Gh silo Zv eze svobo dnih sindikatov S 'lovenije : l||;lliJ|| Hilli! Ljubljana, 6. novembra 1997 tV številka 38 tV letnik 56 /‘S potekom pogajanj o novi kolektiv-n' Pogodbi smo zadovoljni,” nam je po-vedalTone Rozman, predsednik sindikata tekstilcev in usnjarjev. “Delodajalska stran zanje pokazala dovolj pripravljenosti. uPam, da bo tako še naprej in da bomo n°vo pogodbo dobili do konca leta. Naše Pobude, da bi do konca letošnjega leta sklenili aneks pogodbe, niso sprejeli. Podjetjem tekstilne, oblačilne in usnjarske mdustrije pa so namesto tega priporočili, naj odpovedano pogodbo še naprej upoštevajo, če to zmorejo.” Te Rozmanove ssede kažejo, da je množična podpora c|anstva vodstvu sindikata, ko je zahte-valo novo pogodbo, torej zalegla. sklad je 't#' m začel delovati Kot nam je povedal Brane Mišič, je upravni odbor jamstvenega sklada to sredo podprl vse možne načine, da bodo oškodovani delavci čimhitreje vložili popolne zahtevke. S tem je sindikatom omogočil, da svojim članom pomagajo pripraviti skupinske vloge, pri čemer bodo lahko uporabili tudi zahtevke delavcev do stečajne mase in upraviteljev prisilnih poravnav. Več na strani 2 Iskanje nacionalnega soglasja ii|& V j Minister za deloTone Rop je ob predstavitvi bele knjige o pokojninski reformi ta torek napovedal, da bodo predlagatelji o njej iskali najširše družbeno soglasje. Za začetek želijo, da se s cilji in ukrepi pokojninske reforme seznani čimveč ljudi in interesnih skupin. Delovna skupina, ki je pripravljala belo knjigo, bo z njo najprej seznanila sindikate in delodajalce. Vlada in državni zbor prideta na vrsto šele po prvih usklajevanjih v ekonomsko-socialnem svetu. Več na strani 3 2br^retarji območnih organizacij ZSSS so se ta torek kajŠnj v tlenju. Mira Videčnik, sekretarka tam- izrnč.i 3 območja, je vsem udeležencem v spomin a rudarske svetilke. Poziv predse* j vlade V Sindikatu državnih in družbenih organov (SDDO) so se v zadnjem mesecu sestale skoraj vse konference. Obravnavale so zlasti probleme v zvezi z napredovanjem zaposlenih in pomanjkljivostjo aktov o sistemizaciji. Predstojniki upravnih organov so sindikalistom povedali, da izboljšanja razmer ne ovirajo oni, ampak številne njim nadrejene instance. Delavci državnih organov so zaradi tega zelo nezadovoljni, številni svoje pravice že uveljavljajo tudi po sodni poti. O vsem tem je na redni tiskovni konferenci ZSSS ta teden poročal sekretar SDDO Drago Ščernjavič. Nezadovoljstvo med zaposlenimi je pojavni objavi omejitvenih ukrepov, ki naj bi prizadeli državne uslužbence, naraslo tako, da sindikat znova zahteva pogovor s predsednikom vlade. Če se ta ne bo odzval, lahko po Sčemjavičevih besedah pride tudi do konfliktov. Več na 2. strani Skei zahteva reševanje Litostroja in železarn Na sredini tiskovni konferenci SKEI staAlbert Vodovnik in Marjan Pirc govorila zlasti o reševanju Slovenskih železarn in Litostroja. Kot je povedal Vodovnik, SKEI in vodstva posameznih družb iz koncema SŽ ugotavljajo čedalje večji kaos, zaradi česar ta državni sistem lahko kmalu razpade. Na nekaterih lokacijah so se v ta namen že začeli organizirati. Iz krogov blizu podpredsednika vlade pa so v SKEI dobili obvestilo, da so odločitev o reševanju Litostroja odložili za štiri mesece. Za SKEI je nesprejemljivo, da se zaradi medstrankarskih kupčkanj (dopolnjevanja koalicijske pogodbe) odlaša z reševanjem, saj bo po štirih mesecih verjetno za podjetje že prepozno. Marjan Pirc pa je povedal, daje bil prejšnji teden na Poljskem, kjer ima švicarsko-švedski ABB več podjetij z 11.000 delavci. VABB-jevem podjetju ELTA so se prepričali, da so organizirani po evropskih vzorih, tudi plače imajo 20 odstotkov nad povprečjem v tamkajšnjem vojvodstvu. V ELTI so tujci najprej zaposlili 200 delavcev, zdaj jih dela že več kot 1000. Letos bodo ustvarili za 200 milijonov dolarjev dobička. Pireje še povedal, daje Litostrojev SKEI pred časom napovedal možnost protesta pred parlamentom in vlado, nanj bodo povabili tudi dijake in študente. Ker z reševanjem podjetja še naprej le zavlačujejo, bo SKEI Litostroja zdaj začel operativne priprave za izvedbo teh demonstracij. Vodovnik je zahteve za hitro reševanje SŽ in Litostroja poslal državnemu svetu. Od njega zahteva, naj pri vladi doseže preklic odločitve o zavlačevanju reševanja Litostroja. Od vlade pa pričakuje, da bo preverila odgovornost vodstva SŽ za sedanji položaj in sprejela potrebne ukrepe za sanacijo železarn. Tako Vodovnik kot Pirc pa ne verjameta preveč v možnost reševanja Litostroja po slovenski varianti, saj zanjo manjka zlasti denar. Vodovnik je govoril tudi o povezovanju sindikatov, ki delavcem v boju za zmanjševanje brezposelnosti lahko še največ pomaga. Poleg povezovanja na mednarodni ravni se sindikati povezujejo tudi doma.Tako bo v Nemčiji prihodnje leto zaradi združevanja delovalo le še sedem sindikatov. Sindikati - ki niso sposobni organizirati stavke, ki nimajo kolektivne pogodbe, ki nimajo denarja in kritične mase - niso sindikati. Ker več sindikate^ kolektivne pogodbe nima, so po Vodovnikovem mnenju prisiljeni k združevanju, sicer se ne bodo mogli obdržati. 6. novembra 1997 SEMM DNI V SINDIKATU smela načrtovati restrikcije pri uslužbencih. V SDDO smo bili dolgo prepričani, da bodo za državne sekretarje, namestnike in podsekretarje praviloma postavljeni strokovnjaki. Ker očitno na ta mesta postavljajo drugačne profde (po zaslugah), je državni zbor po hitrem postopku sprejel spremembe zakona, ki bodo omočile zaposlovanje in plačevanje še drugih strokovnjakov. Brane Mišič, član predsedstva ZSSS, je dodal, da vladnih načrtov o restrikcijah v negospodarstvu še ni mogoče ovrednotiti, saj o njih ni dovolj informacij. Načrti o spremembi lestvice usklajevanja plač z inflacijo (eskalacija) pa so zanj Sindikat državnih in družbenih organov zahteva pogovor s predsednikom vlade RAZLIKE V PLAČAH SO SE PREVEČ POVEČALE Na tiskovni konferenci so nastopili: Dušan Semolič, Drago Ščernja-vič, Brane Mišič in Lato Radženovic' Zaradi javnega pisanja o zmanjševanju plač in regresov zaposlenih v državni upravi, Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije (SDDO) iz sestave ZSSS zahteva pogovor s predsednikom vlade Janezom Drnovškom. Predsednik vlade je o tem namreč na zadnji seji ekonomsko-socialnega sveta napovedal nekaj ukrepov, kasneje pa so mediji objavili o tem še več vesti. Vladna koalicija namreč še usklajuje ukrepe, ki bodo verjetno precej prizadeli položaj državnih uslužbencev. Če se Drnovšek ne bo odzval, bo po besedah Draga Sčemjaviča, sekretarja SDDO, izrekel jih je na redni tiskovni konferenci ZSSS, prišlo do stopnjevanja napetosti, ki lahko preraste v odprt konflikt Kot je uvodoma povedal Dušan Semolič, je sindikat vznemirjen zaradi javne objave poteka usklajevanja omejevalnih ukrepov v državni upravi. Nenormalnoje, da uskaljevanje ukrepov, menda jih je kar 31, ki bodo prizadeli zaposlene, poteka mimo sindikata. Vlada bi lahko tako kot nemška namesto o slabšanju položaja zaposlenih državnih uslužbencev razmišljala o uvedbi soupravljanja, zaradi česar so nameščenci v Nemčiji zadovoljni in tudi boljše delajo. Vlada bi morala s SDDO, ki zastopa 14.000 državnih uslužbencev, imeti normalen pogovor, kot se za enakopravne subjekte spodobi, meni Sčemjavič. Drnovšku, ki je “šef največjega slovenskega podjetja”, je SDDO že štirikrat pisal za pogovor, vendar se na pisanje ni odzval še nikoli. To po Ščernjavičevih besedah pomeni, da sindikat podcenjuje. Če bo tako nadaljeval, bo sindikat prisiljen uporabiti trše metode. Ščernjavič je kritiziral še pomanjkljive akte o sistemizaciji (nekateri organi jih sploh še niso sprejeli), zaradi katerih so več tisoč delavcem pravico do napredovanja priznali s petmesečno zamudo. Ker so zaradi tega pri plačah prizadeti, so se številni delavci upravnih enot zaradi tega pritožili. Ker jim pri tem strokovno pomagajo, v SDDO računajo, da bo državni pravobranilec sprejel pobudo sindikata za svojo. Povrh pa je plačni sistem v državni upravi nepregleden, saj ga ureja kar 40 med seboj neusklajenih predpisov. Vlada napoveduje zakon o javnih uslužbencih, ki da bo napravil red na plačnem področju.To so, tako Ščernjavič, napovedovali že ob sprejemanju zakona o razmerjih plač. Zdaj so nesorazmerja plač veliko večja kot pred tem zakonom. Namesto da bi vlada pripravila strokovno analizo o rezultatih tega zakona, napoveduje uveljavitev zakona o javnih uslužbencih. Teze za ta zakon pa je SDDO dobil po svojih kanalih, zato bo nanje pravočasno pripravil pripombe in predloge. Sicer pa je SDDO zelo nezadovoljen tudi s previsokimi razmerji med naj višjo in najnižjo plačo. Po Ščernjavičevih besedah so razlike med vedno večjimi množicami šefov in uradniki, ki imajo opravka z državljani, nenormalne. Zaradi tega bi se Drnovškova vlada morala najprej vprašati, kaj bo naredila pri sebi, šele potem bi nesprejemljivi. Mišičje prepričan, da “vladini” problemi izvirajo iz previsoke inflacije, kije že dosegla 4,7 odstotka, prag za usklajevanje paje pri 5,5 odstotka. Če bo rast cen življenjskih stroškov v novembru vsaj 0,6-odstotna, bo plače pač treba uskladiti že v decembru. Eskalacijske lestvice zaradi tega ni mogoče spreminjati. Če plače kje rastejo preveč, ima vlada po Mišičevem mnenju vse možnosti intervenirati. Na novinarska vprašanja, zakaj SDDO že zdaj, čeprav koalicija o restriktivnih ukrepih še ni usklajena, zahteva informacije in dialog z vlado, pa sta Semolič in Ščernjavič povedala, daje reakcija sindikata zgolj njegova obveznost zaradi javnih obvestil. Ko bodo ukrepi v koaliciji že usklajeni, bo za sindikat veijetno že prepozno. Sindikat mora na načrtovane ukrepe vplivati pravočasno. ‘Tudi delavci v državni upravi morajo zase kaj narediti. Njihov položaj je mizeren, saj so popolnoma odvisni od dobre volje svojih šefov.” Tako Semolič. Sicer pa so državni uradniki, tisti za okonci po besedah Laza Radže-noviča, predsednika konference delavcev upravnih enot, plačani najslabše, saj mesečno zaslužijo le po 60.000 tolarjev. V upravnih enotah se dogaja celo to, da nimajo denarja za nabavo potnih listov in registrskih tablic, ki jih ljudje plačujemo sami. Zgodi se, da na Ig, kjer izdelujejo tablice, gremo z avtomobilom le po eno novo tablico. Uradniki v Nemčiji so resda omejeni pri stavkah, so pa v zameno za izgubljeno pravico vsaj spodobno plačani, je dodal Semolič. v: u. Za delavna mesta Člani sindikata vsakodnevno spremljajo po televiziji, časopisih in radiu boj za Slovenske železarne. Pogledi strank, interesnih skupin in posameznikov v državi so seveda različni: od takih, ki bi jih najraje izrav-nali z zemljo, do tistih, ki želijo čimprejšnjo sanacijo in končanje umiranja na obroke ter ohranitev delovnih mest, tudi za generacijo, ki prihaja. Med temi je predvsem naš sindikat, ki se v dogajanje vključuje že več kot tri leta, čeprav nam mnogi to pravico odrekajo ali pa trdijo, da so naša prizadevanja nekoristna. Res je, da posamezni delavec od tega trenutna nima neposredne koristi, po končani privatizaciji pa bo vpliv zaposlenih v podjetjih odvisen tudi od njihovega lastniškega deleža. Kot državno podjetje še vedno nimamo prizttane pravice do soudeležbe pri delitvi družbene in državne lastnine. Če se privatizacija po stranskih poteh ne bo čimprej končala, tudi ne bo kaj lastniniti. Samo z udeležbo pri lastnini, in v novih pogojih tudi s soupravljanjem, se bo uveljavilo znanje in sposobnosti zaposlenih v nekdanji Železarni Ravne. Topa settebo zgodilo, če bi metalurgija in kovinskopredelovalna industrija na Ravnah propadla. Ni sicer velike bojazni, da bi propadla v celoti, če pa postane popolnoma razdrobljena, nepovezana in zdesetkana, bo rezultat enak. Ob vseh drugih problemih je ta trenutek temeljno vprašanje, kakšne zakone o privatizaciji, dokapitalizaciji in s tem povezanimi vprašanji bo državni zbor ta mesec sprejel. Ne gre samo za finančno pomoč, za garancije in podobno, čeprav se to zdi temeljno vprašanje in za nekatere edino. Za nas je bistveno, kako bodo državna sredstva razdeljena in porabljena, saj imamo s tem iz dosedanjih sanacijskih let grenke izkušnje. Izvršni odbor našega sindikata je po daljših razpravah sprejel in državnem zboru ter vladi že poslal končni predlog naših amandmajev k paketu Železarskih zakonov, ki pa se vsaj delno križajo z interesi nekaterih drugih; temeljijo na stališčih zadnjih let, ki so bila javno objavljena in jih večina tudi pozna. Kot bistveno zagovarjamo: - da se državni kapital razporedi na družbe oz zaključene programe ter se izvede reorganizacija z oblikovanjem delniških družb, kjer bodo tako vodstvo kot delavci motivirani za delo in razvoj, - da zagotovimo uveljavitev 20-odstotnega deleža iz naslova neizplačanega OD; nekateri imajo tudi še certifikate; in možnost delavsko-menedžerskega odkupa, ki bi v posameznih družbah prav tako prišel v poštev, in prednostno pravico delavcev družbe pri tem; - vsekakor smo proti privatizaciji izključno na ravni sedanjega koncerna, kije drag ter neučinkovit in bi lahko bil samo finančni holding; - zagovarjamo tudi kapitalsko povezavo med družbami, saj bi edino na ta način zagotavljali skupne interese in skupna prizadevanja v reprodukcijski proizvodni verigi, ki je za Ravne še sebej značilna, Jamstveni sklad začel delati ■v ZDAJ JE CAS ZA VLAGANJE ZAHTEVKOV Po dolgotrajnih pozivih, veliko jih je prišlo iz ZSSS, je državni zbor maja letos sprejel zakon o jamstvenem skladu. Denar v tem skladu, prišel bo iz proračuna in prispevkov delodajalcev, bo pomagal delavcem, ki zaradi nesolventnosti delodajalcev več mesecev niso ali ne bodo prejemali pač ali drugih denarnih prejemkov. Jamstveni sklad bo oškodovanim delavcem (v nadaljevanju: oškodovancem) poplačal le del terjatev, ki jih ne bodo poplačali stečajni upravitelji. Oškodovanci morajo svoje zahtevke prijaviti pri pristojnih enotah zavoda za zaposlovanje, kjer so za vloge na razpolago tudi posebni obrazci. Ta teden je začel delati jamstveni sklad, ki naj bi marsikateremu delavcu dal vsaj del tistega, za kar je bil prikrajšan pri slabem delodajalcu, ki je šel v stečaj ali postopek prisilne poravnave. Novoustanovljeni sklad bo pomagal delavcem, ki so bili zaradi neizplačila plač oškodovani od 2. januarja 1994, pa tudi tistim, ki plač ne bodo sprejemali po letošnjem tretjem novembru, to je od uradnega začetka delovanja sklada dalje. Jamstveni sklad bo zahtevke oškodovancem povrnil le v primeru, če so pri delodajalcu, ki jim je ostal dolžan plače in nadomestila, delali neprekinjeno najmanj šest mesecev. Kot je določeno v zakonu o jamstvenem skladu (v nadaljevanju: zakonu), lahko oškodovani delavci podjetij v stečaju, prisilni poravnavi ali likvidaciji (čeji je zaradi tega prenehalo delovno razmerje) pri tem skladu vložijo zahtevek za: neizplačane plače za tri mesece pred prenehanjem delovnega razmeija, neizplačana nadomestila za isto obdobje, nadomestilo plače za neizrabljeni dopust in odpravnino, kot je določena za presežne delavce. Pri neizplačanih plačah in nadomestilih pripada upravičencem največ znesek v višini treh minimalnih plač, kot so bile ali so določene za obdobje zahtevka. Iz naslova neizrabljenega dopusta lahko upravičenci prejmejo največ polovico minimalne plače, zmanjšane za prispevke in davke. Odpravnina paje omejena na eno minimalno plačo, prispevke in davke nanjo plača jamstveni sklad. Oškodovanci, ki bodo zahtevali del izgubljenega denarja za nazaj (od 2. januarja 1994 do 3. - smo za to, da ima država v celoti ali v vsaki delniški družbi vsaj 51-odstotni delež. Posebej pa poudarjamo, da delež tujega kapitala v posamezni družbi ne bi smel biti več kot40-odstoten. Če tuji partnerji in vlagatelji resno mislijo, ker je to v njihovem interesu, ne postavljajo izključnih pogojev lastninskega deleža; - posebej in ponovno smo proti prodaji uspešnih družb in programov, - pri pomoči države se zavzemamo za pošten odnos: da vsem perspektivnim programom in družbam zagotovi enako štartno osnovo, kar je možno le na podlagi čistih računov, z upoštevanjem dosedanje dokapitalizacije - po domače: koliko je kdo v prteklosti dobil. Vsi pričakujemo, da nas bodo podprli tako poslanci kot rpedsta-vniki političnih strank, če ne drugje, vsaj v regiji. Predvsem pa računamo na enotnost vseh Ravenčanov - zlasti vodstvenih struktur, saj je neenotnost že dolgo eden glavnih problemov propadanja nekdaj velikega podjetja. Janko Dežman, sekretar SKEI sindikalnih podružnic Slovenskih železarn na lokaciji Ravne PREGLED ZAJAMČENIH IN MINIMALNIH PLAČ OD 1.1.1994 KATEG.LETO. MESEC VEUA OD BRUTO NETO ZAJ.PL. 1. 1994 1.1.94 26.500,00 18.606,90 ZAJ.PL. II 26.500,00 18.691.90 ZAJ.PL. III 26.500,00 18.633,60 ZAJ.PL. IV 26.500,00 18.697,30 ZAJ.PL. V 26.500,00 18.732,70 ZAJ.PL. VI 26.500,00 18.744,30 ZAJ.PL. VII 1.7.94 27.560,00 19.456,50 ZAJ.PL. VII 9.7.94 27.918,00 19.687,10 ZAJ.PL. Vlil 27.918,00 19.702,10" ZAJ.PL. IX 27.918,00 19.725,80 ZAJ.PL. X 27.918,00 19.838,20 ZAJ.PL. X 22.10.94 28.811,00 20.415,60 ZAJ.PL. XI 28.811,00 20.477,60' ZAJ.PL. XII 28.811,00 20.557,10 ZAJ.PL. 1.1995 28.811,00 20.587,50 ZAJ.PL. 1. 21.1.95 30.136,00 21.444,10 ZAJ.PL. II 30.136,00 21.490,50 ZAJ.PL. III 30.136,00 21.487,00 MIN.PL. IV 1.4.95 45.000,00 31.091,40 MIN.PL. v 1.5.95 45.000,00 31.144.60 MIN.PL. VI 45.000,00 31.125,20 MIN.PL. VII 1.7.95 .45.450,00 31.468,10 MIN.PL. Vlil 45.450,00 31.454,40 MIN.PL. IX 45.450,00 31.464,50 MIN.PL. X 1.10.95 46.223,00 31.997,50 MIN.PL. XI 46.223,00 31.982,80' MIN.PL. XII 46.223,00 32.039,40 MIN.PL. 1.1996 1.1.96 47.174,00 32.729,80 MIN.PL. II 47.174,00 32.746,00 MIN.PL. lil 47.174,00 32.739,80 MIN.PL. IV 53.500,00 36 833,90 MIN.PL. V 53.500,00 36.839,40. MIN.PL. VI 53.500,00 36.938,'30 MIN.PL. VII 1.7.96 54.570,00 37.674,30. MIN.PL. Vlil 54.570,00 37.65aj>E MIN.PL IX 54.570,00 37.748,00 MIN.PL. X 1.10.96 55.061,00 38.056,40 MIN.PL. XI 55.061,00 38.067,6.0 MIN.PL. XII 55.061,00 38.136,40 MIN.PL. 1.1997 1.1.97 55.942,00 38.754,30 MIN.PL. 11 55.942,00 38.803,50. MIN.PL. III 55.942,00 38.762,00 MIN.PL. IV 1.4.97 56.781,00 39.271,30 MIN.PL. v 56.781,00 39.304,60 MIN.PL. VI 56.781,00 39.358,10 MIN PL. VII 59.4 50,00 40.921,8E novembra 1997), morajo zahtevke vložiti najkasneje v 90 dneh po 3. novembru, torej do 2. februarja 1998. Drugi oškodovanci pa morajo zahtevo vložiti v 60 dneh po prenehanju delovnega razmerja. Zahtevek, izpolnjen na predpisanem obrazcu, vložijo pri enoti republiškega zavoda za zaposlovanje, kjer je sedež delodajalca. Obrazci so zainteresiranim na voljo pri vseh enotah zavoda za zaposlovanje. Jamstveni skladbo za veljavne štel le tiste vloge oškodovancev, ki so bile ali bodo v dveh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavljene ste-čajnemu upravitelju. Veljavne bodo tudi vloge oškodovancev podjetij v prisilni poravnavi, zaradi katere jim je prenehalo delovno razmerje, če bodo prijavljene v osmih dneh po njeni sklenitvi, ki mora biti razobešena na sodišču. Vsakdo, ki bo vložil zahtevo, bo moral priložiti tudi dokazila. Ta bo dobil pri delodajalcu ali stečajnem upravitelju. O zahtevah oškodovanih delavcev za nazaj mora jamstveni sklad odločiti v šestih mesecih po prejemu zahteve. Druge zahteve mora sklad rešiti v dveh mesecih. Pritožbe na njegove odločitve bo reševalo ministrstvo za delo, vrhovna instanca pa bo delovno in socialno sodišče. Z jamstvenim skladom upravlja devetčlanski upravni odbor, v katerem imajo reprezentativni sindikati tri mesta. Eno od teh mest zaseda Brane Mišič, član predsedstva ZSSS. Predsednik upravnega odbora je Branko Omerzu, njegov namestnik pa Brane Mišič. Poslovanje sklada vod direktor, začasni vršilec njegovi dolžnosti je Janez Urbas. Str° kovno delo za jamstveni skl^ opravlja zavod za zaposlovanja Delovanje jamstvenega skl^ da je soodvisno od postopa0 stečaja in prisilne poravn3vee Oškodovanci zato iz stečajne rn^ in pri skladu ne morejo dobiti ve1’ kot jim pripada. V praksi to po. meni, da bodo stečajni upravitelj jamstvenemu skladu poročali vseh izplačilih delavcem upnikoj' Po zakonu o jamstvenem sklaj | pripada oškodovancem le % pripadajočega zneska neizplačajL plač, nadomestil in regresa, razil j do celotne višine pa lahko oŠk^ ..................... ■ *ečajn dovanci uveljavljajo do st 'gl!1 le- mase. Za denar, ki ga jamstv sklad izplača oškodovance^’ ta postane upnik do stečajpek upravitelja. O tem jamstveni lad tudi obvesti stečajnega up' vrtelja. a V zvezi z začetkomdelova^ jamstvenega skladaje nič kol' vprašanj. Na marsikatero bo injL če odgovoriti šele na podlagi pf^, se. Zaenkrat pa oškodovanj., lahko svetujemo le, naj P0l\ir poiščejo pri službah pravne P 0 moči pri ZSSS. Te bodo, kažejo nekatere napovedi, gale pripraviti skupinske v k oškodovancev. Dokazila z® ^ bodo verjetno tudi lažje zb iz česar sklepamo, da bodo uveljavljene. Za delavce, kis ^ gubili veliko denarja, pa boo r zbiranju potrdil in dokazil oi^, vile vsaj del nepotrebnih u1 prnih opravkov. p k 6. novembra 1997 POKOJNINSKA REFORMA wm Bela knjiga o Pokojninski reformi Na ministrstvu za delo so ta torek predsta-v'li belo knjigo o pokojninski reformi v naši državi. Njeni pripravljalci načrtujejo, da bodo z njo najprej seznanili sindikate, zatem delodajalce, kasneje pa še druge interesne skupi-n®- Kot je poudaril minister za delo Tone Rop, °do o njej iskali čimširše soglasje. V široki razpravi, ki naj bi sledila predstavitvam bele knjige, bodo skušali razčistiti tudi morebitne nasprotne predloge. Načrtovalci reforme pričakujejo, da bo nvcljavljena v začetku leta 1999. Spremem-e Pa bodo postopne, najprej bodo skušali reformirati sedanji dokladni zavarovalni si-*te,n, temelječ na medgeneracijski pogodbi, er daje za upokojevanje preveč širokogrudne možnosti. Novi naložbeni sistem, ki bo počasi dopolnjeval sedanji dokladni sistem, temeljil naJ bi na medgeneracijski pogodbi, bo prišel v poštev zlasti za mlajše generacije. Na glavno vprašanje, zakaj je reforma sploh potrebna, pa avtorji odgovorjajo, da se sicer računi pokojninskega zavoda (ZPIZ) kmalu ne bi več •zsli. V dvajsetih letih prihodnjega stoletja bomo namreč v Sloveniji prišli v položaj, ko bomo na enega zavarovanca imeli enega upokojen-Ca- Da bi vsi prejemali pokojnine v sedanjem razmerju s plačami, bi morali podvojiti pri-sPevno stopnjo ali obveznosti iz proračuna.To Pa bil pretežak udarec za konkurenčnost našega gospodarstva na svetovnih trgih. Cilj novega sistema pokojninskega in invalidskega darovanja je socialno sprejemljivo in pravično ^varovanje, ki bo vsem dajalo dovolj veliko var-0st, obenem pa bo gospodarstvu omogočalo razvoj. , anji sistem po besedah Janeza Prijatelja, dolgoletnega direktorja ZPIZ, ljudje zelo različno eenjujejo. Za upokojence je v glavnem dober, razv-^ arriejo se le enkrat letno, ko je treba določiti višino K^ni -a rekreadj°’ nastalega iz nekdanje karte : ■ Naš sedanji pokojninski sistem je sistem, prevzet : . U.?PS.av'je> kjer so leta 1983 z njim bistveno iinoVrvJol' moznosli upokojevanja in tudi pravice 1907 l CeV' 1 Prevzeti sistem smo spremenili leta ’ 0 smo starostno dobo za upokojitev povečali P°vprečno število zavarovancev ZAČENJA SE ISKANJE NACIONALNEGA SOGLASJA znašalo še 1 : 2,87, lani zmanjšalo na 1 : 1,65. Zaradi pospešenega upokojevanja je deformirana tudi struktura zavarovancev - starih več kot 55 let skoraj ni. Razmerje med upokojenci in zavarovanci se slabša iz leta v leto. Janez Prijatelj meni, daje (čimhitrcjše) upokojevanje postalo vrednota, ki jo izkoristijo skoraj vsi, ki imajo možnost. Čeprav je dodatek za rekreacijo upokojencev med najbolj spornimi, gaje upokojencem letos vseeno uspelo povečati na 42.000 tolarjev za tiste s podpovprečnimi pokojninami, in na 21.000 za prejemnike nadpovprečnih pokojnin. Ta dodatek naj bi v naslednjih petih letih zrastel na 85 odstotkov povprečne starostne pokojnine. Zanj gre čedalje večji delež sredstev pokojninskega zavarovanja. Štetje zavarovalne dobe s povečanjem (beneficirana delovna doba) je problematično zaradi več vzrokov. Glavni je ta, da povečan prispevek delodajalcev za takšna delovna mesta sploh ne pokri-. va povečanih odhodkov ZPIZ zaradi bistveno hitrejše upokojitve, ker takšni zavarovanci pokojnino prejemajo tudi dlje. Beneficirana delovna mesta-teh je sedaj 31.000, največ v rudarstvu, prometu, notranjih zadevah, obrambi, tekstilni industriji in livarnah - so zdaj predmet revizije, ki naj bi privedla do zmanjšanja števila takšnih delovnih mest. Za ZPIZ je srečna okoliščina ta, da se je število beneficiranih delovnih mest v industriji močno zmanjšalo. Beneficirano delovno dobo bi po mnenjih avtorjev bele knjige morali izločiti iz pokojninskega sistema in nadomestiti z dodatnim zavarovanjem. Prispevek zanj naj bi plačevali izključno le delodajalci. Po ugotovitvah Janeza Prijatlja je problem tudi višina pokojnin v primerjavi s plačami. Pokojnine sedaj znašajo 74,6 odstotka plač, v Evropski uniji pa v povprečju le 67, 5 odstotka. Delež pokojnine v primerjavi s plačo v primerljivih deželah znaša: Češka 48, Madžarska 41, Poljska 61, Nemčija 71 in Avstrija 70 odstotkov. Delavci v podjetjih in organizacijah 778.552 814.254 827.707 837.554 830.314 819.055 782.222 709.595 656.966 626.806 605.326 593.848 581.651 Delavci pri: zasebnikih 22.081 26.428 27.972 29.571 30.651 31.321 31.890 33.154 33.283 37.003 41.196 48.709 53.835 Zasebniki 27.302 30.203 31.757 33.086 35.312 36.299 38.435 42.032 43.963 47.120 48.801 52.168 54.108 Kmetje Prostovolj. Brezpo- ‘ ' ' “•"ir 65.276 42.729 40.861 37.950 36.037 34.282 32.068 32.151 30.690 28.251 27.129 27.129 22.902 7.500 13.672 17.243 19.164 35.569 36.103 29.883 31.430 Zapor- niki SKUPAJ ' 283 258 893.211 913.614 928.297 938.161 932.314 920.957 884.615 816.902 764.902 782.570 772.549 769.263 763.348 Uskla eta’ ^eta Pa sino sPremen‘l* še način razu^evanja pokojnin, ki ga danes skoraj nihče ne ce|, e- Sicer pa ima sedanji pokojninski sistem P0sehP USedlin’ kiJih moramo izčistiti. Prijatelj je iziemJ lzP0Stavil beneficirano delovno dobo in gaJ7tme upokojitve. Sedanji sistem pokojninske-dar(jWarovanja zagotavlja našim starostnikom stan-neu ’ Je zelo blizu nacionalnim pokojninam v starih h eVr0Pskih državah- Le zelo majhen del drUge ohru5 'et nainre^ ne Prejema pokojnine ali ‘uvalidsk 6 P°mod iz naslova pokojninskega in vrednota 86 čimprej ^ Posta,° (‘bolehen'** s’stem pokojninskega zavarovanja je jezrnanifč za[ai w ; vojaške začasne * :■ — 1981 111.975 57.171 62.336 231.482 41.233 - - 272.715 1985 137.441 67.645 69.666 274.752 35.838 - 310.590 1986 145.176 70.153 71.208 286.537 34.450 _ . 320.987 1987 154.206 72.735 72.461 299.402 33.129 _ _ 332.531 1988 166.532 75.956 73.877 316.365 31.665 _ . 348.030 1989 180.367 79.317 75.445 335.129 29.929 - _ 365.058 1990 197.259 82.289 76.726 356.274 27.820 _ . 384.094 1991 227.524 87.194 78.482 393.200 25.727 _ . 418.927 1992 248.978 91.551 79.276 419.805 23.526 4.770 727 448.828 1993 255.985 93.867 80.439 430.291 21.517 4.996 741 459.260 1994 257.298 94.848 80.769 432.916 19.516 4.969 685 460.038 1995 259.253 96.058 81.740 437.051 17.671 4.917 623 462.315 1996 262.142 96.850 83.113 442.105 15.805 4.838 574 465.420 Ženske se bodo s 65 leti leti upokojile šele leta 2022 Načrt reforme sedanjega pokojninskega zavarovanja predvideva povečanje starostne meje tudi pri nas. Zenske naj bi se tako leta 2022 lahko upokojile le, če bodo stare 65 let. Za moške pa naj bi ta starostna meja veljala že deset let prej. Povečevanje starostne meje za ženske naj bi se od leta 2009, ko bodo za izpolnitev pogojev za upokojitev morale doseči 58 let, do leta 2022 povečevalo letno po šest mesecev. Velika novost naj bi bilo tudi fleksibilno upokojevanje. To temelji na bonusih za tiste, ki se bodo Spremenjeno bo tudi obdobje, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove. Namesto desetih najugodnejših let bo upoštevanih kar 25 let. Kasneje naj bi upoštevali celotno zavarovalno dobo, pokojnine naj bi bile skoraj povsem odvisne od vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno. Avtoiji tega predloga sicer ugotavljajo, da zaradi tega ne bo velikih sprememb, saj se plače posameznikov bistveno ne spreminjajo. Problemi bodo le pri sa-mozavarovancih. Ti so dosedaj špekulirali, pravi prispevek so plačevali le deset let, kasneje pa le simbolnega. Zdaj se bodo morali odločiti na novo, mogoče bodo spet našli kakšno luknjo. VU. 6. novembra 1997 SKIM DNI V SINDIKATA Tiskovna konferenca varuha človekovih pravic v Mariboru POSTOPKI PRED DELOVNIMI SODIŠČI SO NERAZUMNO DOLGI Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je prejšnji teden dva dni uradoval v prostorih mestne občine Maribor, en dan pa v zgradbi občine Ptuj. Tri dni seje tako pogovarjal z ljudmi iz Štajerske, ki so se k njemu zatekli po pomoč, ker menijo, da so jim pristojni državni ali drugi organi kršili temeljne človekove pravice. Nanj seje obrnilo 80 prizadetih državljanov. Za objavo smo izbrali zlasti probleme, ki pestijo zaposlene. Najhujši je čakanja na pravico, zaradi česar je tudi pozitivna sodba večkrat le obliž na skoraj zaceljene rane. Kako zaščititi delavce, ki so prisiljeni delati na črno Zanimivo je, da se k varuhu človekovih pravic zateče relativno malo delavcev, ki jih delodajalec noče prijaviti in so prisiljeni delati na črno. Očitno se bojijo, da bo delodajalec ugo- Ob koncu svojega bivanja v Maribom je Ivan Bizjak pripravil tiskovno konferenco. Povedal je, da se je tokrat nanj obrnilo 80 ljudi. Večina seje k njemu zatekla po pomoč zaradi nerazumno dolgih postopkov pred delovnimi in rednimi sodišči, zaradi dolgotrajnosti denacionalizacijskih postopkov, zaradi kršitve pravic iz delovnega razmerja in zaradi drugih problemov. V Mariboru je posebej pereč problem preobremenjenost delovnega sodišča, zaradi česar morajo številni delavci na pravico čakati več let. To še posebej prizadene tiste delavce, ki jim je nezakonito prenehalo delovno razmerje, saj v času, ko postopek teče, mnogi ostanejo brez slehernih sredstev za preživljanje. Stres, ki ga ob tem doživlja prenekateri delavec, se kaže tudi pri njegovem zdravju in psihičnem razpoloženju. Sposojanje denarja je marsikomu zagrenilo življenje Ivan Bizjak je opozoril, daje bilo v Mariboru več podjetij za finančni inženiring, ki so z lažnimi obljubami o visokih obrestih na vložena sredstva lahkoverne ljudi prikrajšali za njihove prihranke. V Mariboru si je s posojanjem denarja takšnim podjetjem očitno opeklo prste več ljudi kot drugod po Sloveniji. Danes se počutijo ogoljufani, prav tako pa se pritožujejo nad dolgotrajnostjo stečajnih postopkov in postopkov prisilne poravnave za takšna podjetja. Na varuha človekovih pravic seje obrnilo tudi precej podjetnikov, ki se pritožujejo nad veliko finančno nedisciplino v državi. Na eni strani podjetnik zaradi počasnosti sodnih mlinov in neučinkovitosti pravne države ne more od kupcev oziroma naročnikov izterjati plačila za prodano blago ali opravljeno storitev, po drugi strani pa mora redno plačevati davke in prispevke. Tako se zlasti manjši podjetniki velikokrat znajdejo v položaju, da sebi in svojim delavcem ne morejo izplačati niti minimimalne plače, ker so nad žiro račun podjetja dali roko dacarji. Poleg tega pa morajo takšna podjetja za tekoče poslovanje najemati drage kredite. Varuh človekovih pravic bo na to resno opozoril davkarijo. Veliko težav imajo tudi delavci, za katere delodajalci ne plačujejo redno prispevka za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje jim preprosto rečejo, naj sami prisilijo delodajalca, da bo zanje začel plačevati prispevke, sicer jim pravic ne bodo priznali. Po Bizjakovih besedah mora Delavka ne more biti ob pravico do zdravstvenega zavarovanja zaradi administrativnih zapletov Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je novinarje seznanil tudi s pobudo, ki jo je prejel od delavke v Ljubljani. Omenjena delavka je na začetku tega leta \ ložila zahtevek za upokojitev na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po pre-nehanju delovnega razmerja joje delodajalec odjav il iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker ji zavod še ni izdal odločbe o upokojitvi, po odjavi iz zavarovanja na podlagi delovnega razmerja ni bila več obvezno zdravstveno zavarovana. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje soji svetovali, naj se zavaruje kot samoplačnica oziroma kol družinski član. Delavki se tako ravnanje zdi povsem nerazumljivo in nevzdržno, saj pričakuje neprekinjeno zdravstveno zavarovanje, ker izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice do starostne upokojitve. Ne pristaja na to, da bi morala zaradi administrativnih zapletov sama urejati zdravstveno zavarovanje kot samoplačnik oziroma kot družinski V zvezi z navedeno pobudo je varuha človekovih pravic zanimalo, ali zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju res ni mogoče v takih primerih izvajati na način, da bi se osebam v času od prenehanja delovnega razmerja do izdaje dokončne odločbe o uveljavitvi pravice do starostne pokojnine priznala lastnost zavarovane osebe. Po mnenju varuha človekovih pravic je nesporno, da taki osebi pripada pra-\ icn do starostne pokojnine in s tem pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja s pr\im dnem po prenehanju delovnega razmerja. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je po mnenju varuha človekovih pravic zato tudi zavezan plačati prispevke zai zdravstveno zavarovanje omenjene delavke od dneva upokojitve dalje. od delodajalca plačilo prispevkov izterjati zavod sam. Takšno prenašanje lastnih obveznosti na ramena nemočnih delavcev je Bizjak označil za cinizem. Invalidne delavke v Merinki Merikopu se niso zaman obrnile na varuha človekovih pravic Na varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka je predstavnica invalidnih delavk iz mariborskega podjetja Merinka Merikop naslovila pobudo, peticijo invalidnih delavk paje poslala v vednost tudi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Pristojni inšpektor jc varuha človekovih pravic po posredovanju na inšpektoratu ter na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve obvestil, da je odredil tele ukrepe: »1. Delodajalec je dolžan plače zaposlenih, predvsem invalidnih oseb uskladiti z zakonsko določenim in usklajenim zneskom po 7. točki Zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996. ■ 2. Delodajalec je dolžan ponovno preveriti ustreznost delovnih rnest, na katerih delajo invalidi ter po potrebi zahtevati od medicine dela dodatna mnenja o njihovi ustreznosti. Tudi v zvezi z zahtevo delavk glede norm in pogojev dela je bila po opravljenem inšpekcijskem nadzoru izdana ureditvena odločba, s katero mora delodajalec na določen način in v določenih rokih odpraviti nepravilnosti in takoj začeti z varnostnimi ukrepi pri delavcih, ki delajo s prisilno držo telesa. Delodajalec je torej dolžan takoj podvzeti vse varnostne ukrepe skupaj s strokovno službo medicine dela ter izdelati program v skladu s 7. členom zakona o varstvu pri delu ter 9. in 10. členom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V zvezi s tem je potrebno ustrezno dopolniti splošne akte iz varstva pri delu in zagotoviti obremenjenost delavcev pri delu skladno s preostalo delovno zmožnostjo v dogovoru z invalidsko komisijo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.« Ivan Bizjak je povedal, da gaje predstavnica invalidov v omenjenem podjetju pred kratkim obvestila, da so se po več posredovanjih razmere v podjetju obrnile na bolje in so pred dokončno ureditvijo. Po njeni oceni je tako problematika delovnih invalidov mnogo bolje urejena, po predvidevanjih pa naj bi bil tudi način reševanja novih primerov obojestransko strpen. vem mnenju je treba zakonodajo vsekakor izpopolniti v korist delavcev, ki so dandanes za ljubi kruhek marsikdaj prisiljeni delati na črno in o tem molčati. Utemeljenih je četrtina pobud Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je na tiskovni je še 64 primerov), na stanovanjske zadeve (106 - nerešenih je še 25 zadev), na delovno pravne zadeve (105 - nerešenih je še 19 zadev), na omejevanje osebne svobode (81 - nerešenih je še 12 pobud) in druge kršitve človekovih pravic. Izkušnje kažejo, daje okoli četrtina pobud utemeljenih. Varuh človekovih pravic največ primerov razreši z mnenji in predlogi, kijih naslovi na pristojne državne in druge organe. Praksa kaže, da omenjeni mnenja varuha človekovih pravic praviloma upoštevajo. Po drugi strani pa izkušnje iz dela varuha človekovih pravie lahko veliko prispevajo tudi h izboljšanju naše zakonodaje, zato je še kako pomembno, da poročila varuha človekovih tovil, kdo je prijavitelj, in da bodo zaradi tega še ob zaposlitev na črno. Ivan Bizjak je povedal, da takšne primere obravnavajo izjemno pazljivo, saj lahko de- Ivan Bizjak lavci, ki so prisiljeni delati na črno, izgubijo še tisti vir dohodka, ki ga imajo. Praviloma varuh človekovih pravic delodajalca na kršitev predpisov samo opozori. V zvezi s tem je Ivan Bizjak dejal, da pričakuje od nove zakonodaje, da bo to vprašanje bolj ustrezno rešila. Delodajalec, ki zaposluje na črno, pa so ga pri tem razkrili, bi moral za delavce vsekakor plačati prispevke od dneva, ko jih je zaposlil na črno. Prav tako pa bi moral delodajalec za delavce plačati prispevke še za nekaj mesecev za naprej - tako bi se zmanjšala verjetnost, da bi delodajalec po tem, ko bi ga razkrili, delavce preprosto odslovil. Po Bizjako- Prostovoljci pomagajo invalidki Varuhu človekovih pravic je letos poslala pobudo tudi invalidka. ki živi \ kletnem stanovanju, i/ katerega z invalidskim vozičkom zaradi številnih stopnic ne more več nikamor. Omenjena invalidna oseba je junija letos zaprosila za pomoč center za socialno delo. Ker do septembra ni dobila niti pomoči niti odgovora, je za posredovanje zaprosila varuha človekovih pravic. Po njegovem posredovanju na centru za socialno delo so jo obiskali in ji obljubili pomoč šele takrat, ko bodo imeli za takšno pomoč ustrezno usposobljene delavce. Po ponovnem posredovanju varuha človekovih pravic so sklenili, da ji bodo v okviru prostovoljnega dela začeli pomagati takoj. V prvih dneh oktobra je pobudnica varuhu človekovih pravic sporočila, daje s pomočjo dveh prostovoljnih delavcev po dolgem času le lahko zapustila stanovanje. To pomočji od takrat center za socialno delo v okviru prostovoljnega dela zagotavlja enkrat tedensko. Da. tudi pravica do sprehoda na svežem zraku sodi med temeljne človekove pravice, kijih mora država, ki želi veljati za socialno in humano, zagotoviti vsem. konferenci v Mariboru med drugim tudi povedal, da je v letošnjem letu do 23. oktobra prejel iz celotne Slovenije skupno že 2296 pobud. Od tega je 1704 primerov že rešenih, 592 pobud paje še v obravnavi. Največ pobud se je nanašalo na sodne postopke (631 - nerešenih je še 195 primerov), na upravne zadeve (531 - nerešenih je še 152 zadev), na socialno varnost (302 - nerešenih pravic redno obravnava državn1 zbor. Ravno v teh dneh bod° poslanci v državnem zbor^ obravnavali prvo poročilo o dvoletnem delu varuha človekovij’ pravic. Po Bizjakovih beseda!1 bo to na neki način zgodovin' ski dogodek, saj se bo šele 1 obravnavo tega poročila vlog3 varuha človekovih pravic v našem sistemu dokončno kon' stituirala in uveljavila. -A- DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 ZAKAJ NAJ SE ČLANI SINDIKATOV IN SINDIKATI SAMI ODLOČIJO ZA VARČEVANJE V DELAVSKI HRANILNICI ? 14 prepričljivih razlogov je dobro vedeti: * Zagotavljamo vam varno naložbo. * Veliko je varčevalnih ponudb, dve nista enaki, poiskati morate našo, zagotovo za vas. najbolj donosno. * Smo edina bančna organizacija, ki ne dela razlik med malo in veliko bančno vlogo, obema v hranilnici pripada od TOM+4.7% do TOM+7%. * Člani sindikatov imajo še posebej ugodno obrestno mero od TOM +6 do TOM +7%- * Enako spoštujemo majhnega in velikega varčevalca. * Lahko varčujete avista ali vežete depozit. * Če Vam je pri srcu hranilna knjižica, potem se odločite zanjo, ker so pologi in dvigi hranilnih vlog za našo Hranilnico, možni na vseh poštah v Republiki Sloveniji. * Slišali ste za spor, kdo naj bi nosil stroške izplačil in vplačil na blagajniški mestih pošte, nam je to jasno, stroški dvigov in pologov so stroški naše hranilnice in ne varčevalca. * Posebej za t/as smo pripravili rentno varčevanje, "tretji steber" bodočega pokojninskega sistema. . . 0 * Prizadevamo si, skupaj s sindikati pa bomo veliko bolj uspešni v prizadevanju, da rentno varčeval za zaposlene tudi delodajalec. * Velika je razlika, če se delavec upokoji z revno odpravnino ali pa si z rentnim varčevanjem, v sodelovanju z delodajalcem, privarčuje do upokojitve vsaj 1 milijon tolarjev. * Varčevanje vam daje možnosti za pridobitev ugodnih posojil v Hranilnici. ~ * Pravica do posojila ni obljuba v prihodnje ampak nastopi s pričetkom varčevanja. * Naše varčevalce cenimo, smo do njih pozorni, kajti zavedamo se, daje varčevalca teško dobiti, a ga je, lahko izgubiti. Pokličite nas, skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev. Zasedanje niedregijskih sindikalnih svetov ZA ENAKE MINIMALNE STANDARDE DELAVSKIH PRAVIC Pod okriljem Evropske konfederacije sindikatov (EKS) je bil prejšnji teden v Trstu dvod-Hevni seminar za predstavnike tistih medregijskih sindikalnih svetov, katerih države mejijo članice Evropske unije. Na seminarju, udeležili so se ga predstavniki medregijskega sindikalnega sveta Furlanije-Julijske krajine in Slovenije, torej sindikatov CGIL, CISL, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, sta bili glavni temi svobodno gibanje ljudi in vključevanje medregijskih sindikalnih svetov v procese širjenja Evropske pn*je. Seminar, udeležili so se ga tudi predstavniki medregijskih sindikalnih svetov iz Nemčije, poljske, Slovaške, Češke, Avstrije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in Italije, je vodila sekre-tarka EKS Beatrice Hertogs, sodeloval pa je tudi Olivier Brunett iz Evropske komisije. Za sedanje tokove gibanja delovne sile iz držav, 1(1 so zaprosile za članstvo v Evropski uniji, je bilo Ugotovljeno, dajih ni mogoče natančneje sprem-Outi, zato je mogoče govoriti le o približnih šte-v"kah. O tem, koliko delavcev se vsakodnevno zaposluje v članicah EU, bi več vedeli povedati delodajalci, ti pa molčijo, saj jim uspeva na črno zaposlovati cenejšo delovno silo. Skupna je bila ugotovitev, daje teh delavcev največ na področju gradbeništva in kmetijstva, sicer pa opravljajo tudi uruga dela, ki jih domači delavci v članicah EU nočejo opravljati. Bojazni nekaterih držav EU, da b0 z vstopanjem novih držav v unijo prišlo do velikega preseljevanja delavcev in njihovih družin, so se^zkazale za neutemeljene. Ponekod seje res Povečalo število delavcev z Irske in Portugalske, vendar pa do velikega preseljevanja ni prišlo zaradi tradicionalne navezanosti na domače okolje. /'Vstri jski predstavnik je opozoril tudi na jezikovne ovire, ki preprečujejo množičnejši prihod tujih delavcev v Avstrijo. Opozorjeno je bilo, daje treba ločevati med uelavci, ki vsakodnevno hodijo na delo v člani-c° EU, in priseljenimi delavci, saj je med njimi velika razlika. Pogostokrat za vse težave, ki se pojavljajo pri zaposlovanju na črno, v državah EU krivijo le delavce, čeprav so za to krivi predvsem delodajalci. Pri preprečevanju dela na črno so se v razpravi pojavljali različni predlogi, od teh, daje treba od Evropske komisije zahtevati, naj najprej naredi natančnejšo analizo trga dela (s pomočjo delodajalskih organizacij, ki najbolj poznajo razmere) in gibanja delovne sile v obmejnih območjih, do teh, daje treba razmisliti o visokih denarnih kaznih za delodajalce, ki zaposlujejo na črno. Govor je bil tudi o nekakšni zavezi poštenih delodajalcev, da bodo skupaj s sindikati preganjali delo na črno. Sindikalni predstavniki so se zavzeli tudi za sprejem minimalnih delavskih standardov v vseh državah - kandidatkah za EU, ki pa bi morali biti vsaj na isti višini, kot so v članicah EU. Medregijski sindikalni sveti so dobri laboratoriji pridružitvenih procesov v Evropsko unijo, so menili razpravljalci. Olivier Brunett je dejal, da se bo Evropska unija v prihodnjih letih srečevala s tremi velikimi problemi: notranjo utrditvijo, strategijo širitve in njeno vsebino, ter financiranjem. Poudaril je, da morajo sindikati pred začetkom decembra, ko bo znano, s katerimi državami se bodo začela pogajanja o pridružitvi EU, na nacionalni ravni jasno opredeliti, ali so za pogajanja o pristopu. Govoril je tudi o problemih financiranja in omenil, da bo Evropska komisija prek strukturnih fondov financirala program INTERREG za določene projekte, predvsem v obmejnih območjih v državah kandidatkah. Sedanji program PHARE pa ne bo več centraliziran in pod pristojnostjo samo enega oddelka Evropske komisije - DG V, pač pa bodo o financiranju prek tega programa odločale tudi druge direkcije Evropske komisije. Pri sodelovanju krajevnih oblasti obmejnih področij v programu INTERREG bodo le-te morale zagotoviti 25% lastnih sredstev, o sredstvih EU za projekt pa bo po novem odločala Evropska komisija in ne več država članica EU. Ob tem je sekretar ZSSS Rajko Lesjak opozoril, da Slovenija še zmeraj nima institucionalno postavljenih regij, ki bi lahko z različnimi projekti kandidirale za dodelitev sredstev iz omenjenega programa. Predstavniki medregijskih sindikalnih svetov bodo od Evropske unije zahtevali, naj zagotovi finančna sredstva iz programov INTERREG, PHARE in Crossborder za ustanovitev tako imenovanih centrov Eures, to je uradov za tržišče čezmejnega dela, prek katerih bi urejevali zaposlovanje na obmejnih področjih.Taki uradi že delujejo na mejah med Italijo in Avstrijo, Italijo in Francijo ter Francijo in Španijo. Predstavniki medregijskega sindikalnega sveta Furlanije in Julijske krajine in Slovenije so menili, da bi bil Eures lahko tudi sedež teritorialnih paktov o zaposlovanju. Na koncu seminarja je predstavnik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Jadran Galija prisotne seznanil z delovanjem Sindikalne skupnosti Alpe-Jadran. Pri tem je omenil tudi možnosti financiranja delovanja sindikalne skupnosti tudi iz ustreznih programov Evropske unije. Pavle Vrhovec Primerjava kolektivnih pogodb z rešitvami v nekaterih državah m i i i i j i HjteBrane Mišič V zvezi z uporabo splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti je veliko vprašanj in dilem. Kaj je bilo mišljeno v posameznih členih in k čemu v praksi težijo Svobodni sindikati, piše Brane Mišič, eden od glavnih pogajalcev in strokovnjak za tarifno področje KP. Ker je obravnavana snov obsežna, jo bomo objavili v več zaokroženih nadaljevanjih. «■ rroblen 2ahtevr»os J"I’ Zahtevnos nal°g in trg de Va0o8dpiralVedn Ja. ^ stvarir ^ Noben J\Č’ k°Zt je6! plač ni ?0rn te Pov*roči n( Pjra med d( wti,kosl °Vne sile ■ ce konkurenčen. Iz tega tudi sledi, da se deficitarnost delavcev na trgu delovne sile ne more uravnavati z zahtevnostjo, temveč z drugimi motivacijskimi dejavniki. Če pa na trgu ne bo regulirano, da bi delavci za enaka dela prejemali enake plače, bo prišlo do pretoka delovne sile in do nekonkurenčnosti. Za sindikate bi moralo biti pravilo visoke plače in ne visoka razmerja. Ne smemo pozabiti na politiko letnih plač. Po našem mnenju bi kazalo v celoti sprejeti načela politike plač, kijih imajo sindikati Avstriji. Možne rešitve so: plače se povečujejo proporcionalno, plače se povečujejo delno v fiksnem denarnem znesku, delno pa proporcionalno, plače se povečujejo degresivno. Če bi upoštevali le zahtevnost, potem je ta politika onemogočena. Z drugimi besedami, če bi v kolektivnih pogodbah imeli le opredeljenov zahtevnost, bi se morali pogajati o vrednosti enake (najnižje) plače, saj so poostale plače zmnožek vrednosti enke in ustreznega relativnega razmerja. Kar se lahko zgodi na trgu, pa bi morali sproti reševati. Namesto z delom bi se ukvarjali s problemi. Iz tega sledi, da postavljena razmerja na dosedanji zahtevnosti in ravni izplačanih plač lahko sprejmemo v kolektivnih pogodbah dejavnosti in jih izkažemo s plačami in na tej podlagi gradimo plačni sistem. S splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo je po našem prepričanju dosežena solidna podlaga izenačevanja plač v startu in bi morali na teh temeljih graditi sistem kolektivnih pogodb dejavnosti. To pa lahko dosežemo, če v kolektivnih pogodbah dejavnosti v okviru 9. zahtevnostnih razredov določimo še plačilne razrede in definiramo delovna mesta (poklice) v okviru posameznih plačilnih razredov. V takem modelu se bomo pogovarjali o plačah in prirastku plač, politika plač, ki smo jo prej omenili, pa bi normalno funkcionirala. Iz povedanega bi lahko sklepali, daje zahtevnost del stvar stroke in jo je treba prepustiti stroki ter je pomembna zlasti v okviru plačnega sistema podjetja. Znani so primeri v svetu, ko je bila v kolektivnih pogodbah dejavnosti določena metoda za ugotavljanje zahtevnosti in v tem okviru določeni plačilni razredi. Je pa teh primerov vedno manj in je v kolektivnih pogodbah določena plača po tarifnih razredih. 1.2. Slabosti zahtevnosti dela Že poprej smo ugotovili, da se zahtevnosti daje prevelik poudarek. Zahtevnost pa dejansko pomeni, daje neko delo bolj ali manj zahtevno, in ne, koliko je vredno na trgu. Zato je zahtevnost eden od elementov za določanje cene dela (osnovne plače). To lahko potrdimo z usmeritvami iz Filadelfijske deklaracije, Konvencije mecf-narodne organizacije dela (131), Priporočila (135) za uveljavljanje mednarodne konvencije, Socialne listine v Evropi ter tudi socialno krščanske doktrine (papeževe enciklike). Visoki količniki in razponi pogojujejo nizko izhodišče in obratno. Ce bi pristali na tezo (tudi naših sindikalnih predstavnikov), da je pomembna le košarica in izhodiščna plača, se resno postavlja vprašanje, kakšna je vloga sindikata. Košarica in zahtevnost je strokovna stvar. Stroka to ugotovi in objavi. Sindikalna aktivnostjo potemtakem le v uporabi teh podatkov namesto pogajanj, ki so temelj usklajevanja interesov. Zahtevnost ni od danes. Pričela seje uporabljati že 1871. leta vAmeriki. Leta 1950je bila v Ženevi, pod pokroviteljstvom Mednarodnega komiteja za znanstveno organizacijo dela (CIOS) pripravljena sistematika “Ženevske sheme”. Leta 1969je Evropska federacija za študij dela organizirala amsterdamsko konferenco ter leta 1971 sprejela amsterdamske teze, katerih cilj je razvrstitev delovnih mest po njihovi zahtevnosti, brez vpliva političnih ali socialnih pomislekov. Vendar so se avtorji že ob sprejemu zavedali, da se bo z organizacijo dela in družbenimi spremembami vrednotenje dela spre-minjalo in se bo določitev plač vse bolj podrejala neposrednim pogajanjem. Tako seje v Evropi uveljavilo načelo, da se vse bolj pogovarjajo o plačah in prirastku plač. Na to opozarja dr. Marcel Bolle de Bal v kjigi “Plačilo za uspešnost v sodobni družbi”, kjer ugotavlja: “V ZRN že okoli dvanajst let resno dvomijo o sistemu vrednotenja delovnih mest in poglobljeno razpravljajo o tem. Doslej je edino podjetjeVolks-wagen poskušalo v soglasju s sindikatom hannovrskih kovinarjev vzpostaviti nov proces razlikovanja plač, ki ne temelji več na posameznih delovnih mestih, ampak na delovnih sistemih, se pravi na kolektivni dejavosti. Enotna plača se dodeli vsakemu delovnemu sistemu in jo dobi delavec, kije član sistema. Tako so s tem odprta vrata novim didaktičnim sintezam med načini nagrajevanja, materialnimi spodbudami in finančno participacijo.” Te ugotovitve potrjuje najnovejša tarifna politika v kemijski in ko- vinsko predelovalni industriji v ZRN. Potrditev najdemo tudi v knjigi Herberta Kohla “Soodločanje, zaposlovanje, kolektivna pogoda - nemške izkušnje, (DE, 1995). V tej knjigi je navedena takoimenovana formula za plačo (stran 14) ter različne višine plač po dejavnostih (stran 22 in 23). Če primerjamo razpone plač v ZRN, upoštevaje delavce in uslužbence in naše razmerje, ni prav nobenega razloga za spremembo razmerij plač v naših kolektivnih pogodbah. 2. Primerjave s sorodnimi državami 2.1. Kolektivne pogodbe v Avstriji Temelj kolektivnih pogodb v Avstriji so kolektivne pogodbe dejavnosti - panožne kolektivne pogodbe. Z okvirno kolektivno pogodbo se določajo bistvena vprašanja za več gospodarskih dejavnosti, medtem ko se z dodatnimi kolektivnimi pogodbami določajo specifičnosti, povezane s plačami in delovnim časom za posamezne dejavnosti in tudi po dejavnosti. Za Avstrijo je značilna velika centralizacija pri sprejemanju kolektivnih pogodb, čeprav je v zadnjem času opaziti vedno več neposrednih dogovorov v posameznem podjetju. Kolektivne pogodbe se obnavljajo vsako leto, pri čemer se upoštevajo ekonomska in socialna vprašanja. Pri tem so zlasti pomembna naslednja vprašanja: stanje narodnega gospodarstva, stopnja inflacije, napovedana gospodarska rast, situacija na področju zaposlovanja, stopnja brezposelnosti in dohodkovna pozicija posameznih dejavnosti in podjetij. V Avstriji je prepovedana uporaba tekočega usklajevanja plač z rastjo življenjskih stroškov. Minimalne plače se določajo s kolektivnimi pogodbami in ne obstaja poseben predpis, ki bi urejal minimalno plačo. ZaAvstrijojetudi značilno, da se kot partner v pogajanju pojavlja tudi država, ker je javni sektor zelo razvit. Na makro ravni se kot pogajalci pojavljajo predstavniki delodajalcev, sin- dikatov in delavskih zbornic ter država. Na ravni države je organizirana komisija za cene in plače, na čelu katere je državni kancler ali minister za notranje zadeve. Poleg tega se kot predstavniki vlade pojavljajo minister za trgovino, minister za socialna vprašanja in minister za notranje zadeve. Na strani delodajalcev so v tej komisiji predstavniki Zvezne gospodarske zbornice in predstavniki Združenja kmetijstva in na strani sindikatov predstavniki avstrijskih sindikatov ter predstavniki kongresa avstrijskih delavskih zbornic. Ta komisija deluje tudi v podkomisijah za cene, plače, ekonomska ter socialna vprašanja. Komisija nima zakonske podlage, čeprav so njena stališča pomembna in se zelo upoštevajo. V Avstriji se sprejemajo posebej kolektivne pogodbe za delavce in posebej za nameščence, sem se uvrščajo poslovodje in obračunski uslužbenci in celotno vodstveno osebje v podjetju.Ti imajo svoj sindikat in posebne kolektivne pogodbe. Pri določanju plač se v Avstriji upošteva gospodarski položaj podjetja in dejavnosti, gospodarska rast, inflacija v državi, stopnja zaposlenosti, stopnja brezposelnosti in tudi solidarnost z najslabše plačanimi dejavnostmi. Kolektivne pogodbe se spreminjajo na eno ali dve leti, in kar je za Avstrijo posebej značilno, ni dovoljeno tekoče usklajevanje plač z življenjskimi stroški (eskalacija). Posebej je potrebno poudariti obstoj okvirnih in dodatnih kolektivnih pogodb, s katerimi se določajo za delavce ugodnejše rešitve ali celo pravice, ki niso določene z okvirno kolektivno pogodbo. Za kolektivna pogajanja v 70-tih in 80-tih letih je značilna centralizacija sprejemanja odločitev, kar se najbolj kaže v kovinski industriji. ZaAvstrijo je tudi značilna visoka sindikalna organiziranost. Kolektivne pogodbe, ki sojih sklenili sindikati za svoje članstvo, veljajo in se uporabljajo za vse delavce. V javnih službah se kot pogajalci pojavljajo štirje sindikati delavcev zaposlenih v javnih službah in država kot delodajalec, njihovi dogovori pa se pozneje potrdijo z zakonom. (Nadaljevanje prihodnjič) 6. novembra 1997 Sindikalna lista (Temelj je SKP za gospodarstvo) Prvi del i. november 1997 Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) Kilometrina (od 5. 9.1997 dalje) Ločeno življenje 3.500.00 1.750.00 1.218.00 30,75 51.098,00 Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano -po SKPGD (na delovni dan) 500,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 47.978,00 - za 20 let 71.967,00 - za 30 let 95.956 00 2. Odpravnina pri upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči 287.640,00 - po SKPD - ob smrti delavca 86.292,00 - ob smrti v ožji družini 43.146 (X) 4. Minimalna plača 59.150,00 5. Zajamčena plača 35.173,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000 00 - največ 127.746,00 Strokovna služba ZSSS KAJ DELAJO V območnih organizacijah Sindikat poklicnih gasilcev Mešanje hrušk in jabolk? V drugih sindikatih Sindikat pridobivanja energetskih surovin Končno upoštevan tudi SPESS Na seji sveta SPGS smo obravnavali informacijo o gasilstvu v Republiki Sloveniji, ki jo je za razpravo na seji odbora za obrambo državnega zbora pripravila Uprava za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo. V tej informaciji sta prikazana stanje in organiziranost tako prostovoljnih kot poklicnih gasilcev. Prav z vidika sindikata so pri poklicnih gasilcih navedeni zanimivi podatki, daje po veljavnih merilih za organiziranost v poklicnih enotah zaposlenih približno 200 gasilcev preveč (vseh skupaj je nekaj nad 500). Druga taka zanimiva ugotovitev je o slabi (nizki) izobrazbeni strukturi in daje v povprečju ena gasilska intervencija na leto na gasilsko enoto. Na seji je bila informacija zato deležna precejšnje kritike. Očitali so ji, da meša skupaj tako prostovoljno društvo in javne zavode, da ni urejeno zbiranje podatkov, daje izobrazba pač taka, kot se zahteva, saj drugačna ni niti omogočena, daje problem z delovnimi invalidi in podobno. Predstavnika Uprave za zaščito in reševanje Franc Šenk in Dušan Bernetič sta odgovarjala na pripombe in zagotavljala, da ugotovitev o prevelikem številu poklicnih gasilcev še ne pomeni zahteve za njihovo zmanjševanje ali celo odpuščanje. Če se s konkretnimi določbami zakona ali drugih dokumentov ne strinjamo, moramo pač pripraviti ustrezno obrazložen predlog za spremembo in ga poslati predlagatelju zakona. V razpravi smo obravnavali tudi pereč finančni položaj poklicnih gasilskih enot in gradivo o tem, ki je bilo poslano vladi s pobudami za ureditev stanja. Poglede Gasilske zveze Slovenije je pojasnjeval g. Klarič. Po razpravi so člani sveta SPGS oblikovali tale stališča: - podpiramo pobude in predloge za ureditev financiranja poklicnih gasilskih enot, - menimo, da bi morali poklicni gasilci priti pod enotno upravo in skupnega delodajalca, - zahtevamo uvedbo enotne službene izkaznice za identifikacijo gasilca kot strokovne osebe, - merila za zaposlene so uporabljena le za matične občine, ne pa za celo območje, ki ga posamezna enota pokriva; predlagamo uvedbo operativnih območij (ne glede na občinske meje), kar bi bilo primerna rešitev tudi za financiranje programov, - uveljavi naj se še določen požarni davek, - informacija naj se dopolni z novimi ugotovitvami o položaju poklicnih gasilcev ali pa naj se za to področje izdela povsem nova. Skupna pa je ugotovitev o nujnosti rednega sodelovanja in izmenjavi stališč med sindikatom poklicnih gasilcev, Upravo za zaščito in reševanje in Gasilsko zvezo Slovenije. Miloš Mikolič, sekretar Republiški organi in inštitucije so doslej iz neznanih razlogov upoštevali samo mnenja nekaterih sindikalnih central. To je veljalo povsod - tako pri volitvah, pogajanjih o kolektivnih pogodbah in socialnih sporazumih kot pri spremembah zakonodaje. S tem se v Sindikatu pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) v Premogovniku Velenje nikoli niso sprijaznili. Sedaj pa je SPESS končno le dobil svoje pravo mesto tudi pred Ustavnim sodiščem RS. Do spremembe je prišlo pri letošnjih volitvah v državni svet. Ustavno sodišče je uslišalo zahteve manjših sindikatov v Sloveniji in odločilo, da v volilnih postopkih lahko sodelujejo vsi reprezentativni sindikati v Sloveniji, ki jim je odločbo za to izdalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. SPESS je bila odločba o reprezentativnosti izdana 22. aprila 1996. Tako pri volitvah v državni svet letos pri izbiri nosilcev funkcionalnih interesov sodeluje tudi SPESS. Kot kandidata so predlagali mag. Dušana Semoliča, ki gaje predlagala tudi ZSSS. Dogovorili so se, da bodo na volitvah podprli vse tri predlagane kandidate ZSSS in kot četrtega člana tistega kandidata, ki bo najbolj sprejemljiv. Ker pa so letos volitve v državni svet posredne, so izvolili tudi svojega predstavnika-elektoija v volilno telo, in sicerValteija Goloba. Vso potrebno dokumentacijo z dokazili in kandidaturami so v predpisanem roku poslali republiški volilni komisiji. Dragica Marinšek V času pogajanj za splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti sta pogajalski skupini za kolektivno pogodbo za cestni potniški promet uskladili predlagane spremembe po odpovedi navedene kolektivne pogodbe. Odpoved je temeljila na spremembi 17., 49. in 52. člena, ki smo jih 7. 2.1997 uskladili ter se dogovorili za podpis aneksa. Usklajene spremembe spornih členov smo sindikati v obliki aneksa poslali delodajalski strani v podpis. Čeprav so razlogi za odpoved prenehali, do podpisa ni prišlo. Dogodki, ki so sledili - prenova SKPg- so povzročili med delavci veliko nezadovoljstva. Dogovora na posameznih združenjih, da bodo kolektivne pogodbe dejavnosti spoštovali do sklenitve oziroma uskladitve obstoječih kolektivnih pogodb s kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti, kar veliko število delodajalcev ni spoštovalo. V sindikatih se dobro zavedamo, da so kolektivne pogodbe dejavnosti dokument, kije nujen za zagotavljanje uresničevanja pravic delavcev. Ob vseh spremembah, ki so nas v letos že doletele, kar velik zalogaj pa je še pred nami, smo v Sindikatu delavcev prometa in zvez pripravili dopolnjen, s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti usklajen predlog kolektivne pogodbe za cestni potniški promet ter ga poslali pogajalcem. Hkrati smo predlagali tudi datum za pogajanja; ta bodo 13. novembra. Ker smo pre-dlog pogajalcem poslali tri tedne pred pogajanji, pričakujemo, da bodo za pogajanja pridobili ustrezen mandat. V Sindikatu delavcev prometa in zvez sklepamo pet kolektivnih pogodb dejavnosti. Zdaj je v pripravi prenova ko- lektivne pogodbe za cestno gospodarstva. Pogajanja o njej se bodo pričela predvidoma konec novembra. Predloga v sindikatih še nismo dobili, zato tudi ne moremo komentirati predvidenih sprememb. Kolektivna pogodba za PTT promet je veljavna do sklenitve nove. Po novi organiziranosti bosta za to dejavnost dve kolektivni pogodbi, in sicer za Pošto in Telekom. Oba predloga sta v »obdelavi« na pristojnem ministrstvu, tako da tudi tu lahko kmalu pričakujemo pričetek pogajanj. Seveda je tu potrebno povedati, da so delodajalci zelo Po Orod 'grč ;irrja pohiteli z uskladitvijo tis"tevi določb, ki so se nanašale |tUr splošno kolektivno pogodbO'1 na; se kljub prepričevanju, dajjOb minimum, niso dali preprieJJrsk< Pripravljamo tudi uskl^j tve z novo SKPg za kolek^V s| no pogodbo za prevoz blaf Zaradi naštetega lahko v dikatu delavcev prometa in z' pričakujemo kar vročo jeb' az Če pa ocenjujemo po sedanj;^ dogajanjih, bo taka tudi zimHj ir Cvetka Gliha, sekretarka ^ah ( Štajerci v Sloveniji Slovenijo je prejšnji teden obiskala delegacija deželnega vodstva Avstrijske zveze sindikatov I 'Gblje ( za Štajersko. Deželni sekretar OGB Werner Albler se je skupaj s kolegi iz njihovega sindikata 1 ' kojencev najprej pogovarjal z Dušanom Semoličem in Ivanom Kramerjem. Zatem so se pogov tudi z vodstvom Zveze društev upokojencev Slovenije. .Jg|0 Delegacija si je ogledala tudi Sindikalni izobraževalni center v Radovljici in turistične znarnert na Gorenjskem. ' Po čem smo (pre)živeli? Ocenjeni življenjski stroi4 tri- in štiričlanske družine stO| Skupina dobrin iz košarice Tričlansk povprečna košarica a delavska minimalna košarica družina mini. mes. košarica Štiričlans povprečna košarica ka delavski minimalna košarica 3 družina mini. mes. košarica Indeks cen življenjskih potrebščin X.97/!V.97 Indeks cen življenjskih potrebščin X.97/IX,97 iSf? 1. Hrana 52.725,42 40.084,47 40.084,47 65.083,65 48.917,02 48.917,02 101,50 100,20 lOfjif-m 2. Pijača 9.184,60 3.391,47 3.391,47 9.238,01 3.414,35 3.414,35 104,50 100,40 3. Kaienie 5.727,60 3.096,00 3.096,00 5.727,60 3.096,00 3.096,00 103,20 100,00 lOjtkJev 4. Oblačila 26.456,33 16.283,98 822,45 32.354,53 19.978,87 907,11 102,00 100,80 5. Obutev 6.137,70 4.707,41 0,00 7.270,05 5.244,63 0,00 103,50 100,70 —S n 6. Stanovanje 23.813,22 17.135,41 14.058,76 29.010,52 20.584,26 16.859,89 102,80 100,40 ——pbflliiih 7. Ogrevanje, razsvetljava 21.811,09 15.254,56 13.031,81 26.950,63 18.214,41 15.543,80 106,20 100,00 8. Gospodinjska oprema 11.938,65 6.327,48 0,00 14.197,03 7.335,17 0,00 101,60 100,40 —SC 9. Higiena, zdravstvena nega 14.944,44 12.475,46 8.909,27 16.786,67 13.878,17 10.293,05 102,70 100,20 JI 10. Izobr., kultura, razvedrilo 37.622,15 14.132,94 6.826,51 42.580,59 16.120,45 7.009,13 104,70 101,90 11. Prometna sr. in storitve 36.708,25 12.860,38 5.751,14 45.428,70 16.914,93 6.363,05 106,80 100,70 JJM 0 12. Razni predmeti in storitve 3.977,85 2.371,05 0,00 4.963,81 2.646,20 0,00 103,50 100,50 erDc 13. Drugi izdatki 40.916,41 10.225,99 9.084,77 43.850,98 10.552,05 9.084,77 103,50 100,50 SKUPAJ (v SIT) 291.963,72 158.346,59 105.056,64 343.442,76 186.896,52 121.488,19 len Stopnja rasti košaric X. 97/IV. 97 3,59 3,25 3,15 3,59 3,25 3,10 Stopnja rasti košaric X. 97/IX. 97 0,56 0,44 0,29 0,56 0,44 0,27 Stopnja rasti košaric X. 97/X. 96 14,94 11,20 9,72 14,55 11,25 9,32 KOMENTAR: |čuj ar k Pri 1. Hrana 18,06 25,31 38,16 18,95 26,27 40,26 2. Pijača 3,15 2,14 3,23 2,69 1,83 2,81 3. Kajenje 1,96 1,96 2,95 1,67 1,66 2,55 4. Oblačila 9,06 10,28 0,78 9,42 10,69 0,75 5. Obutev 2,10 2,97 0,00 2,12 2,81 0,00 6. Stanovanje 8,16 10,82 13,38 8,45 11,01 13,88 7. Ogrevanje, razsvetljava 7,47 9,63 12,40 7,85 9,75 12,79 8. Gospodinjska oprema 4,09 4,00 0,00 4~Tu 3,92 0,00 9. Higiena, zdravstvena nega 5,12 7,88 8,48 4,89 7,43 8,47 10. Izobr., kultura, razvedrilo 12,89 8,93 6,50 12,40 8,63 5,77 11. Prometna sr. in storitve 12,57 8,12 5,47 13,23 9,05 5,24 12. Razni predmeti in storitve E3e> 1,50 0,00 1,45 1,42 0,00 13. Drugi izdatki 14,01 6,46 8,65 12,77 5,65 7,48 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Cene na drobno (inflac‘^. j so bile oktobra v prirneb s septembrom višje za u-' l: s f Cene življenjskih potr6 ^ so se v istem mesecu ;a|js povišale za 0,5 %- i0 » Najbolj so se povišale ti{a| rekreacije in kulture (Z*1 Nca 2.4%). fg Šest košaric, ki jih ..fl 11 P' spremljamo v DE, je 1 ^ v istem mesecu dražji*1 Vir: Statistični urad Republike Slovenije Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS od 0,27 do 0,56 %. Strokov111* k 1 faradi nenadne obolelosti ^Mikliča, uvodničarja resničevanju pravne po-cci c^anom sindikatov v enai^H coctonolr cob-r do' cIanom sindikatov v irjo ’ enaisti sestanek sekre-Jev °bniočnih organizacij 1 .ŽL’SV(,h°dnih sindikatov ni ako »množičen«, kot se je enieljitih pripravah upravi-. j1 nadejala zgledna gosti-■ J'ca Mira Videčnik, sekre-k °0 ZSSS Velenje. Ni pa |uffž!’ndallČ °d te8a’ S!*j zenci» ki niso pravo-:r l° ZVe(^eli za »višjo silo«, I ot upravičili svojo (pra-m «ia dolgo) pot v Velenje. lsls^arji F'-" IUU1 {>5. rriestn na?reč na v.so-Cl7. 'eku pa n V ^l°veniji, po ■■ i''nQ n"? skromnem 50. ui?iikPos,anciJi,Smv irneli sesta-b h sevec]a 0nnnasega območja KLJUB VSEMU VELENJE SE VEDNO OSTAJA »MESTO PRILOŽNOSTI« rf,rn .Jatranji kavici in venčku '['k, ki jih je na citre milo , s ai »Je skoraj znameniti« isf an Marinšek, vodja prire-[e|t„ ln Predsednik sindikata v ' jiev 'n Marinšek, vodja prire-le|, ln Predsednik sindikata v J n rPern centru Ivan Napotnik, i£lU?K Uglednejši predstavniki >^SkSv,litiČaefain8°SP0' , sa življa udeležencem se-laP',anajprej predstavili »eko-k^V ^n-socialno in sindikalno lajj 0 območja«. /Sty dikata močnejši tudi pri zakonu o dodani vrednosti,« je menila Sonja Jamnikar, sekretarka Obrtne zbornice Velenje, ko je povedala, daje na tem območju 1.400 obrtnikov. Zaposlujejo po skoraj »1,6 delavca«, kar je nad slovenskim povprečjem, radi pa bi, da bi se iz malih obratovalnic v perspektivi razvila srednje velika podjetja. »Navsezadnje je tako nastalo tudi Gorenje,« je poudari 1 a. V ta namen si bodo prizadevali nekoliko posodobiti tudi sklad za izobraževanje obrtnih delavcev, ki naj bi poslej spodbujal predvsem vajeniški sistem izobraževanja. moto: zadovoljiti potrebe delavcev in delodajalcev,« je dejal Arzenšek. Letos je iskalcev zaposlitve manj kot v prejšnjih letih, pa tudi njihova struktura ni več taka, kot je bila: v Velenju, na primer, je največ iskalcev prve zaposlitve, v Mozirju, denimo, pa starejših od 40 let. »V zadnjih štirih letih je zaradi stečajev izgubilo delo okrog 1.500 ljudi; zdaj jih pričakujemo najam-stvenem skladu. Da bi jim lahko ponudili vso potrebno pomoč, smo se okrepili s štirimi novimi sodelavci,« je Arzenšek zaokrožil svojo pripoved. se znašli v trenutni gmotni krizi in jim ta pomoč pomeni izhod iz stiske. Gre praviloma za družine z več člani. V vseh treh občinah je bilo januarja 44 upravičencev, februarja 51, aprila celo 142, maja še več (146); temu sledi rahel upad, ob začetku šolskega leta pa ponoven vzpon prek 100. In zakaj občani največkrat koristijo to pomoč, ki sme znašati naj več 21.104 tolaije? »Za plačilo zapadlih položnic (predvsem za elektriko in komunalne storitve); v nekaterih primerih tudi za ozimnico, ki pa ni več tisto, kar je bila,« odgovarja Fužirjeva in pojasnjuje: »Za plačilo obrokov za pokritje kredita za nakup stanovanja denarnih dodatkov ne dajemo. Sam 'Siv zvfso obeta Pet reinut je prvi aflj nstu župan mestne občineVe-nafi :„ecko Meh, »sindikalist po , ^rcu«. Najprej je v kratkih t , ,risal »svoj teritorij«, ki se g4tan‘ltVij° na nove občine (še st J'n Šmartno ob Paki) zožil e3, jadralnih kilometrov in 1 s Prebivalcev, a predv-rna^vojima »paradnima ko-ren.<< - Premogovnikom in 000 li ~ vedno daje krub test • avcem m kooperantom ,a , 'n širšega zaledja. Nič čud-L .aj> daje po naštevanju rm »podrobnosti« (ekolo- ’at . aJ> da je po naštevanju ) rih »p0dr0bn0sti« (ekolo-, Nacionalizacija, stano- , nacionalizacija, stano-: N Problematika itd.) v na-jN-ju razmišljal predvsem o irr,n;a,Izmu 7 konkretneje: o t. imenom Sašo (iz Jsko-šaleškaV ki nni DOBRA GOSTITELJICA - Mira Videčnik, sekretarka Območne organizacije ZSSS Velenje (zgoraj) PRED SLOVESOM - Takole so se ovekovečili (z leve proti desni) Boris Franjko-vič, Dušan Semolič, Jože Miklič, MiraVi-dečnik, Janez Kovač, Rajko Lesjak, Jože Cernoša, Milena Sitar, Branko Pintar in Jožef Kočevar (spodaj) zakon je pri tem jasen. Obstajati mora trenutna huda materialna kriza, ki se bo z dodelitvijo te pomoči rešila in v prihodnje pomoč ne bo več potrebna.« Število upravičencev do denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ostaja tudi v prvih desetih mesecih letošnjega leta v lanskih okvirih -približno 30, kar je zelo malo. Upravičenci so osebe, starejše od 60 let, invalidi I. kategorije ter osebe brez premoženja in svojcev, ki bi jih bili dolžni preživljati. Alije materialni položaj posameznika ali družin v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v primeijavi s preteklim letom slabši? Pritrdilni odgovor je po besedah mag. Jelke Fužir samo na podlagi števila upravičencev do različnih socialnovarstvenih dajatev težko dati. »Glede na varčevalne ukrepe, ki jih napoveduje vlada, pa bomo lahko prej govorili o tem, da postaja Slovenija država s čedalje manjšim posluhom za socialo. Ob tem pa velja še poudariti, daje doslej bore malo ali nič naredila za zmanjšanje dela na črno...« Nizka stopnja pravne varnosti delavcev »DA BOSTE LAŽJE ZDRŽALI.Med pomenkom pred sestankom so se udeleženci primerno okrepčali... Odvetnik Miran Jeromel naj bi spregovoril o organiziranosti in delu službe pravne pomoči pri Območni organizaciji ZSSS Velenje, pa je moral ravno na ta dan na sodišče zastopat delavcev. Iz njegovega vnaprej pripravljenega poročila pa je bilo jasno razbrati, daje od začetka delovanja te službe v letu 1991 pa do danes vsako leto iskalo pravno pomoč po več kot tisoč članov individualno; skupinskega zastopanja pa daje bilo še dvakrat več, kar kaže na nizko stopnjo pravne varnosti delavcev. »Nedvomno pa je kršitev v zvezi z delovnimi razmerji še več, vendar si delavci zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi vedno ne upajo poiskati ali izkoristiti svojih pravnih sredstev,« je zapisal Jeromel. Po vsebini so na prvem mestu denarni zahtevki (razlike v plači do KP, izplačilo regresov, jubilejnih nagrad odpravnin - presežkom ob upokojitvi, solidarnostnih pomoči); sledijo prenehanja delovnih razmerij (presežni delavci, disciplinski ukrepi, nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, neopravičeni izostanki z dela); na tretjem mestu so nezakonite prerazporeditve, na četrtem odškodninski zahtevki (nesreče pri delu), nato pa si sledijo še zahtevki iz socialnega varstva, zdravstva in pokojninsko-invalidskega zavarovanja. V tem obdobju je bilo tudi osem stečajev in tri prisilne poravnave. »Na žalost se število primerov iz leta v leto povečuje, delavci pa praktično nikjer drugje ne morejo računati na pravno pomoč, saj drugih institucij ni ali pa so zgolj na teoretični ravni,« je svoje poročilo končal odvetnik Miran Jeromel. »Smo edino območje v Sloveniji, ki ima redno zaposlenega odvetnika,« si je naposled vzela besedo še Mira Videčnik, gostiteljica 11. sestanka sekretarjev območnih organizacij ZSSS. Povedala je, daje na tem območju 80 odstotkov delavcev (»in brezposelnih!«) včlanjenih v sindikat, od tega 95 odstotkov v ZSSS. Poleg nje in odvetnika (»ki gre enkrat tedensko v sindikalno pisarno v Nazarje, enkrat pa v Gorenje, kjer imamo 6.000 članov«) za članstvo skrbi še sekretar v območni organizaciji ter tajnica in administratorka. »Š temi kadri nekako uspevamo pokrivati program; smo dober tim, ki si vse probleme prizadeva reševati najprej doma,« je dodalaVidečnikova, ki za nameček skrbi še za deset odborov sindikatov dejavnosti (za preostale paAndrej Krajnc, ki »sedi« pretežno v Na-zarjih). V nadaljevanju sta Dušan Semolič in Rajko Lesjak seznanila sekretarje območnih organizacij z nekaterimi aktualnimi nalogami ZSSS, na koncu pa je Mira Videčnik vse udeležence sestanka obdarila še z ličnimi rudarskimi svetilkami. N j E^titadi čim več drugih JtiČnihHJ-< s Področja huma-•Ater • eJavnosti: Srednješolski JikesaMZtprerasel v višJ'e- uniVp ektr°nika), z maribor-tlpisaij1?0 Pa 50 pred kratkim ftrfcvvK dog°vor za ustano- ?fed „ 'JP0 s> predvsem miru - da bi lahko šL itfSekm-- toPu uvnH se Je v svojem Bož0 j 0rna dotaknil tudi i^jsko-ša|evVednik, direktor Sa- !pC’ SaJ je nnhg10Spodarske zbor' podiPan! zgomjesavinjskil Na jamstvenem skladu pričakujejo 1500 »stečajnikov« Pomoči za plačilo položnic nžboitdPrnenenila V razv°jno 10 FffPrei Prišlo HZadnJ? P.a’ da bi thUd' s tujim,0 I10vih 'nvesti- S^nodV^jO-ki bi im 0 kot nri a °,Vna mesta- /Vstvubim de u na črno in n!"nil hiti glas sin- »Ko zapiha veter sprememb, ,nastaneta’ dve vrsti ljudi: eni se zagradijo, da jim ne piha, drugi pa zajamejo veter v svoja jadra.« S takim »prepričanjem« je začel svojih pet minut SrdanArzenšek, v. d. direktorja RZZZ-Območna enota Velenje, po opisu »drastičnih sprememb pri številu zaposlenih po letu 1990« pa dodal: »Še vedno trdim: delo je -navsezadnje to dokazuje prav porast zasebnih obratovalnic v zadnjem obdobju -, ni pa delovnih mest.« Zato si bodo na območnem zavodu za zaposlovanje v prihodnje prizadevali stimulirati podjetja za odpiranje novih delovnih mest (»seveda v okviru svojih finančnih možnosti«). Radi bi pa tudi dosegli, da bi vse ponudbe za delo poslej šle preko njihovega zavoda. Doslej ni bilo vedno tako; navsezadnje je v regiji (ki za razliko od sindikata in zbornice zajema še dve koroški občini) že 30 takih in podobnih ustanov, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela ali z izobraževanjem. »Doslej smo se ukvarjali predvsem s kurativo, gašenjem; če hočemo biti uspešni, pa moramo preiti na preventivno delovanje. Zaznati moramo, kaj se utegne zgoditi, nato pa v sodelovanju z delodajalci pravočasno ukrepati. Zato je naš In kako se godi tistim, ki vetra sprememb niso znali ali mogli zajeti v svojajadra? Če se niso znašli kako drugače, so se gotovo pojavili na Centru za socialno delo Velenje. Kot je bilo razbrati iz prispevka njegove direktorice mag. Jelke Fužir, je bilo med upravičenci do socialnovarstvenih dajatev daleč največ tistih, ki prejemajo denarni dodatek. »Največ novih prosilcev se pojavlja konec šolskega leta, vendar ne v juniju in juliju, temveč od septembra naprej, pa tj a do aprila. Tako smo januarja letos dodelili 839 denarnih dodatkov, marca že 926; v avgustu 821, konec tega meseca pa bo upravičencev že več kot 900,« je naštela Fužirjeva in komentirala: »Po merilih so do denarnega dodatka upravičene osebe, ki si začasno ne morejo zagotoviti sredstev za preživetje in mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki za odrasle osebe trenutno znaša 18.290 tolarjev. Osemdeset odstotkov vseh upravičencev je nezaposlenih, samskih.Ti so kot iskalci zaposlitve upravičeni do pomoči vse dotlej, dokler se ne vključijo v eno od oblik aktivne politike zaposlovanja, kjer imajo - po novem - prednost pred drugimi.« Podobna nihanja veljajo tudi pri denarnem dodatku za premostitev trenutne materialne ogroženosti. Do tega so upravičeni tisti, ki so DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 SKLEP O OBRESTNIH MERAH ZA MESEC NOVEMBER 1997 Mesečna stopnja rasti drobnoprodajnih cen, izračunana kot povprečje za preteklih 12 mesecev TOM mesečni = 0,80%, TOM letni = 10.18% Obrestne mere za bančne vloge: bančne vloge na vpogled : (hranilne vloge, žiro račun) vezane bančnevloge : - do 30 dni - od 31 do 90 dni - od 91 do 180 dni - od 181 dni do enega leta - nad 1 leto - nad 2 leti občani 1.00% pravne osebe T+ 0% T+ 6% T+ 6.5% T+ 7.0% T+ 0,0% T+ 4.7% T+ 5.3% T+ 5.7% T+ 6.0% T+ 7.0% Obrestne mere za posojila : nenamenska, gotovinska posolila na : - 6 mesecev - 12 mesecev - 15 mesecev - 18 mesecev - 24 mesecev - 36 mesecev - 48 mesecev namenska, dolgoročna posojila za stanovanjsko gradnjo, za nakup stanovanj in drugih trajnih dobrin od 60 do 120 mesecev občani pravne osebe T+ 7.50% T+ 7.50% T+ 8.50% T+ 8.50% T+ 8.50% T+ 8.50% T+ 8.50% T+ 8.00% T+ 8.00% T+ 9.00% T+ 9.00% T+ 9.00% T+ 9.00% T+ 9.00% T+ 8.50% T+ 9.00% Za pridobitev posojila na 60 do 120 mesecev je potreben 20% polog hranilne vloge, ki ostane vezana za enako obdobje kot je odobreno posojilo. Vplačana hranilna vloga se obrestuje s T+7%. Če vam hranilno vlogo omogoči hranilnica se ta obrestuje s T+3% . namenska, kratkoročna in dolgoročna posojila od 6 do 24 mesecev (oddih, računalniki. stanovanjska oprema, stavbno pohištvo): T+ 0% T+ 0% Za varčevanje priznamo najvišjo možno obrestno mero, za posojila zahtevamo manj kot drugi. Si Bančne vloge občanov, društev in dobrodelnih organizacij ima Hranilnica zavarovane. Vse potrebne informacije lahko dobite na sedežu hranilnice ali po telefonu na štev.: 061 316-881,312098,0609/640252. /tblREKTOR S' S spoštovanjem Vas pričakujemo. 8 6. novembra 1997 Za sanacijo mariborskega gospodarstva so potrebne tudi sistemske spremembe BO VLADA PRISLUHNILA PREDLOGOM IZ MARIBORA? Za izboljšanje kritičnih gospodarskih in socialnih razmer v Mariboru in širši regiji so brez dvoma nujno potrebne določene sistemske spremembe. Zato so avtorji “Globalnega razvojnega koncepta za Maribor” (dr. Tomaž Križman, dr. Cirila Toplak, mag. Karin Jurše) pripravili nekaj predlogov za sistemske spremembe, ki bi lahko veliko prispevale k uresničitvi vseh drugih projektov, o katerih govori globalni koncept razvoja. Gre za ustanovitev prostocarinske industrijsko-poslovne cone, za izgradnjo železniškega terminala, za izgradnjo novega sejmišča in poslovne četrti, imenovane Center Drava, za ustanovitev regijskega centra za dousposabljanje in preusposabljanje delavcev, za ustanovitev inštituta za aplikacijo znanosti ter za še nekatere projekte, ki naj bi spodbudili gospodarski razvoj v Mariboru in regiji, še zlasti pa razvoj predelovalne industrije, kmetijstva in turizma. Previsoke obrestne mere Avtorji globalnega razvojnega koncepta ugotavljajo, da so obrestne mere pri nas previsoke. To je tudi eden od vzrokov za slab položaj mariborskega gospodarstva, za zelo majhen delež investicij in za prepočasen razvoj malega gospodarstva. Obrestne mere na kredite za investicijska vlaganja ne bi smele preseči 7 odstotkov, na kredite za obratna sredstva pa ne 10 odstotkov. Avtorji koncepta prav tako ugotavljajo, da je rakava rana našega gospodarstva plačilna nedisciplina. Zato bi bilo treba uvesti učinkovite sankcije za tiste, ki ne spoštujejo plačilnih pogojev. Ekonomija je povezana veriga, katere moč je mogoče izmeriti z močjo najšibkejšega člena. Zaradi plačilne nediscipline in neustrezne kaznovalne politike lahko kršilci zakonov onesposobijo celotno verigo, ki je povezana v določen posel. Avtorji koncepta prav tako predlagajo, naj bi državni zbor razveljavil zakon, po katerem Banka Slovenije prisilno odvzema devize izvoznikom in jih v okviru tako imenovanega deviznega trga, ki še vedno posluje po predpisih iz Markovičevih časov, nekontrolirano posreduje uvoznikom za uvoz konkurenčnega blaga. Davčne olajšave za regije, ki so v gospodarski krizi Avtorji koncepta ocenjujejo, da je postalo iskanje lukenj v zakonu in izogibanje obveznostim že “nacionalni šport”, ki doživlja celo podporo javnosti. Zato bi bilo nujno izpopolniti sistem davčnega nadzora do te mere, da davčni zavezanci ne bi pomislili na iskanje stranskih poti. Po drugi strani pa bi bilo nujno uvesti davčne stimulacije za regije, ki so v najgloblji gospodarski krizi. Pri poslovanju s tujino bi morala Slovenija po mnenju avtorjev koncepta izenačiti sistem zavarovanja domačega gospodarstva s takšnimi sistemi, kot jih poznajo številne druge države. Podjetja pri poslovanju s podjetji iz nekaterih držav (denimo iz Zvezne republike Jugoslavije) ovirajo previsoke carine, kar je mogoče ublažiti na meddržavni ravni. Avtorji koncepta menijo, da neugodni devizni tečaji povzročajo izgubo izvoznikom in ne stimulirajo prodaje na tujih trgih. Neustrezno je urejeno tudi zavarovanje poslov s tujino, zlasti z Bosno in Hercegovino, Zvezno republiko Jugoslavijo, državami na območju bivše Sovjetske zveze ter na Bližnjem vzhodu. Zato avtorji koncepta predlagajo ustanovitev posebnega regionalnega garancijskega sklada, ki bi ažurno in učinkovito zavaroval posamične posle podjetij na rizičnih območjih. Cene poslovno-industrisjkih površin, prostorov in objektov so po mnenju avtorjev koncepta veliko previsoke za tuje vlaga- telje. V nekaterih državah v tran-ziciji prodajajo industrijske povšine za simbolične cene. Ce želi Slovenija pridobiti tuje investitorje in z njihovo pomočjo nova delovna mesta, bo potrebno za ta cilj nekaj žrtvovati. Precenjenost poslovnih in industrijskih površin in objektov je ovira tudi za hitrejši razvoj domačih podjetij. Milijon tolarjev za novo delovno mesto Veliko pozornost so avtorji koncepta posvetili odpiranju novih delovnih mest. Predlagajo, da bi bila vsa, še zlasti pa nova podjetja, ki na novo zaposlujejo, deležna določenih olajšav. Tako naj bi podjetja za začetek nove dejavnosti prejela ugodne kredite z obrestno mero do 7 odstotkov. Novim podjetjem, ki odpirajo delovna mesta, naj bi za 20 odstotkov zmanjšali tudi dajatve na bruto plače za prvi dve leti poslovanja. Za vsako novo delovno mesto naj bi podjetje dobilo od ministrstva za delo, socialne zadeve in družino subvencijo v višini 1.000.000 tolarjev. Prvi dve leti naj bi novou- stanovljena podjetja plačevala samo 10 odstotkov davka na dobiček. Zavod za zaposlovanje pa naj bi za pripravnike za prvih šest mesecev zaposlitve prispeval 100 odstotkov sredstev za bruto plače in stroške prevoza na delo. Vendar pa bi se moralo podjetje obvezati, da bo pripravnik ostal zaposlen vsaj tri leta. Avtorji koncepta menijo tudi, da bi morale območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje bolj učinkovito delovati. Če nekdo, ki je prijavljen na zavodu, zavrne ponujeno delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in psihofizičnim sposobnostim, bi mu morali ukiniti denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Večina mariborskih podjetij je obremenjena z nesorazmernim številom invalidov, ki zaradi pogoste odsotnosti in nižje storilnosti pomenijo za podjetja veliko finančno breme. Ustanavljanje invalidskih podjetij je izredno zapleteno, poleg tega pa vodi v nezaželeno izolacijo invalidov. Po mnenju avtorjev koncepta bi bilo potrebno uvesti kvotni sistem.To pomeni, da bi podjetje nosilo finančno brein£ samo za 5 odstotkov invalide^ glede na celotno število zap°' slenih v podjetju. Za zaposlite'1 preostalih invalidov pa bi mo-ralo podjetje uživati določene bonitete. Veliko pozornosti bi veljalo posvetiti tudi dodatnemu izobraževanju in usposabljanju invalidov. Pospešiti velja ustanavljanje regij Pereč problem so tudi visoke odpravnine, ki podjetjem n£ omogočajo, da bi se kadrovske prestrukturirala in sanirala, saj za to nimajo dovolj sredstev. Zat° avtorji koncepta predlagajo, naj bi se odpravnine pri nas uskladile z evropsko socialno politiko. Po mnenju avtorjev globalnega razvojnega koncepta ^ Maribor je treba v Sloveni)1 pospešiti še dva procesa: privatizacijo in sprejem zakona 0 regionalnem razvoju. Tudi re' gija bi namreč lahko veliko prl' spevala k ustvarjanju pogojev da bi gospodarstvo v Mariboru in Podravju čim hitreje prebrodilo sedanjo krizo. ^ Letos je več Slovencev letovalo na Hrvaškem kot v Sloveniji TURISTIČNI DEVIZNI PRILIV SE V SLOVENIJI IZ LETA V LETO POVEČUJE 1 ( I 1 C s č d 2 i v c \ 1 \ I 1 ( s 2 S ,1 ai P I ) 1 t 1 < V MARIBORU SE JE ŠTEVILO UPOKOJENCEV IN BREZPOSELNIH PRIBLIŽALO ŠTEVILU VSEH ZAPOSLENIH Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je nedavno pregledalo rezultate letošnje turistične sezone. Podatke dokazujejo, da pomen turizma v naši državi narašča, saj se povečuje tudi njegov dohodek. Mogoče je najpo- naša naravna zdravilišča, ki Tako kot drugod po Sloveniji seje v zadnjih letih tudi v Mariboru znatno povečalo število upokojencev. V mestni občini je sedaj že okoli 35.000 upokojencev (22.000 starostnih, 7500 invalidskih in 5500 družinskih). Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v Mariboru avgusta letos znašala povprečna pokojnina (skupaj z varstvenim dodatkom, ki ga prejema nekaj več kot 4000 upokojencev) 64.880 tolarjev. V mestni občini Maribor, kjer živi blizu 68.000 delovno aktivnih prebivalcev, je v gospodarstvu zaposlenih okoli 36.000 delavcev, v negospodarstvu pa okoli 15.000 delavcev. Poleg tega pa je bilo konec septembra v mestu okoli 16.000 brezposelnih delavcev. V Mariboru je tako število upokojencev in brezposelnih delavcev približno enako skupnemu številu zaposlenih delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu. Število upokojencev je začelo naglo naraščati na začetku devetdesetih let. Leta 1992 seje število upokojencev v mestu povečalo kar za 6,2 odstotka, leto kasneje pa za 2,5 odstotka. Odtlej se število upokojencev vsako leto poveča za okoli odstotek. Zaenkrat nič ne kaže, da bi se število novih upokojencev začelo zmanjševati. Na zavodu za zaposlovanje je namreč prijavljenih blizu 3000 brezposelnih delavcev, ki imajo po sistemu “dva plus tri” pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti do upokojitve. Poleg tega pa v številnih mariborskih podjetjih ravno v teh dneh ponovno odpuščajo trajno presežne delavce, med katerimi so praviloma starejši delavci, ki bodo na upokojitev lahko počakali na zavodu za zaposlovanje. Kaj hitro se torej lahko zgodi, da bo v Mariboru več upokojencev in brezposelnih delavcev kot zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu. Povprečen Mariborčan se upokoji s 57 leti starosti, povprečna Mariborčanka pa s 54 leti. Sicer pa demografska gibanja kažejo, da se prebivalstvo v Mariboru stara. Če se trendi ne bodo spremenili, bo leta 2000 v mestu 13 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let, medtem ko nataliteta pada. Če se mariborsko gospodarstvo ne bo prav kmalu začelo ponovno razvijati in odpirati novih delovnih mest, bo za ponoven gospodarski vzpon mesta prepozno, saj za to ne bo več dovolj mladih in za delo sposobnih ljudi. membneje, da so »sapo zajela so dohodek najbolj povečala. Po podatkih Banke Slovenije je Slovenija do koncajulija s turizmom iztržila 1,22 milijarde ameriških dolarjev. Toliko je lani iztržila v celem letu. Državljani Slovenije pa so na potovanjih v tujini porabili 542 milijonov ameriških dolarjev. Neto devizni izkupiček od turizma je torej znašal 687 milijonov dolarjev oziroma 56 odstotkov priliva. Leta 1995 je turistični devizni priliv v Sloveniji znašal 1,08 milijarde ameriških dolarjev, leto prej pa le 911 milijonov dolarjev. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je slovensko turistično gospodarstvo doseglo približno enake rezultate kot lani, vendar je prišlo do določenih sprememb v strukturi turističnega deviznega priliva. Tako se je denimo devizni priliv od turizma letos julija glede na lanski julij zmanjšal za 9 odstoktov, čeprav je julija pri nas letovalo 21 odstotkov več tujih gostov kot lani. Očitno so zaradi slabega vremena v juliju tuji gosti pri nas zmanjšali izven-penzionsko potrošnjo. Po drugi strani pa seje v prvih sedmih mesecih povečal turistični devizni odliv iz Slovenije, zlasti zaradi množičnega letovanja Slovencev na Hrvaškem. Samo v letošnjem juliju je bilo na Hrvaškem preko 202.000 slovenskih gostov oziroma za 37 odstoktov več kot julija lani. Letos kažeta dva vira turističnega deviznega priliva pozitivno stopnjo rasti: odkup tuje gotovine in čekov, ki so jih bankam in menjalnicam prodali tuji turisti in izletniki, se je povečal za 5 odstotkov, devizni iztržek od prodaje domačega blaga in storitev tujcem pa za sedem odstotkov. Zaradi restrik-cijskih ukrepov Avstrijcev pa je bila manjša prodaja v prostoca-rinskih prodajalnah, na manjši devizni priliv je vplivala tudi spremenjena cena goriva v obmejnih pokrajinah v Italiji. V Sloveniji je letos letovalo 10 odstotkov več gostov kot lani Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je do konca letošnjega julija letovalo v Sloveniji nekaj več kot milijon gostov oziroma deset odstotkov več kot lani. Med gosti je bilo 47 odstotkov domačih in 53 odstotka tujih. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je v Sloveniji letovalo 532.000 gostov oziroma 19 odstotkov več kot v enakam obdobju lani. V Sloveniji so gostje v prvih sedmih mesecih letos ustvarili 3,6 milijona nočitev, od tega tuji gostje nekaj več kot 1,7 milijona oziroma 23 odstotkov več kot lani do koncajulija. Zanimivo je, da se je letos znova za 30 odstotkov povečalo število nemških turistov pri nas, ki jih je med našimi gosti iz tujine skoraj 25 odstotkov. Med vsemi gosti je bilo 16,4 odstotkaAvstrijcev (v prvih sedmih mesecih letošnjega leta seje njihovo število povečalo za 15 odstotkov) in 14,1 odstotka Italijanov (letos seje njihovo število povečalo za 26 odstotkov). Do konca julija letos je Slovenijo obiskalo kar 70 odstotkov več Nizozemcev in 40 odstotkov več gostov iz Velike Britanije, medtem ko seje šte- vilo gostov iz Hrvaške zmanjšalo za 3 odstotke. Narašča pa tudi število gostov iz drugih držav. Število prenočitev Izraelcev v Sloveniji seje v prvih sedmih mesecih glede na enako obdobje lani povečalo za 227 odstotkov, Ircev za 107 odstotkov, Švedov za 100 odstotkov, Norvežanov za 65 odstotkov, Dancev za 50 odstotkov, Belgijcev za 46 odstotkov, Rusov za 40 odstotka, Madžarov za 34 odstotkov, Čehov za 31 odstotkov, Špancev za 29 odstotkov, Japoncev za 17 odstotkov in Francozov za 16 odstotkov. Največ je zanimanja za naravna zdravilišča Med posameznimi turističnimi kraji je letos do koncajulija največ domačih in tujih gostov obiskalo slovenska zdravilišča, kjer so zabeležili 1,1 milijon oziroma 30,8 odstotkov vseh prenočitev; 24,8 odstotka prenočitev so imeli v obmorskih turističnih krajih, sledijo pa gorski turistični kraji in drugi turistični kraji.Tudi v Ljubljani je bil sedemmesečni turistični promet boljši kot leto poprej (število gostov seje povečalo za 1 odstotek, število prenočitev pa za 3 odstotke). Po številu prenočitev (176.000) se je Ljubljana, ta ustvari 4,8 odstotka slovenskega turističnega prometa, uvrstila na peto mesto med vsemi slovenskimi turističnimi kraji. Manj prenočitev kot lani pa je bilo letos do koncajulija le v neturističnih krajih v Sloveniji. Slovenci so na Hrvaškem ustvarili več prenočitev kot v Sloveniji Zanimiveje, da na Hrvaškem letuje iz leta v leto več gostov iz Slovenije. Po podatkih hrvaškega statističnega urada je do koncajulija letos na Hrvaškei’ letovalo nekaj več kot 325.0™ Slovencev oziroma 30 odstotki več kot v istem obdobju l‘ir'l| Gostje iz Slovenije ustvarijo pf naših južnih sosedih 16,3 stotka skupnega turistične^ prometa. Do konca jufijaJ Hrvaško obiskalo največ Ceho; takoj za njimi pa so Slovenc' Slovenski državljani so v pU1^ sedmin mesecih na Hrvaške ustvarili 1,967.787 prenočite oziroma za 67.407 več kot turističnih zmogljivostih v SU veniji. Sicer pajebilonaHrv^ kem letos do konca julija A milijona turistov oziroma 3^ 0 stotkov več kot lani. Turizem v Sloveniji poti turizma v Avstrij1, Znatno manj kot na HrvaŠ^ pa odhajajo Slovenci letova-Avstrijo. Do konca julija j tos Avstrijo obiskalo 14,1 T1-. lijona turistov (skoraj 14-krat L kot Slovenijo!), od tega 9,8 IJ' lijonov tujih. Od teh je bilo neL več kot 38.000 Slovencev. S' venci so v tem obdobju v (V striji ustvarili 146.000 nodL oziroma 3,1 odstotka več k°^ istem obdobju lani. Sicer pAjj domači in tuji gostje v Avs^M, letos v prvih sedmih mese ustvarili nekaj več kot 67 , nov nočitev (18-krat več k° Sloveniji). Ravno primerjava^ datkov o turističnem promet,, Sloveniji in Avstriji dokaA-j, kako velike razvojne moža % ima turizem v Sloveniji, še z' ^ po naši vključitvi v Evrop^j zvezo. Vprašanje je sam^ ^ bodo turistični delavci znalL^ turizem popeljati po poti raz držav. Da bi to zmogli, pa J1 str seveda treba tudi primerno ^ mulirati. Sedanje razmet ^ plačnem področju so vse p™ spodbudne. V I EEFOdarjenje 6. novembra 1997 El Janko Goleš, direktor območne gospodarske zbornice Novo mesto Območna gospodarska zbornica Novo mesto pokriva sedem občin: Trebnje, Novo mesto, ^entjernej in Škocjan na Dolenjskem ter Semič, ^Ittliko in Črnomelj v Beli krajini. Tu je 1400 gospodarskih družb, od tega 38 velikih, 46 sre-“ojih in preko 1100 malih. Ena izstopajočih ■foačilnosti regije je izvozna usmerjenost, z ,Zvozom v obeh regijah pridobijo 54 odstotkov vseh prihodkov. Prednjačita Krka in Revoz, °o mnogih drugih dobrih izvoznikih, ki pa vendarle vsi skupaj izvozijo manj kot oba ve-bkana. Zaposlenih je okoli 30.000 ljudi, od tega v negospodarstvu 7150. Brezposelnih pa je 5804. O tem, kako povečati zaposlenost med pre-''ivalstvom tega dela Slovenije, kije denimo J13 črnomaljskem koncu celo preko 20-odstotna 'j13 Dolenjskem pa 12,5-odstotna, torej pod slovenskim povprečjem), smo se pogovarjali 1 Jankom Golešem, direktorjem Območne Gospodarske zbornice v Novem mestu. Menimo, da je za razvoj dolenjskega gospodarstva najpomembnejša čimprejšnja izgradnja nove v‘oceste. Veliko pa stavimo tudi na turizem, in naš raZvojni projekt "Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, speča lepotica Evrope" želijo e snemati tudi druge občine in celo na Hrvaškem. AVTOCESTA BO PRINESLA HITREJŠI RAZVOJ 4/i brezposelnost raste ali pada? Lani decembraje bilo 6298 brezposelnih, torej Pada Stopnja pa je 12,5-odstotna, nižja od slo-enskega povprečja. Največ brezposelnih na o enjskem, maja letos jih je bilo 3336, je v Novem Danfo« r n0mljujihje bil° 130°’ zdaj paje ^ b ss Lompresors ponudil 600 delovnih mest. Ldjev V ^ 'mel' petdeset takšnih vlaga- zmanjšati brezposelnost? rzava bi morala bolj upoštevati ugotovitve (la sP°darske zbornice, daje cena na enoto proizvo-^ Previsoka, da gospodarstvo ni konkurenčno, ^1Zato’. ker je Slovenija 'obsojena’ na izvoz, pr vVnP intenzivne panoge in veliki izvozniki lahko tik Zlp'l0 'e °k večji podpori gospodarske polivi« u cn ključnih problemov preživetja so presti!' obresti> drugi precenjenost tolarja. Tek-Se C' daje precenjen za 23 odstotkov. Seveda paprot' temu ne morete bojevati z devalvacijo, pa so boljše drugi, posrdni ukrepi, kot izvozne spodbude, večanje konkurenčnosti v drugih ozirih in tako naprej. Drug problem je davek na plače. Vladaje obljubila, da bo ukinjen konec lanskega leta, pa še zdaj ni. Ta davek naj bi letos prinesel v državni proračun 33,5 milijarde tolarjev, to je 4,8 odstotka državnega proračuna. Za primerjavo: davek na dobiček bo prinesel 30 milijard! Najbolj prijetneje seveda pobirati glavarino... V zbornici pa ne mislimo, daje za konkurenčnost gospodarstva odgovorna samo gospodarska politika države. Marsikaj se da izboljšati tudi v podjetjih samih, in k temu spodbujamo naše člane. Malo gospodarstvo je po prepričanju mnogih ključno gibalo razvoja slovenskega gospodarstva, drugi trdijo, da so to velika in srednja podjetja. Resnica je verjetno pri hitro razvijajočih se družbah, bodisi malih ali večjih, mar ne? Malo gospodarstvo, 1124 družb s 4000 zaposlenimi, je lani doseglo slabše rezultate kot leto prej. Po naši sodbi je negativen rezultat posledica dejstva, da pogoji za razcvet niso idealni in daje piš stečajev zadel našo regijo kasneje kot druge. Vzrok je bil v tem, da so bila velika podjetja (malo gospodarstvo je v večini primerov njihov kooperant) v večini vpeta v tuji trg že pred krizo in so se ji dlje upirala. Malo gospodarstvo prispeva k prihodkom regije 14-odstotni delež, v Sloveniji paje ta 22-odstoten. V regiji pa seveda imamo mala in velika podjetja, ki se razvijajo hitreje od drugih, nekatera celo tako hitro, da bi jim po pravici lahko po ameriško rekli 'gazele'. Mislim, da bi lahko v regiji zaposlili dosti več ljudi, kot jih zdaj dela. Glavna možnost za prestrukturiranje industrije je prek malega gospodarstva, vendar pogoji niso spodbujajoči. Italijani so imenitno spodbudili malo gospodarstvo, mi pa se iz tega primera nočemo nič naučiti. Eno so pogoji gospodarjenja, za katere trdite, da niso spodbudni, druga možna spodbuda pa je lahko lokalna. Ali občine na Dolenjskem in v Beli krajini spodbujajo s svojimi močmi razvoj gospodarstva? Občine se zelo trudijo pri ustvarjanju novih delovnih mest. Povsod pripravljajo ali širijo obstoječe obrtne ali celo industrijske cone. Občine med drugim prispevajo celo gradbena zemljišča za pomembnejše na- _____________ ložbe, kot sta denimo naložbi Danfossa v Črnomlju in bodoča naložba Krke v Šentjerneju. Župani se zavedajo, daje ključna bitka bitka za blaginjo, za kruh, da je ta bitka tudi njihovo poslanstvo. Kje še vidite možnosti za nova delovna mesta? V turizmu. Imamo kar nekaj komparativnih prednosti, ne le v zdraviliškem turizmu, pač pa nasploh. V okviru območne zbornice smo se leta 1996javili na razpis Evropske unije oziroma njene Komisije za revitalizacijo podeželja, in uspeli. Pridobili smo materialno in strokovno pomoč pri izvedbi pilotskega projekta za tranzicijske dežele. Imenuje se “Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, speča lepotica Evrope”. Projekt je s 50.000 funti za dodatno izobraževanje in usposabljanje ljudi, ki se bavijo s kmečkim turizmom, podprla tudi britanska vlada. 'Ali gre pri projektu za modernizacijo gostiln, vendar z ohranjanjem prvobitnosti, ali za izobraževanje osebja itd.? Gre za 30 izbranih krajev s kulturno dediščino. Najprej smo tamkajšnje prebivalce pripravili do tega, da sojih sploh opazili in da sojih začeli revitalizirati. Začeli smo torej osveščati ljudi, turistične zanimivosti se revitalizirajo, obiskovalci prihajajo, zaradi krajevnih znamenitosti se v ljudeh zbuja ponos. Pritegnili smo tudi občini Ivančna Gorica in Krško, da smo zajeli ves tok reke Krke. V občini Ivančna Gorica je izvir Krke, kije bil neurejen. Naš projekt razvoja turizma jih je spodbudil, da so ga uredili in začeli pobirati vstopnino; v dveh mesecih je bilo okoli 7000 obiskovalcev. Kaj pa promocija dolenjskih in belokrajnskih lepot in zanimivosti med turističnimi agencijami? Na londonskem sejmu turizma lani so nekateri tour operatorji dali Dolenjsko in Belo krajino v plan potovanj za naslednje leto. Letos se bomo spet predstavili na tem sejmu in znova delali reklamo. Veliko promocijo pa smo naredili z obiskom večjega števila tujih novinarjev, ki so napisali vrsto reportaž. Projekt smo predstavili tudi na okrogli mizi hrvaškega ministrstva za turizem, bila je v okviru zagrebškega velesejma. Pred kratkim smo imeli v Ribnici in Idriji nove aktivnosti, ker naj bi nam sledilo tudi notranjsko in ribniško-kočevsko območje. Sodelovalo je ministrstvo za kmetijstvo, kije že pri našem projektu odigralo pomembno vlogo preko programov za revitalizacijo podeželja. Prispevalo paje tudi sredstva za izdajo brošure. Pred kratkim so bili na pogovorih v Ribnici tudi predstavniki Karlovca in Reke, ki se tudi želita priključiti našemu projektu. Vendar to nikoli ne bo množičen turizem, projekt najbrž ni namenjen temu? Ne bo. Zanimivo je, da so nas tudi Britanci opozorili, da o masovnem turizmu ne kaže razmišljati, ker lahko postane kontraproduktiven. Na primer, v škocjanski občini je zelo zanimivo jezero. Okoliški prebivalci pa si niso želeli priti v brošuro kot turistična zanimivost, ker naj bi od turizma ostalo le onesnaženo okolje. Britanci so nam dejali, da jih nima smisla siliti, če prebivalci sami nočejo. Ko bomo čez dve ali tri leta izdali novo brošuro, se bomo spet pogovorili z njimi, če so medtem kaj spremenili mnenje. Turizem sicer odpira možnosti za naložbeno sorazmerno poceni delovna mesta, vendar možnosti odpiranja delovnih mest niso neomejene. Ali jih vidite še kje drugje? Prednost naj imajo cilji, katerih uresničenje bo v naslednjih letih dalo največ zaleta gospodarstvu in odpiranju delovnih mest. Za dolenjsko gospodarstvo je izjemnega pomena čim hitrejša izgradnja avtoceste. Prva avtocesta, cesta 'bratstva in enotnosti’, je spodbudila razvoj tega območja. Zdaj pa ga že ovira. Če bo avtocesta, bo na to območje prihajal tudi kapital itd. Ne razumem, zakaj si družba zatiska oči pred tem dejstvom. Ko se bodo razmere v bivši Jugoslaviji umirile, bo ta cesta postala pomembna prometnica. Za nas je važna tudi zaradi bližine hrvaških kupcev. Navsezadnje imamo Novomeščani pred nosom milijonski Zagreb, enako oddaljena Ljubljana pa ima 300.000 prebivalcev. S. J. \\v ^dftarodna konferenca o lastništvu zaposlenih in uspešnosti podjetja lastništvo zaposlenih dejavnik prenove podjetij a nedavno tega končani mednarodni konferenci o lastništvu dom 'n usPešnosti podjetij na Bledu je sodelovala vrsta P® ,'n tuj‘h strok°vnjakov iz vzhodne in zahodne Evro-p0’: ‘n Avstralije, ki so osvetlili v svetu vse bolj razširjen kot j?iastn*štva in soodločanja zaposlenih tako s teoretične Pisaliv' prakt'čne strani. O ključnih izsledkih konference smo Povtcfr v prejšnji številki našega časnika, kjer smo tudi na-naših n povzetek nekaterih najbolj zanimivih predavanj in Tokrat 80V-°rov z nekaterimi tujimi udeleženci konference. ZaPosletn,S *e zaninialo, kaj je o razmerju med lastništvom Postniod ’ menedžmentom in uspešnosti podjetij na poti v lastništv.trn0 Or8anizacijo> ter o možnostih razvoja notranjega raz'sko ^ S*0VenijL povedala Aleksandra Kanjuo Mrčela, Va«ka pri Fakulteti za družbene vede. sVetU Vs^K^p'!. zaPos,en i h se v Saitl ni n™ ■ Slr‘’ ver|dar pojav /-ap()s| . ,’LI0 začela. »Lastništvo ZaPoslenKkot obliko motivacije žetkih S'Vr P°Znali že v za- SeteKa ap,tallzma- Konec dvaj-<\ 0>paje Pojav last-novnoDr^enih Potrebno po-več razio®Ucit'-v ZDA navajajo žaradi dol °V za t0, Predvsem pa nbdohj,, Zapos cn|h, ki v zadnjem tako imenovanih načrtov delavskega delničarstva (v ZDA), ki je ponudila možnost ustvarjanja gospodarstva, v katerem bodo podjetja v veliki meri v lasti zaposlenih; ter ne nazadnje zaradi obsežne akademske literature, ki ponuja podlago za poglobljeno analizo tega pojava na novih osnovah.« Iz analiz o vplivu lastništva zaposlenih in drugih oblik ekonomske demokracije na poslovanje podjetij, teh so v razvitih državah naredili precej, je Aleksandra Kanjuo Mrčela povzela, daje nemogoče dati enoznačno oceno vpliva lastništva zaposlenih na uspešnost podjetja. Lastništvo je pomemben dejavnik, vendar sprememba lastniške strukture na poslovanje ne vpliva sama od sebe. Lastništvo zaposlenih lahko v različnih pogojih deluje različno ' in je glede na različne dejavnike bolj ali manj uspešna lastniška oblika. Nekateri poznavalci menijo, da bo notranje lastništvo povzročilo naj večje in najvidnejše izbolj šave v podjetjih, kjer so pred njegovo uvedbo obstajali nezaupanje in slabi stiki med zaposlenimi in vodstvom. Lastništvo zaposlenih bi lahko z izboljšanjem teh odnosov povečalo možnosti za uspešno poslovanje. V podjetjih z visoko notranjo učinkovitostjo bi lahko prispevalo k določenim prihrankom, velikih skokov v produktivnosti pa ne bi povzročilo. Drugi analitiki opozarjajo, da je za podjetja, kjer je delo nes-pecializirano in enostavno, in je potrebno bolj vlagati v fizični kapital (opremo), bolj učinkovita tradicionalna kapitalistična oblika organiziranja. Notranje lastništvo in nadzor zaposlenih nad podjetjem pa se dobro izkažeta v družbah, kjer je treba vlagati v človeški potencial. Tako imenovano postmoderno podjetje pa terja tudi spremenjen Na mednarodni konferenci o lastništvu zaposlenih in uspešnosti podjetij so prisotni poslušali podatke iz različnih raziskav in analiz o lastništvu zaposlenih ter o dobrih ali slabih izkušnjah podjetij s to obliko lastništva. način vodenja: menedžment naj bi omogočal okolje, ustrezno skupnemu delovanju vseh udeležencev, prelevil naj bi se v soudeleženca. Njegovo delovanje naj bi bilo manj podobno monologu in bolj sodelovanju z drugimi soavtorji dejavnosti podjetja. Nesporna ugotovitev številnih analiz je, da na obseg, obliko, vsebino in kakovost lastništva za-poslenih močno vpliva način vodenja podjetja. Ne glede na to, koliko je lastništvo zaposlenih uspešno, ne bo nikoli široko razširjeno, če najvišji vodilni ne bodo prepričani, da ga lahko uporabijo za doseganje svojih ciljev. Lastništvo zaposlenih bo največ dobrega prineslo v podjetjih, v katerih je združeno s sodelovanjem pri vodenju in odločanju. V nasprotnem primeru bodo zaposleni lastništvo sprejemali kot enkratno finančno nagrado ali v najboljšem primeru kot obliko varčevanja. »Lastništvo zaposlenih je v skladu s filozofijo večje parti-cipativnosti in samoodgovornosti posameznikov, ki se iz neaktivnih in odvisnih spremenijo v aktivne in neodvisne,« meni Aleksandra Kanjuo Mrčela. »Treba je verjeti, da so ljudje sposobni razmišljati, tvegati, odločati in ustvarjati pogoje za uveljavitev možnih sposobnosti. Zato ga ne kaže vpenjati v preživele koncepte, pač pa v rešitve, usmeijene v prihodnost.« V podjetjih, ki so bila privatizirana in v katerih se je spreminjala lastniška struktura v deželah v tranziciji, je imel menedžment pomembno vlogo pri izbiri modela lastninjenja in izvajanja lastniških sprememb. Stil mendžmenta bo zagotovo tudi v slovenskih podjetjih vplival na kakovost in uspešnost lastništva zaposlenih po opravljenem lastniškem preoblikovanju. Na obseg lastništva bo v Sloveniji tako kot drugje v svetu vplivalo veliko različnih dejavnikov. Velika spodbuda za širjenje ali vsaj za ohranjanje lastništva zaposlenih bi bili doseženi dobri poslovni rezultati. V neuspešnih podjetjih je lastništvo zaposlenih lahko dejavnik prenove in mobilizacije moči za izboljšanje poslovanja. V neuspešnih podjetjih, v katerih so se za notranje lastništvo odločili zato, da bi ohranili sedanje stanje, se pravi vodilno ekipo, število zaposlenih, organizacijo dela, čeprav ogrožaj obstoj, bo notranje lastništvo pripomoglo k propadu podjetja. s. J. 6. novembra 1997 Fitness - šport za staro in mlado, ki zagotavlja SKLADNOST IN MOČ Ko so njega dni vprašali takrat 90-letnega britanskega državnika Winstona Churchilla, kaj neki je počel, daje doživel tako visoko starost, je z nepogrešljivo cigaro v ustih odvrnil: »Nobenega športa!« Danes bi bil tak odgovor zelo nezanimiv in zastarel. Dobra forma in vitkost sta pač najmanj tako zaželeni, kot je bila porjavelost v 50. in 60. letih, najboljši način, da (p)ostanete »lit«, pa je še vedno in le - šport. Kar poglejte Jane Fonda, Tino Turner, Ali McGraw in še kakšno filmsko starle-to, ki se spogleduje z Abrahamom - še vedno ima tako napeto telo kot kakšna dvajsetletnica! vse več privržencev in je že postal nenadomestljiv del življenja športnikov ter privlačna dejavnost tako za začetnike kot tudi najbolj zagrizene rekreativce. Idealen za lepotne popravke Fitnes je primeren za ljudi A preden bomo prešli »k stvari«, razvozlajmo, kaj pravzaprav pomeni fitnes. Besedaje kajpak angleška, pomeni pa sposobnost, pripravnost, prilagodljivost. Gre torej za lastnosti, ki usposabljajo človeka za vsa dela, kakor tudi za to, da se po velikih obremenitvah kmalu umiri in preide v uravnovešeno stanje. Sestavine fitnessa so tako poleg gibalnih lastnosti (hitrost, vzdržljivost, koordinacija, preciznost, ravnotežje) tudi trdno zdravje in normalna telesna teža. V športni terminologiji seje ta izraz prvič pojavil leta 1940, ko je oče modernega body-bu-ildinga, Amerikanec Joe Weider, začel izdajati časopis Muscle & Fitness, v njem pa objavljati lastne metode in načela treninga z utežmi, začinjene z napotki o zdravi prehrani. Fitnes, kakršnega poznamo danes, pa je doživel svoj pravi »boom« šele v 80. letih, ko seje »s pomočjo« Jane Fonda iz Amerike bliskovito razširil na domala ves planet. Pri nas so ga sprva gledali zviška, češ, da gre za modno muho kratkega veka. Toda zgodilo seje ravno nasprotno: ima vseh starosti in obeh spolov. Za začetnike je naravnost idealna oblika rekreacije, saj za razliko od skoraj vseh drugih dejavnosti ne potrebuje nobenega športnega (pred)znanja. Ima pa še nekaj prednosti: slabo vreme nanj nikoli ne more vplivati, ker vadba poteka v zaprtih prostorih; oprema (če ne sledite ravno zadnjim trendom in modnim dodatkom) je poceni, saj potrebujete le športne copate, nogavice, hlačke in majico ali dres (kar pa tako ali tako že imate); število poškodb pri vadbi je zanemarljivo, ker so gibi nadzorovani itd. (Ne)nazadnje pa je tu še »lepotni moment«: za razliko od drugih športnorekreativnih zvrsti, ki razvijajo le posamezne mišične sklope, fitnes »poskrbi« za skladen razvoj telesa. Vadba je namreč zasnovana tako, da je mogoče iste naprave (trenažerje) prilagoditi za različne težavnostne stopnje, v katerih je dejavno le določeno mišičevje, medtem ko druga počivajo. Katera bi bolj in katera manj obremenjevali, da bi se počasi približali svoji idealni podobi, najbolje veste sami; lahko pa povprašate tudi trenerje, saj so v centrih predvsem zato, da svetujejo. In nič se ne čudite, če boste med vadečimi opazili Brigito Bukovec, Urško Hrovat, Britto Bilač ali kakšno drugo vrhunsko športnico, ki bi morala imeti vsakdanjih treningov že čez glavo: vedite, da seje tam bolj BREZ MUJE SE ŠE ČEVELJ NE OBUJE - Tudi za Sharon Stone, Claudio Schiffer, Madonno, Tino Turner in druge znane osebnosti velja, da je najboljši način za ohranjanje dobre postave še vedno in le - šport. Solidni uspehi Slovencev i avstrijski pokal 1997 Na zaključnem tekmovanju za absolutni avstrijski tekaški pokal za leto 1997 so slovenski tekači ponovno stopili na zmagovalne stopničke. Na zadnji tekmi v Greifenburgu v Zgornjedravski dolini na vzhodu Tirolske so se še posebej izkazali najmlajši tekači MTS Gorenje in veterani s Koroške na sončni strani Alp. Najboljši Slovenci na teku v Greifenburgu - dečki do 7 let (proga 485 m): 3. Mihael Štefl 1:44,4; do 14 let (proga 2,1 km): 20. Boštjan Juvan 9:38,6;proga 1,4 km)-deklice do 121et: 14. Špela Janežič 6,20,7;proga 5,7 km - mladinke: 2. Katarina Žagavec 24:43,3; proga 8,6 km - mladinci: 2. Boris Podpečan (vsi MTS Gorenje) 34:38,0; člani do 35 let: 1. Terefe Mekonnen (Etiopija) 27:15,1 (rekord proge); veterani do 45 let: 12. Oto Gumilar (Mežica) 37:48,7; veterani do 55 let: 12. Hinko Jerčič (MTS Gorenje) 40,22,4; veterani do 60 let: 6. Viljem Blatnik (Mežica) 36:18,8, 13. Ludvik Jerčič (MTS Gorenje) 49,46,7; proga 5,7 km - veteranke do 70 let: 1. Kazimira Lužnik (Slovenj Gradec) 30,07,0; veterani do 70 let: 1. Alojz Gologranc (TS Mežica) 24,20,9, 4. Štefan Robač (oba Mežica) 25:12,0. Končni vrstni red v Avstrijskem tekaškem pokalu 1997: elitni tekači: L Terefe Mekonnen (Etip.) 497 točk; Mirko Vindiš (AK Ptuj) 100; ženske: 2. Helena Javornik (AD Štajerska) 100; člani - do 30 let: 6. Vasja Jerčič 429 točk; do 35 let: 21. Jože Mori (Muta) 188; veterani - do 45 let: 32. Borut Podgornik (LCC Wien) 197;do 55 let: 3. Hinko Jerčič (MTS Gorenje) 444 točk; veteranke - do 65 let: 1. Kazimira Lužnik (Slovenj Gradec). Naj omenimo še to, da so za uvrstitev šteli sedem najboljših uvrstitev; zmaga v kategoriji prinese 100 točk, zaostanke pa preračunajo v odstotke. Na zaključnem žrebanju sta med več sto tekači vozovnico za čikaški maraton dobila Maročan in Madžarka. // j V DOBRI DRUŽBI - Na teku v Greifenburgu si je svoj deveti pokal priboril Mihael Štefl iz Mute (na desni ob svojem »starem znancu« Terefeju Mekonnenu, končnem zmagovalcu avstrijskega tekaškega pokala 97), ki stopa po sledeh starega očeta, stricev in tet. Tudi na zadnjem »občinskem krosu« v Radljah si je med leto starejšimi tekači priboril drugo mesto, s čimer ni potrdil le dobre uvrstitve, temveč predvsem voljo in vztrajnost. »Aerobno« martinovanje Če spadate med tiste, ki ste se udeležili aerobike na junijskem Fitfestu v Portorožu ali pa septembrskih aktivnosti v okviru Kongresa fitnesa in aerobike na Rogli (obakrat je »aerobni del« organizirala Jožica Sepohar Žnidar), veste kako privlačne in koristne so lahko takšne športne delavnice. Na tretjo letošnjo prireditev v aerobiki pa nas vabi Nike. Drugi dan aerobike se bo odvijal pod streho hale Tivoli v soboto, 8. novembra. Začel se bo ob 9. uri, vseskozi (do 17.30 ure, vmes se bo našel čas tudi za kosilo) pa se bo mogoče udeležiti vrste aerobnih delavnic; visoka in nizka intenzivnost vadbe (ang. Hi-Low), Kickbox,Hip-HopFunk, vadba s stopničko (Step), visoka in nizka intenzivnost aerobne vadbe za srce (ang. Cardio Aerobics Hi-Low), na koncu pa bodo sledile sprostitev in raztezno krepilne vaje (ang. Relax & stretching). Delavnice bodo vodili priznani domači in tuji strokovnjaki s Katjo Zupan na čelu. Prijave zbirajo do 5. novembra; za prijavnino 9000 tolarjev (prijavnina preko fitnesov je nižja) bo vsakdo dobil športni dres, na voljo bo dovolj hrane in pijače za ves dan, zvečer pa bo imel prsot vstop na zabavo, ki jo Nike prireja v ljubljanskem klubu Central. Dodatne informacije je mogoče dobiti po telefonu 041-66-33-11. Enajsto popotovanje po Levstikovi poti Vsi, ki imamo radi drugačo aerobno gibanje, se bomo v soboto, 8. t. m. udeležili pohoda od Litije do Čateža (o tem smo pisali že prejšnji teden). Dodati moramo še dva podatka: prijavnina znaša 500 tolarjev^namesto spominske knjige »Popotovanje od Litije do Čateža« pa bo vsak prejel lično razglednico. Prebivalci Savinjske doline se popotovanja lahko udeležite skupaj s PD Zlatarne Celje, ki gredo do izhodiščne točke z vlakom; s postaje odpelje ob 8.23 uri. Prijave sprejemajo po telefonu 063-452-927. Čaka nas 22 km pohoda, katerega štart bo med 6. in 9. uro na Levstikovi ulici v Litiji. Dodatna pojasnila je mogoče dobiti med 16. in 19. uro po telefonu 041-649-351. Nedeljski izlet v Korte Če niste utegnili v soboto, si privoščite prosto nedeljo (9. november) in se udeležite pohoda ali teka v Kortah nad Izolo. Od desete ure dalje bo organizator - Center za šport Izola - zbiral prijave pred kulturnim domom v Kortah. Za tekaški del preizkušnje je organizator predvidel po šest moških in ženskih starostnih skupin ter ločeno družinsko kategorijo. Prijavnina bo 500 tolarjev za posameznika. Štart bo ob 11. uri, udeleženci pa bodo morali preteči ali prehoditi pot do Šareda in nazaj. Po prireditvi se bo na turistični kmetiji Me-dljan, med podelitvijo priznanj in praktičnih daril, vsakdo okrepčal z enolončnico. Pripravil: žiga Čeme ŠPORT IN RKKRKACll i kot zaradi sprostitve ali nabiranja dodatne moči znašla zavoljo lepotnega popravka določenega dela telesa... Priporočljiva kombinacija »Fitnes je koristna oblika rekreacije ali športne dejavnosti, o tem ni dvoma. Se posebej primeren je za urbana naselja v jesenskem in zimskem času, ko so v zraku povečane koncentra- cije žveplovega dioksida, ob cestah pa tudi ogljikovega monoksida,« pravi dr. Vanja Vuga, specialist za športno medicino UKC, in svetuje: »Mlajši, ki se odločajo za fitnes, ne potrebujejo vnaprejšnjega pogovora ali posveta z zdravnikom. Za starejše pa je to vsekakor priporočljivo, saj gre za anaerobno vadbo, trening moči. Imamo pa že tudi j vse več naprav, pri katerih sta anaerobna in aerobna vadba kombinirani, kar z drugimi be- J sedami pomeni, da gre za kombinacijo treninga moči in vzdr-žljivostnega treninga. Vendar jc na vseh trenažerjih pametno ^ začeti z manjšimi obremenitvami injih pozneje počasi stopnjevati.^ Dr. Vuga priporoča, da se v , fitnes center odpravite večkrat ] na teden, ta trening pa ob viken- ( dih dopolnite še z izrazito ae- j robno vadbo - s hojo ali lahkot- ( nim tekom, gorsko turo, tekom na smučeh, kolesarjenjem, ve- | slanjem na daljše razdalje ipd- 1 Poskrbite, da boste »fit« , Fitness torej ni zgolj narci- i soidno razkazovanje svojega i telesa in »pumpanje« mišic, kot ; seje razširilo ob njegovi razmah- ( nitvi. Je veliko več. Vsi, ki se 1 redno ukvarjajo z njim, vedo povedati, daje njihovo življenje -postalo živahnejše, da ne čutijo j utrujenosti in da nasploh lažje , premagujejo vsakodnevne napore, kot so hoja po stopnicah ; nošenje raznih bremen ipd. Tako kot dandanašnji ni vee ' vrhunskega športnika, ki ne b' I uporabljal uteži in trenažerjev I za napredek, razvoj in korekcij0 svoje splošne in specifične te; lesne muskulatureje ni več tudi i filmske igralke, pop pevke ali manekenke, ki si ne bi s fitne- 1 som pomagala ohranjati mlado- i stni videz in vitalnost. Celo ti' ste, ki jim je narava dala lep0 i postavo, kot na primer Claudi3 1 Schiffer, vedo, da ni dovolj, & : si samo vitek, ampak mora* i poskrbeti, da si tudi »fit«. Pr°" 1 nedavnim je na dveh kasetah izdala svoj fitnes program p00 imenom »Perfectly Fit«: nam11 so vaje za ramena, hrbet, roke i n trebuh, na drugi pa za zadnjic0: boke in noge. Ce bi ji bili ra01 podobni, brž v najbližji fitneS center! Nik ^ r Namesto: Manj maščob - isti okus uporabite:_____ masla ali olja celih jajc polnomastnega mleka ssšr’ kremnega sira , V j, **o,ade skuto, čežano beljake posneto mleko lahki jogurt, lahko kislo smetano lahki kremni sir sesekljano suho sadje ali muesh kakao v prahu Recepti vicvi^ Če se potim, potem tudi hujšam. Ne bo držalo! S potenje^ ste le izgubili tekočino in ste zato tudi nekaj lažji, vendar P no in trdo vadili; nekateri namreč izločijo pri enakem nap°r več potu kot drugi. Nekateri se na primer v savni prav trudu1; da bi iz sebe iztisnili kako kapljico vode, drugi so pa čisto mok^ že ko se pripravljajo, da bi vstopili v savno. Poleg tega tm ueuju tutieje tzguuijaniu vuuu. ruicg tega puivujv -i., tudi obleka, v katero smo oblečeni - debeli, topli površni kar srkajo tekočino iz por. zračne, prošojtie in lahke tkan pa ne. Zato nikar ne pozabite, da je treba pri vadbi veliko pi ' (vendar v majhnih požirkih 6. novembra Pelaslia enotnost m PREDZADNJA STRAN Povzemamo: Državni uslužbenci v Italiji bodo delali kot drugi Naša zahodna soseda ima približno toliko uPokojencev kot zaposlenih, obojih je po 20 bilijonov. To nesorazmerje je zlasti posledi- privilegijev državnih uslužbencev, ki so se lahko upokojevali le s 15 ali 20 leti delovne dobe. O spremembah pokojninske ureditve seje Prodijeva vlada prejšnji teden sporazumela z ^semi sindikalnimi centralami. Že leta 2002 bodo državni uslužbenci morali delati najmanj d' let, torej prav toliko kot delavci v zaseb-n'h podjetjih. Izjem ne bo več ne za učitelje, ne za uradnike, profesorje, pilote in številne druge. Pokojninska reforma je potrebna tudi faradi tega, da bi Italija svoje socialne standarde uskladila s tistimi iz EU, saj sicer ne bo več njena polnopravna članica. Industrijski delavci so morali že dosedaj delati veliko dlje, vendar to ni zadoščalo za pokritje P°treb pokojninske blagajne. Po uveljavitvi reformiranega sistema se bo za upokojitev po-rebna delovna in starostna doba podaljšala tudi £anje. Že prihodnje leto se bodo lahko upo-I’jdi le, če bodo stari 54 let in imeli 35 let delovne obe. Tudi tisti, ki bodo pravico do upokojile pridobili s prvim januarjem prihodnjega leta, odo morali upokojitev odložiti za tri mese-ce-Vse to in še marsikaj je zapisano v sporazumu ^ed Prodijevo vlado in tremi sindikalnimi Centralami. S temi spremembami bodo v Italiji že v prihodnjem letu prihranili štiri bilijone lir. Pri tem računajo tudi na za odstotek povečan prispe-Vek zavarovancev. O njem pa se bo vlada morala še pogajati, zlasti s trgovci, obrtniki in kmeti, ovečanemu prispevku pa poleg opozicije nasprotujeta tudi industrijska in trgovska zbor-mca. Sporazum vlade s sindikati bo torej moral počakati še na politično verifikacijo. (Delo, 4, november 1997, pripravil F. K.) DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 JE MOGOČE ? SEVEDA, V VAŠI DELAVSKI HRANILNICI JE TO MOGOČE. Za oddih in zdravstvene storitve, v katerem koli slovenskem zdravilišču se lahko odločite s pomočjo našega brezobrestnega posojila ( TOM +0%) na 12 mesecev. Tudi različne praznike, božične, novoletne in druge praznike lahko preživite s posojilom Vaše Hranilnice. Zakaj bi strošek oddiha plačali v enkratnem znesku, če pa ga lahko razporedite celo do 12 obrokov. Povprečna cena 7 dnevnega bivanja za dve osebi je približno 100.000,00 tolarjev. Če se odločite za posojilo, plačujete mesečni obrok 8.779,00 tolarjev in tako vrnete 105.348,00 tolarjev. Pomembno je, da Vam ponujamo znosen obrok. V primeru, da ste že prihranili 100.000,00 tolarjev, kijih imate namen porabiti za oddih, potem Vam predlagamo, vzemite ugodno posojilo, privarčevani znesek pa vložite v Delavsko hranilnico in varčujte vseh dvanajst mesecev. Z obrestno mero TOM+6% boste svojo bančno vlogo povečali za obresti v znesku 14.500,00 tolarjev. Še pomembneje pa je, da ste si z varčevanjem pokrili posojilne obresti in glavnico posojila za 9.152,00 tolarjev. V primeru, da je depozit v funkciji zavarovanja posojila, pri najetem posojilu ni nikakršnih drugih stroškov. Ne prezrite naše varčevalno- posojilne ponudbe, namenjena je Vam, vašim željam in pričakovanjem, ki bodo skupaj z nami postale resničnost. Pokličite nas, uredili Vam bomo vse, čas in kraj oddiha, storitve po vaši želji in izvedli plačilo vašega oddiha z najetim posojilom. Vašemi klicu so namenjene telefonske številke: 061/316-881, 312-098, 0609/640-252. Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V. d. odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int.272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med TURISTIČNA AGENCIJA lina siiifalniia tinni STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDiKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298,žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 spalnice, kopalnica - 100 m od jezera - cena 70 DEM na dan, vikend (od petka do nedelje) 170 DEM BOHINJSKA BISTRICA - počitniški dom: tripos-teljne sobe, polpenzion 3.600 SIT KRANJSKA GORA: tri-, štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno POKLJUKA: dve- in štiriposteljni apartmaji, garsonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 86 DEM dnevno PLANICA: počitniški dom - sobe, etažniTVVC, polpenzion 37 DEM dnevno KANIN: petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan KRVAVEC: štiriposteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico inWC, cena 59 DEM na dan+turistična taksa, ki jo poravnate ob prihodu, termini po dogovoru ROGLA: apartmajska hiša, apartmaji za 4 do 6 oseb, manjši za 2 do 4 osebe, cena od 85 do 120 DEM, odvisno od sezone in velikosti. Kmečki dvorec je neposredno na smučipču. Domača ponudba Pohorja pa je le dopolnitev prijetnim večerom. Atris ponudbo priporoča ČATEŽ: hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena 80 DEM dnevno - termini v oktobru MORAVSKE TOPLICE: dve-, tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 37 DEM dnevno/osebo PIRAN:dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 69 oziroma 85 DEM dnevno NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 55 DEM dnevno BARBARIČA: enosobno stanovanje za4 osebe, 45 DEM dnevno CERKVENJAK: turistična kmetija Firbas, aktivni vikend od petka do nedelje s polpenzionom, cena 8400 tolarjev B. SILVESTROVANJE MORAVSKE TOPLICE: dvo- in triposteljne sobe v privatnem penzionu, možno tudi skupine do 14 oseb (skupno možno za 54 oseb). Cena polpenziona je 3100 SIT, doplačilo za novoletni menu je 4200 SIT, peti dan gratis, nočitev z zajtrkom. MALI LOŠINJ: Aurora, Punta, cena za min. 5 dni bivanja s polpenzionom 270 DEM, silvestrska večerja 80 DEM, otroci imajo 50 % popust na 3. ležišču. Odhod 30. decembra, povratek 3. januarja. Minimalno število oseb je 40, avtobus 60 DEM. VELIKA PLANINA - Silvestrovanje v planinski koči z celonočno oskrbo in domačim vzdušjem. Cena 10.400 tolarjev. Polni penzion za dni pred in po silvestrovanju 4500 tolarjev. SILVESTROVANJE V EVROPSKIH PRESTOLNICAH - RIM, PARIZ IN BARCELONA - pridružite se svetovljanski množici domačinov. Podrobnosti o programih na Atrisu C. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnostjilačila v 3 obrokih. Sindikalni izlet v POSOČJE - Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer. Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI-malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KRAJINA-obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, PIRAN - križarjenje po Piranskem zalivu, ribji piknik in ogled podvodnega sveta. BARCELONA - štiridnevni izlet (od četrtka do nedelje), letalski prevoz in nočitve s zajtrkom. Predlagamo skupine do 20 oseb, termin 26. 2. in 26. 3. 1998. Cena samo 540 DEM, doplačila za organizirane oglede po individualni želji skupine. RIM - štiridnevni izlet (avtobus, letalo), bivanje v dvoposteljnih sobah z zajtrkom, ogledi z doplačili vstopnin. Cena495 DEM za skupino 40 gostov. MARTINOVANJA - Vipava od 8. do 15.11. posebno veselo bo v soboto 8.11. in 15.11. pred Vipavsko kletjo. Martinovanje v Čatežu od 14. do 16.11. Vikend paket od 9 do 16.000 tolarjev. D. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC E. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramoob pripravi vašega osebnega programa. F. KUPIMO Počitniško enoto v Čatežkih toplicah. Ponudbe sprejema ATRIS. G. RAZPISANA POTOVANJA NEWYORK - pet dni za 870 USD, odhod v marcu 1998. LONDON - štiri dni za 340 brit. funtov, odhod v marcu 1998. KRIŽARJENJE PO NILU-od Kaira do Asuana, štiri ali osem dni, odhodi v marcu in aprilu 1998, cena je 840 USD INFORMACIJA SINO,KALNIM ZAUPNIKOM darhevotrok v Dodietifh^kFčite nas za obdaritev vaših otrok! Darilni paketi za otroke od 2 do 9 let -paketi od 1500 do 6000 tolarjev. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze m Delavska enotnost 6. novembra 1997 INTERVJU Janez Debeljak, predsednik sveta delavcev v Saturnu Avtoopremi predsednik sveta delavcev ne zmorem opraviti vsega PROFESIONALIZACIJA JE NUJNA dela tako, kot bi bilo treba, zato nam nekatere naloge ostajajo, dajih še dokončamo. V zamudi smo s protokolom, kako naj zaposleni bolj neposredno soodločajo, denimo s pripombami glede delovnega procesa, varstva pri delu in podobnega. Morda Leta 1991 se je enovito podjetje Saturnus razdružilo. Iz njega so nastale delniške družbe Saturnus Avtooprema, Saturnus Embalaža in Saturnus Orodjarna. Te tri imajo v skupni lasti četrto družbo, tako imenovani poslovni sistem, v katerem so invalidi, vratarji, prehrana. V poslovnem oziru se je družbi letos zgodila bistvena sprememba: prišla je ob samostojnost, večinski lastnik in strateški partnerje postala nemška firma Hella, s katero sicer že dolga leta sodeluje na tehnično-tehnološkem področju. V nekaj naslednjih letih se bo njen lastniški delež v Saturnusu Avtoopremi še povečal, na 80 ali več odstotkov. Podjetje zdaj vodi njihov prokurist. Naslonitev na strateškega partnerja je že pred skoraj dvema desetletjema zahteval VW, da bi mu ta zagotavljal nemoteno dobavo. O soupravljanju v Saturnusu Avtoopremi smo se pogovarjali s predsednikom sveta delavcev te delniške družbe, Janezom Debeljakom. Kaj pomeni za soupravljanje prevladujoči vpliv tujega lastnika? To je za nas popolna novost, saj smo poleti končali privatizacijski proces in izkušenj z novimi lastniki nimamo. V Nemčiji imajo soupravo dobro razvito... Zanimiveje, da smo se že v postopku lastninjena pogovarjali s Hello o dokupu dela delnic iz notranjega odkupa. Naši delavci spričo dokaj slabih plač za tak odkup pač niso imeli denarja. Zaradi deleža lastništva nad kapitalom, ki smo ga ponudili Hel-li, naš vpliv na popdjetje ne bi bil prevladujoč, tudi če bi ga zadržali. Zato smo se odločili pritegniti v podjetje kapital na ta način. Nemci so za to prijeli. Od kdaj ste delniška družba? Odkar smo seje Saturnus razcepil. Predsednik ste... ? Mandat se mi bo iztekel februarja prihodnje leto. Ste profesionalni predsednik? Delam kot konstruktor v razvoju. Ponudili so mi možnost zaposlitve v svetu delavcev. Vendar nisem bil prepričan, ali bi si to vlogo še želel v drugem mandatu, ker meje vleklo k mojemu delu. Zato smo za zdaj obstali pri neprofesionalnem predsedniku, za prihodnji mandat pa se bomo veijetno odločili drugače. Moram pa poudariti, da seje pokazalo, da bi obseg dela v svetu delavcev zahteval vsaj pol-profesionalca. To vlogo bi sicer sprejel, vendar je ne prenese narava mojega dela. Pogosto je namreč treba opravljati samo moje delo. Poleg tega je bilo podjetje v finančni stiski, čeprav, poudaijam ponovno, delo v svetu zaradi tega trpi. Treba bi bilo mnogo tega postoriti, zato se bomo za naslednji mandat verjetno odločili za to rešitev. Kako ste sindikati in souprava povezani? Imamo dva sindikata, svobodnega in neodvisnega, ki sodelujeta in se podpirata v zahtevah. Tako smo trd, močan pogajalec. Ta čas, kar sem predsednik sveta delavcev, je bilo odprta vprašanja sorazmerno udobno reševati prav zaradi naše sloge. Delodajalec se je tega že zavedel in navadil. Zato seje na seje pripravil, tudi rešitve so bile ugodne. Bili pa so tudi poskusi razbitja naše enotnosti, kar se mi zdi naravna reakcija vodstva, čeprav bi si s tem naredilo škodo. Imelo je povsem pragmatičen prijem, vendar smo s sindikati ostali homogeni, in vodstvo je te dejavnosti počasi opustilo. Mislim pa, daje ta poskus razbitja enotnosti zaposlenih koristil tako vodstvu kot sindikatoma in svetu delavcev. Ali so bili kasneje odnosi korektni? Novi večinski lastnik je postavil skorajda povsem novo upravo. Novi direktor izhaja iz komercialne dejavnosti, inje zato trši pogajalec. Prejšnji je izviral iz tehnične sfere inje imel do pogajanj pragmatičen odnos: karje obljubil, je izpolnil brez kakršnihkoli preobratov. Zdajšnji je iz komercialne sfere, in nekatere stvari so se spremenile: bo trši pogajalec, zato se bomo morali bolj potruditi, se podpreti s kakšnimi dodatnimi znanji, nasveti zunanjih svetovalcev. Zunanjih svetovalcev doslej niste uporabljali? Nismo, ker smo se posluževali pomoči sindikatov, pa tudi pravne službe podjetja.Tako smo se odločili zaradi racionalizacije stroškov. Po zakonu ima sicer svet delavcev svoj 'proračun’, vendar smo se dogovorili, da izkostimo domačega človeka. Je vreden zaupanja, glede na to, da so ponavadi strokovne službe predvsem v službi vodstva? Je vreden, sicer pa tudi sami nastopamo z določeno mero previdnosti, kadar gre za ključna in bolj odprta vprašanja. Je pa seveda sodelovanje s hišno stroko tudi koristno, saj se tako lahko na marsikateri problem upravi namigne že pred uradnim srečanjem z njo. S tem se izognemo tršim srečanjem na robu konflikta. Svet delavcev v tako velikem podjetju, kot je naše, potrebuje vsaj polprofesionalnega predsednika. Jaz kot neprofesionalni predsednik sem moral vrsto nalog odriniti na kasnejši čas. Menim, da bo treba za naslednji mandat to delovno mesto profesionalizirati. nastopali složno. Problemi pa so bili, kajpak, saj smo kovinskopredelovalna industrija in smo bili deležni vseh njenih težav. Bila so denimo tudi obdobja, ko je vsaj začasno usahnil kak projekt, pa so bila na vrsti čakanja; takrat snmo se postavili nasproti vodstvu s svojim mnenjem, kako opredeliti ta čakanja: ali delavcem izdati odločbe o čakanju ali pa bomo naredili kako hišno varianto, da ne bo v skladu z odločbo treba odhajati na zavod za zaposlovanje. Zato odločb nismo podpisovali, da bi ljudje verjeli, da gre le za začasne težave. Izboljšali smo si plačilne pogoje, denimo nadomestilo za čakanje z 80 na 85 odstotkov plače. Pogajali smo se denimo o racionalizaciji nočnega dela in podobnem. Ali se ta dejavnost sveta delavcev ne prekriva z nalogami sindikata? Se prekriva, vendar je to normalno. S prehrano denimo smo imeli dovolj dela, smo pa pripravili vodstvo, daje posodobilo kuhinjo. Firma je samo lani investirala 200.000 mark v izboljšanje prehrane. Zamenjali smo garderobne omarice, da smo preprečili tatvine, ki so se pojavljale, uredili nove sanitarije. Ljudje se pritožujejo, da ni zadovoljiva osebna zaščita, da so ta sredstva varovanja izrabljena ali premalo dobra. Svet delavcev pritiska na vodstvo, naj te razmere izboljša. Domenjeni smo, da na svetu delavcev predstavniki posameznih oddelkov poročajo o problematičnih vprašanjih, denimo o zdravstvenih pogojih, o varstvu pri delu in podobnem. Moram pa reči, daje naš tehnični kader relativno dobro osveščen. Zaveda se, da so zdaj novi časi, da poškodb pri delu ni več mogoče reševati rutinsko. Zdaj bo prihajalo do tožb in zneski bodo visoki. Zdaj se mora vodstveni kader zagovarjati pred lastniki za višino stroškov poslovanja, in ne bo enostavno plačal odškodnine. Iskali se bodo krivci, in če bo to denimo tehnični strokovnjak ali projektant, ki ni zadostil vsem zahtevam zakonodaje, se bo zgodilo, da bo denimo tudi projektant soodgovarjal. No, naš tehnični sektorje že toliko osveščen, da pri projektiranju misli na možne posledice slabega projekta. Koliko vas je v svetu delavcev? Enajst, dva člana pa imamo v petčlanskem nadzornem svetu. Tretji je predstavnik notranjih lastnikov, dva pa so imenovali zunanji lastniki. Da smo uspešno reševali odprta vprašanja, je zaslužna naša enotnost in povezanost, pri tem mislim na oba sindikata in svet delavcev. Ali imate delavskega direktorja? Nimamo, ker v zakonu ni jasna njegova vloga. Ne bi radi doživeli, da bi izvolili osebo, ki bi jo vodstvo podredilo svojim namenom in potrebam. Aktivirali ga bomo verjetno v drugem mandatu. Z novim vodstvom moramo tako še podpisati participacijski dogovor... S starim ste ga pa... ? Poslovnik in dogovor imamo napisana, podpisali pa ju nismo. Kljub temu ju oboji spoštujemo. Podpisali ga nismo zato, ker so se takrat, ko je bil pripravljen za podpis, začela odpirati nova vprašanja na zakonodajnem področju in smo se ustrašili, da bi si s prezgodnjim podpisom ne zaprli vrat k boljšim rešitvam. Zato smo se dogovorili, da se ga držimo. Zakaj morate delati novega? Treba je starega izboljašti, in nekatere določbe zapisati natančno. O financiranju bo denimo treba doreči zadeve, ko je prišel novi lastnik. Prej ni bilo nobenih zapletov, čeprav je zakon tu zelo nedoločen. Poštenega tolmačenja nam niso dali ne zakonodajalci, ne drugi strokovnjaki za to področje. Je pa to vprašanje eno bistvenih. Novi lastnik bo zagotovo hotel imeti red in natančno določeno vsoto. Ves čas pogovora nas preveva občutek, da s svojim dosedanjim delom v svetu delavcev niste povsem zadovoljni. Kot da se zavedate, da niste postorili vsega, kar bi lahko... Za redko katero delo lahko trdite, daje dokončano, za delo v soupravljanju pa še posebej ne morete trditi tega. Omenil sem, da sam kot neprofesionalni Občutek imam, da ste vendarle imeli dovolj odprtih vprašanj? Dejal sem, da ni bilo težav pri njihovem reševanju. Vendar smo jih reševali dovolj elegantno, saj smo imamo projekt za zmanjševanje obsega bolniškeg3 staleža s povsem drugačnim pristopom. Pogo d- beno nam ga vodi zunanji strokovnjak. Korist ot njegovega prizadevanja pa ne bo le zmanjšanji obsega bolniških. Ob tem se bo namreč pokaZ^' lo, da ima delavca kdo za mar, da ga kdo spl0'1 opazi, ko je bolan. Da se z njim kdo pogovarja; ko je doma ali ko mora prihajati v podjetje staležem. Po tem projektu se mora z njim nanirsj tudi potem, ko pride delat, njegov neposredn nadrejeni vsak teden pogovarjati z njim o de‘ in o njegovih morebitnih problemih v zvezi z zdr3 vjem in delom. Gre torej za bolj human prist0? do delavca. Mislim, da bo takšna metoda na|e bi kazalo med zaposlenimi občasno razširiti kak enostaven vprašalnik. Vendar smo se odločili, da ga bomo dali med delavce šele. ko bo zagotovljeno jasno poslanstvo takega vprašalnika, ko bo zaživel in bo učinkovit. Če bi prehitevali, bi projekt lahko padel v vodo. Veliko časa pa nam zdaj jemlje tudi projekt skupinskega dela. Hella, pri kateri je projekt zaživel v polni meri letos, in drug3 velike firme v Nemčiji imajo to dobro izpeljano. Če pride do problemov ali zaostritve odnosov, organizirajo okrogle mize med vodstvom in zaposlenimi. Prizadeti dejansko posedejo v delavnici okrog za ta namen postavljene okrogle mize in si povedo svoje. To izkušnjo bi kazalo izkoristiti in zadevo prirediti na našo zakonodajo (kije podobna). Hkrati smo si zadali nalogo oblikovati prvi odbor sveta delavcev, odbor z3 varstvo pri delu in delovne razmere. Sestavili naj bi ga dvotretjinsko iz članov sveta delavcev, preostali člani pa bi bili zunanji. Odbof bi bil žarišče naštetih nalog, od protokola do uvajanja skupinskega dela. Skupinsko delo je zelo zapletena zadeva, ki postavlja na glavo vrsto sedanjih odnosov. Katere, na primer? Na primer način nagrajevanja-Zdajšnji, na normo, je zelo pri; mitiven. V skupini pa so stvari drugačne. Bolniške, denimo, se v skupini delno nadomestijo Z večjim prispevkom zdravih delavcev. Znotraj skupine je način nagrajevanja in napredovanja zaokrožen-Skupina je tudi dolžna posredovati, ko se pojavijo težave, in poiskati pomoč tehničnih do drugih strokovnjakov. Vendar je do usklajenega delovanja take skupine verjetno dolga pot... Brez dvoma. Sam način stimulacije je povse^ drugačen. Mi imamo zdaj nagrajevanje po nortn' tako rekoč povsod v proizvodnji, ne le pri delavcih pri stiskalnicah ali na tekočih trakovih, kjer je edin° smiselno. V montažni celici pa ima vsak zaposleni velik vpliv na hitrost in kakovost dela, in njegove uspešnosti ne moreš meriti po istem kopitu, kot če bi delal za tekočim trakom. Mi pa ga tako ocenjujejrn°-Rezultat: delavci ob tekočem traku imajo veliko večje presežke norme kot delavci v montažni celici. Skupinsko delo pa je nastalo zaradi potreb po drugačneU1 ocenjevanju. Zato bomo morali spremeniti način plačevanja delavcev v montaži, saj z delom na normo tu ne moremo ničesar izboljšati. Saturnus je znan kot podjetje z visokim odstotkom zaposlenih v bolniškem staležu.AU se je medtem ta odstotek znižal? , Bolniške so velik problem, upam pa, da ne ve^ dolgo. Pri nas je bilo v povprečju 13 do 14 odstotkov bolniškega staleža, v posameznih oddelk'/1 pa tudi 20 odstotkov. Poskušali smo marših’ vendar neuspešno, da bi jih zajezili na razumu® mero. Na srečo je posegel vmes tujec, novi večinsk lastnik, ki je dal jasno vedeti, da takih odstotkov bolniškega staleža preprosto ne bo trpel. ZduJ tela med zaposlenimi na dober odziv, saj razbij!1 stare klišeje boja zoper bolniške, s strogimi ukrep' šikaniranjem in podobnim... Intoje bilapobudaNemcev? Ne, nemški lastniki so dejali samo, datolikšneS. odstotka bolniških ne bodo trpeli. Saj jih tudi s3lj! nismo, le neuspešno smo se z njimi spopada' Uporabljali pa smo nadzornike pri bolnikih na do m, spodbude za prisotnost na delu itd. Bolj človes3 metode so učinkovitejše kot denar za prisotnost £ delu denimo, s tem da imajo zaposleni spodob osebne dohodke. Ali to pomeni, da imate slabše plače kot v kolektivni pogodbi? Ne, ne, vendar je kolektivna pogodba dovolj riA, Saturnus Avtooprema je letos dobila novega, tujega večinskega lastnika. To je koncern Hella iz Nemčije. Ker namerava koncern še povečati svoj kapitalski delež, verjetno ne gre dvomiti o njegovih dolgoročnih načrtih s to ljubljansko tovarno avtoopreme. postavljena. Slaba je plača 50 do 60 tisočakov, take imajo naši delavci. ^ ^