Politični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar so v Košicab na Ogerskem ogledovali velike vojaške vaje in 11 t. m., ki je bil god ruskega carja, pri obedu zdravico napili rekoč: ,,pijem na zdravje svojemu drageniu prijatelju in zavezniku cesarju rnskenm Alekt>andrn II. čegar god dnes obhajamo: Godba je zagedila rusko bimno. Ta velevažna novica je turkoljabne Magjare itd. silno poparila tei- so jib inagjarKke noviue komaj vtolažile z poročanjem, da baje cesar niso rabili besede: zaveznik. No, to je v»e jedno, nam je že dosti beseda ,,prijatelj", ker naui kaže, da turkoljubi ne bodo Avstrije spravili na turško tstran. — Liberaloa večina državnib poslancev bo bržčas 4 nove davkarske postave sprejela in ljudem do 400 fl. dohodkov ua ložila dobodninsko dačo. To bo za tnnogo ubožnišib ljudi silneja dača, kakor jo plačujejo na Pruskem, kder so do 857 fl. takega davka proeti; naše libe<aluo gospodstvo uam je torej stroške po množilo, dolgove povikaalo tako, da 100 milijonov goldinarjev saiao državnih obresti placujemo, in naposled nam še novih dač nalaga. — Na Dunaju stavijo sedaj na državne stroške velikansko pa lačo, da bodo v ujej državni poslanci zborovali; stala je do sedaj 2,200 000 fl. iu še ni dozidana. — Deželui odbor kraniski je miuistie poprosil, naj podpira napravo železuice iz Ljubljane prek Doleaskega na Hi vatsko; tudi je izrekel željo, naj bi se na Kraujskem vpeljala eaaka posUva zoper pijančevauje, kakor je ua Gališkem. — Ogerski zbor je začel 15. sept. zopet zborovati in Magjari &e v njem močno za Torka zaaimajo. — Hrvatski sabor je sprejel postavo zoper oderuhe; postavno se bo ondi le 8 /e obresti tirjati smelo. Avetrijske ladije dovi^ajo v Metkoviče v Dalmaciji mnogo -streliva iu živeža, kar kaže da bode Avstrija prej ali selej vendaile zaaela Hercegovino in Bosoijo. Vnanje države. Bismark se je mudil v Gaštcinu in bo imel z našim minist.om Andra88y-jem dogoTore v Salzburgu. Nemški katoličani so v Wtirzburgu obbajali sijajen shod, pri katerem so »klenoli srčno in stalno boriti se za pravice sv. katohske Cerkve in celo posebno za katoliške šole. Nove volitve aa Francoskem bodo 14. oktobra in že sedaj se vidi, da bodo Gambettovi republikanci bržčas propali, z tem pa tudi borba zoper katoliško vero. — Angleških oficirjev je mnogo šlo Turkoai pomagat; ueki obrst Baker komandira 3 škadrooe samib angležkib jezdecev. — V Atenab je grški admiral in minister Kanaris naglo umrl, to ,je velika zguba za Grke. Srbi se čedalje bolj oroiajo, Turku pa pravijo, da ne mislijo na boj. Rumuu«ki koez je Rumunijo proglasil neodvisuo od Tarčije in se hrabro vojskuje zoper Turka. Ruski-rumunski-črnogorski-turški boj. Neizmerno krvav je bil pretečeni teden, vendar le deloma je zmagala krščanska slovanska reč. Pred vsem omenimo. da so Crnogorci v Nikšiču zapleuili 12 lepib Kiupovib kanonov in izganjajo ž njimi sedaj Turke zaporedom iz trdnjavic, aieet in šanc; vzeli so Piesjeko, Bilek in Korabico na severni straoi, na južni je pa Savo Jakob uapadajoče Tuike tako krepko zgrabil pri ' Ljeikerapolju, da jim je ubil 172, ranil blizu 400, ostale pa zapodil v Podgorico; še buje natepel je vojvod SoSica turškega Hafiz-pašo pri Jezeru; 600 Turkov je palo, 100 vlovljenib, 3 kanoni zaplenjeoi. Ali črnogorske zmage bodo Slovaaom koristile le, če se Rusom posreči zlomiti turško silo, kar bo le po strašnem krvi prelivanju mogoče. Kajti Turk se bori kot ljuta zver, orožan z naiboljšira angleškim orožjem; dokaz tema je tretji ruski aapad na Plevn«, ki je le deloma uspeh irael. Bilo je pa tako: 6. 7. 8. in 9. sept. se je savao z kanoni 8treljalo; Turki so «kušali večkrat vedno bolj bližajoče se jim ruske baterije z bajonetom vzeti, bili so pa vselej strašno zbiti nazaj; 10. sept. se je Skobolev postavil na višiui proti jujru od Pievne in je začel iz uje grozno streljati; Turki so ga zastonj sknšali pregnati; od severue strani 80 pa pritiskali Rnmuui; 11. sept. zgodaj se je začel občni napad na Plevno: Skobolev, Zotov, Krtidener iu knez Karol so zaporedom 7krat z vso silo uaskočili 14 turških velikih šanc; ali vsa hrabiost in junaštvo je bilo za«t(inj; ko so bliže šanc prišli, jih je obsula toča tarškib krogelj, puške so tako naglo pokale, kakor da bi kdo silno na bobeuj bobnal; do 5. uie zvečer so Turki odbili vse ruske in rumuDske napade, edini general Skobolev, ki se je najbrabejše bojeval jih je vrgel iz 3 šanc: car 8e je žalosten vruil iz bojišča, ko.proti 7. uri 3 bataljoni Rumuncev in 2 regimenta Rusov še enkrat naskoči glavno torško šanco nad vasjo Grivico ; v prvem naskoku so vieli 2 meu jši šanci, ki ste pristop k velikej branile; sedaj zbere za bližajim logom general Scbliter 4 bataljoue Arbaageljskega regimeata, rsi poklekuejo, molijo iu dobijo sv. odvezo ; potem zadoni ruska bimna in general zajaha pred regiment rekoč: rvojaci, sedaj velja ali zmagati ali pogiuoti; predea 8e solace skiije za goro, mora aauca naša biti; naprej!" In res v par minutah potem je sauca bila v ruski oblasti, Schliter in mnogo vojakov pa mrtvih. V strašni sanci so zaplenili 5 kaaonov ia 2 zastavi, drugo so Turki vse odpravili. Drugi den 12. sept. so Turki z vso silo Dapadali Skobeleva iu 2 šauci zopet pridobili nazaj, iz 3. pa ga niso mogli pregnati; jednako se jim je zgodilo 14. sept., ko so hotli Grivico zopet vzeti, ali ruske kroglje so jih grozno zbile  nazaj. Boj je bil stiašan; Rusi stejejo od 7.—14. sept. 300 oficirjev in 12.000 vojakov mrtvih in  ranjenih; toda večiua je malo raujena; mrtva ostala sta dva generala: Schliter in Dobrovolski; Rumuni so zgubili 60 oficirjev ia 3000 vojakov. Grivico so Rusi močno utrdili in mečejo iz uje bombe in granate v Plevno, ki je skoro vsa pogorela; več magaciuov smodnika se je Turkom unelo. Veudar preden Rusi Tjirka iz nje preženejo, ! še bo teklo muogo krvi. V Šipki je Sulejman 17. | sept. napal ruske šauce, bil je pa zopet vržeu | uazaj in je zgubil veliko ljudi. Mebemed-paša je ' ceaarjeviča^potisnil proti Bjeli, kder je ta močno zašancan. Sakii-paša hiti od Zofije z 32 bataljoni Osman-paši v Plevno na potuoč, ker je temu začelo manjkati živeža in streljiva. Smešničar 38. V neketn mestu je prebival sil* gkop bogatin. Malokedaj je komn kaj dal in skoro nikoli ni povabil znancev in prijateljev, še domacim ni privoščil veselega dne, čeravno je bilo vsega obilo. To je črez nekaj časa njegovo kubarico razdražilo tako, da mu je službo odpovedala. To pa skopinu vendar ni bilo prav in torei nevoljen vpraša kuharico: zakaj me zapuščas? Onafmu pa odgovori: gospod, jaz se močno bojim, da če še več časa tukaj ostanem, kubanje, kterega sem se naučila, popolnem pozabim!