Program dopolnilnih ukrepov in aktivnosti za uresničevanje nalog ekonomske stabilizacije v Ljubljani Gospodarsko stabilizacijo je možno uresničevati predvsem z uveljavljanjem samoupfavnih družbe-noekonomskih odnosov in na njih zasnovanega po-litičnega sistema. Neločljivo s tem so povezane na-loge, ki se nanašajo na povečevanje proizvodnje in izvoza, bolj kvalitetno gospodarjenje, upoštevanje tržnih zakonitosti in ekonomskih kriterijev gospodar-jenja in povezovanja v celotnem jugoslovanskem prostoru. Nadaljevati moramo s prestrukturiranjem proizvodnje, ki jo moramo hitreje prilagajati zahte-vam svetovnega trga in njegovim merilom produk-tivnosti, smotrnosti in učinkovitosti ter dinamizirati rast proizvodnje. Natemelju dokjoročnih programov moramo povečevati kmetijsko proizvodnjo, razreše-vati probleme komunale, stanovanjske graditve. energetike in prometne infrastrukture. Pospešiti mo-ramo stanovanjsko gradnjo, da bi hitreje reševali sta-novanjske zagate. Ustvariti moramo pogoje za hi-trejše zaposlovanje mladih. Z združevanjem sred-stev za investicije na drugih območjih republike in Jugoslavije bomo prispevali k skladnejšemu regio-nalnemu razvoju in zmanjševanju problemov neza-poslenosti. Prestrukturirati1 moramo družbene de-javnosti, takoda bodo v čimvečji meri sposobne ure-sničevati osnovne cilje gospodarske stabilizacije. Te naloge smo opredelili v spremenjenih srednje-ročnih planskih dokumentih občin in mesta ter v let-nih resolucijah in jih ni treba spreminjati. V letošnjem letu smo oziroma še bomo sprejeli številne ukrepe ekonomske politike, s katerimi bomo odločneje uresničevali bistvene usmeritve prve faze izvajanja dolgoročnega programa ekonomske stabi-lizacije. Z oživljanjem proizvodnje in izvoza ter fi-nančno konsolidacijo gospodarstva, s postopnim sproščanjem cen in odpravljanjem neskladij v odno-sih cen, z nadaljnjim prilagajanjem obresti in tečaja dinarja se pomembno spreminjajo in zaostrujejo splošni pogoji gospodarjenja. Ti narekujejo okrep-Ijeno dejavnost vseh nosilcev gospodarjenja in usta-nov političnega sistema, tako da bi čimbolj dosledno uresničevali resolucijske naloge. V tem smislu je treba sprejeti tudi dodatne ukrepe v Skupščini mesta Ljubljane. I. UKREPI IN AKTIVNOSTI ZA FINANČNO UTRDITEV GuSPODARSTVA IN BANK V skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije so že oziroma bodo v kratkem sprejeti ukrepi za finančno utrditev gospodarstva in bank in za odpravo nerealnih virov financiranja reprodukcije in porabe (zakon o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev, zakon o zavarovanju plačil, zakon o SDK, spjemembe v obračunskem sistemu, zakon o sred-stvih rezerv in zakon o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohod-kov). Tudi v prihodnje bomo vodili politiko postop-nega približevanja realnim obrestnim meram in poli-tikodrsenjatečajadinarja. Vsi našteti ukrepi bodo, ob spremembah relativnih odnosov v cenah, močno zaostrili pogoje gospodarjenja in možnosti financira-nja tekoče reprodukcije in še posebej investicij v osnovna sredstva gospodarstva. Pri tem je treba upoštevati, da je v Ijubljanskem gospodarstvu pokri-tost obratnlh sredstev z dolgoročnimi in trajnimi viri 50-odstotrta. Koeficient obračanja zalog je v letu 1983 znašal le 2,2. V letošnjem letu po podatkih SDK 140 uporabnikov družbenih sredstev v 420 primerih ni pravočasno poravnalo dospelih obvez-nosti. Takšne razmere narekujejo sprejem nasled-njih ukrepov: 1. Delavci temeljnih organizacij v okviru delovnih in sestavljenih organizacij in v sodelovanju z drugimi. OZD, s katerimi so reprodukcijsko in dohodkovno povezani, so osnovni nosilci aktivnosti za finančno učvrstitev gospodarstva. Poslovodni in strokovni or-gani morajo pripraviti strokovne osnove, ki bodo samoupravnim organom omogočile oceno ekonom-skega in še posebej finančnega poslovanja in spre-jem ukrepov za racior Tilnejše gospodarjenje z druž-be^imi sredstvi, hitrejf e obračanje poslovnih sred-stev, večjostopnjoizkoriščenostiproizvodnihzmog-Ijivosti, odpravo nekurantnih zalog, nefunkcionalnih osnovnih sredstev, neizterljivih terjatev in negativnih tečajnih razlik. Sprejeti je treba učinkovite ukrepe oziroma programe izvajanja finančne funkcije v ok-viru delovne oziroma sestavljene organizacije. vključno s tekočim planiranjem denarnih tokov v di-narski in devizni obliki. Te ukrepe pa je treba dopol-niti z ustreznimi ukrepi OZD, s katerimi so reproduk-cijsko in dohodkovno povezane. in ukrepi poslovnih bank. V delovnih in sestavljenih organizacijah je treba pripraviti konkreten program izpolnjevanja vseh di-narskih finančnih obveznosti, da bi se izognili pred-videnim sankcijam do organizacij, ki ne bodo porav-nale dospelih obveznosti v zakonskih rokih. (nosilec: OZD, rok: 30. 6. 1984) 2. Nosilci investicij za povečanje konvertibilnega izvoza, večjo proizvodnjo hrane in vlaganja v skupno dogovorjene prioritete na področju gospodarske in-frastrukture morajo, upoštevaje zakon o zaj, Mavlja-nju trajnih obratnih sredstev, oceniti možnosti in sprejeti ustrezne ukrepe za uresničitev obveznosti, sprejetih z dogovori o temeljih planov. (rok: konec julija) 3. Strokovne službe bank morajo lakoj pripraviti oceno realnih materialnih možnosti za reprogrami-ranje dospelih obveznosti in dolgov članic bank, ki imajo motnje v poslovanju ali pa so nosilci skupno dogovorjenih prednostnih investicij. Odločitve o re-programiranju, upoštevaje kriterije, sprejete v okviru ZdruženjabankJugoslavije, morajo sprejeti ustrezni samoupravni organi bank. (rok: konec julija) 4. Medobčinska gospodarska zbornica, splošna združenja in strokovne službe temeljnih bank naj zagotovijo koordinacijo aktivnosti pri povezovanju OZD s presežki in primanjkljaji trajnih virov obratnih sredstev za izvedbo prednostnih investicij, oprede-Ijenih v planskih dokumentih, in vzpostavitvi infor-macijskega sistema za hitrejši pretok presežkov kratkoročnih denarnih sredstev in vrednostnih papir-jev med OZD. (stalna naloga) 5. Temeljne banke morajo izvajati tako poslovno politiko, da bo v čimvečji meri prispevala k ugodnim dinarsko — likvidnostnim razmeram, kar naj bi v ok-viru omejitev denarno-kreditne politike maksimalno prispevalo k realizaciji ključnih nalog ria področju nemotenega poteka tekočega reprodukcijskega procesa svojih članic. Sprejeti je treba celovit program ukrepov za pove-čevanje finančne disdpline v odnosih banka — čla-nice. Zagotoviti je treba nemoteno izvedbo konverzije dela sredstev primarne emisije, takoj ko bodo spre-jeti ustrezni izvedbeni predpisi. (stalna naloga) 6. Strokovne službe temeljnih bank v Ljubljani naj takoj ocenijo, katere članice ne bodo mogle porav-nati svojih deviznih obveznosti in katere niso krite s sporazumi o združevanju deviz, kakšne posledice bo to imelo na likvidnost banke oziroma r,,3nih članic ter pripravijo program za poravnavo predvidenih ob-veznosti in ga predložijo v sprejem pristojnim orga-nom. (rok: 30. 6. 1984) 7. Članice Ljubljanske banke — Gospodarske banke morajo s pomočjo strokovnih služb banke pri-praviti ukrepe, ki naj prispevajo k razreševanju pro-blemov, vezanih za odpravo deviznega debalansa v svoji banki. V okviru Ljubljanske banke — Združe-ne banke je treba najti rešitve za bolj enakometno prerazdeljevanje bremen za odplačevanje deviznih posojil, ki so porabljena za financiranje gospodarske infrastrukture in t. i. slovenskih prioritet. Uresničevanje navedenih nalog spremljajo izvršni sveti skupščin občin in mesta, ki so dolžni o tem v septembru poročati zboru združenega dela. II. UKREPI IN AKTIVNOSTI NA PODROČJU CEN Na ravni federacije so bili sprejeti številni doku-menti, ki urejajo področje cen. Z njihovim uresniče-vanjem naj bi upočasnili rast cen oziroma zmanjšali inflacijo, pri oblikovanju in družbeni kontroli cen po-stopoma uveljavljali merila iz protiinflacijskega pro-grama in nadaljevali z nujnimi spremembami v rela-tivnih odnosih cen v korist bazičnih dejavnosti. S projekcijo gibanja cen, ki predstavljajo okvir za izva-janje družbene kontrole cen, je določena možna rast cen po panogah in dejavnostih z vnaprej oprede-Ijeno dinamiko spreminjanja cen. V odloku o pogojih in načinih oblikovanja cen in družbeni kontroli cen so proizvodi in storitve razvrš-čeni v ustrezne režime oblikovanja cen, določena pa je tudi oblika družbene kontrole cen. Za uresničitev sprejete politike cen je treba opraviti naslednje nalo- ge. 1. Izvršni svet SML je na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje cen nekaterih proi-zvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 in v sodelovanju z izvršnimi sveti občin, medobčinsko gospodarsko zbornico in skupnostjo za cene pripravil program rasti cen proizvodov in storitev, ki so v re-žimu neposredne kontrole cen. Na osnovi tega pro-grama bo izvršni svet SML določal cene stanarin, nekaterih komunalnih storitev. mestnega in pri-mestnega prometa in kruha. V programu je predvidena naslednja rast cen: — stanarine 30% — črpanje in distribucija vode 32% — prečiščevanje in odvajanje odplak 29% — odvoz smeti in odpadkov 37% — proizvodnja in distnbucija toplote 42% — plin iz omrežja ^0% — cene mestnega in primestnega prometa se bodo spreminjale hkrati s povečanjem cen nattnih derivatov, in sicer le za toliko, za kolikor porastejo stroški goriva v ceni storitve: kot dodatni kriterij se bodo upoštevale spremembe cen rezervnih d°.lov, gum in drugih nujnih reprodukcijskih materialov; — cene kruha in pekarskih izdelkov bodo uskla-jene z novimi cenami moke, pri čemer se bododatno upoštevala razlika, ki je ostala ob zadnji spremembi cen kruha. 2. Skupnost za cene mesta Ljubljane bo sprejela projekcijo gibanja cen v dejavnostih, katerih družbena kontrola cen je v pristojnosti mesta. V okviru zbor-ničnih združenj se morajo OZD dogovoriti o spre-membah cen proizvodov in storitev, in sicer tako, da v celoti ne bi presegli projekcije cen. (rok: stalna naloga v letu 1984) 3. Skupnost za cene in tržna inšpekcija morata v skladu z novimi predpisi pripraviti predlog za spre-jem u!;repov neposredne kontrole cen in sankcioni-ranja samoupravnih organizacij in skupnosti — krši-teljic politike cen. Dosledno je treba izvajati predvi-dene ukrepe na področju kreditne politike, uveljav-Ijanja odgovornosti poslovodnih organov. vračanja cen na nižjo raven ipd. ter o sprejetih ukrepih sproti seznanjati izvršne svete skupščin občin. (rok: stalna naloga v letu 1984) 4. Medobčinska gospodarska zbornica mora v sodelovanju s splošnimi združenji oceniti vplive izvajanja politike cen na posamezne OZD, s poseb-nim poudarkom na izvozno usmerjeno gospodar-stvo, m pripraviti programe aktivnosti za tiste organi-zacije, ki bodo v posebno neugodnem položaju. (rok: julij) 5. Izvršni sveti skupščin občin in mesta morajo sproti seznanjati zbore združenega dela o izvajanju politike cen in še posebej o kršiteljih politike cen ter o spreietih ukrepih. (stalna naloga v letu 1984) 6. V vseh OZD morajo samoupravni organi pre-venti in po potrebi dopolniti programe ukrepov za zniževL.nje proizvodnih stroškov, pospeševanje proizvooiega povezovanja, dvig produktivnosti dela, boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, prestrukturiranje proizvodnje ipd. MGZ se mora ustvarjalno vključiti v dopolnjevanje teh programov (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadal/evanje s 7. strani) in na julijski seji poročati zborom združenega dela o poteku teh aktivnosti. (stalna naloga) III. UKREPI NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OZD družbenih dejavnostih so leto 1983 sklenile brez izgub, SIS družbenih dejavnosti pa so izpolnile s svojimi plani dogovorjem dotok sredstev. Sestava porabljenih sredstev pa se je spremenila na škodo OD, saj so bili kljub varčevanju materialni stroški zelo visoki. Zaradi močnih inflacijskih gibanj se na začetku leta 1984 močno poslabšuje dohodkovni položaj OZD družbenih dejavnosti. Resolucijsko in zakonske opredelitve terjajo tudi za leto 1984 selektivno obravnavanje posameznih programov sleherne dejavnosti. Vsa prizadevanja morajo biti usmerjena v zagotavljanje višjega do-hodka v gospodarstvu, saj edino na ta način lahko zagotovimo delovanje in razvoj družbenih dejavno-sti. Zato morajo vse SIS in OZD družbenih dejavno-sti pregledati svoje programe in dati prednost tistim, ki so zakonsko opredeljeni, predvsem pa tistim, ki kratkoročno in dolgoročno neposredno vplivajo na razvoj in presttukturiranje gospodarstva. Ukrepj, sprejeti v Skupščini SRS, obvezujejo tudi organiza-cije s področja družbenih dejavnosti. zato so le-te dolžne sprejeti vse možne rešitve za njihovo uresni-čitev. Ob realno manjših sredstvih za družbene dejav-nosti v letu 1984 morajo: — vseSISdopolnitikriterijezaoblikovanjevišine ' sredstev v okviru vrednotenja programov dejavnosti izvajalskih OZD, tako da bodo upoštevale delež ma-terialnih stroškov v celotnem prihodku posameznih OZD, upoštevajoč specifiko dejavnosti, in s tem za-gotovile planirano rast OD, — vse SIS preveriti svoje programe in jih razbre-meniti vseh tistih obveznosti, ki niso vezane na osnovno dejavnost, ob spoštovanju dogovorov o so-financiranju mejnih dejavnosti, — vse OZD ponovno analizirati svojo organiza-cijo dela ter kadrovsko zasedbo in sprejeti ustrezne ukrepe, — strokovne službe SIS oceniti svojo organizi-ranost, koordinacijska komisija za družbene dejav-nosti pri IS SML pa na osnovi ocene predlagati ra-cionalnejšo in učinkovitejšo organiziranost. — vse SIS in OZD sprejti vse možne ukrepe, da v okviru danih materialnih možnosti zagotovijo kvali-tetno raven izvajanja svojih programov. — vse SIS in OZD sprejeti vse možne ukrepe, da v praviti svoje konkretne programe za uresničitev s plani dogovorjenih nalog. Rok za uskladitev pro-gramov in drugih nalog je 1. julij 1984. Omejena sredstva za delovanje družbenih de-javnosti in spremenjeni pogoji razvoja mesta pogo-jujejo tudi možnosti razvoja družbenih dejavnosti. To se še posebej odraža pri uresničevanju programa samoprispevka III, predvsem pa pri sofinanciranju SIS pri gradnji ter zagotavljanju sredstev za delova-nje novih objektov Ker je bila v resoluciji za leto 1984 sprejeta opredelitev. da ni možno sofinancira-nje teh objektov iz sredstev SIS in ksr so sredstva za delovanje v sedanjem obsegu že omejena, predla-gamo, da se nekateri objekti iz programa samopri-spevka III časovno odložijo. Do sedaj je dokončna-nih ali v gradnji 22 objektov, za katere sodimo.da jih je treba dokončati in zagotoviti sredstva za delova-nje. Za druge še nezačete objekte pa predlagamo, da jih na osnovi ocene SIS. občin in DPO odložimo oziroma pričnemo le z gradnjo tistih, s katerimi od-pravljamo najbolj izrazita neskladja v Ljubljani. Na področju otroškega varstva so v okviru SIS za otro-ško varstvo že sprejeti predlogi za spremembo ča-sovne dinamike gradnje nekaterih VVO. To velja za VVO Viško polje, katerega gradnja bo odložena do začetka gradnje stanovanjske soseske, za VVO Ko-roški partizani, kjerje stanovanjska gradnja občutno zmanjšana in so potrebne manjše zmogljivosti VVO, za VVO Štepanjsko naselje. kjer so potrebe zmanj-šane, izredno hitro pa naraščajo potrebe v naselju Fužine, ter za VVO Bonifacija, kjer je že padla odlo-čitev za gradnjo dvonamenskega objekta (VVO in osnovna šola). Glede gradnje osnovnošolskega prostora sicer oceniujemo, da je program realen, kljub temu pa predlagamo, da na podlagi že izdelane analize šol-skih gkolišev v Ljubljani Mestna Izobraževalna skuprfbst preuči vse možnosti enakomernejše izrabe že obstoječih zmogljivosti. Po potrebi naj predlaga spremembe šolskih okolišev oziroma druge rešitve (prevoz učencev), ki bi razbremenile najbolj obremenjene šole. Poleg tega predlagamo, da bi odložili gradnjo obeh predvidenih zdravstvenih domov (Bežigrad, Fužine), saj podatki kažejo, da glede na veljavne normative v Ljubljani le-te prese-gamo, dosedanjo neustrezno prostorsko razporedi-tev zmogljivosti pa lahko odpravimo s smotrnejšo organizacijo in izkoriščsnjem obstoječih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti. S tem bi ob hitrejšem uve-Ijavljanju delitve dela med osnovno zdravstveno službo in specialistično-bolnišnično dejavnostjo lahko zagotovili kvalitetno zdravstveno varsfvo. Tako bi lahko pričeli z gradnjo 1. faze porodnišnice, pod pogojem, da bi že v tem delu zagotovili ustrezno število bolniških postelj ob najbolj potrebnih in nepo-grešljivih funkcionalnih zmogljivostih. Kljub predlagani odložitvi gradnje nekaterih ob-jektov pa predlagamo, da ostane višina samopri-spevka tudi v prihodnje nespremenjena, saj bomo zaradi izpada sredstev SIS le na ta način lahko za-gotovili uresničitev programa. Ukrepi in naloge za uresničevanje dolgoročnega programa stabilizacije v Ljubljani bodo v prvi etapi zaostrili tudi socialno problematiko. Usklajevanje skupne porabe z realnimi možnostmi terja večjo se-lektivnost in začasno odrekanje pri posameznih sto-ritvah na vseh področjih. Z vidika družbenega stan-darda bo to pomenilo večji pritisk na regresiranje prehrane tako v OZD in tudi pri drugih strukturah (di-jaki, študentje), odpovedovanje nekaterim storitvam (VVO, šole, zdravstvo, kultura itd.) ter večji pritisk na socialno-varstvene mehanizme, saj realna vrednost dohodka ne bo omogočala vzdrževanja enake živ-Ijenjske ravni. V okviru SIS družbenih dejavnosti je zato treba sprejeti ukrepe za omilitev spcialnih pro-blemov in zagotoviti predvsem naslednje: - uveljaviti enotno evidenco prejemnikov social-nih in denarnih pomoči ob neposredni pomoči KS in OZD do konca leta 1984 - poenotiti kriterije in mejne zneske za vse oblike socialnih pomoči ter uveljaviti načelo proste presoje - povsod.kjer se bo povečeval delež lastne ude-ležbe uporabnikov, moramo uporabiti deferenciran in selektiven pristop, s katerim bi izločili socialno najbolj ogrožene kategorije - v združenem delu bi morali čimprej izpeljati takšne spremembe v sistemu delitve OD, ki bi stimu-lirale delavce za doseganje večje produktivnosti in dohodka in s tem ustvarjanja materialnih možnosti, da bi si praviloma sami zagotavljali svojo socialno varnost - na področju socialnega varstva bi morali z ustreznimi ukrepi poenotiti politiko do področja ne-zaposlenosti, prekvalifikadje denarnih pomoči, za-gotavljanja bivanja in nege v socialnih zavodih ter ustrezna gibanja pokojnin, upoštevajoč realne mož-nosti združenega dela. Posebno vlogo imajo KS, ki morajos svojimi telesi v povezavi z ozd, šolami, VVO, socialnimi zavodi in centri za socialno delo aktivno delovati pri evidenti-ranju in preprečevanju socialnih problemov na svo-jem območju z že uveljavljenimi, pa tudi novimi me-todami dela. To naj bi bila pomembna naloga cen-trov za socialno delo, kadrovsko-socialnih sl"užb v OZD in sdcialno-zdravstvenih komisij v KS. IV. PREDLOGI ZA ZMANJŠANJE OBVEZNOSTI GOSPODARSTVA V LETU 1984 Na ravni SR Slovenije smo sprejeli program ukre-pov za zmanjšanje obveznosti gospodarstva, s kate-rimi naj bi olajšali prilagajanje OZD sprejetim ukre-pom na področju cenovne politike, politike obrestnih mer in drugim ukrepom tekoče ekonomske politike. Z razbremenjevanjem gospodarstva nekaterih ob-veznosti naj bi ustvarili prostor za ustvarjanje načr-tovanega dohodka in njegovo razporejanje v skladu z resolucijskimi opredelitvami. Poleg ukrepov, ki so v pristojnosti republiške skupščine oziroma republi-ških SIS. bomo v Ljubljani sprejeli naslednje ukrepe za razbremenitev gospodarstva: 1. Za 40 % zmanjšati prispevek za gradnjo cest. Skupščina sklada za izvajanje desetletnega pro-grama gradnje cest mora v mesecu juniju sprejeti ustrezne sklepe ter hkrati pripraviti program gradnje cest in njihovega financiranja po letu 1985. Ker OZD z?'užujejo sredsfva za, te namene na podlagi izkazanih letnih rezultatov gospodarjenja, je treba preučiti možnosti. kako uveljaviti to zmanjševanje v drugem polletju letošnjega leta. 2. Prispevek za kolektivno komunalno rabo s 1. julijem zmanjšati za 10%. Ustrezni sklep morajo sprejeti komunalne skupnosti in obenem uskladiti letni plan porabe teh sredstev. 3. Območna vodna skupnost in skupnost za var-stvo pred požari morata s 1 julijem zmanjšati ob-veznosti gospodarstva za 10%. 4. V okviru stanovanjskih skupnosti jefrebav me-secu juniju sprejeti spremembe sporazumov o zdru-ževanju sredstev za vzajemnost in sicer tako, da se obseg združevanja zmanjša za 10%. Neizkoriš-čena sredstva za stanovanjsko gradnjo, ki se zdru-žujejo v stanovanjskih skupnostih in temeljnih ban-kah, je treba začasno angažirati za financiranje pri-prav za stanovanjsko gradnjo, ki je sedaj ovira za stanovanjsko gradnjo v Ljubljam. 5 Komunalna skupnost občme Ljubljana Šiška naj pnčne z akcijo za spremembo sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo občmskih cest in sicer tako, da se obseg združevanja zmanjša za 10%. 6. Izvršni svet SML bo predložil spremembo od-loka o prispevku individualnih graditeljev za gradnjo zaklonišč (s 4 na 3 %) in znižanje prispevne stopnje, ki jo plačujejo družbene pravne osebe (z 0,06 na 0,05% nabavne vrednosti oziroma osnove za izra-čun amortizacije). Plan gradnje zaklonišč je treba uskladiti s predvidenim obsegom združevanja sred-stev OZD in občanov. 7. Do konca leta 1984 je treba pripraviti program racionalnejšega obveščanja občanov. V ta namen je treba proučiti vse možne oblike racionalnega troše-nja sredstev za informiranje občanov (npr. da Di se občinska glasila financirala z lastnimi prihodki, za-gotovila informiranje občanov prek skupnega glasila ipd.) 8. V TOZD, delovnih skupnostih in SIS je treba sprejeti ukrepe za zmanjševanje stroškov poslova-nja m obveznosti iz dohodka TOZD. V okviru MGZ se morajo OZD dogovoriti, kako bodo izpeljale usmeritve, opredeljene v republiškem načrtu. česar se je treba lotiti selektivno in in upoštevati dosedanja stabilizacijska prizadevanja v OZD. Te aktivnosti je treba izrabiti za krepitev poslovnih in strokovnih funkcij na ravni delovne oz. sestavljene organizaci-je, ter za zmanjševanje nepotrebnih režijskih del od tozda navzgor. MGZ bo na oktobrski seji zbora zdru-ženega dela poročala o rezultatih pri zmanjševanju proizvodnih stroškov. 9. Skupščine SIS družbenih dejavnosti in mate-rialne proizvodnje morajo s 1. julijem spremeniti fi-nančne načrte svojih delovnih skupnosti in jih zmanjšati v povprečju najmanj za 10 %. O tem, kako selektivno izpeljati to nalogo, se je treba uskladiti v okviru koordinacijskih komisij izvršnega sveta SML Hkrati je treba okrepiti aktivnosti za bolj smotrno or-ganiziranost strokovnih služb SIS in odpraviti pod-vajanje dela. 10. Skladno s predpisi o omejevanju splošne po-rabe je treba pri razporejanju prihodkov pri sredstvih za delo organov zagotoviti takšno rast osebnih do-hodkov delavcev v upravnih in drugih organih, ki se financirajo iz proračunov, kot jo dovoljujejo sprejete usmeritve. Da pa bi ta sredstva lahko oblikovali, je treba temu ustrezno zmanjšati materialne stroške in zagotoviti racionalno porabo drugih sredstev splošne porabe V. NEKATERE DRUGE NALOGE ZA URESNIČEVANJE EKONOMSKE STABILIZACIJE Za uresničevanje temeljnih opredelitev in usmeri-tev dolgoročnega programa ekonomske stabiliza-cije je treba pospešiti pripravo srednjeročnih planov za obdobje 1986-1S90 v vseh samoupravnih orga-nizacijah in skupnostih, s tem da pri vsebinskih za-snovah izhajamo \z sprejetih programov. ukrepov in aktivnosti za uresničevanje gospodarske stabilizaci-je, pri časovnem poteku pa spoštujemo skupaj opreoeljene roke Izvršni sveti, MGZ, OZD in SIS morajo pri tem uresničiti tudi naslednje naloge: 1. Izvršni sveti občin in mesta bodo do konca ju-nija sprejeli Dogovor o načinu, vsebini in postopkih družbenega planiranja v mestu Ljubljani. 2. MGZ bo v sodelovanju z OZD, znanstvenora-ziskovalnimi organizacijami in ZDPL do decembra 1984 pripravila program prestrukturiranja Ijubljans-kega gospodarstva. Pri tem je treba nameniti osred- njo pozomost uvajanju sodobne tehnologije in mo-derne organizacije in upravljanja proizvodnih proce-sov, kar je pogoj za doseganje večjega dohodka in bolj enakopravno vključevanje v mednarodno me-njavo. Na osnovi strokovnih opredelitev iz osnutka dolgoročnega plana in gradiv Ljubljana 2000 je treba pripraviti konkretne precUoge za preusmerja-nje proizvodnje v tistih OZD, ki s syojo opreml|enost-jo, naravnanostjo, s svojimi kadri ipd. niso sposobne uresničevati temeljnih ciljev ekonomske in razvojne politike oziroma, ki že nekaj let poslujejo na meji ren-tabilnosti. Te predloge je treba vgraditi v srednje-ročne družberie plane za obdobje 1986-1990 in jih konkretizirati v dogovorih o temeljih planov. 3. Na osnovi analize razvojnih možnosti za ob-dobje 1986-1990 in osnutka dolgoročnega plana LjuDljane bo izvršni svet SML skupaj z izvršnimi sveti občin in MGZ spodbujal OZD, da bodo pripravile investicijske rograme, ki bi jih pričeli uresničevati po letu 1985 m jim pri tem nudili vso pomoč. Pri tem mora veljati vsa pozomost naložbam za povečeva-nje izvoza, proizvodnji hrane. energetike in druge komunalne infrastrukture in zagotoviti samoupravno združevanje sredslev proizvodnje poslovno ali inte-resno povezanih OZD. 4. Izvršni sveti bodo skupaj s samoupravnim skladom za intervencije v kmetijstvu in SIS za pre-skrbo pripravili predlog takšne samoupravne orga-niziranosti na tem področju, ki bo zagotavljala čim-boljše možnosti za delegatsko odločanje delovnih Ijudi in občanov o sredstvih, ki se namenjajo za po-speševanje kmetijstva, o ukrepih za večjo kmetijsko proizvodnjo in boljšo oskrbo Ljubljane. Nosilci: IS SML:, SIS za preskrbo, Samoupravni sklad za intervencije (rok: september 1984) 5. Pripraviti je treba Družbeni dogOvor o pred-nostngm vrstnem redu območij za stanovanjsko graditev v obdobju 1986-1995. Predlog dogovora je treba predložiti v obravnavo septembra 1984. Nosilca: Mestni komite za stanovanjsko gospo-darstvo in Mestna samoupravna stanovanjska skupnost. 6. Dopolmti je treba strokovne osnove za ugotav-Ijanje in zajemanje meslne rente. Nosilca: Mestni komite za komunalno gospodar-stvo. promet in zveze, Mestni sekretariat za občo upravo (rok: november 1984) 7. Proučiti je treba organiziranost uprav za druž-bene prihodke in možnost za organiziranje skupne uprave za družbene prihodke, tako da bi zagotovili smotrno organizacijo ter učinkovito in enotno izvaja-nje nalog s tega področja. (Rok: konec leta 1984) 8. V izvoz je treba vključiti neposredno ali po-sredno vse OZD, zlasti v tistih panogah in dejavno-stih, v katerih imamo možnost konkurenčnega na-stopa na svetovnem trgu. Ta aktivnost je naloga izvršnih svetov v sodelovanju z Medobčinsko go-spodarsko zbornico, (Rok: december 1984) 9. V okviru MGZ je treba okrepiti aktivnosti za medsebojno povezovanje OZD za enotnejše in ce-lovitejše nastopanje na tujih tržiščih in doseči večjo povezanost proizvodnih OZD z zunanjetrgovinskimi OZD. 10. Združevanje sredstev proizvodno, poslovno ali interesno povezanih organizacij združenega dela moramo v Ljubljani uveljaviti kot prevladujoč odnos pri financiranju skupno dogovorjenih prioritet razvoja na področju izvoza, proizvodnje hrane in energetike. Nosilci investicij v Ljubljani morajo biti ob pomoči Medobčinske gospodarske zbornice in bank pobud-niki združevanja sredstev., V ia namen morajo pripra-viti kakovostne strokovne osnove za proces spora-zumevanja o združevanju sredstev za skupne na-ložbe. (Rok: december 1984) 11. V vseh samoupravnih interesnih skupnostih je treba pripraviti analizo uresničevanja zakortov, ki urejajo področje njihovega dela, in sporazumov o temeljih planov in po potrebi izpeljati bolj racionalno organiziranost. (Rok: september 1984) 12. Pri zaposlovanju mladih moramo upoštevati tudi njihove pobude, da s svojim znanjem in različ-nimi oblikami združevanja (npr. zadrugami in delov-nimi skupnostmi) ustvarijo pogoje za razvoj določe-nih novih dejavnosti. Za uresničitev te naloge je treba ob neposrednem sodelovanju zainteresiranih subjektov preučiti možnosti kreditiranja in pospeše-vanja ter povezovanja osebnega in združenega dela mladih. Skupščina občin&Ljubljana Šiška je na zase-danju vseh treh zborov 14. junija 1984 sprejela program dopolnilnih ukrepov in aktivnosti za uresničevanje ekonomske stabilizacije v Ljub-Ijani, ki je enoten za vse Ijubljanske občine. V programu so opredeljeni roki za izvršitev posameznih nalog. Nekatere naioge so že izvr-šene ali pa je njihovo izvajanje v teku, in to zlasti tiste, ki izhajajo iz ukrepov za finančno konsoli-dacijo gospodarstva. Vse druge naloge pa mo-rajo posamezni nosilci vgraditi v svoje redne ak-tivnosti in jih tekoče izvajati.