacij, skih čet, združitev obeh con, za normalizacijo in demokratizacijo javnega življenja. Program Komunistične Partije, ki ščiti demokratičnost in samostojnost občinske uprave, narodnostne pravice Slovencev, skrbi za razvoj kmetijstva, šolstva, kulture in socialnega skrbstva, izgradnjo vseh javnih naprav, je jamstvo boljše bodočnosti slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva. Boj za uveljavitev mirovne pogodbe, proti titovskemu mešetarjenju s tržaškim vprašanjem je tesno povezan z bor. bo jugoslovanskih narodov proti Titovi kliki. Trst kot anglo-ameriško oporišče predstavlja za jugoslovanske narode in za nas vojno nevarnost. 1. maj naj bo za vse demokrate dokaz predanosti in simpatije do Komunistične Partije ki vodi najodločnejšo borbo in doprinaša največje žrtve, vedno deluje za enotnost delavskega razreda, za bratstvo med narodi, za izvojevanje vseh demokratičnih svoboščin. Slovenke in Slovenci! Skupno z italijanskimi naprednimi množicami dvignimo visoko zastavo Komunistične Partije, pod katero se borijo vsi narodi za boljšo bodočnost vsega človeštva. MARIJA BERNETIC Titovski provokatorski proces V četrtek je reško titofašistič-no sodišče začelo proces proti sedmim italijanskim državljanom pod obtožbo, da so «vohunili» v korist KPI in KP STO. Na tem procesu, ki .se je vlekel dva dni, je prišlo do izraza vse blato, v katerega so se pogreznili titofašisti in njih vlada, ki s pojemajočo sapo skušajo kot v smrtnih krčih zvijajoči se šakal ustaviti poplavo vedno večjega odpora jugoslovanskih narodov proti režimu. Po Jugoslaviji -sodišča nimajo drugega posla kot soditi «ko-minformistom.) Tako ne^ mine dan, da ne bi titofašistični listi objavljali vesti o teh procesih. Tito je zgubil glavo, kot sta jo zgubila Caldaris ki je mislil, da bo uničil revolucionarni pokret z usmrtitvijo Belo-yannisa, in Franco, ki prav tako vsakodnevno uprizarja procese. Revolucionarni pokret v Jugoslaviji narašča in noben proces proti «sovjetskim vohunom», kot so začeli tudi v Jugoslaviji nazivati komuniste, ne bo ustavil ljudske maščevalne roke. Obtoženci Del Pont, ki so ga pred meseci ugrabili titofašisti na italijanskem ozemlju, Bel-lardini, Stopazzini, Rimondini, Musumecci, Vanzini -so bili obsojeni na kazni, ki gredo od 3 do 14 let strogega zapora. WASHINGTON — V nedeljo je ameriška letalonosilka «Wasp» trčila ob rušilca «Hob-son», ki se je v štirih minutah potopil. Pri nesreči je našlo smrt 176 mornarjev in oficirjev. Poziv Komunistiične partije prebivalstvu področja A STO Občani Trsta, Milj, Doline, Zgonika, Repentabra, Nabrežine ! 25. maja boste izvolili občinske svete za dobo štirih let. V slabšem položaju kot junija 1949. in z razširitvijo sleparskega zakona vezanih list zapravljajo stranke in gibanja, ki jih podpirata rimska in beograjska vlada, desetine in stotine milijonov lir, da bi postavila Italijane proti Slovencem in da bi naše prebivalstvo pozabilo na težko gospodarsko stanje, na dejstvo da je Trst postal vojaško strateško oporišče in da Svobodno tržaško ozemlje že leta trpi pod vojaško okupacijo tujih čet. Možje in žene ! Vi veste, da bi nova vojna pomenila takojšnjo spremenitev te pokrajine v “opustošeno zemljo “. Vi veste to, ker je že vsak košček naše zemlje postal teren vojaških operacij, medtem ko rimska vlada prodaja Italijo ameriškemu vrhovnemu poveljstvu in magnatom, in beograjska vlada, ki ji vojni hujskači pomagajo v vsem, terorizira narode Jugoslavije, skuša napraviti iz nje novo Korejo na Balkanu in napasti s podporo svojih gospodarjev Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije. Slovenci, Hrvati in Italijani ! Da onemogočimo te sramotne in nečuvene načrte, da onemogočimo razkosanje našega Ozemlja ali famozen “kondominium“, ki ga je Tito predlagal in bi pomenil spremenitev naše zemlje v lovsko področje klerikalne vlade in klike titovskih provokatorjev, ni drugega izhoda kot ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, kot ga predvideva mirovna pogodba z Italijo, ki jo je podpisalo 21 držav, med temi tudi vladi Rima in Beograda. Delavci, kmetje, uradniki, obrtniki, trgovci, upokojenci ! Občinske uprave morajo biti v službi ljudstva, to pomeni, da morajo : — posvetiti vso svojo skrb izključno le osnovnim interesom prebivalstva v celoti, z odpravo privilegijev tujih monopolistov in posebnih interesov; — podpreti v okviru občinske avtonomije prijateljske odnose z vsemi deželami, od katerih odvisi gospodarska blaginja STO, aktivno posredovati za okrepitev industrije, trgovine, plovbe, luke, kmetijstva in turizma; — konkretno priznati enake pravice vsem državljanom brez razlike in ne dopustiti kakršne koli narodnostne diskriminacije. Komunistična partija vas kliče v borbo za zmago tega programa proti klerikalni kliki in njenim vezanim hlapcem, proti italijanskim in slovenskim nacionalistom, proti fašistom in titovcem, proti raznim Giampiccolijem in Stoccom, ki pod krinko indipendentizma hlapčujejo titovski kliki in tujim okupatorjem ! Za pošteno in od vsakega strankarstva svobodno upravo ! Občino ljudstvu in ljudstvo na občino ! Za mir, svobodo, delo ! Volite Komunistično listo ! Komunistična partija STO Spored prvomajskih proslav Ob 8,30 se bodo udeleženci proslave uvrstili v povorko na trgu tra i Rivi v Rojanu od koder bodo krenili preko drevoreda Miramar, Kolodvora, ul. Ghega, ul. Carducci, trga Stare Mitnice na trg Garibaldi. Ob 10.15 bo na trgu Garibaldi zborovanje Govorili bodo tovariši Ernesto ISaiflirSi in Alojz Uai‘l:oviè Predsedoval bo tovariš Antonio ialtunnr Popoldne na stadionu bo ob 15. telovadno - športni nastop Spored nastopa je naslednji: 1. Mimohod telovadcev in športnikov 2. Nastop p onirjev 3. Poseben nastop mladink (ob trgatvi) 4. Poseben nastop mladincev (poklici) 5. Množičen nastop in zaključna slika za mladinke in mladince 6. Lahkoatletske tekme 7. Prihod kolesarjev, ki se udeležujejo tekme za pokal lista «Il Lavoratore». Proslave na podeželju: Ob 10. na trgu v MILJAH govorita tovariša SLAVEC in TOMINEZ Ob 14. bo v NABREŽINI zborovanje, na katerem bosta govorila tov. MALALAN in GAŠPERINI Ob 14. v SV. KRIŽU govorita GOMBAČ in MUSLIN * * * ZBOROVANJA OB OTVORITVI VOLILNE KAMPANJE V petek 2. maja ob 20.30 bodo na trgu Sv. Jakoba govorili Pojlanii, Karlrta lit GoRiliar V GABROVCU ob 19. govori BLAZINA V SALEŽU ob isti uri govori SLAVEC V ZGONIKU ob isti uri govori MARKOVIČ Na GRETI (Cisternone) ob isti uri govori BALBI Pomotoma smo zadnjič objavili, da bosta zborovanji v Padričah in v Judovcu (Barkovljah). Zborovanje v JUDOVCU bo v soboto 2. maja ob 19.30. Govoril bo BIDOVEC. Delegatska petoriea naj položi svoje račune Izvršni komite Komunistične partije STO je 25. aprila poslal vodstvom «Fronte za neodvisnost», «Tržaškega bloka» in «Slovenske demokratske zveze» pismo naslednje vsebine: Cenjeni gospodje! V zvezi s sedanjo londonsko konferenco ste v zadnjem času poslali delegacijo v britansko prestolnico, kjer ste v dokumentih in na tiskovnih konferencah izneli svoje mnenje, trdeč, da predstavljate večino tržaškega prebivalstva. Že nekaj dni ste se vrnili in ste objavili le kratko poročilo, ki ne more zadovoljiti nobenega. Naša partija je na upravnih volitvah junija 1949. prejela precejšen odstotek glasov. Volivci niso oddali svojih glasov zaradi našega upravnega programa, marveč tudi zaradi našega stališča glede tržaškega vprašanja, ki je za popolno in neokrnjeno uveljavitev določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se tičejo Trsta, t. j. za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, kot ga predvideva mirovna pogodba. Ce ste politično poštene osebe, ste dolžni sklicati v Trstu tiskovno konferenco, na kateri bi morali povedati, kaj ste napravili, seznaniti javnost z dokumenti, ki ste jih predložili, zakaj ste obiskali jugoslovanskega poslanika in vzrok vaših prisrčnih razgovorov s socialdemokratom Daviesom . Ker so vaši predstavniki skupno z voditeljem vaše delegacije Titovim hierarhom v Trstu Brankom Babičem trdili, da so predstavljali vse prebivalce, ki hočejo uveljavitev mirovne pogodbe, vas pozivamo, da vsi skupaj ali v imenu vaših posameznih organizacij priredite zborovanja, na katerih naj bi bila dana možnost debate. Zagotavljamo vam, da bomo prisostvovali tem zborovanjem in da bomo spregovorili. Ce boste zavrnili te naše predloge, bomo mi, in z nami vsi pošteni prebivalci Trsta na splošno imeli pravico potrditi, da ste bili v Londonu, plačani za to, da hlapčujete beograjski kliki, da olajšate barantanje in končno predajo Trsta Titu. V pričakovanju vašega odgovora, vas pozdravljamo. IZVRŠNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE STO Na IV. strani objavljamo volilni program in kandidate KP za občino Devin-Nabrežina. Tltuikvadristi na delu Naše ljudstvo čedalje bolj spoznava ogabnost titovskih ta. šistov, ki v ničemer nočejo zaostajati za svojimi slavnimi učitelji, dučejevimi squadre di azione. Zdaj pred volitvami so titovej te svoje škvadre izredno inštruirali ter jih razposlali po coni A, da bi, kot to delajo v coni B in Jugoslaviji, ustrahovali naše ljudstvo. Tako je v nedeljo v Križu neka taka dobro poznana titoškva-dristična trojka napadla našega tovariša Borisa Tence samo zato, ker jih ni hotel «počastiti» s pozdravom, kar so od njega ob srečanju samega na osamljenem mestu, izrecno zahtevali. Lotili so se ga ter ga na več mestih tudi ranili. Bili so to 3 dobro znani titovski fašisti. Med temi je bil titovski škva-drist, ki so ga titovci prav te dni menda nalašč za take podvige poslali iz cone B v Križ. Križani se z gnusom obračajo od podobnih slovenskih fašistov, ki jih spominjajo na čase, ko smo trpeli pod italijanskimi, tem enakimi bratci — dučejevimi škvadristi! Noverici NE BODO VOLILI za zvezo titovcev, domobrancev, četnikov in Santina! STRAN 2 Stališče ZSSR Stališče KP STO glede vprašanja STO glede tržaškega vprašanja Sovjetska zveza je edina velesila, ki je od dneva podpisa mirovne pogodbe, s katero dneva podpisala mirovne pogodbe, s katero je oilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, vedno zahtevala spoštovanje prevzetih ooveznosti. Edino Sovjetska zveza se je ob vsaki priliki, na vseh mednarodnih forumih in konferencah dosledno borila za spoštovanje in uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, ter stalno razkrinkovala vse manevre zahodnih velesil, ki so enostavno pogazile vse prevzete obveznosti ter s tem dokazale, da so za njih mirovne pogodbe le krpe starega papirja. Edino le Sovjetska zveza je ostala vedno in trdno na stališču, da je treba izvesti mirovno pogodbo in v resnici ustanoviti Svobodno tržaško ozemlje, dočim so za-skimi notami, neposrednimi sporazumi in patine velesile spletkarile z raznimi tristran-drugimi kupčijami, ki so se vedno izkazale, da so v škodo obstoja STO in njegovega prebivalstva. Na zasedanju Varnostnega sveta (12. avgusta 1948) je zahteval sovjetski delegat Jakob Malik, da se STO ustanovi, kot ga predvideva mirovna pogodba. ' Dne 17. februarja 1949 je Malik na zasedanju Varnostnega sveta sporočil, da sprejema Sovjetska zveza kandidaturo švicarskega polkovnika Fiueckingerja, ki so ga zapadne velesile predlagale za guvernerja STO. Predstavniki ZDA, Anglije in Francije pa so se protivili izvedbi mirovne pogodbe v pogledu Trsta. Dne 22. maja 1950 se je zopet začel sestanek namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Predstavniki ZDA in Anglije pa niso hoteli tudi tokrat začeti razprave o členih osnutka mirovne pogodbe in si predlagali, naj se konferenca preloži. Temu se je zoperstavil predstavnik Sovjetske zveze, ki je vztrajal na stališču, da je treba nadaljevati z začetim delom. Konferenca bi se ne smela odložiti dokler ne bi vlade ZDA, Anglije in Francije odgovorile na sovjetsko noto z dne 20. aprila, v kateri je sovjetska vlada obtožila tri velesile, da niso storile ničesar za izvedbo mirovne pogodbe z Italijo, s posebnim ozirom na Trst. Sovjetska nota z dne 20. aprila 1950 je zahtevala od treh velesil med drugim: 1. da se takoj začnejo izvajati določbe glede začasnega režima na STO; 2. takojšnje imenovanje guvernerja za STO, 3. da se na podlagi klavzul mirovne pogodbe ustanovi začasni vladni svet na STO; 4. določitev datuma, s katerim naj stopi v veljavo stalni statut STO; 5. likvidacijo ilegalne anglo-ameriške voja. ške baze v Trstu; 6. umik vseh okupacijskih čet s STO. Dne 7. marca 1951 je predlagal Malik, da se vpiše na dnevni red konference namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil tudi točko o «izvedbi mirovne pogodbe z Italijo, ki se tiče tržaškega vprašanja.» Ob tej priliki je poudaril, da je diskusija o tem problemu nujno potrebna, če se hoče z uspehom razpravljati tudi vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo. Dne 24. marca 1952 je radio Moskva v svojem komentarju odložil Anglo-američane, da so se zoperstavili sovjetskim zahtevam za uveljavitev mirovne pogodbe. V komentarju nadalje ugotavlja, da bi se moral Trst demilitariziran in postati nevtralno mesto. Varnostni svet pa bi moral že imenovati guvernerja. V svojem komentarju poudarja radio Moskva da sta ZDA in Anglija odgovorni, ker se vprašanje STO ni rešilo, kot predvideva mirovna pogodba. Komunistična partija STO je edina politična stranka na našem Ozemlju, ki ni nikoli spremenila svojega stališča glede Svobodnega tržaškega ozemlja. Naša Partija se je vedno in dosledno borila po vzgledu Sovjetske zveze za spoštovanje mirovne pogodbe, to je z-i imenovanje guvernerja, odhod vseh okupacijskih čet ter združitev obeh con. To so osnovni pogoji za zagotovitev miru pri nas in v svetu ter za končno normalizacijo vsega javnega življenja na STO. Vse ostale politične .stranke italijanskega in slovenskega nacionalističnega tabora ter indipendentisti-čni priveski titofašistov so od dneva podpisa mirovne pogodbe z Italijo pa do danes že neštetokrat spremenili svoje stališče in varali svoje pristaše. Na izrednem kongresu KP STO, je bila dne 22 avgusta 1948 sprejeta zaključna resolucija, ki pravi med drugim: «Naša Partija bo nadaljevala ob strani mednarodnega komunističnega gibanja in pod vodstvom Boljšev.iške partije ZSSR borbo za obrambo miru, ki ga ogroža imperializem, tistega miru, ki se pri nas v Trstu brani z vsakodnevno borbo proti okupatorjem in njihovim krajevnim podpornikom, za spoštovanje in izvedbo mirovne pogodbe, gospodarsko in politično neodvisnost Ozemlja, demokratizacijo vsega javnega življenja.» Dne 15. septembra 1948, ob prvi obletnici podpisa mirovne pogodbe z Italijo je izdal IK KP STO resolucijo, v kateri izrecno poudarja naslednje: «...15. september ne more biti ne dan žalovanja in ne praznični dan, marveč dan borbe za izvedbo mirovne pogodbe, imenovanje guvernerja, boljše življenjske pogoje tržaškega delovnega ljudstva, ki mora brez razlike na politično pripadnost nositi posle-uice politike anglo-ameriškega imperializma.» «Dvignimo se odločno v svoji ponovni trditvi, da Trst ne sme biti vojaško oporišče in smodnišnica gornjega Jadrana, marveč mora postati središče miru, trgovine in prijateljstva med obmejnimi narodi, v katerem je treba — za vsakega izmed tu živečih narodov — vzpostaviti in spoštovati temeljne demokratične svoboščine, ki jih vojaška okupacijska režima obeh con prezirata in teptata. T ose lahko doseže z izvedbo mirovne pogodbe.» (Iz resolucije IK KP STRO z dne 7. julija 1950) «Komunistična partija STO izjavlja, da bo ojačila svojo politično akcijo za izvedbo mirovne pogodbe, edine menice, ki so jo Anglo-američani dolžni spoštovati. Le na ta način je možno rešiti star problem STO, združiti obe coni, doseči imenovanje guvernerja ter izpraznitev čet, ter dati s tem prebivalstvu cone A in B perspektivo miru.» (Iz poziva Komunistične partije STO z dne 13. marca 1951) «Komunistična partija vas poziva, da dvignete visoo svoj ogorčen protest, da zahtevate, naj se barantanje ne izvede, da se združite, ne glede na politično stališče in rešitev, ki jo želite glede tržaškega vprašanja, okrog osnove izvedbe mirovne pogodbe. Edino na ta način, to je z združitvijo obeh con, odhodom vseh okupacijskih čet in imenovanjem guvernerja se lahko reši Trst in cono (Iz poziva Komunistične partije STO B. Druge rešitve ni.» z dne 9. oktobra 1951) «Občino tržaškemu ljudstvu — je geslo ki zajema skupno upanje našega ljudstva za prenehanje vojaške okupacije in odstranitev vojne nevarnosti, da se začne režim svobode in miru. To upanje se lahko uresniči edino le z izvedbo mirovne pogodbe...» (Iz volilnega programa Komunistične partije STO za bodoče občinske volitve) Titove! so bili in so vedno proti STO in njegovi ustanovitvi Štiriglavi zmaj ali «Ianus quadrifrons» Titofašisti in njihova vlada so bili vedno proti STO. Zastopali so že z vsega začetka stališče, ki predstavlja kršitev mirovne pogodbe z Italijo. Niso nikoli iskreno zahtevali STO. To so dokazali že ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo 10. februarja 1947, ko je Kardelj izjavil: « Jugoslavija kljub podpisu mirovne pogodbe se ne odpoveduje zahtevanim ozemljem, ki so po pogodbi pripadla STO ali Italiji». Stiri dni po zloglasni tristranski noti zahodnih velesil o priključitvi vsega tržaškega ozemlja Italiji je titovec Grmek izjavil («Primorski» 24. III. 1948. ): «Kot v preteklosti tako smo tudi danes za rešitev našega vprašanja potom direktnih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo». Ze takrat so, torej, zahtevali «neposredni sporazum», t. j. barantanje. Na titofašističnem kongresu v Izoli so izglasovali resolucijo, ki jo objavlja «Primorski» 14. X. 1949. in ki o Trstu pravi: «Usoda STO ne sme biti predmet kakršnega koli trgovanja med katerimi koli velesilami, temveč je in mora biti stvar sporazuma med prizadetimi jugoslovanskimi narodi ter odločanja tržaških demokratičnih množic». Babič se je tako odkrito postavil na stališče barantanja in razkosanja STO in opustil tudi v besedah zahtevo po STO. Babič v «Primorskem» 1. XI. 1949. : «Zato mi danes odklanjamo takšnega guvernerja in VAŽNE IZPOVEDI PATRA TONDI J A, KI JE ZAPUSTIL JEZUITSKI RED Prof« papeške univerze v Rimu je sprejel komunistično ideologijo Veliko zanimanja je vzbudila nenavadna vest, da je jezuit Alighiero Tondi, profesor na papeški gregorijanski univerzi v Rimu zapustil jezuitsko družbo, ter se opredelil za komunistično ideologijo. Profesor Tondi je znan po svoji globoki učenosti. Osem let je bil tajnik Instituta za visoke cerkvene vede pri že omenjeni univerzi v Rimu. Sodeloval je pri mnogih revijah in pri katoliški enciklopediji. V tem času je imel stike z najvišjimi cerkvenimi osebnostmi. Kot tak dodobra ve za marsikaj, kar se v Vatikanu in v vrstah visoke cerkvene hierarhije dogaja. Zanimiv je intervju, ki ga je dal prof. Tondi dopisniku lista «Paese», ki ga prinaša tudi «Unità». Iz tega intervjuja povzemamo naslednje: Na vprašanje, kaj ga je dovedlo, do tega, da je zapustil jezuitski red in sprejel komunistično ideologijo, je prof. Tondi odgovoril tako-le: 1 «Opredelitev za komunistično ideologijo je od mene zahtevala mnogo let žrtev, premiš- ljevanja in tihega trpljenja. Pred dvajsetimi leti sem vstopil v jezuitski red. Tedaj sem čutil nekako potrebo po veri. U-pal sem, da sem dobil pravo versko prepričanje, katero bo oprto na znanstveni podlagi. Sicer pa so mi svetovali še pred vstopom v jezuitsko družbo, naj čitam marsikaj. In res sem prelistal lepo število knjig, v katerih pa sem naletel na celo vrsto kontradikcij. Vsled tega so ostale v meni velike praznine in se nikakor nisem mogel sprijazniti z raznimi doktrinami brez vsake podlage, ki bi temeljila na znanstvenih dognanjih. Toda tedaj so mi pravili, da bom dobil pravo spoznanje šele pozneje, ko bom že v jezuitski družbi, kjer bom dobil temeljitejše nauke. Temu sem tudi verjel. Toda kmalu sem se zavedel, da vse to ne, drži. Prastara filozofija, aprio-ristična teologija, ki temelji samo na zgodovinskih izročilih in ne na dognanjih, ne more držati. Cerkev je zgodovinski organizem, plod evolucije, prav tako kot vse ostale vere na svetu, toda brez vsakega zgodo vinsko-znanstvenega dogma-nja. Globoko preučevanje vsega tega in preučevanje komunistične ideologije me je dovedlo do tega, da sem spoznal da komunizem ni plod izročil, temveč neizpodbitno dejstvo, oprto na znanstvenih dognanjih. Sele komunizem ustvarja pravo življenje človeka, zavrača krivice in laži, zavrača obskurantizem in nevednost, podpira emancipacijo in osvoboditev izpod vsake tiranije; komunizem je doktrina gospodarstva in socialnosti. Zato je največja pridobitev civilizacije». V intervjuju govori nadalje prof. Tondi o zgodovini Cerkve. Med drugim pravi: «Zgodovina Cerkve je polna žrtev, bede, vojska. Kdo se ne spominja hudih bojev proti protestantom, množičnih valde-ških pokoljev, kjer se je šlo samo zato, da se ohrani papeštvo na svojem mestu z vso častjo in slavo. Vse to je resno skregano z nauki, ki jih vera oznanja. Torej sama protislovja. ker smo proti vsakemu «status quo», postavljamo zahtevo, da naj se tržaško vprašanje reši sporazumno med prizadetimi narodi». Tako se je Babič izjavil proti guvernerju. Babič je 10. XII. 1949. napisal v «Primorskem»: «Spričo vseh teh nepobitnih dejstev je jasno, da ne moremo še nadalje ostati na dosedanjem stališču obrambe mirovne pogodbe za vsako ceno... Zato bi bilo povsem napačno, če bi našemu ljudstvu ustvarjali iluzijo, da je realizacija tržaškega o-zemlja mogoča... namesto nje zahtevamo sporazumno rešitev med zainteresiranimi narodi». Dekleva se je 23. februarja 1950 postavil v tržaškem občinskem svetu proti združitvi obeh con, t. j. proti eni izmed določb mirovne pogodbe: «Utemeljeno lahko danes smatramo, da bi združitev obeh con pomenda v sedanjem političnem momentu ogrožanje pridobitev osv. borbe in ogrožanje ljudske oblasti». Vabič je zase že pokopal mirovno pogodbo in STO, ko pravi 1. III. 1950 v «Primorskem»: «...potem ko je odpadla VSAKA MOŽNOST realizacije STO, kot je bilo določeno po mirovni pogodbi...» «Primorski» 11. IV. 1950. poroča, da je hrvatski minister Diminič dejal v Bujah: «Tu (v coni B, op. ur.) je JA, tukaj je ljudstvo, ki je sklenilo, da ne bo žrtvovalo več niti pednja svoje zemlje... Ne more biti več govora o izpre-membi položaja v tej coni.... Le na ta način bo mogoče doseči sporazum, medtem ko se o coni B NE MORE RAZPRAVLJATI! Plebiscit je bil tukaj izvršen že v letih 1942, 1943 in 1944... to je bil plebiscit za Jugoslavijo...» Tako je odgovorna osebnost Titove vlade povedala, da si ta vlada ilegalno priključuje del neke druge države, t. j. STO in da je ne spoštuje. «Primorski» 12. maja 1950 pa je tudi odkrito rekel, da je proti STO: «REŠITEV V SMISLU MIROVNE POGODBE Babič je na kongresu njegove fašistične stranke izjavil 28. XI. 1950: «Tržaško ozemlje nima zlasti v sedanjem mednarodnem položaju nobenih pogojev, da bi se vzpostavilo v duhu mirovne pogodbe» Titovski list «La nostra lotta» je jan. 1951. pisal, da je STO «umetna tvorba, BASTARDNI PLOD...» Ker so se začele bližati volitve je Babič 13. V. 1951. for-siral na seji «ljudske fronte» izglasovanje resolucije, ki pr a. vi, da so «za postopno praktično uresničenje temeljnih načel statuta STO in da se s tem ustvarijo tudi pogoji za postopno združitev obeh con». To resolucijo je objavil «II Progresso». «Primorski» je ni nikoli objavil. Kot odgovor na to «resolucijo» je 9. julija Beltram dejal (glej «La nostra lotta») : «V «Progresso» objavljena resolucija izraža politično koncepcijo, ki je ne moremo sprejeti, ker je sleparska in bi postavila v nevarnost naše demokratične pridobitve». Zaradi te resolucije je Regent vprašal za mnenje celo namestnika zunanjega ministra Titove vlade Mateša, ki je dejal, kot poroča «Primorski» 23, maja 1951.: «Leo Mateš je poudaril, da je ta resolucija stvar politične skupine v Trstu, ki jo je sprejela, da pa je stališče jugoslovanske vlade o bodočnosti STO dovolj znano...». Tako je tudi Leo Mateš na bolj diplomatski način kot Beltram dejal, da je Babič slepar. Ivan Regent je v «Primorskem» 19. avgusta 1951. napisal: «Trst, BREZ CONE B, naj se organizira kot svobodno in samostojno mesto... Zahteva ko minformovcev po združitvi co ne B s cono A je skozinskoz reakcionarna... «Slov. poročevalec» piše 11 septembra, da je Tito zadnje dni avgusta izjavil novinarjem: «...Odnosi z Italijo so se poslabšali zaradi cone B. Mi smo proti združitvi obeh con. Smo za to, da pride do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, vendar na podlagi statusa quo. ONI ZAHTEVAJO VEC KOT LAHKO DOBE, LAHKO DOBE TRST...» Tako je Tito zelo odkrito ponudil Trst Italiji, De Gasperiju. Februarja 1952. je Tito ponudil De Gasperiju «rešitev» našega vprašanja na podlagi «kondominija», kar je potrdil 31. marca v Beogradu, ko je dejal: «Mi še nadalje ostajamo pri predlogu naše vlade, ki smo ga v zadnjem času stavili, namreč SKUPNA UPRAVA, KONDO-MINIUM». Prav tako je Babič pred svojim odhodom iz Londona, kamor je šel z Agnelettom, Cer-nejem, Stoccom in Petroniom prodajat naše mesto De Gasperiju in mešetarit na našo škodo izjavil: «Mislim, da bi se dala najti možnost za neposredne razgovore in za rešitev tržaškega vprašanja... treba pa je upoštevati etnično načelo». Tako se do sedaj zaključuje «pot», ki so jo titofašisti prehodili v izdajstvu interesov STO in našega prebivalstva Zgornji citati njihovih izjav nam dokazujejo, da so bili, so in bodo vedno proti STO, da so za Trst Italiji, za podeželje co-ne A in cono B k Jugoslaviji. Proti njim in njihovim zaveznikom se moramo boriti, če se hočemo rešiti pred nesrečo. Sorodniki padlih v N C so proti četnikom in belogardist Agneletto je ' v občinskem svetu dejal: «Umik okupacijskih čet je utopija, nemogoča stvar..." Na sliki : Škof Rožman stiska roko rabl ja Riiscuerja. - Prvi na levo je Rupnik - Titofašisti so sedaj sklenili zavezništvo s tistimi, ki so nasledniki škofa Rožmana in so zločinsko izrabljali vero, ko so klali partizane: „V imenu petih Kristusovih ran!“ • TEGA NE BOMO NIKOLI POZABILI! -Ni treba, da posežemo daleč nazaj v zgodovino. Poglejmo samo to, kar se dogaja v Italiji. S pomočjo evangelija vodi Vatikan gonjo proti komunizmu. Ta gonja predstavlja že pravo DANES NE ODGOVARJA VEC .---"---------------’-•= INTERESOM IN ZAHTEVAM LJUDSTVA STO». Prav tako je Regent v Beogradu v titofašistični skupščini izjavil, kot piše «Primorski» teroriziranje. Evangelij, Vatikan in Anglosaksoni so torej na isti liniji. Kdo se ne spominja vseh mogočih ustrahovanj ob priliki volitev, ki so bile 18. aprila 1948? Kljub xvsemu temu pa sem že takrat volil za Partijo Paimira Togliattija. Toda zmaga demokristjanov na volitvah je pomenila zame zadnji preizkusni kamen. Hotel sem videti, kaj bodo demokristjani dosegli in kaj naredili v deželi. -No, sedaj lahko ugotovimo, da ni imela cerkev v Italiji nikoli po letu 1870 toliko privilegijev kot jih ima danes. Danes smo se prepričali, kaj lahko napravi katoliška doktrina na polju socializacije na podlagi enciklike papeža Leona XIII. Vsak komentar o vsem tem bi bil odveč. Poleg tega je Italija popolnoma prodana tujcem. An-glosaksonci so jo kupili za skledo leče. Ti naj bi uporabljali Italijane kot topovsko hrano v službi nekega absurdnega pakta proti Rusiji in proti svobodnim narodom, ki nikomur ne žele nič hudega, pač pa žele sebi in vsemu svetu le mir. za -kar se tudi borijo. V notranjosti države vlada politika trinoštva, nepravičnosti in egoizma. Na eni strani sestradane, množice, na drugi strani kapitalizem. Velikanski -škandali in ropi. V Rimu, prestolnici krščanstva živijo množice ljudi človeka nevredno življenje Pater Lombardi pridiga po svetu o socialni pravičnosti, o žrtvah, sam pa živi najrazkošnejše življenje, prebiva v pravcati kraljevski vili Malta. Tu se res služi dvema gospodoma, kar se skuša zakriti s tenčico dvoličnosti. Vrhovni cerkveni hierarhi, namestniki Kristusovi se družijo s fašisti in kapitalističnimi pustolovci. Upanje na uspehe ne temelji v križu, temveč v ameriških topovih, manganelli!, v tujih vojskah, v množičnem uničenju, v atomski -bombi. To so poglavitni vzroki, ki so me dovedli do -tega, da sem zavrgel jezuitsko družbo ter se opredelil za -komunizem. In končno lahko izjavim, da _ se počutim srečnega; kajti končno sem le našel pravo, čisto luč resnice». 18. V. 1950.: «Zahteva za združitev obeh con Tržaškega o-zemlja nasprotuje interesom našega ljudstva». Prva slika: četniki začenjajo moriti partizana z nožem - Druga slika : belogardisti in italijb fašisti ženejo partizana na morišče. Belogardisti in četniki so bili hlapci okupatorja, hl‘ tujca, ki je teptal našo zemljo. S temi hlapci so se titofašisti združili. Naši ljudje, slo< '.ski poštenjaki ne smejo podati roko človeku, ki je ubijal naše najboljše ljudi ! Agnelettovci in Santinovi klerikal so prija rei j i sovražnikov ST Tudi Agnelettovci so proti STO. Oni so se sedaj povezali s titofašisti, ki so, kot dokazujejo številni citati, ki jih objavljamo, za razkosanje Tržaškega ozemlja. Stranka, ki ne odobrava linije druge stranke po načelnih vprašanjih, kot je vprašanje STO, se ne more z njo povezati. Agnelettovci pa so se povezali s titofašisti, ki so za «Italijani lahko dobe Trst», za «kondominium» z De Gasperijem in za rešitev na podlagi «etničnega načela». To pomeni, da so tudi oni na istih pozicijah titovcev, t. j. na pozicijah sovražnikov STO. Oni so na pozicijah najhujših sovražnikov STO, Angležev in Amerikancev. Oni niso nikoli podprli stališča Sovjetske zveze, ki je edina dosledna braniteljica STO. Oni so prijatelji sovražnikov STO in sovražniki prijateljev STO. Na javni debati v «Skamper-lu» 21. septerilbra 1951. je tov. Siškovič pozival g. Branka Agneletta, naj -korakajo z nami v borbi za STO, če so v resnici prijatelji STO. G. Branko Agneletto ni odgovoril na ta poziv. Oni niso nikoli protestirali proti priključitvi cone B k Jugoslaviji, ki se je dejansko že izvršila. «Demokracija» 23. III. 1951. pravi: «...brez pristanka vseh podpisnic pariške mirovne konference, med katerimi je tudi Sovjetska zveza, se ne more iz-premeniti nobenega določila, s katerim je TRENUTNO urejen položaj STO, ki predstavlja v načelu, po našem, SE VEDNO NAJBOLJŠO REŠITEV tega vprašanja.» Poleg dejstva, da morajo Agnelettovci, zakleti sovražniki Sovjet- KDO PLAČUJE? Posnemamo iz lista «PUnità» odprto pismo tov. Vidalija listu «Corriere di Trieste» in aindipendentistomn. «Corriere di Trieste» od torka 22. aprila 1952 v članku na četrti strani «O potnih listih» piše v določenem trenutku takole: «če bi mislili kot kominfor-misti, bi lahko vprašali Vidalija in tovariše, s čigavim denarjem krožijo po Italiji in inozemstvu». Mi smo vedno pozivali ljudi pri «Corriere di Trieste» naj se imenuje komisija z nalogo, da kontrolira naše in njihovo knjigovodstvo. Tako bi se lahko ugotovilo, da izhajajo naši dohodki iz čistega vira, dočim bo težko odkriti vir dohodkov «Corriere di Trieste», vir, na katerega smo že večkrat namignili. Kar se tiče, n. pr. mojega zadnjega potovanja po Italiji, ki je dvignilo toliko hrupa v titopendentističnih vrstah, evo : odpotoval sem iz Trsta za Rim v treljem razredu. Plačala je KP STO. V Rimu sem spal in se hranil pri nekem tovarišu. Potovanje iz Rima do Cagliari so plačali tovariši iz Sardinije. V Sardiniji sem se hranil in spal pri tovariših. Tovariši iz Sassari so mi kupili listek za povratek s parnikom. Iz Rima do Barija v treljem razredu, plačali so tovariši iz Rima. V Bariju sem bil na hrani pri nekem tovarišu, spal sem v zelo skromnem hotelu. Potovanje iz Barija do F oggi e in iz Foggie do Ferrare v tretjem razredu, plačali so tovariši iz Puglje. V teh zadnjih dveh mestih sem se hranil in spal pri delavskih tovariših. Iz Ferrare do Rima v tretjem razredu, plačali so tovariši iz Ferrare, ter iz Rima do Trsta so plačali tovariši v Rimu. To je vse. ifotel bi, da bi sličen obračun napravila «indipendentistična» delegacija pod vodstvom Branka Babiča, ki je šla v London, da «reši Trst» in katero so sestavljali Bortolo Petronio, «ekonomist» Cerne, vitez Stocca in odv. Agneletto. Oni nam morajo povedati, kje dobivajo fonde za potovanje z letalom, vozarje-nje po Londonu v avtomobilu, bivanje in banketiranje v enem izmed najbolj razkošnih londonskih hotelov, organiziranje konferenc in prirejanje «zakuske» časnikarjem.Milslim, da ne vprašam preveč. «Indipendentistični» «Corriere di Trieste» bi pa moral povedati, kdo plača njegov deficit, ki mora znašati, odkar je začel izhajati, več sto milijonov lir. VITTORIO VID ALI ske zveze priznati, da prav točnejša pojasnila...» Potei I ZSSR ne dopušča mešetarjenja s STO, pravijo, da je položaj STO «trenutno» urejen in da je STO «še vedno najboljša rešitev». In ko bi ta «trenutek» odpadel, za kakšno «rešitev» bi bili Agnelettovci? Ali imajo tudi oni neko «drugo» rešitev po vzgledu svojih titovskih gospodarjev? Kakšna je ta njihova jutrišnja «boljša rešitev»? Te besede nam dokazujejo, ,da Agnelettovci niso za STO, marveč da so le «trenutno» za obstoječe stanje in da sedaj, ko so postali zavezniki Tita, lahko menjajo svoje stališče in zahtevajo, kot dejansko že zahtevajo s svojim zavezništvom, priključitev cone B in podeželja cone A k Jugoslaviji in Trsta k Italiji. In da vidimo, kakšni «iskreni» prijatelji Slovencev in STO so, naj omenimo, da so Agnelettovci pred 18. aprilom 1948. pozivali Slovence na Goriškem in v Benečiji, naj volijo za Democrazio Cristiano, t. j. za sovražnike Slovencev in STO. «Demokracija» 26. III. 1948. piše: «Tudi mi, demokratični Slovenci smo na svoji zemlji mnogo pripomogli, da je prišlo do preusmeritve duhov. Naše ODLOČNO NAVODILO, da nobeden zaveden Slovenec NE SME VOLITI komunistične fronte... je našlo odziv...» Tako, so torej, «pristni» Slovenci à la Agneletto pozivali Slovence, naj poljubijo roko, ki jih tepe. Na zadnjih upravnih volitvah na Goriškem je lipar kandidiral v Krminu NA LISTI DEMOCAZIJE CRISTIANE!!! Agneletto se je postavil proti umiku okupacijskih čet, ko je v tržaškem občinskem svetu dejal: «Zahtevati v sedanjem trenutku odhod zavezniških vojaških sil iz Trsta in našega Ozemlja je utopija, nemogoča stvar in ne vem, kaj se hoče doseči s podobno resolucijo». Dr. Josip Agneletto je 10. VIII. napisal v «Demokraciji»: «STO obstoja, ima svoje meje, svojo zastavo, svoja oblast-va in samostojno upravo... Tako je g. Agneletto hotel legalizirati brezpravje, ki vlada v obeh conah STO. Zanj je seda-lijani lahko dobe Trst» niso ni-nje obstoječe stanje... STO In ko je Tito dejal, da «Itati z besedico protestirali, marveč so v «Demokraciji» napisali «Titova izjava je zelo nejasna... pred morebitnim komentiranjem je potrebno počakati na niso več komentirali tea jav, ker se z njimi strini1 Poleg vsega je «Prime 5. junija 1949. pisal: «Na glavnega odbora SDZ P> razpravljali tudi o sodelo' z italijansko «Giunto» in gimi šovinističnimi stran za skupno borbo proti n, kratičnemu gibanju v Trst’ sajanja z «Giunto» pa ji dii dr. Vesel (kandidat lettovcev v Trstu)». To rej, njihova «obramba» in njihovo «slovenstvo». * * * Slovenski klerikalci SK? so še odkritejši sovražniki Oni izpolnjujejo ukaze Santina, ki hoče priklj») Trsta k Italiji. Ker jih vo* hovščina in ker se duhov1 mora podrejati škofovim zom, slovens-ki klerikalci I stavljajo peto kolono ita-skih šovinistov med Slo'] So peta kolona De Gasp1 demokristjanov, škofa S»* in hočejo priključitev Tt-Italiji. Glejmo, kaj piše o njih mokracija» 30. septembra ; ! «Demokracija» je zato 11 vila med drugim, da j< ustanovitev SKSZ v skl*' željo in nameni itaiiV krogov, ki so upali s te»; nesti razdor med tržaške vence... Zato, ako smo » vili, da je bila SKSZ ust! •jena po želji in naklepi*1 iijanskih cerkvenih krog»1 je bila to politična po»‘ Vprašali bi vas, vse tržeš*1 «SKSZ» zapeljane, v oS* dobre Slovence in katol» kateri ste pri zadnjih v0*1 volili za te italijanske K»; ske socialne demokristjan», pravite k temu? Ste v o' šibo, ki vas sedaj tepe i» hoče narodno uničiti To piše «Demokracija» » jih «bratcih» po krvi Vj menih. Dobro bi bilo Vp* isto tudi Agnelettovce. Sam «Katoliški glas» f 1951. pravi: «Pri zadnji*1 žavnozborskih volitvah Slovenci na Goriškem in nečiji pokazali svoje *s> katoliško prepričanje. V večini, zlasti v Benečiji; oddali svoj glas krUal ščitu (t. j. DEMOCiv CRISTIANI). Vsak komentar je n6*1, ben. To so ljudje, ki S°, STO, to so ljudje, ki *, treba razkrinkati -kot 5 nike STO, poturice, naro1 dajalce, sokrivce vsega gorja! d» a j( at A Co i( ta» o». Siti aiki i ze | ikljvi vod1 ihoV' yim ilei [ ita1 Sion raspi. Sa( TP ijiU bra o «! ì' skl»1 lijaf te». iške 0 e! usi* epil ■OgO1 4 OS1’ itoli1 vd1 1 Kf ant; voi'1 e i» ti 11 » oj . ii/ v/ , 2<1 ni**1 ah in’ ìì! V ’ iji;, IŽ3*' net so i i :S< od' . ■V Titovci in liparji so za Trst Italiji in podeželje Jugoslaviji Babič je dejal, da je STO «neuresničljivo». Titovski list «La nostra lotta» je januarja 1951. napisal: „STO je umetno tvorba, bastardni plod..." «Slov. poročevalec» 11. septembra 1951 piše, da je Tito izjavil: H IJANI s I // Kardelj je 17. septembra 1951. izjavil listu «Corriere di Trieste»; «Maršal Tito je nedavno zelo jasno izrazil našo željo, da rešimo tudi za ceno žrtev sporno vprašanje z Italijo... Očitno je, torej, da morata obe vladi iskati tretjo rešitev... in da je treba narediti konstruktivne napore na osnovi realistične analize sedanjega položaja». Ta Kardeljeva «tretja rešitev», naj bi pomenila razkosanje STO: Trst Italiji, cona B in podeželje cone A Jugoslaviji. 31. marca 1.1. je Tito dejal v Beogradu: /vis*': mum ii ii Mi Smo” glede STO ..Z3 SKliPllO liP^VO, 1(011(101111 z De Gasperijem. Babič je 21. aprila izjavil v Londonu: „Mislim, da bi se dala najti možnost za neposredne razgovore z Italijo... upoštevati je treba etnično načelo..." Agneletto je izjavil v občinskem svetu, da je „umik okupacijskih čet utopija, nemogoča stvar". 18. aprila 1948. so Agnelettovci in slovenski klerikalci škofa Santina, ki hoče priključitev Trsta k Italiji, pozivali Slovence na Goriškem, naj volijo za Democrazie Cristiano. Ti ljudje so se danes združili: prodajajo Trst Italiji in hočejo priključitev nabrežinske, zgoniške, repentabrske, dolinske občine k Jugoslaviji. KDOR VOLI ZA TITO-URARSKE LISTE, VOLI ZA TRST ITALIJI IN PODEŽELJE JUGOSLAVIJI! ZAHTEVAJMO S.T.O., KOT GA ZAHTEVATA SOVJETSKA ZVEZA IN KOMUNISTIČNA PARTIJA! Za STO, proti Titu in De fiasperiju VOLI Občino ljudstvu devinsko-nabrežinske občine Prebivalstvo devinsko-nabrežinske občine je pozvano, da izvoli nov občinski svet, medtem ko še vedno težijo nad življenjem našega področja posledice zadnje svetovne vojne, ki je prinesla našemil ljudstvu žalovanja, bedo, korupcijo in ponižanje tuje vojaške okupacije. Nova demokratična uprava se bo morala odločno oprijeti vseh, še nerešenih vprašanj v naši občini. Velika ovira za reševanje mnogih vprašanj so tuje čete, ki še vedno zasedajo naše področje, ker še ni bila uveljavljena mirovna pogodba. Te čete znatno otežujejo sedanjo splošno situacijo s tem, da se vmešujejo v občinsko delovanje, kratijo občinske svoboščine, omejujejo vse demokratične svoboščine in ustvarjajo kolonialni režim, zavirajoč svobodno izražanje nacionalnih pravic, kar prav posebno občutijo tu živeči Slovenci. Občino ljudstvu devinsko - nubrežinske občine! je geslo, ki vsebuje upanje vsega našega prebivalstva, da bi se nehala vojaška okupacija in se oddaljila nevarnost vojne s pričetkom režima svobode in miru. To upanje se more uresničiti samo z uveljavitvijo mirovne pogodbe, t.j. s prihodom guvernerja, združitvijo obeh con, umikom vseh tujih čet in izvolitvijo ustavodajne skupščine. Od te rešitve bo tudi odvisen gospodarski procvit naše občine v sklopu proevita vsega našega Ozemlja, kar okupatorji sistematično sabotirajo s tem, da onemogočujejo tradicionalno povezavo Trsta s srednje-evropskimi deželami in s pačenjem njegovega značaja mirnodobske luke. Od te rešitve je tudi odvisno, da se bo mogla občina osvoboditi od vmešavanja tujih vojska in da bo postala učinkovito sredstvo za izpopolnjevanje vseobčih potreb. Vsi prebivalci, ki ljubijo našo občino in Trst, ne ozirajoč se na njihovo ideološko ali versko prepričanje in narodnost, morajo enotno zahtevati popolno avtonomijo lastne občine, spoštovanje njihovega dostojanstva in svobodo pri reševanju vseh vprašanj. Komunistična partija si osvaja te želje prebivalstva in se v tej volivni kampanji postavlja na čelo devinsko-nabrežinskih občanov, da dà občini svobodno upravo, ki naj po vzgledu dosedanjih naših svetovalec skrbi za osnovne interese prebivalstva, ne da bi morala prenašati tuje zainteresirano vmešavanje, in ki naj se bori za enake pravice vsemu prebivalstvu in noj ne dopušča narodnih zapostavljanj. Visintin - Slavec Ado [Nabrežina * dosedanji odbornik Legiša - Mervič Zorka Devin Gratton Ferruccio Nabrežina dosedanji odbornik Mokole Ludvik Prečnik Škrk Albin oempolaj Mar izza Jožef Nabrežina dosedanji svetovalec Radovič Danilo Nabrežina dosedanji svetovalec Pahor Josip Medjavas Peric Josip Cerovlje Markovič Alojz-Zvo Nabrežina Fattori Alfredo Nabrežina Fonzar Giuseppe Nabrežina Za avtonomno in demokralično občino Občinska uprava more uspešno delovati v korist občanov le kadar sme tudi v finančnih zadevah sprejemati in izvajati sklepe brez predhodnega nadzorstva višjih oblasti kakršne koli vrste. Zato se bo Komunistična lista borila za polno avtonomijo občinske uprave. Za spoštovanje demokraličnih svoboščin, za priznanje narodnih pravic Pod fašistično tiranijo je bilo naše ljudstvo silovito zatirano in še posebno so bile teptane narodne pravice Slovencev. Tudi danes niso demokratične svoboščine popolnoma spoštovane s strani Zavezniške vojaške uprave in Predsedstva cone ter ni priznana pravica Slovencem, da bi v občinskih zadevah uradno občevali v svojem jeziku. KOMUNISTIČNA LISTA BO NADALJEVALA SVOJO BORBO ZA POPOLNO SPOŠTOVANJE DEMOKRATIČNIH SVOBOŠČIN IN ZA CELOTNO PRIZNANJE NARODNIH PRAVIC SLOVENCEV. Za kulturni razvoj našega ljudstva Da bi dala stvarno podporo kulturnemu razvoju našega ljudstva, se bo Komunistična partija v občinskem svetu borila za: — dopolnitev in moderniziranje že obstoječe indu-strijsko-strokovne šole za vajence v Nabrežini; posebno pa za kamnoseško stroko. —- ustanovitev kmetijsko-strokovne šole s pripadajočo drevesnico, ki naj bi po ugodnih cenah dobavljala zbrane sadike našim poljedelcem. — zgraditev modernega otroškega vrtca v Nabrežini. — zgraditev moderne osnovne šole in otroškega vrtca v Šeinpolaju. — za odkup in popravila šolskih poslopij, ki so pri-* vatna last v Slivnem in Cerovljah. — za preureditev šolskega poslopja, v katerem bi ustanovili otroški vrtec v Medjivasi. — za dokončno ureditev športnega igrišča v Nabrežini, ter zgraditev primernega igrišča za odbojko in košarko v Nabrežini. Za pravično razdelitev občinskih davščin Sedanji davčni sistem je v svojem bistvu nepravičen, ker najtežje prizadeva najrevnejše sloje našega prebival- | stva. Zato bo Komunistična partija predlagala takšne občinske finance, ki naj se izvajajo po načelu: KDOR VEČ IMA, NAJ VEČ PLAČA! Poleg tega bodo naši svetovalci nadaljevali pravično borbo: — za znižanje trošarin na domačem vinu; — za zvišanje trošarine za vina, ki prihajajo iz inozemstva; — za odpravo klavne pristojbine za enega prašiča na družino; — za določitev dodatnega zemljiškega davka sorazmerno z rodovitnostjo zemljišč in celotnim dohodkom družine, pri čemer naj bodo izvzeta manj rodovitna zemljišča. Za primerno socialno skrbstvo Da bi odpravili nedostatke, ki še vedno obstajajo v organizaciji občinskega skrbstva (ECA), si bo Komunistična lista prizadevala: — da bodo potrebni v občini prejemali primerno stalno podporo v naravi in denarju; — da se s sodelovanjem občine Zgonik in Repentabor zgradi vzajemna ubožnica za stare in onemogle ljudi v nabrežinskein ali šempolajskem gozdiču, (kar je bilo že od naših svetovalcev predlagano na občinski seji); — da se ojači in izboljša zdravniška pomoč, med drugim tudi z zgradnjo novega ambulatorija v Šempo-laju, ki naj bi služil za okoliške vasi z brezplačnim razdeljevanjem potrebnih zdravil. Za razvoj turizma Komunistični svetovalci se bodo borili, da bo občina 100 odstotno izkoristila turistične možnosti, ki jih nudi zlasti predel Sesljan, Devin, Sv. Ivan, pospešujoč gradnjo novih hotelov, restavracij, zasebnih hiš, športnih igrišč itd. Ponovno bodo naši svetovalci postavili vprašanje za zgraditev moderne občinske restavracije v omenjenih krajih, ki naj bi sluzila ne samo krajevnim potrebam v korist občine, temveč tudi za splošen razvoj turizma. Za razvoj ribištva Komunistični svetovalci se bodo nadalje zanimali za dvig tukajšnjega ribolova. Ker je v gradnji mali ribiški pristan, bo neobhodno potrebno za ribiče in turiste napeljati pitno vodo. Poljski čuvaji Ker je naša občina deloma kmečkega značaja se postavlja vprašanje stalne namestitve dveh ali več poljskih in gozdnih čuvajev. To vprašanje je bilo s strani naših svetovalcev že postavljeno pri za to odgovornih oblasteh. Za učinkovito gasilsko službo Komunistični svetovalci bodo predlagali občinskemu svetu, naj ta posreduje pri merodajnih oblasteh, da dobi vsaka vas nujno potrebno gasilsko opremo v vseh javnih občinskih ustanovah. Naloge bodočih svetovalcem Za napredek naše občine Da bi odpravili posledice fašistične zaostalosti in zanemarjenosti bodo komunistični svetovalci predlagali izvedbo naslednjih javnih del: — razširitev ceste, ki veže Slivno s Šempolajem ; — za čim boljše vzdrževanje obstoječih občinskih cest in izboljšanje vaških ulic in poljskih poti; —- asfaltiranje glavne prometne ceste, ki veže Nabrežino, Šempolaj, Prečnik, Mavhinje, Sesljan; — zgraditev nove stanovanjske hiše med nabrežinsko postajo in Šempolajem; — za pospešitev izgradnje ljudskih hiš v Stivami in na postaji v Nabrežini - sanatorij (za katere je denar že dodeljen) ; — za zgraditev primerne javne kopalnice v Šeinpolaju in Devinu; — zgraditev avtobusnih čakalnic v Devinu, Šempo-laju, Cerovljah, Prečniku, itd.; — zgraditev občinskega hleva v neposredni bližini občinske klavnice; — zgraditev modernih javnih stranišč v Devinu, Ses-ljanu, Nabrežini, Nabrežini center in pri sanatoriju; "— komunistični svetovalci se bodo ponovno zanimali pri merodajnih organih ZVU za dokončno dograditev še nepopravljenih poslopij v Medjivasi, Cerovljah, Mavhinjah in Trnovici; — zgraditev higienskih smetišnic v devinski luki v Devinu center,’v Sesljanu, Nabrežini center, Nab® žini postaja - (sanatorij) ; s *'* — postavitev v mejah možnosti vodnih pip po v» vaseh; — napeljava javnega telefona v Šeinpolaju, Medji'® in Mavhinjah; — tehnična ureditev slivenskega pokopališča; — javno uro na zvoniku v Slivnem ; — moderna ureditev in razširitev pokopališča v šei polaju; — ponovna intervencija naših svetovalcev za zgradi1 prehodnega mostu na mesto dosedanjega preb preko železniške proge; — postavitev zgodovinskega spomenika v čast in sf min vseh padlih naše občine v Narodno osvobodi* borbi; — očiščenje vseh občinskih vodnjakov za primere s'1 in požarov; — za modernizacijo in boljšo obdelavo zemlje ter olj šavo naših kmetov nabaviti sporazumno z Zgonik občino primeren traktor; — izboljšati kanalizacijo in zgraditev javne pralfl1 v Nabrežini; — asfaltiranje ceste iz Štivana v Medjovas. Komunistična Partija v občini Devin-Nabrežina l na upravne volitve, da predvsem izvede naveden progrO1 ki je izraz teženj vseh delovnih ljudi naše občine, za ohf nitev miru, za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemli za socialne in nacionalne pravice. * Za STO* prod nekdanjim in sedanjim morilcem Slovencev* VOLI VJLZ Zveza društev za telesno vzgojo Za bratstvo v športu ! Naj živi Prvi Maj ! Sekcija KP STO v Skednju vabi vse prebivalstvo, naj bo enotno v borbi za obrambo miru in za zmagovito uveljavljenje na volitvah Avtonomna skupina klavcev v tržaški mestni klavnici vzklika Prvemu maju po delavskem časopisu Prosvetno društvo "Skedenj,. Ob priliki PRVEGA MAJA poziva vse člane in simpatizerje naj se še odločneje borijo za uveljavitev napredne ljudske kulture Tovarniški odbor ES v ladjedelnici Sv. Roka vzklika Prvemu maju, mednarodni manifestaciji za mir in delo Celica "Odorico Visintini" delavci in (Občinski nameščenci v Trstu) Vabimo vse delovne ljudi, naj se kompaktno borijo za močno uveljavljenje na bodočih volitvah proti klerikalnemu obskurantizmu in proti njegovim hlapcem Člani in vodstvo prosvetnega društva ' "M. Kraljič" vabijo pristaniške delavce, naj Prvega maja manifestirajo za mir, svobodo in za izboljšanje življenjske ravni ifehcija Homuniòtièm paitije ifTG i Gpcm Borimo se strnjeni za bodočnost miru in za naše pravice Škedenjska športna zveza U. S. Servolana Razdvojeni - premagani Združeni - močni Naj živi Prvi maj ! Celice Komunistične partije STO v sekciji Sv. Vido pošiljajo ob priliki Prvega maja bratski pozdrav vsem demokratom v borbi za spoštovanje mirovne pogodbe P. D. "Božidar Kolarič" Sv. Barbara Naj živi Prvi maj, praznik vseh delovnih ljudi v borbi za kruh, mir in napredek ! Demokratična solidarnost pozdravlja ob priliki Prvega maja vse, ki se borijo za zaščito demokratičnih svoboščin Mesnica Enrico Guerra Trst Campo S. Giacomo 2 Zadruga za predelavo klavnih odpadkov Trst - Skedenj, ulica Vigneti 22 telef. 93-271 Sekcija KP STO Stare Mitnice „M. Cossutta" in podsekcija „M. Visintin" (ACEGAT) pošiljata ob prazniku Prvega maja bratske pozdrave vsem demokratom Občinski delavci in nameščenci v Trstu člani Zveze enotnih sindikatov pozdravljajo Prvi maj ter vabijo vse delovne ljudi, naj nadaljujejo odločno borbo za zaščito demokratičnih svoboščin, za mir, ?a sindikalno enotnost in za demokratično občinsko upravo ►>* V -fA>r A-Art -Av9 *A>-AArt ^888888888S»88888888l»88888888888888$»888888888888888888$^88888888888888888888Sg « & Tovarniški odbor (Enotni sindikati) Tovarne strojev pri Sv. Andreju Združeni vsi v borbi za zboljšanje življenjskih razmer, za mir, delo blagostanje in svobodo Tovarniški odbor > v škedenjskih plavžih ILVA $ 1 S pošilja ob priliki zgodovinskega ^ praznika bratske pozdrave vsem | delavcem z željo, da bi bili \ enotni v borbi za svoje pravice | B 1 ìlei acci Pristaniških družb v Trstu Komunisti iz tovarne strojev pri Sv. Andreju se obvezujejo, da bodo ojačili borbo proti razdelitvi STO in za uveljavitev mirovne pogodbe Sekelj» K oni »n is( ivm-purtije STO It K A K K O V K I. J poziva vse komuniste in demokrate, naj se množično udeležijo pivomajskih proslav P. D. «Marij Matjašič - Milan» BARKOVLJE Za uspešen razvoj ljudske kulture, naj ŽIVI PRVI MAJ! Tovarniški odbor Esso Standard Italiana Čistilnica pri Sv. Soboti v Trstu želi vsem delavcem, da bi Prvi maj praznovali združeni v borbi za obrambo svojih pravic in miru združeni in solidarni z vsemi narodi sveta manifestirajo ob priliki praznika lab' jiv< Komunisti v ladjedelnici Sv. Marka vabijo ob priliki Prvega maja vse delavce in vse meščane, naj se združijo v borbi proti barantanju, za spoštovanje mirovne pogodbe, za demokratične svoboščine in za delo. Naprej, za demokratično občino ! GOSTILNA CARGNALI Prvovrstna istrska vina - velika izbira likerjev Canciani - mrzla jedila - domača postrežba TRST - Strada del Friuli 19 (Gornja Greta) PRVEGA MAJA svojo odločno voljo po MIRU i®? za obrambo | SVOBODE §§> in ! DELA Sekcija Komunistične partije STO na Školjetu pozdravlja ob priliki Prvega maja vse prebivalstvoŠkoljeta ter ga poziva na konkretno borbo za obrambo miru Kmetovalci, poslužujte se pri Kmetijski nabavljalni in prodajni zadrugi v Trstu z- z o. j. Centrala: ul. U. Foscolo 1, telef. 94-386 Prodajalna: ul. S. Mercadante 4, telet. 88-19 Podružnica v Miljah: ul. Roma 1 p. D. “ZVEZDA,, Podlonjer Ob prazničnem dnevu, ki je obenem pregled delovnih sil, poziva vse ljudstvo, naj se bori za ljudsko in demokratično kulturo. Zadruga delavcev okraja Školjet Jestvine - sadje - zelenjava TRST - Ulica dello Scoglio 167 ,di' eh 4 »di' J olf ni;l Tovarniški odbor ES «Arsenale Triestino» izraža v imenu delavcev članov ES preko edinega slovenskega lista, ki se v Trstu bori za pravice delavskega razreda, svojo solidarnost z vsemi miroljubnimi narodi sveta. Sekcija KP STO pri Sv. Ani v Trstu vabi vs i prebivalstvo okraja, naj se združi v obrambi mirovne pogodbe ^®kcija Komunistične Partije STO Sv. Ivan Pošilja svoj pozdrav demokratičnemu prebivalstvu s težnjo za vedno širšo demokratično fron-‘° v borbi za mir Tovarniški odbor Enotnih sindikatov pri A C E G A pošilja ob priliki Prvega maja vsem nameščencem in njihovim družinam voščila za mir in blagostanje, ki sta temeljni načeli socialne pravice i —A> ♦a>-AA.iI-’«<> A ti**-*-**-*«* A «aV-AA-I-«* Športni h rož vii ladjedelnice Sv. Marlta vzklika Prvemu maju za pravično bodočnost jfj il il i* u d« članov Enotnih sindikatov velika izbira oblek, perila in čevljev TRST trg Ponterosso 2, 1. nadstr. tel. 68-60 POTROŠNA ZADRUGA ŽELEZNIČARJEV tRST - ulica Flavio Gioia 5 telef. 68-41 (notranja štev. 398) I ! i l i l ! I nudi svojim članom prvovrstno blago po najugodnejših cenah | Ob 7. obletnici osvoboditve in ustanovitve Zadruge pozdravlja Prvi maj, ki je glasnik miru, dela in napredka ! Tovarniška konsumna zadruga nameščencev v ladjedelnici Sv. Marka Naj živi PRVI MAJ, praznik delavcev vsega sveta. Trgovina jestvin CREVATIN GIUSTO TRST, ulica Don Giovanni Bosco Ì4 telef. 93-223 Foto studio Edi Slike za osebne izkaznice in potne liste, reprodukcije, poročne in družinske fotografije, po želji tudi na domu. Razvijanje in kopiranje za fotoamaterje TRST Ulica Orioni 2, I. nad. (Barriera vecchia - nasproti ulici Madonnina) Zveza partizanov STO in Zveza bivših političnih preganjancev Želeč obilo uspehov v borbi za mir, poziva prebivalstvo, naj sledi idealom borcev za svobodo Komunisti sekcije mesta-centra "E. Curiel in celice "25. Julij" vzklikajo Prvemu maju ter vabijo vse poštene demokrate, noj se vedno bolj strnjeno združijo v borbi za obrambo miru, svobode Prosvetno društvo «R. Z. HAAS» Združimo se ob zgodovinskem dnevu Prvega maja v borbi za napredek ljudske kulture Športni krožek Arsenale Triestino pozdravlja ob priliki Prvega maja vse športnike P. D. „Ravbar“ na Greti Za napredno kulturo in boljše razumevanje med narodi! Naj živi PRVI MAJ! Prosvetno društvo "Pietro Mercandel" Griža Naj živi Prvi moj, dan manifestacije za mir in dan borbe vseh demokratov proti imperialistom in netilcem vojne ! Miljska ljudska zadruga Cooperativa Popolare Muggesana želi vsem delavcem boljšo bodočnost in mir MILJE, telet. 22-642 Prosvetno društvo "Ferrucio Crevatin" Božiči Manifestirajmo za zagotovitev obnove tržaškega gospodarstva, ki je resno prizadeto zaradi današnje gospodarske politike! NAJ ŽIVI PRVI MAJI Sekcija Komunistične partije STO v Miljah pošilja ob priliki Prvega maja vsem članom Partije in njihovim družinam in vsemu delavskemu razredu tovariške pozdrave miru in dela Celica "Bruno Gherlani" ILVA - Skedenj Pospešuje enotnost vsega delavskega razreda, ter borbo za dosego naših pravic in demokratične občinske uprave v Trstu Dom ljudske kulture pri Magdaleni Za kulturni napredek in za emancipacijo delavskega razreda ! Prosvetno društvo OPČINE Za kulturo in napredek! Naj živi PRVI MAJ ! - #a> »A> Av-fA> AvM *A>AvA.—A V É ! I k Celica «Segue» Aquila - Zavije vabi k nadaljevanju borbe za enotnost in za dosego naših zahtev $ AV>.-.W - .-XV A-A ►' Kulturni krožek "Z. Pisani" Za mir - svobodo in napredek ! DELAVCI VSEGA SVETA ZDRUŽITE SEI Naj živi Prvi maj ! Celica "Lorenzo Vidali" v ladjedelnicah Martinuzzi in Felszeghi pozdravlja vse delavce ob priliki Prvega Prosvetno društvo "Cassano" pri Hrvatinih vzklika Prvemu maju in pozdravlja vse člane in vse prebivalce vasi Prosvetno društvo "Alma Vivoda" Čampore Manifestirajmo za preprečenje uničenja naše industrije in za dosego odprave brezposelnosti ! NAJ ŽIVI PRVI MAJ ! Celica "Guido Tommasi" (DREHER) avantgarda delavcev pivovarne se na ta zgodovinski dan spominja vseh, ki so se žrtvovali v borbi za izboljšanje življenjskih razmer vseh delavcev Konsumna zadruga delavcev in nameščencev v tovarni strojev pri Sv. Andreju Edino v miru se razvija blagostanje in delo človeštva Mlekarna Franca Dnevno sveža jajca in maslo TRST - ulica Commerciale 38 Sekcija KP STO pri Sv. Jakobu pošilja bratske pozdrave vsem demokratom v borbi za spoštovanje mirovne pogodbe in za uveljavljenje na bodočih volitvah GOSTILNA “ALLA BELLA TRIESTE,, lastnik Giorgio Vardabasso ISTRSKA VINA - PIVO MRZLA JEDILA TRST • ul. Massimo D’Azeglio, IB Sekciji Komunistične partije STO z Grete in Rojana pozivata prebivalstvo, naj se strne v borbi za mirno bodočnost P. D. “Luigi Frausin,, Za vztrajno borbo, ki jo morajo voditi delavci za kruh, mir in svobodo, združimo se v slavnem imenu FRAUSIN A. ki nas bo povedlo do zmogel STRAN 6 mm TULJENJE PSOV — Ce stopiš psu na rep, bo zacvilil — tako pravi slovenski pregovor, ki se je ob vsaki priliki še posebno prilegel titojašistom. Dejstvo pa je, da odkar so začeli titofaši-sti vohati duh po volilnem, smodniku, ne cvilijo več, marveč tulijo. Tako bi se prav lahko reklo: ko udariš psa po glavi, bo zatulil. Cim so se začela vrstiti po podeželju naša zborovanja o tržaškem vprašanju, je začel «Primorski» tulili kot pes, ki ga biješ s kolčem po glavi. Saj ni nič čudnega, vsako tako dobro obiskano zborovanje je za titofašisiične bulice nov udarec, ki povzroča besno tuljenje. Zborovanjem KP je začel namreč posvečati «Primorski» precej svojega prostora. Za vsako zborovanje vam ve, n. pr. «točno» povedati, koliko oseb je bilo prisotnih, koliko otrok, dojenčkov, moških, žena itd. Da bi prilil nekaj olja v svojo pojemajočo leščerbo, skuša na vse načine prepričevati o naših «polomijadah». Za titofašiste pa je to edina in zadnja tolažba. Ker je že «Primorski» tako «točno» informiran o številu poslušalcev na naših zborovanjih, zakaj pa je, kar se tiče titovskih sestankov in proslav tako molčeč? Zakaj ne bi n. pr. povedal, kje in ob kateri uri je bila njihova dolinska «proslava OF». Saj je titofašist Dekleva vendar krožil z avtomobilom po Dolini ves čas našega zborovanja in ujel tudi marsikatero besedico, ki mu gotovo ni preveč dišala. In tudi njegov oproda Slavka Sturman se je ves čas sukal med «30 pravovernimi ko-minformisti». Kar se tiče števila prisotnih, je bil namreč «Primorski» tokrat zelo «velikodušen». Gotovo se je bal, da ne bi imele njegove običajne la ži le prekratke noge. Ali prištevajo tudi svojega podrepnika Sturmana, ki je bil zaradi velike udeležbe na našem zborovanju, bled kot sprana srajca, med «pravoverne kominformi-ste»? Ne, ne, hvala lepa, tega si pa le držite in pazite nanj, da vam ne zbeži, kot vaši prejšnji svetovalci. Torej, v katerem dolinskem kotu ste vendar v soboto «proslavljali», ko pa ni bilo o kakem titovskem sestanku ne duha ne sluha in sta Sturman in Dekleva ves čas poslušala «nadebudnega mladeniča», ki vam je očividno vrgel vso «proslavo» o zrak. Res škoda za trud pisuna, ki je skrpucal tako dolg članek. Take «nesreče» se pač pripetijo lahko samo klobasar-jem pri «Primorskem», ki se bolijo, da ne bi zamudili in zaradi tega krpucajo svoje «časnikarske race» kar en dan prej. SEDAJ VEMO ČIGAVI SO — —V nekem članku o londonski konjerenci pravi «Primorski» z dne 24. t. m. tako le: «... in to je storila tudi NASA delegacija». Torej, vendar so priznali čigavi so ti «mušketirji», ki so v Londonu «reševali» Trst. Tako je prav, čemu bi skrivali očetovstvo petih klati vitezov, kot skrivajo materinstvo «Corriere di Trieste». Tako 'vsaj vsakdo lahko ve, čigava kri in meso so «indipendentista» Stocca in Cerne in lipar Agneletto. Kar se tiče Babiča m Petro-nija, misiimo, da ni potrebna posebna razlaga. Tako vsaj vemo, da se je Titova «garda» po-. večala za tri mušketirje. NAZAJ SO ZLEZLI — Na 11-to/ašistični kandidatni listi za tržaško občino ti na prvi pogled pade v oči, da se je od avgusta lani do danes marsikaj spremenilo. Zadnjič je bil n. pr. nosilec liste «sindikalist» in strokovnjak v stavkokaštvu Bortolo Petronio, sedaj pa je zlezel precej nazaj. Potisnili so ga nič manj kot na 29. mesto. Morda tudi zato, ker je postal «ekspert» v zunanji politiki, saj je bil celo v Londonu. Tokrat so namreč titofašisti potisnili v ozadje vse svoje italijanske plačance in postavili na prvo mesto «persona gradito», da bi s tem ustregli svojim novim četniškim in ustaškim zaveznikom, ki jim je bila «frate-lančna spaka» vedno globok trn v peti. Razen tega pa vidimo iz liste, da je n. pr. titofašist Laurenti, ki je posodil svojega očeta «indipendentistom», postal v pičlih osmih mesecih iz «delavca» — «novinar», titofašist Stoka pa iz «delavca» — «ribič». Prvo in drugo jima seveda «paše» kot s.... sedlo. W'''/Z DELO V TRŽAŠKI OBČINI PREDLOŽENIH 14 LIST V vseh občinah ima K P prvo meslo na glasovnici Poziv Babiču in Agnelettu V petek opoldne je stopil volilni stroj cone A v drugo fazo. Tedaj je namreč zapadel rok za vlaganje kandidatnih list in izjav o povezavi list za upravne volitve v vseh občinah področja. Dejstvo, da je večina strank, ki bodo nastopale na volitvah predložila kandidatne liste šele v zadnjih dneh in celo v zadnjih urah ponovno potrjuje našo trditev, da vlada v številnih strankah pravo trenje. Mnogo se je govorilo o povezavah, nazadnje pa smo dočakali poleg združitve titofaši-stov, liparjev in takoimenova-nih Tončič-Ferfoljevih neodvis-nikov, povezave med demokristjani, republikanci, socialdemokrati ( PSVG ) in liberalci ter med neofašisti (MSI) in monarhisti. Seznanimo se podrobneje s kandidatnimi listami, ki so bile v naslednjem vrstnem redu V izredni izdaji «Lavoratore» je izšla brošura «Življenjepis ubežnika iz Titove, ga pekla» v kateri je pisatelj Ezio Taddei opisal vse doživljaje tov. Poccecaja. Uvod je spisal tov. Vidali. Brošura je v razprodaji pri vseh sekci. j ah KP in v Domu pristaniških delavcev. predložene v tržaški občini: 1) Komunistična partija STO nosilec liste tov. Vidali, 60 kandidatov volilni znak srp in kladivo s helebardo; 2) Gibanje za neodvisnost, nosilec liste Paulin, 41 kandidatov, vo lilni znak helebarda z napisom: «Libertà e autonomia»; 3) titovska takoimenovana ljudska fronta, 48 kandidatov, nosilec liste dr. Dekleva, volilni znak petokraka zvezda s helebardo; 4) Fronta za neodvisnost (tito-pendentisti) nosilec liste dr. Giampiccoli, 48 kandidatov, znak helebarda z napisom «Trieste ai Triestini»; 5) Monarhisti in Qualunquisti, 50 kandidatov, volilni znak ščit s kraljevskim grbom in krono ter znakom «U. Q.»; 6) Italijanska liberalna stranka, 60 kandidatov, znak italijanska zastava z napisom «Italia, Italia, Italia»; 7) Italijanska republikanska stranka, 60 kandidatov, znak foršljanov list z napisom «socialismo mazzinia. no»; 8) demokristjanska stranka, 60 kandidatov, nosilec liste dosedanji tržaški župan Bartoli, znak demokristjanski ščit s križem ter napisom «Libertas»; 9) Italijanska socialistična stranka (Nenoijeva), 42 kandidatov, nosilec liste Salvo Tei-ner; znak srp, kladivo, knjiga in vzhajajoče sonce; 10) neofašisti MSI, 60 kandidatov, volilni znak piramida s plamenom in napisom MSI; 11) Tržaški blok, nosilec liste dr. Mario Stocca, 60 kandidatov, znak zvonik stolnice sv. Justa s helebardo; 12) Italijanska monarhistična stranka, 60 kandidatov, znak peterokraka zvezda s kraljevsko krono; 13) SDZ, SKSZ in Tončičevci (lipar ji), nosilec liste dr. Agneletto, 44 kankidatov, znak lipova vejica in helebarda; 14) Socialistična stranka Julijske krajine (PSVG), znak vzhajajoče sonce z napisi «Plebiscito» in «Lista socialista Matteotti». Na podeželju pa so predložile svoje liste naslednje stranke in skupine V MILJAH — 5 kandidatnih list in sicer: 1) Komunistična partija STO, 30 kandidatov, nosilec liste dosedanji župan tov Giordano Pacco, volilni znak glava Frausima; 2) demokristjanska, 3) republikanska, 4) socialdemokratska ter 5) takoimenovana Ljudska zveza za neodvisnost, t. j. zakrinkana ti-tofašistična tvorba. V DOLINI — 3 kandidatne liste in sicer: 1) Komunistična partija STO, 16 kandidatov, nosilec liste dosedanji župan tov. Lovriha Dušan, volilni znak srp in kladivo s helebardo; 2) takoimenovana Lista slovenske skupnosti t. j. titovsko-liparska tvorba, ki se ne upa s pravim imenom na dan, nosilec liste neki uradnik Miro Adamič ter 3) takoimenovana lista' neodvisnih za katero se skrivajo it. šovinisti. V NABREŽINI — 4 kandidatne liste in sicer: 1) Komunistična partija STO s 1.6 kandidati, nosilec liste Vižintin (Slavec) Ado, volilni znak srp in kladivo s helebardo; 2) takoimenovana Lista slovenske enotnosti s 16 kandidati, nosilec liste liparski trgovec Josip Terčon; 3) Italijanska unija z Bandinijem na čelu in 4) Tržaški blok, ki je predložil štiri kandidate in je titovska kreatura. V ZGONIKU — 2 kandidatni listi in sicer: 1) Komunistična partija STO, 12 kandidatov, nosilec liste dosedanji župan tov. Pirc Alojz, volilni znak srp in kladivo s helebardo ter 2) titovsko-liparska Lista slovenske skupnosti, katera je se- stavljena po abecednem vrstnem redu. NA REPENTABRU — 3 kandidatne liste in sicer: 1) Komunistična partija STO, 9 kandidatov, nosilec liste dosedanji občinski odbornik tov. Lazar Jože, volilni znak srp in kladivo s helebardo; 2) titovsko-liparska Lista slovenske skupnosti, katere nosilec je neki Škabar Alfonz in 3) neodvisna lista, ki si je izbrala za znak običajni grozd. V soboto sta se poročila v Dolini Josip in Olga Prašelj. Ob tej priliki jima dolinski prijatelji iskreno čestitajo. Vrlemu in požrtvovalnemu raznašalcu našega lista ter njegovi tovarišici ob tem srečnem dogodku iskreno vošči o-bilo družinske sreče tudi uredniški kolektiv «Dela». Na zborovanju Komunistične partije, ki je bilo v soboto 26. aprila v Borštu, so nekateri pristaši tito-liparske skupne liste hoteli besedo, kar nam je bilo nemogoče, ker nismo imeli zadevnega policijskega dovoljenja. Zato pa pozivamo g. Branka Babiča in dr. Josipa Agneletta na javno debato v Boršt, da nam povesta, kaj sta napravila na londonski konferenci v obrambo STO. Ako omenjena gospoda sprejmeta naš poziv, naj javita na sedež KP v Dolini. Za dan in uro debate se bomo naknadno domenili. Komunistična partija STO Dolinska sekcija Današnja že napovedana predstava Ljudskega odra v Križu odpade zaradi obolelosti igralca. Partizanstvo živi kljub vsem sovražnikom V Tomažiču in Čamporah sta bili proslavi ob obletnici vstaje - Govor tov. Šiškoviča in Gasperinija V petek 25. aprila so tržaški partizani skupno s slovenskimi in italijanskimi demokrati proslavili dan vstaje, dan vse-splošnega in poslednjega juriša proti nacifaš stični zveri po vsej še neosvobojeni Evropi. 1 Na dvorišču PD. Tomažič je bila osrednja proslava z? Trst. Vihrale so zastave partizanov in miru, medtem ko je godba Rinaldi igrala znane partizanske koračnice, himne, in pesmi. Tov. Marija Bernetič—-Marina je otvorila proslavo in klicala na predsedstvo znane borce za svobodo: Vidalija, Jakseticha, Destradija, Malalana, Lovriho, Tominza in njegovo ženo in mnogo drugih. Nato je podala besedo tov. ČIGAVE SO LISTE V DOLINI IN NABREŽINI Dva tabora protikomunistov in zakletih sovražnikov STO v Dolini in Nabrežini italijanske nacionalistične liste . Kdo je pobornik liste v Dolini - Liparji so «likvidirali» svojega župana - Še ena titovska lista V dolinski občini se je razen enotne liste titovcev, liparjev m slovenskih klerikalcev v pojavila na volilnem pozorišcu prav v zadnjem trenutku tudi kan-didatna lista italijanskih nacionalistov, za katero so poborniki člani družine dolinskega občinskega tajnika. To naj bi bil nekak drugovrsten in dokaj klavrn protikomunističen ta. bor, ki je že v naprej obsojen na popolen poraz. Ljudje, ki so _____: l, : crnrN ir> b-nt f airi pa najdemo listo takozvane ključno le imenovani zavod, kate- vneti zagovorniki priključitve vsega STO k Italiji, gotovo ne bodo našli odmeva med dolinskimi občani. Ni dvoma, da je ta lista naperjena predvsem proti komunistom, čeprav spada v nasprotni nacionalistični tabor. Značilno in poučno obenem je tudi dejstvo, da je v dneh, ko so se vodile priprave za sestavo posameznih kandidatnih list krožila v avtomobilu po dolinski Občini neka vidnejša osebnost iz vrst izrazito fašistične stranke MSI. V drugem nacionalističnem in protikomunističnem taboru Tako so jih nekoč obmetavali Titofašistom, lipar jem, klerikalcem in Tončičevim «ne odvisnikom», ki so sklenili zavezništvo, je treba vsekakor osvežiti spomin, da ne bi morda «pozabili», kako so se svojčas med seboj obmetavali. Poglejmo kako «laskavo» se je, n. pr. izrazil o današnjih «zaveznikih» titofašist Franc Štoka v političnem poročilu, ki ga je podal 21. marca 1949 na II. zasedanju titovske «fronte» in o katerem piše «Primorski» z dne 22. marca 1949: «Tov. Stoka je nato posebej poudaril vlogo, ki jo igrajo gospodje iz tako imenovane slovenske dolarske zveze, ki bi hoteli v sedanji predvolilni kampanji varati naše ljudstvo in cepiti njegovo enotnost v Osvobodilni fronti z nekakšnimi parolami o slovenski nacionalni listi in s tem razbiti v borbi uresničeno bratstvo med tukajšnjimi Slovenci in demokratičnimi Italijani. Poudaril je, da so v tem dolarskem taboru ljudje, ki so slovenski narod v najtežjih dneh njegove zgodovine izdali, ki so sodelovali z italijanskim in nemškim okupatorjem pri moritvi slovenskih borcev za svobodo ter pri požiganju slovenskih vasi, ČESAR JIM NAŠE LJUDSTVO NE BO NIKDAR POZABILO. Omenil je nato vlogo skupine tako imenovanih sredincev z dr. Tončičem na čelu, ki so bili že od vsega začetka hlapčevsko razpoloženi napram anglo-ameriškim imperialistom in v najboljšem primeru sprejemali edino pravilno politiko slovansko-italijanskega bratstva kot nekakšno nujno zlo, ter so danes na liniji istih parol že omenjenih dolarskih demokratov». O slovenskih klerikalcih pa pravi «Primorski» z dne 11. novembra 1950: «Neverjetno je — kakor vidite — kako daleč se je ob sedanjih pogojih kler o fašistične italijanske nadoblasti v Trstu ohrabril njen slovenski klerikalni privesek. Ni jim bilo dovolj, da so v okrilju fašističnih in nacističnih razbojnikov mučili in klali slovenski narod, ter se nato potuhnili v razna begunska zavetišča in s tem pobegnili pred pravično sodbo slovenskega ljudstva! Sedaj dvigajo glave in celo grozijo z maščevanjem tistim, ki so v težki in neenaki borbi z razbojniškim okupatorjem pometli tudi z najodurnejšimi okupatorjevimi sodelavci, tako kakor je storil vsak svobodoljuben narod, ki se je na strani zaveznikov boril proti nacizmu in fašizmu». In ti ljudje so se danes združili ter postavljajo v podeželskih občinah kandidatne liste «slovenske skupnosti». Pri Cebulcu gostuje v soboto, 3. maja mešani pevski zbor in mladinska dramska skupina Lonjer-Katinara, ki uprizori uspelo igrico «Povodni mož», pri kateri sodeluje tudi pionirski pevski zbor. rovo komedijo «Jurij Tepček». Koncert pri Sv. Barbari. Sodeloval bo tudi openski orkester. Začetek oh 19.30. V Medjivasi gostuje v nedeljo, 4. maja prosvetno društvo «Škamperle» z dramsko skupino, ki nastopi z veseloigro «Trije snubci» in s pevskim kvartetom. V Malem Repnu bo v nedeljo, 4. maja mešani pevski zbor Salež-Zgonik priredil svoj zanimiv koncert pod vodstvom tov. Miliča. Začetek ob 16. uri. Pri Pečarju bodo prav tako v nedeljo, 4 . maja gostovali igralci iz Podlonjerja skupno s pevskim zborom Sv. Ivan-Pod, lonjer. Na Kontovelu bo v nedeljo, 4. maja uprizorila dramska družina z Opčin svojo uspelo in zabavno tridejansko Molie- V Barkovljah bodo domači pionirji v nedeljo 4. maj,a pod vodstvom tov. Jelke uprizorili v prosv. domu pri Rumeni hiši enodejanko «Sestrin varuh». Sodeloval bo tudi pevski zbor iz Rocola. Začetek oto 19. uri. V nedeljo 27. t. m. je odpadla prireditev v Podlonjerju zaradi obolelosti člana, ki sodeluje pri igri draške skupine PD «Škamperle». Dan nastopa bomo pravočasno javili. Koncert v Trebčah činah. in na Op- Openski orkester je ponovil svoj spored, ki je že pri prvem nastopu na Opčinah žel veliko navdušenje in priznanje, v soboto 26. aprila v Trebčah in v nedeljo 27. aprila zopet v doma- či društveni dvorani. Povsod jih je glasbo ljubeče občinstvo toplo sprejelo. V nedeljo 27. aprila popoldne je bil ob številni udeležbi občinstva pevsko glasbeni koncert pri Sv. Barbari. Nastopil je pevski zbor iz Elerjev, ki ga lahko prištevamo med naše najboljše zbore ter prav lepo zapel vrsto pesmi. Tudi solisti, ki nastopajo v zboru imajo . lepe glasove ter skladno izpopolnjujejo zbor. Pohvaliti moramo tudi godbo iz Božičev, ki je v zadnjem času zelo napredovala in danes izvaja z lahkoto tudi že težje skladbe. Priložnostni nagovor je imel tov. Gerlanc, ki je poudaril potrebo strnitve v enotni blok miru, da preprečimo vojno nevarnost, kt je največji sovražnik kulture. Vsa prireditev je potekala v največjem razumevanju in navdušenju prisotnih. Kritiko o pionirski igri «Jurček», ki -so jo podali v nedeljo v Križu, bomo zaradi pomanjkanja prostora, objavili prihodnjič. Tržaški radio za volilno kampanjo Za časa volilne kampanje bosta tudi radijski postaji Trst 1 in Trst II na razpolago vsem strankam in skupinam, ki so predložile svoje kandidatne li ste za upravne volitve bodisi v mestu, kakor tudi na podeželju. Vsaka stranka ali politična skupina, ki nastopa v Trstu bo imela pravico do 3 po 10 minut trajajočih oddaj in po 1 pet minut trajajočo zaključno oddajo na zadnji dan volilne kampanje in sicer na obeh radijskih postajah. Vrstni red bo določil žreb. Radio Trst I bo oddajal tovrstne propagandistične govore od 2. do 23. maja vsak dan ob 13.10 in ob 20.10.; radio Trst II istotako vsak dan, toda ob 13. in ob 20. Za podeželske občine bosta na razpolago obe postaji dne 23. maja. Ves čas volilne kampanje bosta obe radijski postaji objavljali vsa obvestila za politična zborovanja in sicer na postaji I ob 12.50; na postaji II. pa ob 14.40. Prejšnjo nedeljo sta se poročila tov. Ardemlja in Alojz Bogateč iz Križa. Novoporočencema iskreno čestita krajevna celica in «slovenske skupnosti». Ta lista je sad zavezništva, ki so ga sklenila vodstva titofašistov, liparjev in klerikalcev, to je zavezništva ob Babiča s svojim iemagoškim «nikoli več pod Italijo» pa do škofa Santina, ,ki hoče priključitev k Italiji. Slovenski protikomunistični zavezniki in sovražniki STO so seveda predložili svojo listo tudi v Nabrežini, na kateri pa ni o sedanjem' županu Kralju ne duha ne sluha. Nosilec liste je znan liparski vodja Terčon, ki je, kakor zgleda, spodrinil Kralja. Ljudstvo se vprašuje, kje tiči vzrok popolne «likvidacije» sedanjega lipar-skega župana. Morda pa Kralj ni odobraval zveze s titofašisti in so ga zaradi tega «likvidirali» za «višje cilje»? Sicer so ga hoteli že prej potisniti v ozadje, verjetno, ker se ni dosledno pokoril vsem direktivam. Da bi opravičili to «likvidacijo», so začeli liparji širiti med ljudstvo govorice, da Kralj ni bil sposoben in politično nezadostno zanesljiv človek. Ne bi bilo čudno, ako bi postal sedaj kar čez noč «capro espiatorio» za vse kritike ki so bile iznešene na račun liparske občinske uprave. Vsekakor je Kralj zaradi tega zelo jezen. Svojo listo so vložili tudi italijanski nacionalisti, .ki se predstavljajo tudi tokrat pod znakom «.Torre». Tudi njihov cilj je, da bi odtegnili komunistom čim več glasov. Na podlagi majoritetnega sistema, ki ga predvideva nov volilni zakon, namreč ne morejo računati, da bi prišli do kake večje uveljavitve. Zanimivo je, da skušajo igrati titofašisti v tej občini, razen «slovenske skupnosti» še drugo karto, ki so jo precej nerodno zakrili s pajčolanom «indipendentizma». Prav v zadnjem trenutku je bila predložena lista s 4 kandidati. Pred vložitvijo liste je prišlo med kandidati in predlagatelji do ostrega prerekanja in baje celo do pretepa tako, da jih je večina kandidatov pustila na cedilu. Ostali so samo še štirie ki predstavljajo v bistvu italijanski titovski privesek. remu je občina dodelila za izgraditev stanovanjske hiše denar, ki bi ga lahko uporabila za druga javna dela.» Smrt zavedne vaščanke TREBČE — Dne 22. t. m. smo pokopali 54-letno vaščanko Rozino Kalc, ki je umrla v tržaški bolnici. Pokojnica je bila znana kot živahna in korajžna žena. V osvobodilni vojni je izgubila enega sina. Pohvale vredna je bila njena skrb za grob padlih borcev na vaškem pokopališču. Skrbela je za to, da je bilo na grobu vedno dovolj lepega, svežega cvetja. Da je bila priljubljena med vaščani je pokazala tudi njena zadnja pot. P-ogreba se je udeležilo mnogo vaščanov, kateri so darovali tudi mnogo cvetja. Siškoviču, ki je v kratkem nagovoru ožigosal sedanje zavezništvo vseh včerajšnjih in sedanjih sovražnikov partizanstva. Za te ljudi, ki so vajeni izdajati vsak ideal, in ki so pomagali moriti Hitlerju in Mussoliniju, so bili partizani «izdajalci». Danes so za njih postali «izdajalci» vsi de mokrati in komunisti. Dejstvo, da nas vsi sovražniki napredka in miru imenujejo izdajalce, nam mora biti v ponos, ker pomeni, da smo na pravi poti. Tov. Siškovič je razkrinkal in ožigosal sedanje titovsko - belogardistično zavezništvo, ki predstavlja največjo žalitev spomina toliko padlih. To sramoto bodo prav bivši partizani, komunisti, demokrati oprali. Za njim je govoril tov. Gašperini, ki je dejal, da so čast Italije rešili prav partizani, kot so že rešili in bodo v bližnji bodočnosti še z večjo silo rešili čast Jugoslavije prav partizani in komunisti. Iste sile, ki so porodile naci-fašizem, so danes porodile druge mračne sile: nove fašiste, zavezništva med temi in demokristjani in socialdemokrati, zavezništvo med včerajšnjimi in današnjimi jugoslovanskimi fašisti. Na volitve gremo prepričani, da bodo vse poštene in zdrave sile korakale z nami, ker edino mi uresničujemo težnje našega ljudstva: mir, svobodo, ustanovitev STO in boljše življenje. Po govorih je sledila razdelitev diplom in izkaznic. Popoldne je bila tudi v Čamporah proslava vstaje. Govorila sta tovarišica Marina Bernetič in tov. Postogna. Za teden dni Sreda 30. - Katarina Četrtek 1. maj - praznik dela Petek 2. Anastazij ZGODOVINSKI DNEVI 30. 4. 1671. sta bila usmrčena v Dunajskem Novem mestu hr-vatska plemenitaša Peter Zrinjski in Krsto Frankopan. 1. 5. praznik dela. 1. 5. 1945. je tržaško ljudstvo s pomočjo jugoslovanskih partizanov osvobodilo Trst. 2. 5. 1945. je Rdeča armada zavzela Berlin. Naj živi Prvi maj 1952 dan borbe vseh miroljubnih narodov za mir, svo-. bodo in bratstvo. Ta dan bodi tudi tržaškim1 Slovencem nova vzpodbuda v naši dosledni borbi za STO proti vsa-^ kemu barantanju, za po-Ž] polno narodno enako- SREDA: 13.30 Kulturni obzornik - 19. Zdravniški vedež - 20.30 Sola in vzgoja - 21. Vokalni kvartet - 21.30 Koncert pianistke prof. Mirce Sanc-.nove - 22. Mendelssohn: Simfonija št. 5. ČETRTEK: 13.10 Pevski duet in harmonika - 16.30 Koncert moškega zbora iz Doline - 17. Malo za šalo - malo zares - 19.Slovenski motivi - 21. Radijski oder. PETEK: 13. Glasba po željah -19. Angleščina po radiu - 35. lekcija - 20.30 Tržaški kulturni razgledi - 22.30 Jugoslovanski motivi. pravnost ter za kulturni in gmotni napredek de-, lovnega ljudstva. SHP J * * * POSLUŠAJTE «GLAS TRSTA» Vsak p nedeijek in četrtek od 20.30 do 21. na valovni dolžim m. 25.26, 31.45, 48.62, 243.50, 252.73. Od 22. do 22.30 na valovni dolžini m 243.50. Od 23.30 do 23.5C na valovni dolžini m. 278. Zadružna družba pristaniških menz 1 v tržaškem pristanišču pozdravlja v;e člane in kliente, kakor tudi v,e zadružno gibanje V Trsni fai or- čimiraAiA v Trstu, želeč čimvečjo razširitev; zadružništva v znamenju bratstvo! in miru Sekcija Komunistične ( partije STO \ pri Magdaleni Za utrditev slovansko-ita j lijanskega bratstva in zo j uveljavljenje demokratičnih sil na prihodnjih vo-k litvah ! n t —*Va Avk •fX'r-AA.A "TX'v-A'A.'A -^š>- /K < v>-k-'VV11, Ob priliki PRVEGA MAJA poziva Navodila za telovadce Danes 30. t. m. bo na občinskem stadionu pri Sv. Soboti zadnja generalna vaja in sicer za pionirje ob 14., mladinke in mladince pa ob 16. uri. Jutri, prvega maja zjutraj, naj se zberejo ob 5. uri na določenih mestih vsi telovadci iz okoliških okrajev, od koder jih bodo odpeljali avtobusi na stadion. Nasveti volivcem Ponovno opozarjamo vse volivce in volivke, da je danes zadnji dan za kontrolo volilnih imenikov v tržaškem občinskem volilnem uradu v ulici Ss. Martiri št. 3, odnosno v podeželskih občinskih volilnih uradih. Prav tako opozarjamo vse one poedine volilne upravičence, ki niso prejeli volilnih potrdil istočasno kot njihovi svojci in sosedje, naj se nemudoma obrnejo na občinski urad, pravočasno obnove osebno izkaznico; kajti le tako bodo lahko storili svojo dolžnost na dan volitev! Izjava dolinskega župana V zvezi z zadnjim dodeljevanjem stanovanj v dolinski občini strani I.A.C.P., nam je poslal dolinski župan tov. Dušan Lavriha naslednjo izjavo: «Nobeno dodeljevanje stanovanj l še povzročilo toliko nezadovoljstva v občini kot sedanje. Družine, ki jim krivično niso bila dodeljena stanovanja pripisujejo občinski upravi in meni osebno odgovornost za to krivičnost. Mestni zavod za stanovanjske hiše (I.A.C.P.t ni pa niti v najmanjši meri upošteval mnenja občinske uprave, ki najbolj pozna prave in resnično potrebe tukajšnjega prebivalstva in je nakazal stanovanja samovoljno Jasno je torej, da odgovornost PRISPEVAJTE za volilni sklad kjer naj zahtevajo izstavitev volilnega potrdila. V mnogih primerih morajo prosilci narediti celo prošnjo na sodišče. Ker so birokratski posli dokaj zamudni, pozivamo vse zainteresirane, da to takoj store; kajti v nasprotnem primeru se utegne zgoditi, da ne bodo imeli pravice voliti. Volivci morajo ob sprejemu volilnega potrdila ugotoviti, ali se popolnoma in v vsem ujemajo podatki, ki jih to vsebuje, s podatki osebne izkaznice. Ako se podatki ne ujemajo, je treba nemudoma zahtevati, naj občinski volilni urad izda novo potrdilo s pravilnimi podatki. Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago je razvidno, da mnogo ljudi ni še obnovilo osebnih izkaznic. Zapadla izkaznica je neveljavna! Z njo ne bo mogoče iti na volišče! Zato po- Župnik se je zopet "izkazal" SEMPOLAJ — V soboto 19. t. m. je umrl naš vaščan tov. Karel Knez. Star je bil 64 let. V vasi in v vsej nabrežinski občini je bil znan kot zaveden delavec-kamnosek. Bil je zvest čitatelj «Dela». Tudi ob tej priliki se je «izkazal» domači župnik, s tem da je odrekel cerkveni pogreb pokojniku. Pa ne samo to, niti nosil ni hotel dati in šele na odločno zahtevo jih je izročil. In vendar -nosila niso ne njegova ne cerkvena last, temveč občinska! Zato se vaščani upravičeno sprašujejo, kako more župnik tako daleč seči s svojim antagonizmom. Kljub vsemu se je pogreba udeležilo mnogo vaščanov in okoličanov ter nabrežinska godba. Pri odprtem grobu je spregovoril tov. Grgič. Naj bo pokojniku lahka domača zemljica! Tovarniški odbor Enotnih sindikatov v ladjedelnici Sv. Marki na c :up lok Idi ta? fi ‘li , «he e ; Is j im£ 1 -s hin iotn !stn vse delavce, naj se združijo v obrambo miru in utrditev ne§ sindikalne enotnosti, ki je prvi pogoj za dosego ijJ, naših pravic. til ' taja Založništvo "CASA EDITRICE GIULIA "Sa r ^ tf Pr je očn ■Vod pozdravlja Prvi maj, dan borbe za mir med 3rk, narodi in za boljšo bodočnost rjev •tru ==----------------------------------------fc Zveza dem žena SVO »Kiraticnih poziva ob Prvem maju vse žene, naj se združijo za obrambo miru, pravice do vedrega dela in blagostanja svojih družin in otrok , Jljš ^orri fse Prosvetno društvo "Srečko Kosoveli Sv. Vid ; sv lì; vabi vse svoje člane in simpo^fe h ; zerje, da se ob priliki I. maj- ^ v združijo v borbi za mir .. ^ ptoši ------------------------Sl JaV-AvMKaV *A>~vt-/lvMiffr> ^aV-AvK*' USI Gradbena zadruga! 'v —' ! na OPČINAH družba z o. j. ki >*sti< Jazi Jali der I lip čjo 1 ' ha **tais sl. Iv, -a TRST - OPČINE Narodna ulica št. 109 Telef. 21-097 Pbči, N ti k Bhin N «Ute „das glede nakazil nosi in bo nosil iz- zivamo vse prizadete, naj "DEMOKRACIJA” JE; PISALA, DA "DELAVEC MORA ŠELE POSTATI ČLOVEK” Kaj briga učiteljico ? sekcija KP ter uredništvo «Dela».frak in talar: Oddaj nama dvema glos in petim bcš... človek Primer, ki se je pripetil v torek 15. t. m. v enem izmed razredov slovenske osnovne šole na katinari, nam dokazuje, da so inkvizitorske metode, ki se jih titofašisti poslužujejo na vseh področjih, prodrle celo v šolo. Neka učiteljica (njenega imena in‘razreda zaenkrat ne bomo navedli) je vprašala učence, kdo je bil na velikonočni ponedeljek na taboru v Bazovici ter jih pozvala, naj vstanejo. Vse tiste pa, ki so obsedeli je začela izpraševati, kje so bili na velikonočni ponedeljek popoldne Očividno je, da je hotela učiteljica s tem izpraševanjem, ki nima nič skupnega s poukom, zvedeti za politično mišljenje staršev. Razumljivo je, da je ta neobičajna «radovednost» učiteljice ogorčila vse starše, ki nočejo imeti nič skupnega s sličnimi tabori izdajalcev našega naroda. Zaradi tega svetujemo učiteljici, naj se v bodoče drži svojih vzgojnih nalog in naj ne vpleta v šolski pouk političnih špekulacij. Ali namerava morda uvesti metode, ki se jih poslužujejo nekateri kateheti na italijanskih šolah, kjer zahtevajo od učencev, da morajo prinesti v šolo potrdilo o prisotnosti pri nedeljskih mašah? Odgovorni urednik RUDOLF BLA2IC (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. Adriatica, Rismondo 14 Dovoljenje AIS Zadruga delavcev v Arsenale Triestino x.-ìli -inm Mo fe vm; il? Di il; Tj pozdravlja ob priliki velikega ^ delavskega praznika vse za-toil družnike s*u $8 v^aga 1 Sč a kot 'be Demokratični delavci in nameščencinSiju Delavskih zadrug -, st» kr)''1 Bes k 111 cer :sref N B, f Ce 'v h ČS v vzklikajo Prvemu maju, mednarodnemu prazniku tojj delavcev ter potrjujejo svojo navezanost do ljud- Kih skega časopisa, ki se vztrajno bori za obrambo miru, svobode in dela. 5,™ -1$ *a>~*vM^aV-fAV-AA*aV*n**^54> *aV-AvM-*&> i, *' s te i Konzumna zadruga delavcev Nhedenjskili plavžev j dneta< Um \ biji. £ta b >^tslka h t. Ì TRST pošilja ob prazničnem dnevus vseh delavcev iskrena vošči za še večji razvoj zadrug