List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VIL Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din - Št. tek. računa: 501-8-26/1.
Tiska ČZP Ljudska pravica
LJUBLJANA, 23. aprila 1971 LETO XXII — Št. 8
PROSVETNI
TIFTl
Akcija za slovensko kulturo
ŽIVEL L MAJ F
V delu je naša moč, izpolnitev naših hotenj, dokaz naših sposobnosti. Ali ljubimo svoje delo? Bilje ti'*as, ko so trdo delo zaničevali, podcenjevali posebno tisti, ki so uživali njegove sadove.
A Nesmiseln čas, nesmiselni ljudje! Kot če bi kdo zaničeval jablano, ko se je najedel jabolk.
^ ^ minun cas.
te Danes se trudimo, da bi cenili vsako delo, da bi cenili vse ljudi po njihovem poštenem delu. mdridkost je v tem, da se moramo truditi, da nam ni to spoštovanje slehernega trdega in vztrajnega dela a, samo po sebi, kot nam je dano, da dihamo.
>rer Delovni ljudje so začutili moč svojega dela. Moč rodi ponos in cvet delovnega ponosa je prvi maj. :ast' Rdeči cvet.
fnitf Rdeč od krvi preganjanih revolucionarjev; rdeč od jutranje zore, ob kateri so se zbirali delavci pred dn'{t’šihtom“ za svoj praznik; rdeč od rdečih nageljnov, razpoznavnega znaka ponosa in upora; rdeč od elafeasrav, ki plapolajo v vseh deželah, kjer vlada delovno ljudstvo.
■ča' mai ~ rdeči cvet.
noš Vsi se trudimo, da bi ostal 1. maj cvet delovnega ponosa, da bi rdeča zastava ostala znak vlade ^delovnega ljudstva.
a> j Trudimo se - v tem je naša moč in naša bridkost; ni nam dano, da bi 1. maj že sam po sebi bil cvet
•oštdelovnega ponosa.
oži*
O razvoju družbenih odnosov in splošnem družbenem razvoju je bilo povedanih že nič koliko lepih misli. Nič manj časa ni bilo porabljenega za dopovedovanje, da mora hkrati s tem razvojem nenehno rasti tudi človekova kulturna raven. Tako pravi teorija — medtem ko se v našem vsakdanu srečujemo s precej neljubo stvarnostjo: kultura nima tistega „ugleda“, ki bi ga zaradi svojega poslanstva morala imeti, oddaljila se je od ljudi, postala je domena izbrancev.
Gledališke hiše in kinematografska podjetja krojijo programe po finančnih zmogljivostih, založbe imajo težave pri izdajanju kakovostnih literarnih del, ki so za marsikoga predraga. Televizija ponuja na kupe reklam, slovenske šolske televizijske oddaje so že pred leti utonile v pozabo.
Kultura za vse in vsakogar. V korak z razvojem družbenih odnosov in splošnim družbenim razvojem. Zato da bo šlo naši, slovenski kulturi na bolje, pa je potrebno tudi hotenje — določene, dobro pripravljene akcije. Dogovoriti se je treba, kdo bo za kaj odgovoren: za to, da bo v resnici vsak, na svojem področju opravil tiste naloge, kijih lahko — glede na svojo organiziranost, vlogo in cilje. Potreben je dogovor o kulturni akciji, ki naj bi načrtno in organizirano pomagala uresničiti lepe zamisli, zapisane v številnih dokumentih organizacij, ki si prizadevajo za razvoj kulture.
Tako poudaija tudi osnutek Dogovora o kulturni akciji (gradivo je pripravil Gregor Kocijan, strokovni sodelavec republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije). Predvideno je, naj bi ta akcija pomagala spreminjati miselnost in odnos delovnih ljudi do kulture (s povečano aktivnostjo na kulturnem področju), pomagala zagotoviti čim večje možnosti za kultur-no-umetniško ustvaijalnost in za čim širše sprejemanje kulturnih dobrin, vplivala na premagovanje ovir, ki preprečujejo hitrejši razvoj samoupravljanja v kulturi, začela odločnejši boj
Materialne razmere — nič več merilo izobrazbe
f V zadnjih nekaj letih vse bolj prevladuje spoznanje, da je za jeti (v sedanjih razmerah) v štipendiranje in pravilno usmerjati vse 'j^spešen družbeni razvoj zelo pomemben vsak nadarjen in priza- tiste učence, ki bi kljub ugotovljeni sposobnosti (odličen in prav
in <
d 1
sle
valf
j svf
■s]
rslo'
a ?|C:en mlad človek. Na začetku življenjske poti, torej v osnovni c,°li> se s pridobivanjem znanja pokažejo tudi določene posebne
posebnosti, ki jih na kratko označujemo z nadarjenostjo. Žal pa v Večini primerov ostane samo pri tej ugotovitvi, ki je izražena kot %Vpohvala ali kot primer vzornega učenca. Prav to pa ni dovolj.
V naši družbi smo priče neizenačenim materialnim možnostim Za šolanje, saj o stopnji izobrazbe posameznika bolj odloča materini položaj družine, iz katere izhaja, kot pa njegove resnične riške sposobnosti in nagnjenja. Ob večkrat poudarjeni samorepro-rkciji slojev prihajajo do izraza nizke poklicne aspiracije, saj v ločini primerov starši ne omogočajo otroku več kot eno stopnjo pšje izobrazbe v primeijavi s svojo. Glede na to bi moralo naše izobraževalne ustanove in vsak prosvetni delavec ob še večjem
dober uspeh, nadpovprečni rezultati na testiranju) nadaljevali šolanje na različnih srednjih šolah ali ga sploh ne bi nadaljevali. Takim pa je pot na visoke šole v večini zaledno zaprta. Doseči je torej treba večje sodelovanje osnovnih šol, saj smo večkrat priča nerazumljivi brezbrižnosti, poklicno pa je treba take mlade ljudi pravilno in pravočasno usmerjati. Dodatno spodbudo pa naj predstavlja ustrezna štipendija, ki pa mora biti vsaj v sedanjem položaju dosegljiva res nadpovprečnim. Pri tem bi veljelo posebej opozoriti, da štipendija predstavlja določeno vrsto investicije v kadre in torej zasleduje kadrovske potrebe. Tako osnovno izhodišče pa seveda pomeni dolgoročno planiranje in investiranje v kadre, oz. tudi 10-letne štipendije (za čas šolanja v srednjih in visokih šolah), ki naj stalno slede življenjskim stroškom. Taka načela postavlja tudi
H |jngažiranju službe poklicnega usmerjanja tako zanemarjanje „du- družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju, ki je v bistvu ne-M°vnih potencialov" preprečevati. Ena prvih poti je izenačevanje posreden rezultat dosedanjega delovanja sklada za štipendiranje in .Materialnih možnosti. Trenutno najbolj uveljavljena oblika za to so n’ stipendije, podeljevane po določenih kriterijih učnega uspeha (=
^Posebnosti) in materialnega položaja. Z močno objektiviziranimi ni Piteriji in izločanjem subjektivnih vplivov je moč doseči, da kar a. l"?iveč mladih, nadarjenih in prizadevnih ljudi dobi ustrezne štipen-i Je v taki višini, da je selekcija zaradi različnih materialnih razmer i^očno zmanjšana, vsekakor pa za toliko, da ne pomeni več merilo ‘ j Pešnosti in napredovanja, ker sta lahko edino merilo za to le spo-3 /t unost ^ P^^evnost posameznika. Kakor hitro se odločimo za ga {način zagotavljanja možnosti za izobraževanje, pa moramo ne-30 j v°umno ugotoviti, da smo šele na začetku te poti. O tem pričajo iio ed"voliivi rezultati dela sklada izobraževalne skupnosti SR Slo-J.Mije za štipendije in posojila in družbeni dogovor o štipendiranju i!1! kreditiranju iz novembra lanskega leta. Ob upoštevanju izhodišč, s° !v srri0 jih na kratko orisali, sklad izobraževalne skupnosti s sodelo-/!(anjem služb poklicnega usmerjanja in šol poskuša čim večjemu evilu mladine omogočiti tisto stopnjo izobrazbe, ki ji glede na %V P°sobnosti gre. To pa pomeni že v višjih razredih osnovnih šol za-
posojila. Posebej je pomemben zato, ker zahteva določeno minimalno kritje življenjskih stroškov, praviloma pa zahteva tudi določen prispevek staršev v višini polovice dohodka na člana družine in otroški dodatek, razliko do ugotovljenih življenjskih stroškov pa predstavlja štipendija.
Naj za konec še poudarimo, da lahko da tako postavljena politika štipendiranja zelo dobre rezultate, če je kolikor mogoče poenotena. Ne nazadnje pa to pomeni tudi določeno prelivanje sredstev sklada izobraževalne skupnosti v tem smislu, da pomenijo njegove štipendije v srednjih šolah predvsem začetni impulz, po prvi selekciji v nižjih razredih pa morajo prevzemati učence v štipendiranje tisti, ki so za posamezne vrste kadrov neposredno zainteresirani. Zato menimo, da bo tako uveljavljena politika sklada, kot smo jo poskušali v kratkem opisati, imela pozitiven vpliv ne samo na kadrovsko strukturo v izobraževanju, kar je osnovni namen sklada, temveč tudi na drugih področjih družbenega delovanja, materialne razmere posameznika pa ne bodo več merilo njegove izobrazbe.	^ j
proti lažni kulturi, spodbudila načrtnejša prizadevanja v zvezi s kulturno vzgojo mladine in odraslih itn.
Oglejmo si njene bistvene značilnosti: akcija za slovensko kulturo naj bi bila stalno prisotna pobuda in prizadevanje vseh za kulturo zavzetih, postala naj bi splošno ljudsko gibanje za kulturo in v kulturi, spodbujala naj bi vse pozitivno, kar je v kulturi že začeto in pomagala doseči višjo stopnjo kakovosti.
Samoupravni procesi v naši družbi naj bi omogočili, da bo kultura našla ustrezno mesto — glede na svojo pomembnost. Na snovanje in uresničevanje kulturne politike naj bi vplivali delovni ljudje in občani z uveljavljanjem svojih pravic v delovnih in drugih skupnostih. Boljše čase in spremenjen odnos do
naše kulturne politike obeta tudi zavzetost pri ustanavljanju kulturnih skupnosti: te naj bi ustvarile tako kulturno politiko, ki bo v resnici zasnovana na samoupravni podlagi.
Delavcem v kulturnih ustanovah napovedujejo izboljšanje družbenega in gmotnega položaja. Pogoj, da bodo spremembe na področju kulture uspešne, so načrti kulturnega razvoja in dejavnosti, temelj za njihovo načrtovanje pa srednjeročni in dolgoročni načrti družbenega razvoja družbenopolitičnih skupnosti in delovnih organizacij.
Katera problematika je vredna posebne pozornosti, kakšna naj bo zapovrstnost reševanja nalog? O vsem tem se bodo dogovarjali nosilci kulturne akcije vsako leto posebej. Letos bodo (Nadaljevanje na 2. strani)
Žagarjeve nagrade
Po 4. členu zakona o nagradah Staneta Žagarja (Ur. 1. SRS, št. 26-292/65) in po sklepu seje odbora z dne 31. marca 1971
razpisuje
odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad ŽAGARJEVE NAGRADE ZA LETO 1971 I
V letu 1971 bo podeljenih 7 Žagarjevih nagrad po N-din 8.000 (osemtisoč novih dinarjev).
Žagarjeve nagrade bodo podeljene za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku pedagoške prakse in teorije in so jih zaslužni delavci dosegli:
—	pri delu v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih;
—	z organiziranjem vzgoje in izobraževanja;
—	z objavljenimi strokovnimi vzgojnoizobraževalnimi deli;
—	z izdelavo učbenikov in drugih učnih sredstev.
Kandidate za podelitev Žagarjevih nagrad lahko predlagajo:
—	delovne in druge organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojno in izobraževalno dejavnostjo;
—	občinske skupščine;
—	Zveza pedagoških društev Slovenije in pedagoška društva;
—	strokovna društva Slovenije, ki vključujejo učitelje;
—	Zavod za šolstvo SRS z organizacijskimi enotami; izobraževalne skupnosti;
—	za zadeve vzgoje in izobraževanja organi družbeno-političnih skupnosti;
—	republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti.
Predlogu priložite ustrezno dokumentacijo: življenjepis, utemeljitev predlagatelja, seznam eventualno objavljenih strokovnih del.
Predloge pošljite do vključno 15. maja 1971 na naslov: REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO, Ljubljana, Župančičeva 3 — Odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad.
Žagarjeve nagrade bo razdelil odbor dne 25. junija 1971.
Odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad
Prosvetni delavci se izpopolnjujejo ob prebiranju svojega glasila!
Od Iti članov kolektiva
OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO OB PAKI
jih je 15 naročenih na
PROSVETNEGA DELAVCA V OSNOVNI ŠOLI TRBONJE
poučujejo samo štirje učitelji —
VSI SO NAROČNIKI NAŠEGA ČASOPISA
Nova matematika — tudi pri nas
Strokovni svet zavoda za šolstvo SRS je kot pristojni organ prejšnji mesec odločil, da bomo v 1. razredu osnovne šole že letos pričeli s temeljito reformo računskega pouka. Tako bo v naslednjih osmih letih novi program zajel vso osnovno šolo. S tem bo zgrajen most do srednje šole, v kateri je bil pouk matematike že pred leti postavljen na sodobne temelje.
Ker od začetka sodelujem v pripravah predvidene reforme, bom skušal vsaj površno osvet-liti razloge, ki so do tega privedli; nakazati, kako je zamišljena, ter opozoriti na nekatere zahtevne naloge pa tudi težave, ki nas pri tem čakajo. Seveda pa v takem sestavku, ki naj bi bil le čimbolj informativen, ni mogoče dovolj tehtno odgovoriti na širok spekter vprašanj, ki se ob takem koraku nujno zastavljajo. Poleg tega pa odgo-
O RASIZMU -
Ali pri nas res ni nobenih znakov rasizma? Berem pesem Kajetana Koviča ,,Prešte-vanka“, ki jo je objavila radijska priloga Dela, in sicer z notami za oddajo Cicibanov svet, dne 5. aprila.
„Tinka, Tonka, nina, nana, kdo ulovil bo cigana?
Tina, Tone, Jure, Janko, kdo ulovil bo ciganko?
Ta cigan je zloben mož, poln otrok njegov je koš: je ciganka škrbasta, škilasta in grbasta itd.
Po tej pesmi je cigan — kot obči pojem, torej vsak cigan — „zloben mož“, ki v košu prenaša ukradene otroke, ciganka pa je škrbasta, škilasta in grbasta. Ker v oddaji Cicibanov svet pozivajo otroke, naj narišejo risbe k pesmim, lahko Radiotelevizija Ljubljana pripravi ..pedagoško zgledno" razstavo otroških risb. In to pesem daje ljubljanski radio na program v času, ko si naša družba prizadeva, da bi rešila probleme Romov in jih za stalno naselila. Pušča v Prekmurju kaže v tem lepe uspehe.
Dan po tem, ko je radio učil
vorov na nekatera vprašanja vnaprej niti ni mogoče poznati. O njih imamo lahko le bolj ah manj določno oziroma bolj ali manj realistično predstavo.
Nekaj je na dlani: predvideni poseg v matematični pouk predstavlja revolucijo v pravem pomenu besede — revolucijo, glede smotra tega pouka, izbora učnega gradiva, delovnih metod in s tem tudi glede vloge učenca in učitelja v učnem procesu. Zato bo lahko uspel le, če bomo vsi pripravljeni vložiti vanj dovolj prizadevanj, truda in časa, naši financerji pa tudi kar precej denarja. Predvidena modernizacija matematičnega pouka verjetno ne more in ne sme biti le projekt zavoda za šolstvo, temveč naj bi bil to slovenski projekt. Torej naloga, pri kateri naj bi aktivno sodelovali številni dejavniki:	pedagoški
inštitut, ustrezni oddelki fakultet in pedagoških akademij,
PO OVINKIH
otroke pesem o zlobenm ciganu in škrbasti ciganki, je generalni sekretar SZDL Jugoslavije Beno Zupančič sprejel delegacijo jugoslovanskih Romov, preden se je ta udeležila L svetovnega kongresa Romov. Že zdavnaj smo črtali iz učnega programa pesem, ki je odsev zastraševalne pedagogike prejšnjega stoletja in prav toliko žaljiva za Rome, namreč pesem ..Bežimo, tecimo, cigani gredo, v rjavih bisagah otroke neso“, sedaj pa pesnik in Radio Ljubljana spet skušata spodbuditi ah podkrepiti občutek vzvišenosti nad cigani, ki ni daleč od rasizma. Odločnoprotc stiram.
Isti dan, ko je šla v eter pesem o škrbasti ciganki je ,.Dnevnik" objavil vest, da bo ljubljanska televizija ,,za vse zamudnike petkove epizode (Mesteca Peyton) ponavljala ob nedeljah, v okviru Otroške matineje". Tako je prav! Zgodaj je treba začeti otrokom vcepljati slab okus in malomeščansko miselnost ter jih navajati na najbolj potrošno blago. Čez čas pa bodo taisti televizijski odgovorni tarnah nad tem, da mladi nimajo smisla za resnejše in kulturne oddaje. jERNEj piRNAT
strokovna društva, izobraževalne skupnosti in drugi. Poudariti pa je treba, da tako široko sodelovanje še ni zadovoljivo organizirano in da je prav na relaciji medsebojnih odnosov in delitve pristojnosti že neprijetno zaškripalo. Na eni strani je vzrok v tem, da pred sprejetjem projekta v resnici ni bilo dovolj konzultacij z drugimi zainteresiranimi institucijami, zato je očitek o nedemokratičnosti postopka deloma upravičen. (,JDeloma“ pravim zato, ker nekateri niti niso pokazali posebnega zanimanja za sodelovanje!) Res je tudi, da strokovna in širša javnost o predvideni reformi še zdaleč nista bdi dobolj obveščeni. Na drugi strani pa so kot ob vsaki širši akciji vpleteni tudi raznovrstne težnje, interesi in nasprotja, ki sicer nimajo dosti skupnega s poukom matematike, so pa lahko kaj neprijetni in škodljivi. Upajmo, da se bodo ti začetni zapleti le nekako razvozlali.
TEŽAVE IN SLABOSTI SEDANJEGA RAČUNSTVA
Najprej: kaj je z računstvom v nižjih razredih: osnovne šole tako hudo narobe, da ga je treba temeljito spremeniti, pa še s tako nerazumno naglico povrhu? Vem, daje marsikdo presenečen nad tem, kajti vsaj na zunaj (sodeč po formalnih učnih uspehih) tu ni posebnih težav. Zato je okrog računstva v vseh polemikah o reformi osnovne šole še najmanj grmelo oziroma sploh ni. Toda vtis, da je pouk na tej stopnji dovolj uspešen, je kljub temu varljiv! Težko je namreč verjeti, da se znane težave pri pouku matematike v višjih razredih osnovne šole ter nato v srednji šoli in naprej šele začnejo. Bo že res, da tam slabosti le ostreje izstopijo, segajo pa nazaj do prvega razreda.
Da povem nekoliko drastično: Pri sedanjem pouku računstva v osnovni šoli (torej tudi v višjih razredih, kjer je ,.matematika" v bistvu še vedno računstvo) je narobe že to, da ima po svoji vsebinski zasnovi in zato bolj ali manj tudi po metodah dela, častitljivo, več kot sto let staro brado. Medtem
ko je ta brada rasla, pa se je svet kaj hitro vrtel naprej in je prej ali slej moralo priti do resnega konflikta med staro vsebino in novimi potrebami. Ali drugače: do nasprotij med sedanjo šolo in med zahtevami časa, v katerem bo današnji šolarček polno zaživel. Ne da bi ugibali, lahko napovemo, da mu sicer ne bo treba niti toliko računati kot nam, da pa bo zato moral znati precej več matematike in te ga je treba čim več naučiti. Temu cilju mora biti prirejen pouk — od osnovne šole oziroma celo že od predšolske dobe do takšne ali drugačne univerzitetne diplome. Številne študije in raziskave v zadnjem času so nesporno dokazale, da na tej poti tudi nižji razredi osnovne šole lahko prevzamejo precej večji delež kot doslej in da ga bodo tudi morali prevzeti.
Če namreč kritično pregledamo učne načrte in učbenike za to stopnjo, če upoštevamo vloženi trud in čas, vedoželjnost ter sposobnost dojemanja otroka te starosti in to primerjamo z rezultati na koncu 4. razreda, se moramo resno zamisliti. Prav to nam potijuje tudi stvarna ocena resnične uporabnosti pridobljenega znanja oziroma dosežene stopnje otrokovega miselnega razvoja.
Bodimo konkretni in poglejmo, kaj se učenec v prvih štirih razredih nauči.
— Spozna ter razumsko dojame vse štiri aritmetične operacije z naravnimi števili in njihove osnovne lastnosti ter jih zna uporabiti pri reševanju preprostih uporabnih nalog.
Vse lepo in prav: ta naloga je nadvse pomembna in danes porabimo zanjo prej premalo kot preveč časa. „Nova matematika" ji posveča še veliko večjo skrb: aritmetične operacije vpeljuje bolj temeljito, osvetljuje jih z različnih vidikov, o njihovih lastnostih pa razpravlja neprimerno več kot prej. Mimogrede naj omenim, da se učbeniki, kijih bomo privzeli, prav glede tega posebno odlikujejo.
Še beseda o uporabnih nalogah. Nekajkrat sem bil prav
(Nadaljevanje na 4. strani)
POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO
Povejmo otrokom resnico
Žal, da je tako, a tako je.
Dandanes nam manjka medsebojnega zaupanja in vere v človeka. Besede, besede, besede. Plovejo mimo nas na sestankih, posvetovanjih, ne da bi v nas zapustile globljo sled. Z besedami le žongliramo, nato jih odvržemo v kot, kjer obstanejo kot zapuščene igrače.
Morda bo naše delno opravičilo nalezljiva naglica današnjega časa, ki pa ne more in ne sme biti vzrok naše ravnodušnosti do sočloveka in njegovih problemov. Preveč smo se že navadili fraze „stremljenje po višjem materialnem standardu", ki pa ima nujne spremljevalce: osebna, družinska in družbena izkrivljanja. Veliko bolje bi bilo, ko bi te besede zamenjali z besedami: ..prizadevanje za bolj humano in kultumejšo raven." Radi pozabljamo, da višji materialni standard ni cilj, temveč sredstvo za vsestranski napredek človeka. Merilo - objektiv na vrednost človeka v odnosu do drugega človeka mora obstajati in bo tudi obstajalo; prepričan sem, tudi v komunizmu.
Kolikokrat smo otrokom v razredu kaj obljublili, pa besede nismo držali? Kolikokrat smo bili neiskreni kot vzgojitelji v šoli, pa tudi doma? Vsako opravičilo je samo bedno uspavanje naše vesti. Nepopravljivo škodo smo storili otroku: omajali smo mu zaupanje in ukradli vero v človeka. Zakaj smo iz njega napravili invalida? Ali smo pomislili, da nas bo nekoč posnemal?
Vzgojitelj naj nikoli ne pozabi na human, pristen človeški odnos do otrok. Otroci komaj spoznavajo medsebojne človeške odnose in se jim kasneje prilagajajo. Zdi se mi, da je razvoj družbenih odnosov v konstruktivnem stapljanju starejše in mlajše generacije. Zaman bi bilo zapirati oči pred stvarnostjo. Doba čmo-belega prikazovanja resnice je že zdavnaj preživela. Učencem ne smemo prikazovati le svetlih strani socializma. Povedati jim moramo, da njihovi vrstniki v Halozah nimajo svetlih učilnic in namazanega belega kruha za malico. Naj otroci spoznajo probleme, ki tarejo nerazvite kraje naše ožje in širše domovine. Prikažimo jim, kaj lahko sami storijo in kako lahko pomagajo tem revnim otrokom. Socialnim delavcem in patronažnim medicinskim sestram bi bila večkrat prav dobrodošla pomoč otrok, seveda organizirana. Vseeno je, kdo to pomoč organizira: skupnost, RK, učitelji ali zdravstveni delavci. Pomoč sočloveku naj ne pojmujejo kot nekaj kampanjskega, nekako modno muho, pač pa kot dejanje solidarnosti. Širše vzeto je
to tudi zdravje — socialno in telesno blagostanje. Tega pa ni mogoče doseči brez organiziranih akcij.
Mislim, da bi bilo dobro poživiti delovne akcije, ker bi s tem pomagali mladini najti zopet pravo pot, daleč od šund literature, skomercializiranih filmov in vsake ,,maškerade“.
Močno dvomim, da bi nova etika, novi humanizem lahko zrasli na kužnih tleh, kjer se bohoti plevel nasilja, seksualnosti in sadizma.
V prvih vrstah moramo nastopiti mi, prosvetni delavci in s pomočjo staršev in mladine izruti ta plevel, ki zavira zdrav, normalen razvoj mladih.
JANKO NOVAK
»Ne tepe, a tudi ne boža me«
Tonček je moj učenec; eden izmed tridesetih. Med poukom in v odmoru je nagajiv. Ker je lepo in krepko raščen, se zaveda svoje moči in zato rad pretepa svoje sošolce, umiva deklice s snegom, zadnjič je Anici vlil čaj za vrat. Zelo živahen je. Njegove črne oči begajo po razredu in kdaj pa kdaj se ustavijo na uri. Malo pred zvonjenjem zažari njegov obraz, ustnice se samohotno raztegnejo, roke že grabijo in stiskajo knjigo, peresnico. Misli pa so že nekje pri sošolcu, sošolki, da bodo zopet nekaj zagodle.
Malo pred koncem polletja pa vprašam posameznike: ,JVo, kakšno oceno si zaslužiš iz vedenja? „Štirje dečki pogumno vstanejo drug za drugim: „Prav dobro. “
„Tonček, kaj pa ti? Odlično? “
„Ne, tovarišica, če imajo ti štirje prav dobro, bom imel menda dobro, ali ne. “
„Da, tako nekako. Kaj pa vi mislite učenci? “ se ozrem po razredu.
Oči se srečajo, usta pa molče. Anica me pogleda in reče tiho:
„Tudi štiri, tovarišica. “
Začudim se, saj ga je ravno ona pred kratkim zatožila. Hočem izvedeti še od ostalih. „Kaj mislite učenci? “
Večina soglaša, nekateri pa molče kot vedno.
Razdelila sem izkaze. Razšli smo se z lepimi počitniškimi željami.
Čez dobro uro pa pri meni pozvoni. Stopim gledat. Med vrati stoji Tonček. Joče. Takega Tončka nisem poznala.
„Tovarišica, prosim . ..“
„ Vstopi no, “ ga primem za roko in peljem v sobo.
„Kaj se je zgodilo? “
„Tovarišica, ne smem, ne morem imeti vedenja štiri. “
------------«_
23. IV. I9lj
St
Ranjeni partizan (grafika); Antonija Čepin, 7. razr. osn. šol* j Lesično
Akcija za slovensko kulturo
(Nadaljevanje s 1. strani) spodbujali in pomagali pri ustanavljanju kulturnih skupnosti in njihovem nadaljnjem delovanju. Podlaga za delovanje teh skupnosti, za družbeno dogovarjanje ter delovanje kulturnih ustanov in drugih dejavnikov bo podrobnejše dolgoročno in kratkoročno načrtovanje kulturnega razvoja. O tem, kako je s kulturo danes in kako bo v prihodnje, pa naj bi razmišljali tudi v delovnih oiganizacijah ter kulturnih in drugih družbenopolitičnih skupnostih.
Posebno poglavje v osnutku Dogovora o kulturni akciji je namenjeno kulturni vzgoji — mladine in odraslih. Ustrezno kulturno raven mladih bo mogoče doseči le z načrtno kulturno vzgojo — med šolanjem. Proučiti je treba, kakšno vlogo imajo pri tem vzgojnoizobraže-valne ustanove in spodbuditi šole, da se bodo bolj aktivno ukvaijale s kulturno vzgojo mladih. Pri tem jim bodo pomagale Zveza kultumo-prosvetnih organizacij, klubi, delavske univerze idr.
Bolj skrbno pripravljen in izoblikovan naj bi bil program radia in televizije in več skrbi posvečene kakovostni umetnostni kritiki, ki pomaga vzgajati okus, izbirati in razločevati dobro od slabega.
V delovnih organizacijah bodo poskrbeli za večjo splošno
razgledanost delavcev, za bol.| urejeno delovno okolje, organi j ziran prosti čas idr. Z več del naija bi ustvarili iz krajevni'
skupnosti - zlasti na podeželja
— žarišča kulturne dejavnosti, jb urejenimi kulturnimi domov'p.ar ipd.	0
Povečati in popestriti infot j macije o kulturi, zbuditi večji so zanimanje za vse vrste kulturnice/, ustvaijalnosti in vrednote, skdhiši za dobro knjigo, boljšo vsebin'ofr televizijskega in radijskega pr0 h in grama, vključitev TV šole v pri',,0 gram - vse to so naloge, ki ji že , načrtuje program letošnje kulfe// turne akcije.	sfy<
Začetek kulturne akcije 1*6/ nedvomno lahko imenovalfo/ aktualni trenutek za slovensk ; kulturo. Obetajoč začetek riti kot reševanja problemov, ki smo finje, v preteklosti skušali reševati zhdaL goma, prepočasi in preveč UMig spano.	sreč
Osnutek Dogovora o kultunria > akciji sta pred nedavnim sp n / jela predsedstvo republiške^ iyt0 sveta Zveze sindikatov Slovenijo/^, in izvršni odbor republiške koJc/ni ference SZDL Slovenije. O tanin bodo razpravljale občinsk/n/h organizacije Socialistične zvetRaj in Zveze sindikatov, nato pbs«, bodo republiška konferenčpzn, SZDL in republiški svet ZveAkatt sindikatov ter drugi nosilci Ml tal govora sprejeli dokončen d%o 1 govor o kulturni akciji.	dve
MARJANA KUNEs/ra
don
„Dobro, sedi! Pomeniva se. Sam si rekel, da zaslužiš slabše. “ Raj „Da, pa ne morem... zaradi... očeta, “ hlipa naprej in si brmov z roko obraz.	To
V trenutku se zavem. Tonček nima svojega očeta, čeprav nd 193 njegov priimek. Ne poznam ga, ker nikoli ni prišel v šolo. Prihajakazr je le mati. Pa zelo redkobesedna je bila. Iz njenih skopih besed ‘veze nisem mogla ustvariti nobene slike. Zdaj brskam po svojih mislih tičim
iščem primerne besede: takšne, ki ne žali, ne boli.
„Kaj se ne razumeš z očetom? “ vprašam negotovo.
Pogleda me. Ustnice se stisnejo, oči pa se za hip povesijo.
„No povej, nikomur ne bom povedala, “ ga bodrim.
„Res ne, tudi mami ne? “ se razklenejo usta.
„Ne, Tonček! Saj se poznava. “
Še trenutek pomišlja, nato pa mi nasuje stavkov z naglico, koti se bal, da bo izgubil nit.
„ Veste, živela sva sama z mamo. Dobro nama je bilo. A jaz sel se le vedno oziral po sošolcih, ki so hodili z očeti in mamami rt sprehod. Želel sem si, da bi sedel pri očetu. Želel sem si, da bi 9
znal

imel. .. Nekoč sem to povedal mami. Nič ni rekla. Čez dolg: dolgo časa pa me je vprašala: „Tonček, si še želiš očeta? “
Prikimal sem in se nasmejal. Kmalu zatem sem ga dobil. Sošol so me v nižjih razredih pogosto tepli in zato sem si želel takšne^ očeta, da bi se ga vsi bali... da bi se z njim postavil... Pa ni $ niti mogočen niti velik, a dober je bil. In fička je pripeljal k hiši i včasih sem smel pri njem sedeti. .. Potem ..."
„Kaj je bilo potem? “ sem morala izvedeti.
Požrl je slino, se za trenutek ustavil na mojem obrazu in zope umolknil.
„Dobro je, boš drugič povedal. Zdaj se bova zmenila..."
„Ne, povedal bom ... Dobil sem bratca. “
„ Vem, da ga imaš, sem vskočila in razumeta se ali ne? “
„Rad ga imam, saj je še majhen. Ali očka... on me več rt mara. “
„Zakaj ne? Morda pa te ima rad. “
,JVe mara me... res ne. Veste pred dvema letoma sem im‘ vedenje dobro. . . Ker no,.. . veste... in tisto deklico sem, ali sf veste, pretepel. Ko sem prišel iz šole, sem vrgel izkaz na mizo rt odšel iz kuhinje. Oče me je poklical. Strogo me je pogledal, neU govoril, a nisem ga poslušal. Potem me je udaril, enkrat, res sam1' enkrat. Zbežal sam v sobo in se zaklenil. Vrgel sem se na kavč,f izražal svojo jezo. Nenadoma zaslišim mater. Vpila je nanj z viV kim, a razločnim glasom:
„Ti ga ne boš tepel,-ti, ti! Otrok je moj in ne tvoj! Napravice. Če ga kdo, ga smem edino jaz... Več nisem razum® nekaj je strašno zaropotalo. Mati — moja braniteljica - je zrasla1 mojih očeh...
Oče se več ne briga zame. Samo bratca ima rad. Veste, mene M nikoli ne tepe, a tudi poboža me ne... In zdaj bi mu rad nes« odlično vedenje, da bi se njegova roka omehčala ..."
KAROLINA KOLMAN^
n
se
m
N.

1
# | P
PARTIZANSKE ŠOU- NA ŠtOVEVSAEN
Šole več ni — hiša pa še stoji...
Tistega dne, ko sem segel v , r°ko Rafaeli Dolenc - nekdanji Partizanski učiteljici - je bil lep sončen aprilski dan. Sonce je s i dselo nad bistro Sočo, risalo je %.	rriehke sence na zahodni
strani tolminskih hiš in prav nič n* kazalo, da se bo čez nekaj ur Pfl Povesilo tja za Kolovrat in 1 vhoki Matajur.
inP Iz vrta je prišla in njeni prsti vecjso bili še polni prsti, ko se je za-opravičevati, češ da ima v ,	nered. „Služba, dom, pa
ibiftotroci," je hitela, ko je v ku-i pr0 h in ji zadišalo po turški kavi. tptjL,Otroke imam rada, zelo rada ki Jipe od nekdaj. Danes sem vzgoji-: kul teljica v tolminski vzgojnovar-Jfveni ustanovi, toda še vedno Je M rada poučevala v šoli tako \o\$kot..
;nsk' Morda je hotela reči, tako c rti kot nekoč, pa se je v nasledka p njem trenutku premislila, pogle-ti zadala je skozi okno tja gor proti č z>Migovcu, kjer je visoko v hribih. Sredi najhujših dni stopila prvič ..kateder".
sprt Italijanska fašistična oblast je škegi ikoraj v vsaki primorski vasi 'eniforganizirala osnovno šolo, da bi kotičimprej potujčila slovenske 1 tetrjtroke. Tudi v gorski vasici Tol-'mskminske Ravne, kjer se je rodila zvetRafaela, so Italijani organizirali o Osnovno šolo. Vas leži ob rencvznožju gorskih grebenov, prek IveDkaterih je tekla takrat meja med :i ddtalijo in Jugoslavijo. Prav zato t doso Italijani že prej. zgradili v vasi dve postojanki: za obmejno Mtstražo in fašistično milico.
—• „Šolo so uredili na mojem domu pri Seljanu," pripoveduje Rafaela Dolenc, „ker smo imeli brimovo in najbolj prostorno hišo.
po je bilo v šolskem letu ’ nOH936/37, ko sem hodila v tretji iajdrazred. Za vse otroke je bil ob-ted ‘ Vezen celodnevni pouk, da bi se lih idimprej potujčili. Učiteljica, ki k prišla takrat poučevat, ni Ztiala niti ene slovenske besede.
Razdelila nam je zvezke in knjige, na katere sem morala napisati namesto Kovačič -Covacci. “
Leto 1941 - začetek II. svetovne vojne. Na okupiranem ozemlju se je kmalu začelo partizansko osvobodilno gibanje, katerega odmev se je čutil tudi na Primorskem.
„ V Ravnah so fašisti postajali nervozni, “ pripoveduje nekdanja partizanska učiteljica. „Ko je italijanska učiteljica Agnesa Pieropan ob koncu leta 1942 odšla domov v Padavo, je bilo v naši vasi konec italijanskega pouka. Tisto leto sem hodila v zaključni razred. Čeprav je bila učiteljica Agnesa Italijanka, smo jo cenili zaradi poštenosti in delavnosti. Stanovala je v naši hiši in pogosto sem jo opazovala pri pripravah za pouk in ji včasih celo pomagala, kar mj je kasneje zelo koristilo.
Po kapitulaciji Italije, proti koncu septembra leta 1943, so prišle v vas mladinske aktivistke. Ustanovili smo mladinsko organizacijo. Spodbujali so nas, naj bi ustanovili še pionirsko organizacijo in slovensko partizansko šolo. Šolo se nam je zdelo nemogoče ustanoviti, ker ni bilo učitelja. Svetovali so nam, da naj bi postale učiteljice kar me mladinke.
Domenile smo se, da bomo učile izmenoma, vsakokrat v drugi kmečki izbi. V prvih tednih je bil pouk predvsem ob nedeljah, pozneje pa še ob nekaterih drugih dnevih. Ker sem se z razliko od drugih tovarišic na pouk pripravljala, so ljudje na sestanku predlagali, naj bi učila le jaz. Ko sem dobila pismeni dekret, da sem partizanska učiteljica za vas št. 7, sem začela 3. oktobra leta 1944 z rednim poučevanjem. Takrat sem bila stara 16 let.
Težko si je danes predstavljati, kako težaven je bil ta začetek. Učence sem razdelila v tri skupine glede na znanje. Računstvo sem učila vsako skupino posebej, pri slovenščini sem združila starejši dve skupini, pri ostalih predmetih sem združila vse tri skupine. Za šolsko leto 1944/45 smo dobili ,začasni učni načrt za prve štiri razrede osnovne šole', ki ga je predpisal oddelek za šolstvo pri predsedstvu SNOS.
Učiti sem poskušala tako, kakor so poučevali mene. Slovenskih učbenikov sprva ni bilo. Brali smo iz slovenskih knjig, ki so jih ljudje še hranili, nekatere celo iz avstrijske šole. Zelo dobrodošla sta nam bila Pionirski list in Mladi rod, kasneje pa smo nabavili nekaj uč-
Hiša v Tolminskih Ravnah, kjer je bila partizanska šola. V ozadju gora Migovec
benikov - slovenskih - za nižje razrede kar v tolminski knjigarni - seveda pa je bilo potrebno v njih marsikaj izpustiti, ker niso bili pisani v „partizan-skem duhu". Tam smo včasih kupili tudi zvezke in svinčnike, črnila pa tako nismo uporabljali. Vse to je bilo težko prenašati iz zastraženega mesta. “
Pogosto so se v vasi ustavili partizani in partizanski kulturniki so z veseljem pomagali mladi učiteljici z nasveti pa tudi z literaturo so šolo večkrat obogatili. Tovarišica Rafaela mi je pripovedovala, da ji je v tistih dneh dosti pomagal zvezek partizanske učiteljice Kati Rutarjeve, ki je poučevala v sosednji vasi Čadrg in postala kasneje ena izmed mnogih žrtev okrutnega nemškega nasilja. Učiteljica Kati se je udeležila tečaja za partizanske učitelje tam nekje v hribih onstran Soče in kasneje je svoje zapiske posodila prijateljici Rafaeli. Pa še obiskov partizanke Jelke Demšar - Dunje z okrožja in partizanskega dopisnika Andreja Pagona - Ogareva, ki ji je poklonil nekaj priročnih knjig za šolo, ni pozabila omeniti.
„Nasvete za delo smo dobili tudi na učiteljskih konferencah, kjer je zbral partizanski nadzornik tovariš Puškin štiri ali pet učiteljev zdaj v tem pa spet v onem kraju. Pripovedovali smo svoje izkušnje in težave, dobivali smo navodila in opozorila glede nove partizanske literature itd. Redno sem morala pošiljati poročila o delu v šoli in o delu mladinske organizacije. Partizansko pošto smo prejemali in pošiljali prek relejne postaje ,,P 23". Seveda smo vsi uporabljali ilegalna imena in tudi jaz nisem bila več Rafaela pač pa Slavka. “
Ne, niso si želeli otroci in mlada učiteljica boljših knjig, niso si želeli lepših oblek in obilnejše hrane. Da bi le ne bilo tiste vsakodnevne napetosti, strahu in groze. Večkrat se je primerilo, da je pritekel v razred razgret mladinec z obvestilom, da gredo Nemci. V hipu so bile klopi zložene v sosednji majhni sobi, otroci pa so se razbežali po domovih, da bi čim-prej poskrili svoje 'šolske potrebščine. Zgodilo se je celo, da so Nemci zaslutili, da se v vasi nekaj dogaja. Učiteljica se je z drugimi mladinci umaknila iz vasi visoko tja gor pod planino, Nemci pa so se vrnili, ne da bi prišli čemu na sled.
Toda že naslednjega dne se je kmečka izba v hiši tam gori v Tolminskih Ravnah spet spremenila v učilnico in spet in spet so se mlade glavice, ki jih je sicer močno mučila mrčesna nadloga, polnile z novim zna-
njem - najmočnejšim orožjem vsakega časa. 'Tudi telovadili so v šoli, a še večkrat so odšli z učiteljico zdaj k tej pa spet k drugi hiši, kjer ni bilo dovolj sposobnih ljudi, da bi obdelali zemljo. Hrane je primanjkovalo in partizani so vedno naročali, da je treba obdelati vsak košček prsti. Pionirji so bili mnogokrat lačni, toda o tem niso nikoli govorili. Zdelo se je, kot da vedo, da drugi trpijo še bolj.
„ V vas so stalno prihajale partizanske skupine. Gradni-
kova in Gregorčičeva brigada sta bili gost naših hiš. Navadno smo pripravili ob srečanju s partizani kulturno prireditev, kjer smo za hip pozabili, da je vojna, da smrt preži na vsakem koraku in da se moramo skrivati v lastni deželi. Mladinci smo pridno vadili igre in dobro se spominjam, da smo včasih tudi dekleta morala igrali moške vloge. “
Zdaj je začela partizanska učiteljica Slavka naštevati, kaj vse so takrat uprizorili: Partizansko njivico. Rokodelce, Ubežnika, Nove žene, odlomke iz Pepelke in Sneguljčice, igro Mati ter Žalujoči ostali in še in še je naštevala. Tudi svojega prvega govora, ki ga je imela na proslavi ob 100-letnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča, ni pozabila omeniti. Dneve in dneve se je učila tistih stavkov na pamet, na nastopu pa zaradi močne treme ni pustila, da bi odprli zaveso.
Ves čas partizanskega učiteljevanja je pisala Rafaela Dolenc
dnevnik, ki pa se je pozneje kdo ve kam izgubil. Ostali pa so vtisi in tudi nekaj trajnih spominov, kot tisti, ki ga nežno hrani v predalu in so mu rekli dekret za nastavitev ali oni, ki je tako zelo zbegal 16-letno učiteljico, ko je dobila prvo plačo.
„Neumno se mi je zdelo," pripoveduje, „saj je bilo to le nekakšen delež pomoči partizanskemu gibanju. Ko sem dobila takrat prvo plačo -500 lir - sem imela občutek, da izkoriščam domovino. “
Spet se je zazrla učiteljica Slavka skozi okno in spet se mi je zazdelo, da bi rada še enkrat stopila v razred, da bi zdrsela s pogledom prek 16 glavic, da bi obudila tisto, za današnje pojme prav gotovo ,,nerazumljiv o" življenje. Morda je spet videla tam gori v svoji rojstni vasi tisti mogočni kres, ki so ga s pionirji prižgali, ko je v maju prispela težko pričakovana novica, da je svoboda prišla.
Vedno je rada učila. Tudi po vojni v na pol požganih Gorjah pri Cerknem in rada bi učila danes, ko si je po vsem tem prištu-dirala diplomo in se iznebila morda malce omalovažujočega gledanja na „partizanske" učitelje.
Sonce je že zdrknilo tja za Kolovrat in gorski Tolmin se je v morje luči spremenil. Kako pa je danes tam gori, tri ure hoda od tolminskih hiš, kjer se v Tolminskih Ravnah pravi? Šole več ni, hiša pa še stoji in mnogo, neskončno mnogo izkušenj je shranjenih v njej.
SILVO TERŠAK
V ■XA.	r
Vhod v nekdanjo šolo v Tolminskih Ravnah
-c-, i- „
:ot i
: se: ni /i bii 'olg
)Šol šne$ ni b uši i’
:opt
>č n
im diši zo i' neki1 sarfli vč i viso
lirtfi
urrd
isle
e vd ne s1
iaP
Laž je potvarjanje resnice.
Laž je odlika slabičev. Najlepša laž je slabša od najgrše resnice.
Ni prava laž, če otrok laže:
da bi stvari olepšal,
iz želje po nečem, kar nima,
iz samoobrambe,
zaradi šale, da bi druge zabaval,
kot lažejo pravljice.
To niso prave laži, ker niso zavestne. Prava laž je zavestna, namerna Prava laž je:
če otrok laže iz zavisti, iz strahu pred zasluženo kaznijo, iz koristoljubja, da bi drugim škodoval
Otrok ne sme lagati:
ker škoduje drugim,
ker mu bodo drugi lagali,
ker mu še resnice ne bodo verjeli
Resnicoljubnost je zlata rezerva v človeku. Čuvajmo jo v sebi kot dragocenost, saj je naša vest. Če jo izgubimo, jene najdemo več in z njo smo izgubili najboljši del sebe.
, Brez resnice ni prijateljstva
Študentje, profesorji, asistenti, delavci!
Takšen je naslov letaka, ki ga je v sredo, 14. t. m. razdelil med študente Izvršni odbor skupščine študentov, ki so stali ali sedeli pred poslopjem filozofske fakultete na Aškerčevi cesti v Ljubljani Množica je bila kar zgledna, policija dobro pripravljena. Mnogo je bilo povedanega, govornik za govornikom se je vrstil pred mikrofonom. Več ali manj sami študentje. Od družbenih predstavnikov, razen enega, ni bilo nikogar. Kot da jim vse to ni nič mar. Za kaj je pravzaprav šlo? ,
Predvsem zaradi nevzdržnih razmer, v kakršnih delajo študentje fakultet in srednje šole ob Aškerčevi cesti. Sicer pa vse to ni novost. Podobne zahteve, namreč, da je treba promet, zlasti pa težke tovornjake, preusmeriti, je bilo slišati že pred leti. Nihče se ni zmenil za te zahteve in vse je ostalo samo pri besedah. Tako kot že tolikokrat. Filozofsko fakulteto pa vse to uničuje in ne samo fakulteto, temveč tudi stavbe v bližini. Hrup kamionov in drugih težkih vozil uničuje tudi živce in dobro voljo državljanov, socialističnega človeka, o katerem vsak dan toliko govorimo in kateremu posvečamo toliko papirnate skrbi
To ni bil samo protest študentov, pač pa tudi drugih, ki jih mori današnja urbanizacija, neposluh za dušni mir. Bil je tudi protest proti zastarelosti univerze.
Koliko časa bodo še odločali o znanosti brez znanstvenikov, o študiju brez študentov? Mar nismo samoupravljavci?
Neangažirani študenti in profesorji so objekt manipulacije! Angažiranje in politiziranje študentov, diferenciacija med tistimi, ki jim sedanje stanje ustreza in onimi, ki bi radi spremembe, to je osnova za reformo univerze.
Mimo so sedeli študentje na stopnicah filozofske fakultete, mimo so stali oni na zaprti cesti, hrup tovornjakov se je samo za ti dve uri, kolikor jih je dovolila policija, stekal po obvozu. Med množico pa je plavalo: Politika nas ne zanima, politika se zanima za nas
In še je vzniknilo vprašanje: Kdo je kriv za 70 % osip na univerzi? Vsega prav gotovo nismo krivi študentje sami. Zakaj so predavalnice prenatrpane, fakultete premajhne, pogoji dela nevzdržni?
Rečeno je bilo: zahtevamo boljše pogoje za delo, odklanjamo sprejemne izpite, pač pa hočemo svetovanje.
Prej ali slej bo treba razumeti, da univerza ni delavnica za kadre, pač pa žarišče družbeno-kritične in angažirane znanosti ter kovačnica vsestransko razvitih ustvarjalnih in revolucionarnih osebnosti
Ura, ki jo je določila policija, je minila in študentje so se pomaknili proti skupščini SRS, da bi tam javno in na glas prebrali svoje zahteve. Res, da so bila skupščinska okna zaprta, toda to jih ni oviralo, da ne bi svojih zahtev prebrali. Tu in tam se je pokazal na oknu mrk obraz, kot bi hotel reči: kaj nas motite v našem ustvarjalnem delu?
Razžarjeni obrazi m cesti pa so govorili: Hočemo univerzo, ki osvobaja, svobodne seminarje o problemih, ki jih nesposobni profesorji na predavanjih ne predavajo.
Hočemo svobodo tiska in govora!
Kultura in prosveta, to naša bo osveta!
Proletarci na univerzi, zdmžujte se!
So mar to prevratna gesla? Ne, to je zahteva po resnici, po tisti resnici, ki jo hočemo, ki jo nekoč moramo dobiti.
Pa vendar je bilo vse tako, kot da so študentje sami, kot da to ni nikomur mar. Posmehljivi obrazi, ki so govorili: ..Presita študen-tarija ne ve, kaj bi počenjala pa demonstrira," so pasli zijala. Prepričan pa sem, da je marsikomu med njimi znano, koliko so danes draga stanovanja, da ima študentsko naselje premalo stanovanj, da po Ljubljani krepko izžemajo študentske pare, če le morejo ’, da morajo študentje delati, če hočejo živeti in da že zdavnaj ne velja več tista čudovita parola, da danes pri nas vsak lahko študira in da so vrata univerze na stežaj odprta vsem. To ni res in še dolgo ne bo.
Na stenah proti filozofski fakulteti sem lahko prebral v torek zvečer pred demonstracijo tudi tole parolo:
Zažgimo univerzo in vnel se bo (šolski) sistem.
V sredo ni bilo- niti enega plakata, čeprav jih je bilo v torek zvečer polno. Gez noč so izginili.
Šolstvo je pri nas peto kolo.
Kotalimo se počasi in negotovo.
Ne ve se, kam.	MILENKO
Nova matematika — tudi pri nas
(Nadaljevanje z 2. strani)
prijetno presenečen, ko sem videl, da učenci tudi miselno dokaj zahtevne naloge uspešno in sistematično rešujejo. Moti pa, da so te naloge vsebinsko (ne matematično) siromašne in zato ne morejo kaj prida prispevati k povezavi matematike z drugimi predmeti, niti zbuditi učenčevega zanimanja. Za to res ni kriv le sedanji ozki aritmetični okvir pouka matematike, saj bi lahko že doslej vključevali različne preproste statistike, tabelarične preglede in grafične prikaze. Ti sicer zelo popestrijo pouk, vendar pa nudi nova matematika — zaradi svoje veliko širše vsebinske zasnove — tudi glede tega prav čudovite in neizčrpne možnosti.
— Učenec spozna mehanizem aritmetičnih operacij v desetiškem številskem sestavu in zna po 4. razredu dokaj hitro in spretno računati tudi z več-mestnimi števili.
Tej nalogi je posvečen celo pretežni del razpoložljivega časa. Menim, da veliko veliko preveč. Prej je bilo to razumljivo, kajti „peš računanje" je bilo nepogrešljivi sestavni del številnih pokhcev, poleg tega pa je bil tudi nadaljnji pouk matematike izrazito računsko usmeijen. Že do danes pa so se razmere glede obojega temeljito spremenile in se bodo do tedaj, ko bodo današnji malčki odrasli, nedvomno še veliko bolj. Čas spretnih računarjev je torej že neprekhcno minil, zato jih za prihodnost res ne kaže vzgajati.
V zvezi z mehanizmom računskih operacij je še veliko bolj kočljivo in za pouk pomembnejše naslednje: Učenec sicer mehansko obvlada računanje z več mestnimi števili, razume pa jih prav gotovo ne. Kaj menite, kolikšen del otrok bi namreč ob kakem testiranju znal pojasniti, zakaj množimo ali celo delimo velika števila „tako in tako" in ne drugače? To vprašanje je verjetno čisto nesmiselno, bolj smiselna pa je trditev, da pravega razumevanja od otroka niti pričakovati ne moremo. Pri takem računu se namreč prepleta kar lepa kopica matematičnih lastnosti in zakonitosti. Problem je torej v tem, da porabimo v šoli zelo veliko časa za to, da bi učencem omenjeni mehanizem razumsko približali, končni rezultat pa je praktično ničen. Tako trčimo na enega temeljnih didaktičnih problemov začetnega matematičnega pouka: do kolikšne mere smemo pravila, ki jih učenec mora obvladati in ki so zanj mehansko tudi lahko umljiva; „servirati“ kot meha-
nizem in koliko naj mu damo prej razumskega.
OD RAČUNSTVA
K NOVI MATEMATIKI
Vprašanje ni lahko, vendar pa so številne izkušnje v zadnjem desetletju pokazale, da je mogoče del računstva, o katerem govorim sedaj, izdatno skrčiti. To lahko dosežemo z boljšimi metodami (večjo nazornostjo, aktivnostjo učenca, dopolnilnim uvajanjem nedese-tiških sestavov), z bolj trezno presojo glede tega, kje od učenca lahko pričakujemo resnično razumevanje in kje ne, ter nazadnje — če smo nekoliko bolj strpni do učenčeve računske spretnosti. Tako pridobimo čas za nove matematične teme, ki jih je koristno in mogoče uvesti že na tej stopnji. Razumevanje le-teh pa je za matematiko in za otrokov miselni razvoj veliko bolj pomembno kot računska spretnost.
Obseg matematičnega znanja, ki ga učenec pridobi v štirih letih, je s tem praktično izčrpan, kajti ostalo, kar je še na programu, je res zelo obrobno. Pri geometriji spozna učenec le nekatere najpreprostejše geometrijske tvore. Razmišljamo, ali naj rečemo „lo-nec“, ker je pojem ,,valj“ za otroka pretežak, bojimo se, da otrok ne bo znal ločiti pravokotnika od kvadrata. Ob tem pa seveda igraje loči tip „Ford Escort“ od tipa „Ford Capri" in za vsakega od teh natrese še kup tehničnih podatkov.
Ne nameravam-še naprej razglabljati o težavah in slabostih sedanjega računstva. Želel sem le vsaj zelo površno opozoriti na nekatere izmed razlogov, zaradi katerih so v zadnjih desetih do petnajstih letih na zahodu in vzhodu vzeli računstvo pod kritično lupo. Računstvo v sedanji obliki bo torej kmalu zgodovina. Danes pa tudi razviti del sveta še ni tako daleč. Če naj nam bo to v tolažbo, lahko ugotovimo, da ima tudi večina otrok v deželah - z neprimerno večjim intelektualnim in materialnim potencialom kot je naš, v šolah še vedno staro računstvo. Različni novi projekti so večinoma še v eksperimentalni fazi ali pa so bili komaj preizkušeni in se šele sedaj širše uveljavljajo. Po svoje je namreč zanimivo, da je reforma v večini primerov najprej zajela srednjo šolo (seveda zaradi zahtev univerzitetnega študija) in nato preskočila v višje razrede osnovne šole. Oboje pa ni šlo posebno gladko. Sele v zadnjem desetletju je prevladalo spoznanje, da je le najbolj smotrno začeti z novimi metodami pouka pri A
'•ter jih nato privesti do Ž. Glede na razmere v šoli torej niti ne zaostajamo posebno, pozni pa smo v tem, da nismo bili dovolj pozorni na porajajoče se probleme. Poleg tega tudi nismo dovolj sistematično spremljali razvoja drugod. Zato smo slabše pripravljeni na tisto novo, ki nujno mora priti, pa če nam je to všeč ali ne.
Dobro. Recimo, da je slika res tako temna, kot jo skušam prikazati. Ali pa je tudi kak pameten izhod iz stiske? Na srečo je. Poznam nekaj že izdelanih in v praksi preizkušenih programov „nove matematike" v osnovni šoli, s katerimi je mogoče odpraviti vsaj dobršen del starih tegob. Gotovo pa je še neprimerno več takih, za katere niti slišal nisem, kajti prav v zadnjih nekaj letih vznikajo novi projekti dobesedno ■ kot gobe po dežju. To gotovo nekaj pove.
Več ugodnih okoliščin je ustvarilo potrebne pogoje za tak razvoj. Eden izmed glavnih ..krivcev" je že sodobna matematična veda sama. Hkrati s tem, ko je postavila pouk pred nove zahteve, mu s svojo usmeritvijo nudi tudi številne lepe možnosti in poti, po katerih je mogoče matematične pojme že zelo zgodaj neprisiljeno uvesti v pouk. Temu se pridružuje buren razvoj psihologije in pedagogike, ki sta poleg drugega dovolj jasno dokazali, da smo otroka glede njegove sposobnosti in dojemljivosti doslej prav grdo podcenjevali. Ob pravilnem usmerjanju in še posebej ob ustreznem motiviranju pa je ta tudi iz matematike sposoben dojeti in razumeti reči, na katere pred desetletji niti pomisliti niso upali. Pomembno je tudi spoznanje, da še posebej v nižjih razredih osnovne šole pouk nobenega predmeta ni domena katere ~posamezne vede, temveč v našem primeru skupna naloga vsaj naštetih treh ved, pa še katere zraven. V praksi je to spoznanje privedlo do team-skega dela pri raziskovanju in pripravi projektov. Tudi neslu-teni znanstveni in tehnološki razvoj ter čedalje večja uporaba matematike v drugih vedah seveda niso ostali brez vpliva.
Nova metematika torej nezadržno prodira. Ne sicer brez težav in spodrsljajev, ni ustvarila kraljevskih bližnjic do matematične vede, kot je nekoč lepo povedal J. Ferbar v tem listu. Nekatere bližnjice pa je le našla. Najbolj ohrabrujoča ob vsem je soglasna ocena strokovnjakov, ki so proučevali uspešnost novih metod: otroci imajo novo matematiko neprimerno raje, kot so imeli računstvo in
se ob njej tudi več koristnega in uporabnega nauče. Verjetno tudi naši slovenski ne bodo izjema. Po tujih izkušnjah torej z otroki ni posebnih težav, zato pa so tem večje z nami odraslimi. Teže se prilagajamo spremembam, ne moremo iz preteklosti, poleg tega pa smo že tako presiti različnih novotarij, da niti ne govorimo posebej o šolskih reformah. Menda smo prav ob teh lahko dovolj nazorno spoznali, kaj vse se lahko zgodi, če niso res solidno pripravljene in če jih zlasti učitelji ne sprejmejo kot svoje.
Kaj je potrebno za uvedbo nove matematike?
— Opraviti je treba obsežne raziskave, da se ugotovi, kaj in kako je treba v pouku spremeniti;
-	pripraviti in preizkusiti nove učbenike, priročnike za učitelje in druge učne pripomočke;
-	organizirati temeljito strokovno in metodsko izpopolnjevanje učiteljev, da bodo lahko kos novim zahtevam pouka;
-	v reformo vključiti tudi starše, kar je za nižje razrede osnovnih šol še posebej važno; nujno je, da se na primeren način seznanijo z novo vsebino in z novimi metodami;
-	organizirano, strokovno in skrbno spremljati potek in uspeh reforme ter jo nenehno izpopolnjevati.
UVOŽENI PROJEKT
Naj poskusim čimbolj stvarno nakazati, kako je z novo matematiko pri nas:
Prvo in drugo tazo smo preskočili", ker privzemamo tuj, že izdelan in preizkušen projekt. Od znane zahodnonemške založbe Herder smo namreč odkupili pravico do adaptacije serije učbenikov in priročnikov za učitelje od 1. do 4. razreda, katere avtorja sta matematika W. Neunzig in P. Sorger (oba predavata metodiko matematike na pedagoških visokih šolah). Ker bo to morda za učitelje zanimivo, bom o strokovnih in metodskih vidikih te serije in o razlogih, da smo se od-
ločili zanjo oziroma sploh za adaptacijo tujega projekta, poskusil nekaj napisati v posebnem članku. Tokrat naj navedem le nekaj osnovnih podatkov:
V Nemčiji so ti učbeniki v rabi peto leto, učbenik za 1. razred je bil uveden v šolskem letu 1966/67 in nato postopoma še drugi. Nova matematika pri njih še ni obvezna za vse šole (odločitev je odvisna od šole), predvidoma pa bo obvezna s šolskim letom 1972/73. Poleg tega je izbira učbenikov svobodna, zato je zanimiv podatek, da ima izmed približno milijon učencev v 1. razredu pouk po novih metodah okrog
400.000	učencev. Od teh jih
250.000	uporablja učbenike Neunzig-Sorger, ostali pa katerega izmed 9 učbenikov, ki so še na tržišču in so nastali pozneje. Priročniki za učitelje vsebujejo poleg metodskih navodil tudi strokovno-matematično obdelavo posameznih tem za učitelja. Pisani so na strokovni ravni, ki je dostopna tudi našim učiteljem in jim bodo zato dragocena pomoč pri njihovem predvidenem strokovnem izpopolnjevanju. Učbenik in priročnik za 1. razred sta pri nas tik pred izidom, za 2. razred pa naj bi predvidoma izšla do konca leta. Po našem mnenju za 1. in 2. razred adaptacije skoraj niso polrebne, za 3. in 4. razred pa verjetno bodo; o tem naj bi odločila posebna širša komisija.
Strokovno in metodsko-di-daktično izpopolnjevanje učiteljev je predvidel zavod za šolstvo v zelo širokem obsegu. Za učitelje prvih razredov so se že pričeli strokovni seminarji, ki jih vodijo profesorji matematike v srednjih in nekaterih višjih šola. V približno 15 urah bodo na teh seminarjih obdelane najnujnejše osnove teorije množic, in ker gre v 1. razredu le za uvedbo najbolj preprostih pojmov s tega področja, bo to predvidoma zadoščalo za prvo potrebo. Še pred počitnicami bodo organizirani tudi štiridnevni metodski seminarji, med prihodnjim šolskim letom pa se
bo v obeh smereh delo z učitelj' 2. prvih razredov nadaljevalo j strokovnih aktivih in ob hospi' 3. tacijah za druge učitelje. V pri' pravi so tudi potrebna učila i>’ zbirka učnih listkov, ki naj uči' teljem olajšajo delo.	4.
Povedati je treba, da pouk '
2. razredu ne bo postavil učiteljev pred posebno nove strokov- 5. ne zahteve, ker je v tem razrede učno gradivo najbliže tradicionalnemu. Kar precej pa si bodo morali razširiti oziroma posodobiti svoje matematično znanja 6. (gre za osnove teorije množici; 7. logike, za poznavanje osnovnih algebrskih struktur in za sodobnejši pogled na geometrijo) za 8. uspešen pouk v 3. in 4. razredu ki prinaša mnogo novega. Po; 9. sebni in bolj temeljiti seminarji so predvideni za tako imeno-PO. vane inštruktorje, ki bodo i metodsko-didaktične strani ne; posredno vodili reformo (peda;H. goški svetovalci in še nekatef' drugi). Za oboje bo izdelala program širša strokovna kon#2. sija, v kateri naj bi bili predstav« niki najbolj zainteresiranih in stitucij. Ker je do začetka uva’3. janja novega programa v 3. razred več kot 2 leti časa, je mož no predvideno izpopolnjevanje dovolj solidno izvesti.	K.
Pravočasno je treba misliti tudi na nadaljevanje reforme vlS. višjih razredih, zato naj bi bil za te razrede po možnosti že letoS!6. izdelan osnutek učnih načrtov, da bo mogoče pravočasno pričeti s pripravo učbenikov, priročnikov in drugega. Vsaj za-7. mišljeno je, da naj bi bili to naši lastni. Za starše obstoji v zvezi z novo matematiko že čeden izj bor različne literature. KolikoiS. vem, so se naše založbe za nekatere knjige že malo pobliže po-9. zanimale, vsekakor bi bilo dobrodošlo, če bi letos katera izjO. med njih tudi izšla.
Kot vidimo, je z novo mate-ll. matiko res povezana kopica na log. Pod nekaterimi „če-ji“f2. med katerimi pa le ni nobeneg*3. objektivno nerealnega, so vst tudi uresničljive, če pa bode tudi tako opravljene kot s»4. predvidene, bo pokazal čas.
FRANCE GALIČ^
O lutki kot umetniško - izraznem sredstvu obstajajo v literaturi že prenekatera dela, medtem ko o uporabi lutk kot pedagoškem sredstvu pri pouku in vzgoji razpolagamo le s skromnimi viri.
Vzrok za to tiči vsekakor v mnenju, da je lutka prirejena samo za razvedrilo, smeh in zabavo, ne-pa tudi, da bi razrešila problem, kije skoraj prav toliko star, kot je staro lutkovno gledališče, a se pojavlja spet in spet kot povsem nov in se glasi: ročna lutka kot sredstvo za izobraževanje. Ali sploh lahko govorimo pri gledališču ročnih lutk (ki je vendar zgolj razvedrilo, pri katerem otroci tako radi pozabljajo na učenje) o tem, da se od njega lahko tudi česa naučimo?
Da - celo veliko se lahko naučimo, seveda ne na pamet, ampak posredno. Pri novodobni šolski vzgoji, ki temelji na življenjskosti, pa je važno predvsem drugo.
Kar pa zadeva razvedrilo, ga bomo pustili, kjer je, kajti samo to, kar nam v resnici povzroča veselje, nam tudi dopušča, da začeto delo uspešno dokončamo - pa naj bo to v šoli ali v življenju.
V naši rubriki Lutka v šoli bomo poizkusih izpolniti to vrzel o lutki kot o pedagoškem sredstvu v okviru vzgojnega in učnega procesa od prvega do četrtega razreda osnovne šole.
Kot smo poudarili, stremi moderna pedagogika za tem, da bi pouk v šoli postal živ, zanimiv in neposreden. Pri dobro izvedeni predstavi z ročnimi lutkami lahko to stremljenje tudi popolnoma uspešno konkretiziramo. Iz pasivnega razvedrila bomo razvili aktivno delo, pri katerem bo učenje postalo veselje in veselje učenje.
Čez „zlati most metodike“ bodo torej odšli zdaj trije: učitelj, otrok in Pavliha — in prav ta zadnji bo postal nadvse dober in mikaven vodnik v zakladnico znanja, veder in nevtralen posrednik med subjektom in objektom t. j. med učencem in učno snovjo.
Klasično lutkovno gledališče in njegova nova oblika, delovna igra, katere osnovne misli bomo tukaj prvikrat opisali in prikazah, naj bi si zagotovilo svoje upravičeno mesto pri vzgoji in pouku. V rokah učiteljev bosta obe obliki postali nenavadno dragoceni sredstvi, s katerima bodo lahkodosegli naš najvišji cilj: izoblikovati v našem otroku plemenitega, socialno čutečega človeka, ki bo zmeraj pripravljen pomagati svojemu sočloveku.
ROČNA LUTKA V ŠOLSKEM POUKU
Večina prvošolcev prinese s seboj v osnovno šolo nagnjenje do posnemanja in ljubezen do lutk. Naj imajo lutke obliko medvedkov, vojakov, punčk ali navadnega kosa lesa, kije lahko zdaj ladja, zdaj puška, zdaj zajec -prvo veselje otroka so, ki jih jemlje s seboj k vsaki igri, ob vsaki priložnosti, povsod. Ker otrok tako dodaja enemu predmetu več pomenov in en pomen različnim predmetom, je zanj svet nekako enovrsten, a prehod od izmišljenega k stvarnemu in od realnega k izmišljenemu nadvse rahel in lahko mogoč.
Sprva bodo otroci prepasivni da bi sami odigrali predstavo. Umetniška oziroma delovna igra si bo priborila svojo pravico in aktivirala otroke v preprosti, igralni obliki. O tem, kakšno je videti to delo s praktičnega stališča, nam bo najbolje odgovoril spodaj natisnjeni sestavek izpod peresa pokojnega lutkarja in učitelja Jenza KAD1ŠA.
LUTKA V RAZREDU
Lutke lahko uporabljamo pri mnogih predmetih, kakor se spominjam iz izkušenj:
Pri računstvu: pomagajo dojeti pojme in grafične podobe števil in številk. Na prav zabaven način dojemajo otroci podobo številk in pojem števil. Če je učitelj količkaj vzgojitelja in malce literata bo delovna igra tudi vzgojna! Kako so se smejali, ko kužek ni poznal določene številke, muca pa jo je! Kužek je raje spal, kot da bi poslušal Pavliho, muca pa je pridno sledila Pavlihovi razlagi in njegovim vragolijam. Domov grede so se otroci vzhičeno pogovarjah, kako da oni poznajo to številko, kužek pa je ni, ker ni pazil, ker je bil prelen itd. Če oder postavimo tik pred tablo (lahko je to le prekrito razredno računalo na kroglice), potem lahko Pavliha ah muca pišeta s kredo na tablo. Pavliha celo odgrne del zavese na računalu in nazorno dela s kroghcami. Nič zato, če otroci opazijo skozi računalo tudi animatorja, saj se ves čas zavedajo njegove prisotnosti. Animator-učitelj se pač igra, kakor so se pripravljeni igrati tudi otroci. Vse preveč je namreč na naših odrih za ročne lutke skrivanja in hinavščine, ker se otroci zavedajo, da je nekdo za odrom; le animator mora biti dovolj iskren in sproščen, da pritegne otroke v igro. Kvahteta ima pri tem odločilno vlogo. Pogosto pa so zaželene in dopustne tudi improvizacije, npr.: Pa poglejmo, če bo znal pokazati, napisati
ah izračunati tudi Pavhha, muca, kužek! . . . Učiteljeva razlaga in posred^g vanje sta mnogokrat preveč monotona, zato otroke uspavata in postajaj1 lenivi. S kratko improvizacijo, z lutko pa lahko pouk poživi in razgiba otro. kovo domišljijo. Jaz sem večkrat vzel v roke samo lutko (brez odra) in se- ■ njo pogovarjal. Pri tem sem spreminjal glas. Lutka je včasih povedala pr» vilen odgovor in otroci so ji zaploskali. Ne morete mi verjeti, kako so s-o. otroci zapomnih ta pravilni odgovor! Ko pa je pravilno odgovoril kak otrok mu je zaploskala - lutka! Kako ponosen je bil malček in je doma tak49. povedal, da mu je zaploskal Pavhha, ker je znal. To njihovo nagnjenje se40. pogosto s pridom izkoristil, saj so se zdaj vsi zelo trudih, da bi znah, da t> zmagah, da se ne bi osramotih. Paziti pa je treba pri tem, da lutka otroka njj užah, ker potem jo zasovraži! Če se to zgodi, potem je vsa vzgojna i' didaktična vrednost lutke pri pouku šla po gobe, ne samo za prizadetega učenca, ampak tudi za mnoge druge, ki so dovolj čuteči in zreli, da spoznaj' krivico. Torej: kakor učitelj tako se tudi lutka ne sme norčevati iz otrok!
Pa sem rekel Pavlihi na svoji desnici, naj mi pokaže, kako dolg je cfl1^ dm, meter! Pavliha - ta zvitež - je prvič pokazal vse narobe, da so se mu vs« smejah. (Že v tem je bila neka didaktična vrednost.) Pa sem Pavliho okregaj in ga je bilo sram! (Zakril sije obraz z rokama.) Kmalu pa seje malce užalje11 in jezen oglasil, da ve! In res: pokazal je pravilno! Zdaj sem z otroki ug0 tovil, da se je Pavhha pač šahi, saj on je pač tak, da ne more živeti bre* „heca“! Pavliha se je umaknil za zgornji vogal omare ah za računalo ah kaPflg za delno odprto krilo večhstne table in poklical kakega otroka, da tudi pokaže, če zna. O, kako radi so pokazah, da vedo in znajo!
Pri slovenščini: Tudi tu sem s pridom uporabljal lutke! Pri taki uri 2den lutkami so le-te lahko izhodišče ah zaključek učne ure - povzetek. Človek mora imeti malce domišljije: Joj, otroci, veste, kaj se mi je danes pripetilo-Pavliha je doma bral to in to besedo, berilo, naslov .. . takole: in ga san> oponašam! Potem vzamem v roke lutko in jo vprašam, če je res, kar sem hijn,,, pravkar povedal otrokom. Pavhha se seveda ne da vreči v koš: Ni res, ni res j (Pa me tolče po glavi in se kuja.) Kmalu se pobotava in Pavhha (kužek j muca . . .) je pripravljen dokazati, da zna, da ve. Včasih sem pa z njii* j naredil povzetek učne ure: Pavhha.je bil danes ves čas v predalu katedra! K-1) | mishte, ah je shšal, kaj smo se učili? (Prav verjetno bodo otroci trdih, dajej slišal, saj so v Pavliho tako zaverovani!) Tako se zdaj igrivo obnovi predelan3! učna snov. Spet drugič lahko naprosim Pavliho, da nam pokaže, na kolik0; načinov zna brati. In res! Pavhha pokaže vse stopnje branja, od najbolj ne ! bogljenega črkovalnega branja do skrajno hitrega žlobudranja. Z otroki ug0'J lovimo, kateri način je najboljši. Pavhha dobi za prvo branje enko (jo n3'! pišem na tablo), za drugo dvojko itd. Končno ga vprašam,-kateri red im3* najrajši. Seveda: petko! Če jo hoče imeti, mora ponovno brati za odličn0 «.,. Že v tem je precejšnja didaktična vrednost!
Dodatek k rednim razpisom prostih delovnih mest
za učitelje in vzgojitelje v šolah in drugih vzgojnoizobraževalnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1971
. .
mož'
/anje.
isiiti
^ tej številki objavljamo razpise, ki jih nismo prejeli v uredništvo redakciji rednega razpisa. Za vsa razpisana delovna mesta veljajo Podatki iz uvoda, objavljenega k razpisom v 7. letošnji številki Prometnega delavca.
j |jkupnost domov učencev srednjih šol Ljubljana,
Aljaževa 32
Ir a z p i s u j e naslednja prosta delovna mesta vzgojiteljev za svoje | člane:
1. Otroški vrtec in dijaški dom Ajdovščina: 1 vzgojitelj. Na voljo je samska soba.
itelji 2. Poklicna šola za kadre v blagovnem prometu — internat, Bre-
10	v žice: 2 vzgojitelja.
ospi’ 3. Dom „Dušana Finžgarja" Celje, Maistrova 5: za delovna mesta, r pri ki so zasedena le za določen čas, 3 vzgojitelje in za delovno Ja mesto, ki ni zasedeno, 1 vzgojitelj. Stanovanj ni, nastop uči’ službe 1. IX. 1971.
4. Kmetijski izobraževalni center Celje, Ljubljanska 97: 2 vzgo-mk v jiteljici z delovnimi izkušnjami v domu. Na voljo so samska čite' stanovanja.
»kov- S. Dom strokovnih šol ,,Vere Šlandrove" Celje, Ulica 29. no-redu vembra 16: 1 vzgojitelj za nedoločen čas s 1.9. 1971 in 1 licio-	vzgojiteljica za nedoločen čas s 1. 9. 1971, oziroma po dogo-
rodo	voru. Prednost imajo kandidati s prakso vzgojnega dela v do-
iodo- movih. Vzgojiteljska soba v domu, stanovanja ni. ranje 6. Kajuhov dijaški dom v Celju: 1 vzgojiteljica, lahko začetnica, ožic. 7. Dom Dušana Remiha Kočevje: 1 vzgojitelj s petletno prakso in »vnil1 2 vzgojiteljici prav tako s petletno prakso. Za dva vzgojitelja je 'dob' samsko stanovanje zagotovljeno.
r) za 8. Dijaški dom Koper, Vergerijeva 3: 1 vzgojiteljica) za moški redu- oddelek. Stanovanja dom nima, možna je soba v domu.
. Po; 9. Dijaški dom Kranj, Kidričeva 2: 3 vzgojitelje. Nastop službe inarji. takoj ali po dogovom. Na voljo garsonjera in samske sobe. ienO’10. Dijaški dom Krško: 2 vzgojitelja, na voljo je eno samsko stalo i novanje, lahko je začetnik, prednost imajo anglisti in matema-i ne' tiki.
redajU. Dom srednješolk „Anice Čemejeve" Ljubljana, Poljanska 26: a ter 2 vzgojiteljici. Poseben pogoj: za visoko izobrazbo 3 leta de-elab lovnih izkušenj, za višjo izobrazbo pa pet let. omi'l2. Dom centra strokovnih šol Ljubljana, Titova 78: 1 vzgojitelj-stav- pripravnik, 3 vzgojitelji — opravljen strokovni izpit. Stanovanj i ini ni.
uva'13. Dom gradbene srednje šole, Ljubljana, Gerbičeva 51 a: 3 vzgo-. raz- jitelje, za nedoločen čas, nastop službe 1. septembra 1971, samske sobe na voljo, osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov doma.
H. Dom ,,Ivana Cankarja" Ljubljana, Poljanska 26: 3 vzgojitelje, stanovanja ni.
ne vl5. Dom izobraževalnega centra „Litostroj“ Ljubljana, Djakovi-
11	za čeva 59: 1 vzgojitelj, stanovanja ni.
etos!6. Dijaški dom ,,Oton Župančič" Ljubljana, Žibertova 27: 1 :toy, yzgojitelj, z nekaj let prakse na vzgojnem področju, osebni pri- dohodki po pravOniku, stanovanja ni. Nastop 1. IX. 1971. pri- Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. za;7. šola za medicinske sestre - delovna enota Dom, Ljubljana, naši Lončarska steza 2: 1 vzgojiteljico, 1 višjo medicinsko sestro, eziz. VŠMS, pet let.delovnih izkušenj in strokovni izpit. Dom nima a izj na voljo stanovanj.
likotS. Dom tehniških šol Ljubljana, Vidovdanska cesta 7: 5 vzgoji-ieka- teljevin 1 vzgojiteljico.
: po-9. Vajenski dom Ljubljana, Kersnikova 4: 2 vzgojitelja — moška, do- dve leti prakse.
a iz-O. Dom učencev strokovnih šol Ljubljana, Celovška 384: 1 vzgo-jitelj za nedoločen čas, lahko začetnik, stanovanja ni. riate-1. Dom železniških šol Ljubljana, Aljaževa 32: 2 vzgojitelja, iz-a n5, obrazba in praksa na kulturnem in športnem področju.
2-ji‘ ‘2. Dijaški dom Maribor, Strossmayerjeva 30: 2 vzgojiteljici. negJ-3. Elektrogospodarski šolski center Maribor: Smetanova 6: 13 vse vzgojiteljev (moški), višja izobrazba pedagoške ali elektro ali rodc strojne smeri. Stanovanj ni.
t sOŽ4. Dom učencev srednjih in drugih šol Maribor; Vrbanska 30: 3 vzgojitelji — moški, tri leta vzgojno izobraževalne prakse, sta-tLli novanja ni.
-3. Železniški dijaški dom Maribor — Studenci, Preradovičeva 31:
3 vzgojitelje. Nastop dela 1. septembra 1971. Zaželeni so , moški. Stanovanja ni.
aajaj' ’ dijaški dom Murska Sobota: 1 vzgojitelj, samsko stanovanje v ' oJtf0 domu, 1 vzgojiteljica, stanovanja ni.
n Dom šolskih centrov Nova Gorica: Erjavčeva cesta: 6 vzgoji-a pr» teljev,
so 28. Dijaški dom ,,Majde Šilc" Novo mesto, Kristanova 60: 6 vzgo-otrok jiteljev ali vzgojiteljic. takd9. Dom tehniške kemijske šole Ruše: 1 vzgojitelj
' Vajenska šola lesne stroke Sevnica: 1 vzgojitelj, prednost imajo kant Zavisti. Stanovanja ni.
jna j,1- Poklicna kmetijska šola Svečina: 1 vzgojitelj, nekaj prakse pri jeteg; učno-vzgojnem delu. Samsko stanovanje je zagotovljeno in )znaj( dobra avtobusna zveza z Mariborom. Prednost ima kandidat, k! ki obvlada glasbo. Nastop službe 1. 9. 1971 ali najpozneje 31.
,	10. 1971.
nuvs1 ^darsk* šolski center Velenje, Prežihova 3: 2 vzgojitelja, kregfho samsko stanovanje je na voljo.
^Ijef ■ Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudarski šolski center Za-i ug° goije: 2 vzgojitelja — moška.
i	brei
za zasedbo delovnega mesta vzgojitelja je višja ali visoka 1 1 ^°brazba pedagoške smeri.
. j Jave za razpisana mesta pošiljajte na naslove domov, ki so nave-.“^»razpisu.
:tilo? a san1 :m bil.«,|
ii	res! užek nji1"
i! KaJ , daje [elana
;oUk°
ilj ne-i ugO’ jo na-i ima ličnO'
OBČI NA AJ DOVŠČI NA
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE OTLICA razpisuje prosto delovno mesto učitelja matematike in fizike.
Pogoji: absolvent PA ah 1. stopnje fakultete. Prijave sprejemamo za nedoločen čas. Nastop službe 1. IX. 1971.
Preskrbljeno je samsko stanovanje.
OBČINA BREŽICE
OSNOVNA ŠOLA CERKLJE OB KRKI
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za likovni in tehnični pouk — pogoji: Ped. :
akad., stanovanje na razpolago, za nedoločen čas	:
—	učitelja telesne vzgoje — moški - pogoji: 1. ali II. 5 stopnja VŠTV — samsko stanovanje — za nedol. čas
—	učitelja angleščine - pogoji: Ped. akademija ali I. in II. j stopnja fil. fak. — stanovanje na razpolago — za nedo- ■
j	ločen čas.
i Prošnje pošljite na svet šole Cerklje ob Krki. Rok prijave: 14 i ■ dni od razpisa v PD.
' I
OBČINA CELJE
GOSTINSKA ŠOLA CELJE
razpisuje delovno mesto: — diplomiranega ekonomista, P Stanovanja ni!
OBČINA ČRNOMELJ
OSNOVNA ŠOLA MIRANA JARCA ČRNOMELJ
razpisuje naslednja delovna mesta:
učitelja za matematiko in fiziko — PRU z diplomo, učitelja za slovenski jezik — PRU z diplomo, učitelja za glasbeni pouk — PRU z diplomo, vzgojiteljica v otroškem vrtcu — srednja vzgojiteljska j šola z diplomo.
V kraju je mogoče dobiti samske sobe.
OSNOVNA ŠOLA VINICA PRI ČRNOMLJU
razpisuj e naslednja prosta delovna mesta:
Osnovna šola Vinica: učitelja za nemški jezik za določen čas, PRU ali P.
Samsko stanovanje zagotovljeno.
Osnovna šola Vinica, podružnica Sinji vrh: dva učitelja za razredni pouk, U, za nedoločen čas. Družinsko stanovanje v šoli. Dodatek za težko delovno mesto.
OBČINA GORNJA RADGONA
POKLICNA GOSTINSKA ŠOLA RADENCI
razpisuje za internat delovno mesto vzgojiteljice, PRU
OBČINA GROSUPLJE
i
OSNOVNA ŠOLA ŠENTVID PRI STIČNI
| razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P;
1 učitelja za slovenščino, PRU ali P;
1 učitelja za kemijo in biologijo, PRU ali P;
1 učitelja za angleščino in nemščino, PRU ali P;
1 učitelja za likovni pouk in zgodovino, PRU ali P;
1 učitelja za tehnični pouk; PRU;
1	učitelja za razredni pouk, U;
2	defektologa ali učitelja razrednega pouka za delo z ■ manj nadarjenimi učenci.
: Vsa delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas.
CENTRALNA OSNOVNA ŠOLA GROSUPLJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
I. OSNOVNA ŠOLA GROSUPLJE:
—	2 učitelja angleškega jezika, PRU ali P
—	1 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
—	1 učitelja za likovni in tehnični pouk, PRU ali P
—	1 orto pedagoga
—	1 psihologa
Vsa delovna mesta so za nedoločen čas.
Pogoj: višja ah visoka izobrazba. Stanovanje po dogovoru; avtobusne in vlakovne zveze so zelo ugodne.
H. PODRUŽNIČNA ŠOLA ŠMARJE SAP:
—	1 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ah P. Stanovanja ni.
III. PODRUŽNIČNA ŠOLA ILOVA GORA IN ŠKOCJAN:
—	učitelja razrednega pouka.
Delovni mesti sta razpisani za nedoločen čas. Na šolah sta družinski stanovanji.
OBČINA ILIRSKA BISTRICA
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ilirska Bistrica razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE PREGARJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi posebne pogoje, določene v 89. členu zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68 in 14/69).
Pismene ponudbe, s kratkim življenjepisom in dokazih o izpolnjevanju pogojev, kolkovane z 1.— din upravne takse, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Ilirska Bistrica.
:	OSNOVNA ŠOLA KUTEŽEVO
:	razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU
—	učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, PRU
OBČINA IZOLA
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER IZOLA
razpisuje naslednja delovna mesta:
1 učitelj za kuharstvo — P, PRU ali STU (nauk o pre-
hrani, tehnika kuhinjskega obratovanja, priprava jedi)
1 učitelja za strežbo — P, PRU ali STU (strežba, nauk o pijačah, poznavanje jedi)
1 učitelj za telesno vzgojo — P
1	učitelj za zgodovino in zemljepis — P
2	učitelja za pratkični pouk strežbe — UPP (natakar s strokovnim izpitom pedagoške stroke ah natakar s hotelsko šolo in najmanj petletno prakso)
1	učitelj za praktični pouk kuharstva — UPP (kuhar s strokovnim izpitom pedagoške stroke ali kuhar s hotelsko šolo in najmanj petletno prakso)
2	vzgojitelja v domu gojencev — PRU Nastop službe 1.9. 1971.
Stanovanje po dogovoru.
OBČINA JESENICE
OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR JESENICE
II
razpisuje naslednja delovna mesta:
2 delovni mesti za matematiko in fiziko, P ali PRU, za ■ nedoločen čas	j
1 delovno mesto za angleški jezik, P ah PRU, za nedo- [ ločen čas.
Stanovanja ni.
OBČINA KAMNIK
Razpisna komisija
GLASBENE ŠOLE KAMNIK
razpisuje
delovno mesto tajnika in računovodje s polovično delovno obveznostjo.
Pogoji: srednja, višja ah visoka strokovna izobrazba. Prošnje z dokazili o strokovnosti pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov:
Glasbena šola Kamnik — Razpisna komisija, 61240 Kamnik.
OBČINA KOČEVJE
CENTER POKLICNIH ŠOL DU „JOŽE ŠEŠKO" KOČEVJE
razpisuje delovno mesto učitelja za matematiko, P.
Osebni dohodki po pravilniku.
OBČINA KOPER
SVET OSNOVNE ŠOLE JANKA PREMRLA-VOJKA V KOPRU
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	2 učitelja matematike-fizike, P ali PRU
—	učitelja tehničnega pouka, P ali PRU
—	učitelja slovenščine, P ali PRU.
Garsonjeri preskrbljeni!
OBČINA KRANJ
OBČINA LENDAVA
OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ razpisuje naslednja delovna mesta:
1	učitelja slovenskega jezika, PRU ali P;
2	učitelja matematike in fizike, PRU ali P;
1	učitelja likovnega in tehničnega pouka, PRU ali P;
1	učitelja za oddelek podaljšanega bivanja, U;
1	učitelja biologije in kemije, PRU ab P, za 1 šolsko leto;
1 učitelja telesne vzgoje, PRU ali P, za 1 šolsko leto Šola nima stanovanj.
I Svet OSNOVNE ŠOLE STANE ŽAGAR V KRANJU, Cesta j •	1. maja 10 a
: razpisuje za šolsko leto 1971 /72 delovno mesto
učitelja v oddelku podaljšanega bivanja - za nedoločen j čas.
j Pogoj: U ali PRU. Stanovanja ni!
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta, j Prijave s potrebno dokumentacijo vložite v tajništvo šole v : : 15 dneh po razpisu.
■ ■
| Na osnovi 137. člena statuta in sklepa upravnega odbora z dne ■ j 19. marca 1971
[razpisuje	j
1 ŠOLSKI CENTER ZP ISKRA KRANJ V KRANJU, SAV- j j SKA LOKA 2
prosto delovno mesto
I učitelja strokovnih predmetov strojne stroke na tehniški : šoli elektrotehniške in strojne stroke v Kranju.
j Za to delovno mesto je potrebna diploma druge stopnje : | fakultete za strojništvo. Stanovanja nimamo, lahko pa nu- j I dimo kredit za nakup stanovanja ah za individualno gradnjo, j
OBČINA KRŠKO
OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN ČRENSOVCI,
občina Lendava
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik, PRU
—	učitelja za nemški jezik, PRU
—	učitelja za matematiko, PRU
—	učitelja za likovni — tehnični pouk ali tehnični pouk—fizika, PRU
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE VINKO MEGLA ODRANCI
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: učitelja za nemški jezik, PRU, za nedoločen čas, učitelja za slovenski jezik, PRU, za določen čas (od 1. sept. 1971 do 30. jun. 1972),
učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU, za nedoločen čas,
učitelja za glasbeni pouk, PRU, za nedoločen čas.
Osebni dohodki po pravilniku OD. Rok prijave je osem dni.
Razpisna komisija
ŠOLSKEGA KOVINARSKEGA CENTRA LENDAVA
razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas:
—	profesorja za pouk slovenskega in nemškega jezika ali skupina nemščina in slovenščina
—	profesorja za matematiko in fiziko
—	diplomiranega inž. strojništva
—	profesorja za pouk zemljepisa in zgodovine
—	vodja delavnice — učitelja praktičnega pouka — strojni tehnik s poprejšnjo poklicno izobrazbo iz kovinarske stroke
—	profesorja za telesno vzgojo
Razpis velja do zasedbe mest.
Stanovanje po dogovom.
OSNOVNA ŠOLA SENOVO
razpisuje prosta delovna mesta za določen čas:
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P. Na voljo : samska stanovanja.
—	2 razredna učitelja na podružnični šoli Gorenji Le- ■ skovec. Lep dohodek na težko delovno mesto. Za- : želen mlad učiteljski par. Na voljo je stanovanje.
Razpis velja 15 dni po objavi.
OBČINA LAŠKO
j VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD LAŠKO
razpisuje:
2	delovni mesti vzgojiteljic : Pogoj:
:	1. Končana srednja vzgojiteljska sola z diplomo
2.	Končana srednja vzgojiteljska šola in opravljen strokovni izpit za vzgojiteljice.
: Nastop službe 1. septembra 1971.
: Rok prijave 15 dni po razpisu.

j OSNOVNA ŠOLA ANTONA AŠKERCA RIMSKE TO-: PLICE
I razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za angleški jezik na centralni šoli PRU, P
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Henina — U
| Samska stanovanja. Za angleški jezik sprejmemo tudi absol-j venta.
Svet šole OSNOVNE ŠOLE PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO
raz pisuj e za šolsko leto 1971/72 naslednja prosta delovna mesta:
—	Na centralni šoli Laško delovno mesto učitelja za tehnični pouk — fiziko — PRU ali P.
Stanovanja ni.
—	Na podružnični šoli Vrh nad Laškim učitelja za razredni pouk — U ali PRU.
Samsko stanovanje.
OBČINA LENART
I OSNOVNA ŠOLA „SRECKO ROJS-NIKO“ VOLIČINA
j r a z p i s u j e vsa našteta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za nemški jezik — PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo — PRU ali P
—	učitelja ža glasbeni pouk — PRU ali P
—	učitelja za zemljepis—zgodovino — PRU ali P
j Prijave z dokazilom o strokovnosti in življenjepisom pošljite [ na naslov šole. j Razpis velja 15 dni po objavi.
OBČINA LITIJA
: OSNOVNA ŠOLA FRANC ROZMAN-STANE j Šmartno pri Litiji
■	razpisuje:
— pipsto delovno mesto učitelja za fiziko in tehnični pouk, j
j PRU
Na voljo je garsonjera v bloku:
j — dve delovni mesti učitelja za razredni pouk, U
na podružnični šoli Primskovo za določen čas (do 30. 6. ■ 1971)	:
■	Stanovanja ni.
S	■
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE LOJZE HOSTNIK-JOVO,
GABROVKA
razpisuje naslednja delovna mesta:
OSNOVNA ŠOLA GABROVKA:
1 učitelj razrednega pouka, U ali PRU; za nedoločen čas, 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; za določen čas,
Na voljo je družinsko stanovanje in dve samski sobi. Dodatek za težko delovno mesto je 200,00 din.
PODRUŽNIČNA ŠOLA DOLE PRI LITIJI:
1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU; za nedoločen čas. Dodatek za težko delovno mesto je 200,00 din.
PODRUŽNIČNA ŠOLA GRADIŠČE:
1 učitelj za razredni pouk, U ah PRU; za nedoločen čas. Dodatek za težko delovno mesto je 500,00 din
OSNOVNA ŠOLA GABROVKA-DOLE:
1 učitelj za angleški jezik, PRU ali absolvent PA za nedoločen čas.
Dodatek za težko delovno mesto je 200,00 din. Stanovanje na voljo v učiteljskem bloku.
OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD
Vzgojno varstveni zavod
REZKE DRAGARJEVE ČRNUČE-LJUBLJANA
razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice za nedoločen čas.
Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola. Nastop službe 1. IX. 1971.
j SVET OSNOVNE ŠOLE MIRANA JARCA, LJUBLJANA-
■	BEŽIGRAD, Ipavčeva 1
[ razpisuje prosto delovno mesto
šolskega PSIHOLOGA za nedoločen čas. j Pogoj: diplomirani psiholog. Poskusna doba 6 mesecev. Rok
■	prijave 8 dni od objave razpisa.
SVET L GIMNAZIJE V LJUBLJANI, Peričeva 12
razpisuj e
prosto delovno mesto za profesorja matematike in fizike ah fizike za nedoločen čas (stanovanje predvidoma leta 1974) in prosto mesto za profesorja geografije za nedoločen čas. POGOJ: končana ustrezna fakulteta.
Prošnje s kratkim življenjepisom in dokazih o kvalifikaciji sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
...
OSNOVNA ŠOLA DOL PRI LJUBLJANI
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	1 učitelja za matematiko, P ah PRU, za nedoločen
čas;
—	1 učitelja za angleški jezik, P ah PRU, za nedoločen čas.
Kandidati naj prošnji prilože dokazila o strokovnosti in kratek življenjepis!
Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze.
Stanovanj ni.
:

OBČINA LJUBLJANA-CENTER
OSNOVNA ŠOLA dr. JOŽETA POTRČA v Ljubljani
razpisuje prosto delovno mesto psihologa
Pogoj: diplomant Filozofske fakultete — oddelek za psihologijo.
Rok prijave je 14 dni po razpisu. Nastop službe je možen takoj.
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER V LJUBLJANI
razpisuje:
I.	ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM:
—	enega učitelja telovadbe z visoko šolo za telesno vzgojo
-	enega učitelja strežbe z izobrazbo hotelske ali njej ustrezne šole in poklicna šola za natakarja
II. ZA NEDOLOČEN ČAS Z MANJ KAKOR POLNIM DELOVNIM ČASOM:

-	enega učitelja slovenskega jezika, filozofska fakulteta slovenski jezik
—	enega učitelja nauka o prehrani in blagoznanstva, biotehniška fakulteta - živilska tehnologija ali ustrezna višja šola.
Kandidati naj pošljejo ponudbe tajništvu gostinskega šolskega centra v Ljubljani, Poljanska 28 a, najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa.
OBČINA LJUBLJANA-MOSTE-POLJE
[ SVET ŠOLE SOSTRO, p. Dobmnje
■ razpisuje naslednji delovni mesti za nedoločen čas:
—	delovno mesto učitelja matematike-frzike, PRU ali P
—	delovno mesto učitelja 5. razreda, U, PRU ali P
Svet
OSNOVNE ŠOLE LJUBLJANA-POLJE
razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas s polno zaposlitvijo.
CENTRALNA ŠOLA LJUBLJANA-POLJE 2 mesti za razredni pouk, U
1	mesto za glasbeni pouk, PRU ali P
2	mesti za tehnični pouk, PRU
1 mesto za likovni pouk, PRU ali P
1	mesto za TSM, PRU ali P (za polovični delovni čas) PODRUŽNIČNA ŠOLA ZALOG
2	mesti za razredni pouk, U PODRUŽNIČNA ŠOLA ZADOBROVA
1 mesto za razredni pouk, U PODRUŽNIČNA ŠOLA LIPOGLAV 1 mesto za razredni pouk, U Nastop službe je 1. september 1971.
«
*■■■
OBČINA LJUBU AN A-ŠIŠKA
■
j OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA, j LJUBLJANA-ŠIŠKA, Gorazdova 16
j razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednja delovna: j j mesta za nedoločen čas:	i ;
2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P :	1 učitelja za tehnični pouk, PRU
1 knjižničarja (skupina knjižničarstvo-slovenski jezik),
PRU
■	J J
:	Razpis velja 15 dni po objavi. Nastop službe 1. septembra ; i
j 197L	; |

< Razpisna komisija
: OSNOVNE ŠOLE FRANC ROZMAN-STANE LJUBLJANA,
1 Celovška 427
■
razpisuje
delovno mesto učitelja angleškega in nemškega jezika za :	nedoločen čas.
: Prosilec naj bo predmetni učitelj ali profesor po možnosti z j opravljenim strokovnim izpitom, j Nastop službe 1.9. 1971, stanovanja ni.
i Prošnje vložite na naslov do 20. aprila 1971.
S
>■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
OSNOVNA ŠOLA
HEROJA FRANCA BUKOVCA, MEDVODE-PRESKA
razpisuje prosto delovno mesto
profesorja ali predmetnega učitelja telesne vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nastop službe s 1. septembrom 1971.
OBČINA UUBLJANA-VIČ-RUDNIK
: OSNOVNA ŠOLA KRIMSKI ODRED PRESERJE
] razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas:
!	— učitelja za slovenski jezik, PRU ali P
—	učitelja za angleški jezik, PRU ali P
—	učitelja za tehnični pouk, PRU ali P
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P
—	vodja oddelka PB, U ali PRU
;o-
“ji
*
na
ol-
15
... j
i !
iai
SVET ŠOLE VIL GIMNAZIJE LJUBLJANA-VlC
razpisuje po 173. členu statuta šole dve prosti delovni mesti, in sicer za:
—	profesorja fizike in matematike (lahko tudi pripravnik)
—	profesorja telesne vzgoje-moški (lahko tudi pripravnik) Kandidati morajo imeti končano ustrezno fakultetno izobrazbo.
Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe 1. septembra 1971.
SVET ZAVODA
ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO V LJUBLJANI
razpisuje prosti delovni mesti:
-	vzgojitelja za delo v domu
—	učitelja za glasbeno vzgojo
(poučevanje instrumentov in vodstvo pevskega zbora) Navedeni delovni mesti razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
pod 1) višja ali srednja strokovna izobrazba z obveznostjo, da v 4 letih pridobi dodatno tiflopedagoško izobrazbo
pod 2) specialna pedagoška izobrazba z obveznostjo, da v 4 letih pridobi dodatno tiflopedagoško izobrazbo. Prijave z življenjepisom in dokazilom o strokovnosti sprejemamo 15 dni po objavi.
OBČINA LJUTOMER
Razpisna komisija pri
CENTRALNI OSNOVNI ŠOLI „OSMIH TALCEV14 DOLENJI LOGATEC
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
CENTRALNA OSNOVNA ŠOLA DOLENJI LOGATEC:
2	prosti delovni mesti učitelja za matematiko in fiziko^ profesor ali predmetni učitelj
1 prosto delovno mesto učitelja za tehnični pouk in fiziko, profesor ali predmetni učitelj Samska stanovanja so zagotovljena, učiteljskemu paru (eden od njiju učitelj za matematiko in fiziko) je na voljo dvosobno stanovanje.
PODRUŽNIČNA ŠOLA ROVTE:
3	prosta delovna mesta učiteljev razrednega pouka^učitelj Samska stanovanja so na voljo.
PODRUŽNIČNA ŠOLA LAZE:
1 prosto delovno mesto učitelja razrednega pouka, učitelj
Samsko stanovanje je na voljo.
Nastop službe 1. septembra 1971 Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Prošnje s potrebno dokumentacijo vložite v tajništvu Centralne osnovne šole „8. talcev44 Dol. Logatec v 15 dneh po razpisu.
OBČINA MARIBOR
j WZ „BORIS PEČE44 ■ Tomšičeva 32, Maribor
j razpisuje delovno mesto:
defektologa za predšolsko skupino otrok Nastop službe 1. K. 1971.
Stanovanja ni.
j OSNOVNA ŠOLA JAKOBSKI DOL
j razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen i čas:
[ — učitelja za matematiko in fiziko, PRU : — učitelja za angleščino in slovenščino, PRU j — učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU [ — učitelja za biologijo in telesno vzgojo, PRU j — učitelja za tehnični pouk, PRU (nepolni delovni čas — 11
j ur)
: - učitelja za razredni pouk, PRU ali U
: Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in j dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva ■ razpisa.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE RADO ROBIČ V LIMBUŠU
razpisuje v rednem razpisu za šolsko leto 1971/72 naslednji prosti delovni mesti:
—	učitelja za matematiko in fiziko — PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom;
—	učitelja za varstveni oddelek — U ah PRU za določen čas s polnim delovnim časom.
• DELOVNA SKUPNOST | OSNOVNE ŠOLE RAZKRIŽJE
j razpisuje delovno mesto:
predmetnega učitelja za ZEMLJEPIS in ZGODOVINO.
| Samsko stanovanje zagotovljeno. Plača po pravilniku.
VZGAJALIŠČE VERŽEJ - DOM
razpisuje naslednja delovna mesta:
5 vzgojiteljev — defektologi za MVO (nedoločen delovni čas)
1 vzgojitelja — defektologa za MVO s polovično delovno obveznostjo (določen delovni čas) ah učitelji — strokovni izpit, nekaj prakse pri delu z mladino z MVO; zavezati se morajo, da bodo do 31. KIL 1974 diplomirali na PA — oddelek za MVO 'Za vsa razpisana delovna mesta velja poskusno delo 6 mesecev. Občasno je treba opravljati tudi delo ob pouka prostih dnevih; možnost prehrane v zavodu.
Prošnjo s potrebnimi dokazih pošljite 15 dni po objavi tega razpisa.

OBČINA LOGATEC
vna
KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC :
razpisuje prosto delovno mesto:	j
RAVNATELJA
Osnovne šole Gorenji Logatec.
Za delovno mesto se lahko priglasijo kandidati, ki imajo j poleg splošnih pogojev za delo še posebne pogoje, določene j v 89. členu zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRŠ, št. 14/69). Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in j dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 20 dneh po j objavi tega razpisa na naslov: Komisija za vohtve, imeno- : vanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Logatec — : Dolenji Logatec 191.
j OSNOVNA ŠOLA RUDOLF MAISTER j ŠENTILJ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
učitelja za razredni pouk za oddelke v Ceršaku — U ah PRU.
Z nepolnim delovnim časom.
—	učitelja za matematiko-fiziko — PRU ah P
—	učitelja za telesno vzgojo — PRU ah P, ki bo dopolnjeval učno obveznost na osnovni šoli Jarenina
—	učitelja za zgodovino — PRU ah P
—	učitelja za nemščino — PRU ah P
Stanovanj ni. Ugodne avtobusne zveze z Mariborom.
POKLICNA KMETIJSKA ŠOLA SVEČINA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	slavista-germanista, P ah PRU, ki študira drugo stopnjo ter obvlada glasbo
—	vzgojitelja, U ah PRU, z nekaj prakse pri vzgojnem delu
—	agronoma, visoka ah višja izobrazba, lahko začetnik-pripravnik.
Samska ali družinska stanovanja so zagotovljena. OD po pravilniku. Nastop službe najpozneje 1. IX. 1971.
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja pri Poklicni kmetijski šoli Svečina, p. Zg. Kungota.
ELEKTROGOSPODARSKI ŠOLSKI CENTER MARIBOR, Smetanova ul. 6
razpisuje dodatno:
— učitelja za slovenščino, P
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa.
Stanovanja ni.
: DELOVNA SKUPNOST | EKONOMSKE ŠOLE V MARIBORU
razpisuje naslednja delovna mesta:
UČITELJA ZA MATEMATIKO - poln delovni čas.
Pogoj: profesor ustrezne smeri ali diplomirani ekonomist UČITELJA ZA ANGLEŠKI IN NEMŠKI JEZIK - poln delovni čas
Pogoj: profesor ustrezne smeri
UČITELJA ZA ZGODOVINO IN ZEMLJEPIS - poln delovni čas
Pogoj: profesor zgodovine in zemljepisa, ah zgodovine ah zemljepisa
UČITELJA ZA GOSPODARSKO RAČUNSTVO - poln
delovni čas
Pogoj: diplomirani ekonomist
UČITELJA ZA STROJEPIS IN STENOGRAFIJO -
poln delovni čas
Pogoj: predmetni učitelj ustrezne smeri UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK - za 10 učnih ur tedensko Pogoj: profesor ustrezne smeri
UČITELJA ZA BLAGOZNANSTVO - za 13 učnih ur j tedensko
Pogoj: profesor ustrezne smeri
UČITELJA ZA GOSP. POSLOVANJE IN KORESPON- j DENCO — za 15 učnih ur tedensko Pogoj: diplomirani ekonomist
UPRAVNO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER MARIBOR
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	predmetnega učitelja za strojepis in stenografijo s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoj za sprejem je višja izobrazba ustrezne smeri.
—	profesorja za javno upravo in upravni postopek z osnovami sodnega postopka z nepolnim delovnim časom — 10 ur tedensko.
Pogoj za sprejem je visoka izobrazba ustrezne smeri. Nastop službe 1. IX. 1971.
: : j ŠOLSKI GOSTINSKI CENTER MARIBOR
j razpisuje naslednje delovno mesto:
i ENEGA UČITELJA ZA PREDMET: PRIPRAVLJANJE !
JEDI-
Pogoji:
—	strokovni učitelj s hotelsko šolo in 5 let prakse — za j nedoločen čas ah
-	strokovni učitelj z gospodinjsko šolo - Groblje - za i določen čas. Pogoj: v enem letu diferencialne izpite j na hotelski šoli.
[ Kandidati naj pošljejo prošnje na tajništvo šolskega gostin- j [ skega centra v Mariboru, Mladinska 14, najkasneje v 15 dneh j ; po objavi razpisa. K prošnji naj priložijo: kratek življenjepis, ■ j dokazilo o strokovni izobrazbi in potrdilo o nekaznovanju, j
KOVINARSKI ŠOLSKI CENTER MARIBOR
razpisuje naslednja prosta delovna mesta (in hkrati spreminja razpis, objavljen v prejšnji številki):
2 učitelja za slovenski jezik (P — nedoločen čas)
1 učitelja za zgodovino in DEV (P — nedoločen čas)
1 učitelja za telesno vzgojo (P — nedoločen čas)
1 zdravstvenega delavca
(P ali PRU, ki bo dopolnjeval učno obveznost na avtomehaniški šoli in lesno industrijski šoli)
1 učitelja ža strokovne predmete (P — nedoločen čas)
: 1
Delovna skupnost
ŠOLSKEGA CENTRA ZA BLAGOVNI PROMET MARIBOR, Mladinska ul. 14
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: a) za polni — nedoločen delovni čas:
2	učitelja za pouk slovenskega jezika z estetsko vzgojo. Pogoj: profesor z vsaj 2 letnimi delovnimi izkušnjami
1 učitelja za organizacijo in poslovno spisje v trgovini. Pogoj: diplomirani ekonomist z vsaj dveletnimi izkušnjami v pedagoškem delu. učitelja zdravstvene vzgoje.
Pogoj: višja medicinska šola ali medicinska fakulteta, učitelja za blago znanstvo.
Pogoj: profesor kemije, biologije, dipl. inženir biotehnične fakultete ah diplomirani ekonomist z vsaj dveletnimi izkušnjami v pedagoškem delu. učitelja za knjigovodstvo.
Pogoj: diplomirani ek romist z vsaj dveletnimi izkušnjami v pedagoškem delu.
3	svetovalce za praktični pouk.
Pogoj: visoko kvalificiran trgov, delavec z vsaj dveletnimi izkušnjami pri vzgoji trgovinskih kadrov.
Stanovanj ni na voljo.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazih o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa.
1
1

OBČINA MURSKA SOBOTA
Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE BODONCI
razpisuje na podlagi 66. člena ZOŠ naslednja delovna mesta:
učitelja predmetne skupine slovenski jezik-nemški jezik, PRU
učitelja predmetne skupine matematika-fizika, PRU učitelja predmetne skupine biologija-kemija, PRU
Dopolnjevanje obveznosti s tehničnim poukom, učitelja za telesno vzgojo, PRU.
Dopolnjevanje obveznosti z likovnim poukom, učitelja za razredni pouk, U ali PRU.
Vsa mesta so razpisana za določen čas. Samska stanovanja dobite pri zasebnikih.
! GIMNAZIJA JUSA KRAMARJA
: MURSKA SOBOTA
■
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: učitelja za matematiko — fiziko, P učitelja za fiziko - matematiko, P učitelja za zgodovino, P učitelja za angleški jezik, P
Delovna skupnost
CENTRA POKLICNIH ŠOL IZ MURSKE SOBOTE,
Titova 5
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	1 učitelj za strokovne predmete v oblačilni šoli: konfekcijski inženir s predhodno izobrazbo poklicne šole
—	4 učitelje praktičnega pouka za krojaško stroko: konfekcijski tehnik s poklicno šolo
—	1 učitelj za slovenski jezik: profesor
—	1 učitelj za telesno vzgojo; profesor
—	1 učitelj za strokovne predmte in praktični pouk v gradbenih oddelkih;
gradbeni inženir s predhodno izobrazbo poklicne šole Kandidati za praktični pouk morajo imeti najmanj 5 let prakse na ustreznem delovnem mestu. Zainteresirani morajo priložiti k prošnji zdravniško spričevalo, dokazilo o izobrazbi in kratek življenjepis.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
:	:
■;	OSNOVNA	ŠOLA DORNBERK	j
j razpisuje delovno mesto
učitelja za	matematiko in fiziko za nedoločen čas - PRU ■
■	ali P, samska soba.
■	■
OBČINA NOVO MESTO
■ BI ■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■

Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE VAVTA VAS
razpisuje
čas:
naslednja prosta delovna mesta za nedoločen
učitelja za likovni in tehnični pouk Pogoji: PRU ali P dva učitelja za telesno vzgojo Pogoji: PRU ali P — 1 ženska in 1 moški Osebni dohodki po pravilniku zavoda.
Nastop dela takoj.
Prošnji priložite dokazila o strokovnosti in kratek življenjepis.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
OSNOVNA ŠOLA ŽUŽEMBERK	j
razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednja delovna j mesta:	:
2 učitelja za matematiko-fiziko, PRU ali P 1 učitelja za slovenski in nemški jezik, PRU, ali P 1 učitelja za nemški jezik, PRU ali P
1	učitelja za telesno vzgojo-deklice, PRU ali P
2	vzgojiteljici za vzgojno varstveni oddelek za pred- ■
šolske otroke, VZG.
■
OBČINA ORMOŽ
; Razpisna komisija pri | OSNOVNI ŠOLI TOMAŽ PRI ORMOŽU :	razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1	učitelja za razredni pouk
predmetnega učitelja za slovenski jezik predmetnega učitelja za nemški jezik [ Na voljo sp samska stanovanja.
OBČINA PIRAN
Razpisna komisija pri
ŠOLSKEM CENTRU ZA BLAGOVNI PROMET V MURSKI SOBOTI
razpisuje naslednja delovna mesta:
1	profesorja za slovenski jezik — pogoj dipl. slavist
2	profesorjev za ekonomske predmete — pogoj dipl. ekonomist
1 profesorja za blagoznastvo — pogoj dipl. tehnolog ali dipl. ekonomist
Rok za prijavo 15 dni po objavi razpisa.
Svet
VZGOJNEGA ZAVODA ELVIRA VATOVEC STRUNJAN
razpisuje prosta delovna mesta:
14 defektologov - za nedoločen čas, PRU ali P - orto- ; pedagogi	j
1 učitelj telesne vzgoje - za nedoločen čas, P ali PRU j 1 psiholog — za nedoločen čas, P (z diplomo)
z življenjepisom in potrdilom o strokovni izobrazbi ; v roku 15 dni po razpisu na Vzgojni zavod Elvira |
Prošnjo
pošljite
Vatovec, Strunjan, pošta Portorož.
OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR BOGOJINA
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za matematiko, PRU ali P, — za nedoločen čas
—	učitelja za nemščino - slovenščino, PRU ali P, - za nedoločen čas
—	učitelja za tehnični pouk — fiziko, PRU ali P, — za
, nedoločen čas
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P, — za nedoločen čas
—	2 učitelja za razredni pouk, U ali PRU, — za določen
čas	,
—	vzgojiteljico za WU v Filovcih, VZG, — za nedoločen čas
Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave.
Pogoj: učitelji morajo stanovati v kraju službovanja.
OBČINA NOVA GORICA
OSNOVNA ŠOLA IVAN ROB ŠEMPETER PRI GORICI
razpisuje naslednja delovna mesta: za nedoločen čas:
2 vzgojiteljici, VZG
1 učitelja za biologijo in kemijo, P ali PRU, za določen čas od 1.9. 1971 do 31.8. 1972:
1	učitelja za razredni pouk, U ali PRU
2	učitelja v oddelkih za PB, U
Svet
OSNOVNE ŠOLE VELUŠČEK ANTONA-MATEVŽA : KANAL	j
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Lig. Pouk je : celodneven in kombiniran. Stanovanje v šoli. mesto učitelja za angleški jezik. Dopolnjuje v varstvu, PRU * ah P. Stanovanja ni.
2 vzgojiteljici za delo v otroškem vrtcu.
Stanovanja ni.
OBČINA POSTOJNA
GIMNAZIJA POSTOJNA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta s polnim delovnim časom in za nedoločen čas:
1 delovno mesto za učitelja slovenščine 1 delovno mesto za učitelja angleščine
1	delovno mesto za učitelja nemščine
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati s kombinacijo glavnega predmeta z zgodovino umetnosti ali slovenščino.
2	delovni mesti za učitelja matematike in fizike
Za učitelja fizike lahko kandidirajo tudi diplomirani inženirji tehničnih strok.
z najmanj polovičnim delovnim časom in za nedoločen čas: 1 delovno mesto učitelja obrambne vzgoje Za vsa delovna mesta je potrebna visoka izobrazba.
OBČINA PTUJ
Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE FRANC OSOJNIK, PTUJ razpisuje delovni mesti:
—	predmetnega učitelja za matematiko in fiziko za nedoločen čas, pogoj PA
—	predmetnega učitelja za telesno vzgojo za nedoločen čas, pogoj PA
Nastop službe 1. IX. 1971.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
ŠOLSKI CENTER ZA KOVINSKO STROKO V PTUJU
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
—	učitelja za zemljepis in zgodovino — P za določen čas :
—	učitelja za telesno vzgojo — P za nedoločen čas
Rok prijave velja 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe 1. j septembra 1971.
■
Razpisna komisija
j OSNOVNE ŠOLE RODNI VRH, p. Podlehnik
j razpisuje
3	prosta delovna mesta učiteljev za razredni pouk	!
Pogoj: U ali PRU
[ Nastop službe 1. septembra 1971.
■ Učitelji dobijo pri osebnih dohodkih dodatek na težko de- : : lovno mesto.	i
i	OSNOVNA ŠOLA VIDEM PRI PTUJU	|
:	;
:	razpisuje delovno mesto:	■
—	učitelja za matematiko — fiziko — PRU ali P za nedo- ■
i	ločen čas	*•
—	učitelja za tehnični pouk 7 ur — PRU ah P za določen, :
j	čas	:
Na voljo samska soba
GLASBENA ŠOLA V PTUJU
razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednji prosti delovni mesti za nedoločen čas:
—	profesorja za klavir in korepetitorja
-	predmetnega učitelja za violino
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Prošnje sprejema RAZPISNA KOMISIJA ŠOLE, 62250 PTUJ, Hrvatski trg 3
:
i
GLASBENE :
OBČINA RADLJE OB DRAVI
OSNOVNA ŠOLA RADLJE OB DRAVI
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	delovno mesto učitelja likovnega pouka, PRU
—	delovno mesto učitelja glasbenega pouka, PRU (15 ur ted.)
—	učitelja nemščine — slovenščine — PRU
—	učitelja nemščine — angleščine — PRU
—	psihologa, filozofska fakulteta
—	pedagoga, filozofska fakulteta
—	socialnega delavca, VŠSD
—	2 učitelja za podružnično šolo Brezovec, U
—	vzgojiteljico v VVU, opravljen strokovni izpit in večletna delovna praksa za pedagoško vodstvo v VVU.
Na voljo so samske sobe.
OBČINA RADOVLJICA
OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA V LIPNICI razpisuje delovno mesto:
predmetnega učitelja za slovenski jezik.
Na voljo je družinsko stanovanje.
RAVNATELJSTVO GOSTINSKE ŠOLE NA BLEDU
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: učitelja za slovenščino, P učitelja za telesno vzgojo, P Stanovanj ni na voljo.
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM
OSNOVNA ŠOLA FRANCA PASTERKA-LENARTA MEŽICA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	glasbenega učitelja, PRU, 7 ur tedensko
—	učitelja angleškega jezika, PRU ah P, 8 ur tedensko
—	učitelja likovnega pouka, PRU, 7 ur tedensko
OBČINA RIBNICA

■■
OSNOVNA ŠOLA DR. FRANCE PREŠEREN RIBNICA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
CŠ Ribnica:
1 učitelj tehničnega pouka, PRU;
3	učitelji telesne vzgoje, PRU ali P;
1	učitelj glasbenega pouka, PRU ah P.
VVU Ribnica pri OŠ Ribnica:
2	vzgojiteljici, VZG, stanovanje zagotovljeno.
OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
učitelja za angleški jezik, za nedoločen čas, PRU
učitelja za slovenščino in knjižničarstvo, za nedoločen čas, PRU
učitelja za glasbeni pouk, za nedoločen čas, PRU učitelja za biologijo in kemijo, za določen čas, PRU učitelja za matematiko in fiziko, za določen čas, PRU
Prošnje je treba poslati svetu šole v 14 dneh po razpisu in jim priložiti dokaz o izobrazbi in kratek življenjepis.
Izvršilni odbor STEKLARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA V ROGAŠKI SLATINI
razpisuje prosti delovni mesti:
L. PEDAGOŠKEGA VODJE
2.	PREDAVATELJA KEMIJE
i
i
>
n
i
I
i
i
i
i
!
Kandidati za razpisani delovni mesti morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
Pod 1.: da je profesor matematike, slovenskega jezika ali kemije. Zaželena je vsaj enoletna praksa in strokovni izpit. Pod 2.: daje profesor ali inženir kemije.
OD po pravilniku o delitvi OD. Pod 1.: družinsko stanovanje vseljivo takoj.
Kandidati morajo poslati pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Steklarski šolski center, Rogaška Slatina.
OBČINA SEVNICA
OSNOVNA ŠOLA MARJANA NEMCA RADEČE
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Svibno — U. j
Nastop službe 1. IX. 1971 V šoli je na voljo samska soba.
:Č-
OSNOVNA ŠOLA KAVO KLADNIK SEVNICA
razpisuje naslednja delovna mesta:
- 1 učitelja slovenskega jezika, P ali PRU, za nedoločen
čas;
-	1 učitelja nemškega jezika, P ali PRU, za določen čas;
-	1 učitelja za angleški jezik, P ali PRU, za nedoločen čas;
-	1 učitelja zgodovine in zemljepisa, P ali PRU, za določen čas;
-	2 učitelja za matematiko in fiziko, P ali PRU, za nedoločen čas; na razpolago 1 komfortno družinsko stanovanje;
-	2 učitelja za tehnični pouk, P ali PRU, in sicer 1 za nedoločen čas, 1 za določen čas;
-	1 učitelja za telesno vzgojo, P ali PRU, za določen čas;
-	3 učitelje — ortopedagoge, P ali PRU, za nedoločen
čas;
-	2 vzgojiteljici za vrtec Sevnica, za nedoločen čas;
:
PODRUŽNIČNA ŠOLA BUČKA:
-	1 učitelja — upravitelja podružnične šole (reelekcija);
PODRUŽNIČNA ŠOLA LOKA:
-	1 učitelja razrednega pouka, za nedoločen čas;
PODRUŽNIČNA ŠOLA ZABUKOVJE:
-	1 učitelja za slovenski in nemški jezik, P ali PRU, za
nedoločen čas;
-	1 učitelja za biologijo in kemijo, P ali PRU, za nedoločen čas;
-	2 učitelja razrednega pouka, za nedoločen čas.
:
OBČINA SEŽANA
i
SVET OSNOVNE ŠOLE SEŽANA
j razpisuje naslednja delovna mesta:
I
J — učitelja za kemijo-biologijo, PRU ali P — za nedoločen ■ :	čas '
—	učitelja za matematiko-fiziko, PRU ali P — za nedo- j ločen čas
-	učitelja za telesno vzgojo, moški PRU ali P - za nedo- | ločen čas
, > Na voljo je družinsko stanovanje za učitelja matematike- f i fizike.
i	!
Razpisna komisija pri Svetu OSNOVNE ŠOLE DIVAČA,
razpisuje za šolsko leto 1971 /72 naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za angleški jezik, PRU ali P
—	učitelja za slovenski jezik, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P
—	učitelja za fiziko — tehnični pouk PRU ali P.
—	za določen čas
Rok prijave na razpis je 15 dni po objavi v Prosvetnem delavcu.
Za učitelja angleškega pouka je na razpolago garsoniera, ostalih stanovanj ni.
i
!
NIŽJA GLASBENA ŠOLA SEŽANA PARTIZANSKA C. 41 razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za klavir
—	učitelja za harmoniko
—	učitelja nauk o glasbi po možnosti z znanjem kitare Pogoj AG, PGA ah SGŠ
Prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom. Prijave pošljite na ravnateljstvo šole.
OBČINA SLOVENSKA BISTRICA
j OSNOVNA ŠOLA POUCANE
: razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za slovenski in angleški jezik, PRU ali P
—	učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU ali P
—	učitelja za likovni pouk, PRU ali P
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P
—	socialnega delavca
j Za določen čas — za 1 šolsko leto:
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Studenice — U
OSNOVNA ŠOLA SPODNJA POLSKAVA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
učitelja za slovenski jezik — PRU, P — za dol. čas, do 2 let učitelja za angleški jezik — PRU, P — za nedoločen čas učitelja za matematiko in fiziko — PRU, P — za ned. čas učitelja za zgodovino — zemljepis — PRU, P — za ned. čas učitelja za telesno vzgojo — PRU, P — za ned. čas učitelja za glasbeno vzgojo — PRU, P — za ned. čas
Prošnje in potrebno dokumentacijo predložite svetu šole.
Ugodne zveze z Mariborom. Razpis velja 15 dni po objavi.
OBČINA SLOVENJ GRADEC
OSNOVNA ŠOLA FRANJO VRUNČ SLOVENJ GRADEC
razpisuje prosta delovna mesta:
učitelja za glasbeni pouk — PRU ali P za nedoločen čas učitelja za telesno vzgojo — PRU ali P za nedoločen čas učitelja za angleški jezik — PRU ali P za nedoločen čas učitelja za razredni pouk — U ali PRU za podružnično šolo Pameče za določen čas Stanovanj ni!
OBČINA ŠKOFJA LOKA
OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR ŠKOFJA LOKA
razpisuj e naslednja delovna mesta za nedoločen čas: učitelja za Slovenščino in angleščino, PRU ali P učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU ali P učitelja za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P Na voljo je garsonjera.
:
POKLICNA LESNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta;
1 profesor za matematiko; visoka izobrazba; stanovanja ni;
1 profesor za slovenski jezik; visoka izobrazba; stanovanja ni;
1	profesor za družbene predmete (zgodovina, zemljepis, družbena ureditev); visoka izobrazba; stanovanja ni;
2	predavatelja za strokovne predmete; višja izobrazba lesne stroke; stanovanje po dogovoru;
1 vodja šolske delavnice; višja izobrazba s poklicno lesno šolo; stanovanja ni;
1 nadzornik praktičnega pouka; srednja izobrazba lesne stroke; stanovanja ni;
1 računovodja — ekonomski tehnik; stanovanja ni.
Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOMEHANSKO STROKO ŠKOFJA LOKA
razpisuje naslednji delovni mesti:
učitelja za slovenski jezik, za določen čas z nepolno delovno : obveznostjo — P
učitelja strokovnih učnih predmetov, PRU ali inženir
IN VRTCA ŠKOFJA LOKAŠ
■UPRAVA DIJAŠKEGA DOMA |TRATA
■razpisuje	[
[ dve delovni mesti vzgojitelja v Dijaškem domu Škofja Loka za j j nedoločen čas. Na razpis se lahko prijavijo U ali PRU. j Stanovanja ni.
OBČINA TRBOVLJE
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA TRBOVLJE
razpisuje naslednja delovna mesta: učitelja slovenskega jezika, P
učitelja slovenščine in angleščine, P (določen čas za 1 leto)
učitelja matematike, P ekonomista
učitelja za zgodovino in zemljepis, P (nepoln delovni čas)
Pogoj za vsa razpisana delovna mesta je dokončana visoka šola ustrezne smeri.
Svet OSNOVNE ŠOLE TONČKE ČEČEVE TRBOVLJE razpisuje naslednji delovni mesti:
— 2 učitelja za matematiko in fiziko, P ali PRU — za nedoločen čas.
Stanovanja ni.
OBČINA TREBNJE
OSNOVNA ŠOLA TREBNJE
razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednja delovna mesta učnega in vzgojnega osebja: za nedoločen čas psihologa, filozofska fakulteta socialnega delavca, višja šola za socialne delavce učitelja za angleški jezik, P ali PRU učitelja za likovni pouk, P ali PRU učitelja za tehnični pouk, P ali PRU učitelja za glasbeni pouk, P ali PRU 2 učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Čatež, U učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Dobrnič, U učitelja za razredni pouk na podružnični šoli-Knežja vas, U
učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Šentlovrenc, U
učitelja za razredni pouk v posebnem oddelku, ortope-
dagog
2 vzgojiteljici za predšolski varstveni oddelek, VZG knjižničaija
za določen čas
učitelja za matematiko in fiziko, P ali PRU
Prijave sprejema osnovna šola Trebnje 15 dni po objavi razpisa.
OBČINA TRŽIČ
Svet OSNOVNE ŠOLE KRIŽE
za šolsko leto 1971/72 naslednja delovna
razpisuje mesta:
-	učitelja matematike — PRU ali P s strokovnim izpitom
-	učitelja likovnega in gospodinjskega pouka - PRU s strokovnim izpitom
-	učitelja tehničnega pouka za nepolni delovni čas — PRU
Stanovanja ni.
Prijave pošljite na upravo šole. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
OBČINA ŽALEC
j OSNOVNA ŠOLA NADE CILENŠEK V GRIŽAH
■	razpisuje delovni mesti:
—	učitelja za telesno vzgojo - PRU (za nedoločen čas)
j	za polno zaposlitev
—	učitelja za glasbeni pouk in pevski zbor — PRU (za nedoločen čas) za nepolni delovni čas
■	Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, j Stanovanja ni.
i
POPRAVKI RAZPISOV
Ekonomska srednja šola Ljubljana preklicuje razpisano delovno mesto učitelja za angleščino in nemščino
Osnovna šola Maks Du rjava Maribor preklicuje razpisano delovno mesto učitelja za varstveni oddelek
Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem preklicuje razpisano delovno mesto učitelja za tehnični pouk
Center poklicnih šol Murska Sobota dodaja k razpisu, objavljenem v prejšnji številki: Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
III. osnovna šola Velenje — v izgradnji dodaja k besedilu prostih delovnih mest naslednje dopolnilo: Nastop službe 1. novembra 1971.
Osnovna šola Sečovlje razpisuje samo eno prosto delovno mesto učitelja glasbenega pouka (in ne 2 kot je bilo po pomoti objavljeno).
Gimnazija Kamnik razpisuje prosto delovno mesto profesorja za telesno vzgojo za nepolni delovni čas do 10 ur (namesto tega je pomotoma razpisano delovno mesto profesorja filozofije na nepolni delovni čas za 10 ur)
Tehniška šola za elektrotehniško in strojno stroko Maribor sporoča, da razpisuje samo eno delovno mesto učitelja za slovenski jezik (v razpisu je to delovno mesto pomotoma navedeno dvakrat)
Osnovna šola Maks Pečar Črnuče — Nastop službe: 1. septembra (in ne novembra, kol je bilo v razpisu napak navedeno).
POPRAVEK
razpisa prostih delovnih mest EGŠC ,.Branko Brelih“ Nova Gorica, kije bil objavljen v ,.Prosvetnem delavcu11, dne 7. aprila 1971. Klavzula „vsi morajo imeti najmanj 5-letno prakso ustrezne stroke11 velja le za:
1 učitelja za praktični pouk elektrotehniške stroke, UPP, TSŠ elektro stroke s predhodno končano poklicno šolo elektro stroke
8 učiteljev praktičnega pouka za kovinsko stroko, UPPj TSŠ strojne stroke in predhodno končano poklicno šolo kovinske stroke, in sicer z osnovnim poklicem
—	2 orodjaija
—	2 kovinostrugarja
—	3 strojni ključavničarji
—	1 varilec.
Ostali pogoji sd neizpremenjeni.
PROSVETNI DELAVEC ______________________________________________ St. 8 _ 23 IV 19,
PROSVETNI DELAVEC RAJAJO IN gOLA
O
NENAVADNI POGOVORI:
3. maja ob 14.05 II. program
5. maja ob 9.05 I. program SREDNJA STOPNJA:
4.	maja ob 9.05 I. program
5.	maja ob 14.05 II. program
EN OTROK ZA ZGLED DRUGEMU
V družini v kateri je več otrok običajno niso vsi otroci enako uspešni v šoli ali enako prilagodljivi na vzgojne zahteve staršev in širšega socialnega okolja. Nekateri otroci so zaradi posebnosti svojega temperamenta bolj težavni sami sebi in svojemu okolju (staršem, učiteljem), medtem ko drugi gredo skozi življenje brez komplikacij in se z lahkoto prilagajajo učnim in vzgojnim zahtevam sociokulutrnega okolja v katerem živijo.
Starši so običajno najbolj zadovoljni z otrokom, ki najbolj ustreza njihovim pričakovanjem, idealom in aspiracija. V naši storilnostno usmeijeni kulturi v šoli in v družbi je uspešen otrok tisti, ki bo žel največ priznanja in bo deležen največje mere sprejetosti v šolskem in domačem okolju. Za emocionalno doživljanje otroka je še posebej pomembno dejstvo, da se na uspešnost običajno navezuje še sprejetost in izkazovanje naklonjenosti s strani staršev. Ljubeznivo naklonjenost, ki jo starši izkazujejo uspešnemu otroku, bi lahko v dokajnšnji meri izrazili z besedami: imamo te radi, ker si tako priden in uspešen in nam ne delaš težav. V taki situaciji je manj uspešen in težje prilagodljiv sorojenec nujno v vsestransko slabšem polo-
NIŽJA STOPNJA:
7. maja:
NENAVADNO DARILO 14. maja:
NA LETALIŠČU 21. maja:
DAN MLADOSTI
SREDNJA STOPNJA:
4. in 5. maja:
DNEVNIK OKICE ČRNOOKE
11. in 12. maja:
NAŠA MORNARICA 18. in 19. maja:
ZAPOJMO IN ZAIGRAJMO
VIŠJA STOPNJA:
4. in 6. maja:
SLOG ZRELEGA REALIZMA
11. in 13. maja:
GEORGE GERSCHVVIN: PORGV IN BESS 18. in 20. maja:
PRVA INTERNACIONALA
NENAVADNI POGOVORI:
3.	in 5. maja:
EN OTROK ZA ZGLED DRUGEMU 17. in 19. maja:
ALI SMEM KRITIČNO RAZMIŠLJATI
žaju. Ne le da doživlja na zorilnost-nem področju več neuspehov, temveč je tudi na čustvenem področju bolj ali manj prikrajšan. Čuti, da je uspešnejši sorojenec, bolje sprejet pri starših, da so starši z njim bolj zadovoljni, bolj ponosni nanj in ima z njim več veselja. Zato samega sebe doživlja kot težavnega in problematičnega ali celo kot odvečnega. Bistveno pa se njegov položaj poslabša tedaj, ko mu prično starši postavljati za vzgled bolj uspešnega brata ali sestro. Ob tem se lahko razvijejo tudi rivalitetni odnosi med sorojenci. Iz takega odnosa izhajajo občutja manjvrednosti pri slabše prilagodljivem otroku ali pa neprijatelj-ski odnos do uspešnejšega sorojenca. Iz vzgojne tehnike primerjanja in stavljanja za vzgled uspešnega neuspešnemu, so porojeni mnogi sovražni odnosi med brati in sestrami!
Tudi učitelji se včasih poslužujejo primerjav med sorojenci, ki so obiskovali isto šolo. Mlajšemu, ki ni tako dober učenec, kot je bil starejši, opetovano postavljajo za vzgled starejšega. TAk način vzpodbujanja prav gotovo ne pripomore mnogo k izboljšanju otrokovega vedenja ali motiviranosti za učenje, še manj pa prispeva k dobrim odnosom med sorojencema.
Podobna situacija lahko nastane, če učitelj postavlja v razredu enega učenca za vzgled drugim. S tem marsikdaj ne prizadene le slabše učence, temveč tudi dobrega učenca, do katerega zadobi skupina lahko odklonilno stališče.
Vzgojitelji (starši ali učitelji) ne smejo imeti enakih pričakovanj glede otrok iz iste družine. Svoja pričakovanja in vzgojne prijeme morajo prilagoditi otrokovi individualnosti ter upoštevati otrokovo indidvidual-nost kot pomemben in aktivni dejavnik pri otrokovem prilagajanju na zahteve okolja. Težje prilagodljiv, bolj ranljiv ali manj nadarjen otrok bo potreboval več strpnosti in pomoči vzgojitelja kot oni, ki brez težav ustreže zahtevam in pričakovanjem okolja. Če je en otrok v družini izrazito uspešen, naj vzgojitelji (doma in v šoli) skušajo odkriti tista področja funkcioniranja na katerih je otrok, ki je slabše prilagodljiv, bolj uspešen oziroma nadarjen. Vsak otrok ima namreč osebnsotne izseke in področja duševnega funkcioniranja, ki so dobro opremljene ter z njimi ob primerni vzpodbudi lahko kompenzira slabša področja. Tako bo tudi šolsko manj uspešnemu otroku ali težje prilagodljivemu otroku dana možnost uveljavljanja. Otroci v družini ne bodo doživeljali svoje različnosti kot kvaliteto , dober-slab“, temveč kot kvaliteto „drugačen“. Naučili se bodo vzajemnega spoštovanja in ne bodo skušali medsebojno tekmovati v tekmi, ki nujno prizadene tistega, ki je glede na v naši kulturi zaželjene adaptacijske kvalitete manj uspešen.
DNEVNIK OKICE ČRNOOKE
Oddaja pripoveduje o Romanu, tihemu fantu, ki živi v vasi pod Pokljuko. Ker je vedno bolj sam in molčeč, so mu za družbo živali. Tako se je posebno navezal na mlado srnico, ki mu jo je oče prinesel domov, ker je imela zvito nogo. O njej je tudi pisal dnevnik. Nekoč pa mu je sma ušla in jo je šel iskat. Seveda je ni našel, saj so pokljuški gozdovi veliki, pač pa je našel svoj poklic. To je okvirna zgodba naše oddaje, ki bo šolarje gotovo pritegnila, da bodo raje prisluhnili tudi učni snovi, ki jo morajo znati.
Med iskanjem svoje Okice je Roman prišel do drvarjev. Niso mu verjeli, da sledi srno, zato so ga vabili, naj ostane pri njih, da bo luščil debla in obsekoval smreke. Ni ostal pri njih, pač pa je na svoji poti naletel na drevesnico. Inženir mu je povedal, kar gaje zanimalo. Naj vam prepišemo kar odlomek iz oddaje:
„Smreke postanejo že z dvemi leti učenke in se učijo samostojnega življenja. Potrebovali jih bomo, da z njimi zasadimo del gozda, ki je bil dorastel in smo ga posekali; da zasadimo goličavo, ki jo je za seboj zapustil gozdni požar; da prekrijemo sledove divjajočega viharja, ki je urval in lomil drevesa. Pa tudi nerodovitne gmajne in pašnike zasajamo z mladimi drevesci. Nove sadike moramo vzgojiti kar tu. Če bi jih prinesli na primer z Gorjancev, bi se smrečice težko privadile našega pod-
nebja. Ja, tudi drevesa imajo svoj domači kraj kot ljudje. Vidiš, tako smo napravili svoja gojišča. Nekakšni vrtovi sredi gozda so to. Dobro prekopljemo rahlo gozdno prst, pognojimo, naredimo plitke jarke in vanje posejemo smrekovo seme -tega dobimo iz zdravih storžev. Smrečice sejemo lahko jeseni bolj zgodaj ali pa spomladi. Tako je tudi v naravi: nekaj semena se zaseje jeseni, nekaj pa šele spomladi. V prvem letu so smrečice nežne in majhne, kot bi zrastle za igračke, saj merijo komaj pet centimetrov. Skrbno jih plevemo in okopavamo, da jih plevel ne duši.
Smrečice pa rastejo in se košarijo. Postaja jim tesno. Ko so stare dve leti, jih presadimo bolj na redko. Koreninice se morajo navaditi druge prsti, smrečice pa samostojnega življenja. Zato jim pol za šalo, pol zares pravimo — šolarke.
Se marsikSj zanimivega je zvedel Roman v tem gozdnem nasadu o gojenju smrek. Ko pa se je vračal domov, pa sta z inženirjem na poti srečala še oglarja, tako si je ogledal še oglarsko kopo. Ta srečanja v gozdu so ga tako prevzela, daje potem doma ob vsakem stiku z lesenim predmetom pomislil na gozd in na to, kaj vse nam gozd daje.
Oddaja je napisana zelo zanimivo, ob zgodbi o Romanu in njegovi srni pa se bodo naučili snov, ki jo morajo znati.
VIŠJA STOPNJA:
4. maja ob 14.05 II. program
6.	maja ob 9.05 I. program
SLOG ZRELEGA REALIZMA
Predmet razpravljanja je jezik in slog slovenskih umetnostnih besedil zadnje četrtine devetnajstega stoletja, predvsem Tavčarja in Kersnika. Govor pa je tudi o nekaterih drugih, za slogovni razvoj manj pomembnih piscih.
V ospredju je zgradba besedil, organizacija pripovedi, razmerje med vsebino in obliko besedil in vsa sredstva posebne izrazne oblikovnosti, ki povezujejo to obdobje — podobno, kakor je to v drugih umetnostih - s prihajajočo moderno. Posebna pozornost je posvečena
vprašanju, ali vpliva vsebina na obliko v celoti - ali samo v zunanjih nadrobnostih, kakor so besedje, zveze ipd., celota pa je sicer zgrajena v vseh plasteh z enako stavčno in izrazno omamentiranostjo. Mimogrede nakaže tudi vlogo posameznih jezikovnih sredstev za izražanje časa pri oblikovanju besedila v celoti.
S tem pa se pojavi vprašanje reliefnosti besedil poznega slovenskega realizma. Primerjava s prvim obdobjem pokaže razloček med obema skupinama piscev - in kaže na pot v novo.
7. maja ob 9.05 I. program NIŽJA STOPNJA:	7. maja ob 14.05 IT. program
NENAVADNO DARILO
Nenavadno darilo je skladbica oziroma glasbena pravljica, ki jo dobi Andrej za osmi rojstni dan, podari pa mu to darilo skladatelj. V glasbeno pravljico so vključene štiri kratke, otrokom namenjene skladbice s programskimi naslovi: POMLADNO JUTRO, MEDVED, MIŠKA, LOVEC PIE PAF.
V drugem delu oddaje slišimo skladbice še enkrat, tokrat z ritmično spremljavo nekaterih ritmičnih
instrumentov. Smoter oddaje: otroci naj bi to glasbeno darilo dojeli kot nekaj vrednega, lepega, želje-nega.
Otroci naj bi dobili spodbudo za lastno spremljanje nekaterih skladbic z ritmičnimi instrumenti.
Priprava otrok na oddajo: otroci naj poznajo preproste ritmične instrumente: boben, žvrgljo, ropotuljico, paličice in brenkalce (glej Ciciban 1. 1970/71, št. 1.)
Priporočljivo bi bilo vse skladbice ritmične spremljave. Ob ponovnih posneti na magnetofonski trak, da predvajanjih se lahko otroci ob bodo lahko otroci pri naslednji glas- glasbi tudi gibljejo, beni uri skladbicam izdelali lastne
11. maja ob 9.05 I. program SREDNJA STOPNJA:	12. maja ob 14.05 II. program
NAŠA MORNARICA
Oddaja bo govorila o naši trgovski in vojni mornarici. Ker je snovi za eno oddajo preveč, bomo v tej prvi, skušali učencem približati le nekaj najosnovnejših misli.
Iz oddaje naj tokrat naberemo le podatke:
Prva čezoceanska ladja naše trgovske mornarice je bila 1925. leta zgrajena na Angleškem, bila pa je približno trikrat manjša od današnjih velikand. Dobrih deset let kasneje pa smo bili s 185 ladjami devetnajsti v svetu. Jugoslovanska vojna mornarica pa je pred napadom na Jugoslavijo imela nad 30 rušilcev, križark, pordmomic, polagalcev min in pomožnih ladij. Vojno vihro pa je preživelo le okrog 15 bojnih ladij.
Po vojni smo znova začeli izgrajevati našo trgovsko in vojno morna-
rico. Ladje naše trgovske mornarice, ki so bile zgrajene v domačih in tujih ladjedelnicah plovejo po vseh morjih in prevažajo les, nafto, premog, rude, žito, sadje in še marsikaj. Poleg teh ladij imamo še vrsto manjših, ki povezujejo otoke s celino, pa trajekte, ki prevažajo potnike z avtomobili.
Tudi naša vojna mornarica je danes zrasla in ima modeme raketne in torpedne čolne, podmornice in druge sodobne ladje. Omenili bomo tudi podmornico „Heroj“, ki je najsodobnejša podmornica na klasični pogon. Zanimiva pa bo tudi pripoved o partizanskem patrolnem čolnu ,,Streljku“, ki je bil pravzaprav ribiški čoln. Oddaja je primerna za 4. in 5. razred-
no odkritje različne nedoslednosti v ravnanju drugih ljudi, razkorake, ali celo prave pregrade med njihovimi besedami in dejanji. Razkriva puhlost različnih gesel, ki jih njegovi bližnji ali tudi cele človeške grupe (družbe) nosijo na svojih grbih, praporih, zastavah. Pod videzom resnice odkriva laž, pod masko pravičnosti krivičnost, pod podobo nesebičnosti in požrtvovalnosti grob egoizem ipd.
Kajpak ta odkritja ne pomenijo pretresa le zanj samega, ampak prav tako hudega ali še hujšega za ljudi.
ki jih ta odkritja vsaj delno zadevajo.
Mladim naj oddaja skuša pokazati, da odrasli na kritično razmišljanje otrok in mladih res pogosto reagirajo z nestrpnostjo, prepovedmi, poskusi dušenja in da je zato zlasti javno kritično razmišljanje res marsikje za človeka nevarno. Pove pa naj jim, da je kritično razmišljanje edina kolikor toliko zanesljiva, čeprav naporna zamudna in nevarna pot do boljšega spoznavanja sveta, ljudi in samega sebe.
IS.ihajaob 9.05 I. program SREDNJA STOPNJA:	19. maja ob 14.05 II. program
ZAPOJMO IN ZAIGRAJMO
Oddaja želi prikazati nekatere načine spremljave z glasbili Orffo-vega instrumentarija.
Ob pesmi Marko skače bomo predstavili nekatere najpreprostejše oblike spremljave, zasnovane na ponavljanju istega tona ali kratkih melodičnih obrazcev (ostinatov).
Ob francoski pesmici Za vasjo (Sur le pont d’Avignon) bomo spoznali osnove kadenciranja z uporabo tonike in dominante. Ta način spremljave bomo nato razvili v pesmih Moj očka in konj’ča dva in Pleši, pleši, črni kos, kjer bomo spoznali tudi delo v petdelni meri.
VIS JA STOPNJA:
George Gerscwin:
Ameriški pianist in skladatelj George Gerschwin je bil rojen 1898. leta v Brooklynu. Najprej se je ukvarjal s plesno in zabavno glasbo, potem pa mu je skladba Rapsodija v modrem za klavir in orkester prinesla svetovni sloves. V tem delu se je izkazal kot okličen poznavalec ameriške glasbe. Ta svoj sloves pa je še bolj utrdil s svojo opero Porgy in Bess. V tem slovitem glasbenem
11. maja ob 14.05 II. program 13. maja ob 9.05 I. program
PORGY IN BESS
delu se je docela oprl na folklorno glasbo črncev iz južne Caroline.
Oddaja uvede nekaj splošnih opazk o operi, o njenem širjenju iz Italije v druge dežele. Ameriko je dosegla pravzaprav šele v štiridesetih letih našega stoletja, in sicer prav z Gerschwinovo opero. Oddaja sama pa je seveda dokaj podrobna predstavitev opere — tako njene fabulativne vsebine kot tudi glasbe.
14. maja ob 9.05 I. program NIŽJA STOPNJA:	14. maja ob 14.05 II. program
NA LETALIŠČU
Namen oddaje z gornjim naslovom je seznaniti šolarje z zračnim prometom. Da bi snov laže dojemali smo jo vokvirili v zgodbo o mali Nini; njeni starši delajo v Franciji in Nina potuje k njim, torej z letalom z Brnikov v Pariz. Na ljubljanskem letališču jo teta in stric izročita v varstvo stewardesi, na pariškem letališču Orly pa jo bosta pričakovala mama in oče.
Radoživa in radovedna Nina bistro opazuje, kaj se okoli nje dogaja, in ker seveda marsičesa ne razume, mora z vprašanji nenehno nadlegovati svojo prijazno varuhinjo. Ta pa ji prav rada odgovarja — kadar seveda utegne - in pogovor med obema nudi obilo priložnosti, da poslušalci zvedo veliko tega, kar se dogaja na letališču in v letalu. Pogovor seže tudi nazaj v zgodovino letalstva.
17. maja ob 14.05 II. program NENAVADNI POGOVORI:	19. maja ob 9.05 1. program
ALI SMEM KRITIČNO RAZMIŠLJATI
Nenavadni pogovori bodo ubrani na temo: ali smem kritično razmišljati Sinopsis za oddajo je pripravil Janez Svetina in od tu je tudi naš povzetek:
Okoli 12. leta starosti se močneje začne razvijati otrokova sposobnost abstraktnega mišljenja, kmalu za tem se mu odpre še vstop v svet idej in idealov, pa tudi v človekov doživljajski svet. Doumevati začenja tudi različna dogajanja v medčloveških odnosih, se pravi, v družbi. Pri tem spoznavanju se ne trudi le za to, da bi v novi razumski luči odkril, kakšne so stvari in kako potekajo dogodki, ampak poskuša ugotoviti tudi to, v kakšnem odnosu so vse te
stvari, ljudje in dogodki do sveta vrednot, ki jih je prinesel s seboj iz otroštva ali tudi do vrednot, kijih ta čas sam na novo odkriva. Pri tem raziskovanju dovolj nadarjen otrok oziroma mladoletnik kajpak skuša spoznati tudi to, kakšno mesto imajo različne deklarirane vrednote in norme v vsakdanjem ravnanju in življenju njegovih bližnjih, a tudi vseh tistih združb, ki jih spoznava oziroma s katerimi se srečuje. Kajpak pri tem zelo pogosto odkrije velika neskladja med deklariranimi vrednotami in normami različnih ljudi ali grup ter med njihovim ravnanjem, se pravi, motivi in vrednotami, ki jim dejansko sledijo. Podob-
18. maja ob 14.05 II. program VIŠJA STOPNJA:	20. maja ob 9.05 I. program
PRVA INTERNACIONALA
Po Marxovih teoretičnih pripravah in po organizacijskih izkušnjah, ki sta si jih Marx in Engels pridobila z Nemškim delavskim združenjem in zlasti z „Zvezo komunistov", so bili ustvarjeni nujni pogoji za organizacijo, ki bi v mednarodnih razsežnostih povezovala delavski razred. Seveda se je bilo medtem v različnih deželah Evrope delavsko gibanje toliko okrepilo, da je bilo takšno združenje, ki naj bi zajelo najnaprednejše dežele Evrope in Amerike, sploh mogoče. Pri tem se je treba spomniti, da je bil „Manifest komunistične partije", ki sta ga napisala Marx in Engels, objavljen že leta 1848 in da je bil potem preveden skoraj v vse evropske jezike.
28. septembra 1864 je bilo v Sant Martin’s Hallu v Londonu ljudsko
zboraovanje v podporo Poljske vstaje, ki jo je bila Rusija zadušila. Ob tej priložnosti je bil z navdušenjem sprejet predlog za ustanovitev Mednarodnega delavskega združenja. Na zborovanju je bilo združenje ustanovljeno in hkrati je bil izvolje tudi začasni generalni svet s sedežem v Londonu. „Duša tega kakor vseh naslednjih generalnih svetov - tako je napisal Engels - prav do haaškega kongresa je bil Marx. Prav on je sestavil tudi vse spise, ki jih je izdal generalni svet internacionale, vključno z imaguralno poslanico iz leta 1864. On je izdelal tudi pravila zveze.
O teh dokumentih, v zvezi z njimi pa tudi o celotnem delavskem gibanju v času I. internacionale govori oddaja.
25. maja,ob 9.05 L program NIŽJA STOPNJA:	25. maja ob 14.05 H. program
DAN MLADOSTI
En sam novoletni dan doživimo vsako leto, en sam prvi maj in en sam dan mladosti. Vsak od praznikov ima svoje obeležje, svoj čar, svojo spominsko vrednost. To velja še prav posebej za dan mladosti, praznik mlade in najmlajše generacije. Pa je pravzaprav škoda, da ga marsikje in marsikdaj obravnavamo formalistično, brez prave praznične vsebine, ki bi sicer vsakdanji dan spremenila v nepozabno doživetje. Standardne proslave takega učinka najbrž res nimajo.
Tega se zavedamo tudi in še posebej v redakciji radijske šole, saj nam ni vseeno, kako bo izzvenela naša oddaja, posvečena dnevu mladosti.
Proslaya v čast temu prazniku je zagotovo odveč in seji brez zadrege odrekamo. Namesto slavnostne od-
daje smo se odločili za vedro, fantazijsko in na sam namen ali pomen dneva mladosti navezano prigodo, katere ,junak" bo eden naših najmlajših, dan mladosti pa mu bo pomenil sprostitev vseh doživljajskih vezi in uresničenje vseh sanjarij; na ta dan lahko doživi prav vse, kar si potihoma želi - nenadoma bo postal velik in odrasel fant, doživel bo prihodnost, njen nesluteni tehnični in kulturni napredek, vse tisto, kar si mlada in najmaljša generacija od življenja in od svoje dežele pravzaprav obeta. Vmes bo seveda obilo lepega, sproščenega in radostno veselega, tako da bo oddaja tudi po slušni, ne samo po vsebinski plati angažirala domišljijo in praznično razpoloženje najmlajših poslušalcev. Skušali jo bomo pripraviti tako, da jim bo ostala v spominu.
Zaradi tehničnih ovir objavljamo danes samo polovico priloge „Radio in šola“ — nadaljevanje bomo objavili prihodnjič.
PROSVETNI DELAVEC _______________________________ gt 8 — 23 IV 1
Razvrednoteno učiteljevo delo
Današnji učitelji razrednega ^uka se izobražujejo pod mno-ugodnejšimi pogoji. Po kontni osemletni osnovni šoli °biskujejo štiri razrede gimnazije ter dve leti pedagoške aka-('emije. Skupno se šolajo prav tako štirinajst let, kot njihovi i^tiogo starejši stanovski to-Niši, priznana pa jim je višja f°la in s tem višji OD v primerjavi z učitelji, ki so se šolali vPrejšnjih kadrovskih šolah.
Ali so razlike v OD med uči-Nji razrednega pouka z nekdanjo učiteljsko diplomo in današnjo diplomo PA z druž-rpnih, moralnih in socialnih Mikov res utemeljene?
Pionirski dom Ljubljana -mladinski zbor Rihard Jakopič
Mladi generaciji učiteljev, ki danes s PA pridobi rang višješolske izobrazbe tega nikakor Oe zavidamo, čutimo pa veliko joivico , ki se je v tem prehod-aom obdobju zgodila učiteljem, ki so po vseh prejšnjih zakoncih določilih v celoti izpolnili Pogoje za opravljanje učiteljskega poklica.
I Menimo, da so ti učitelji Ppravljali svoje delo uspešno, za kar so mnogi prejeli javna priganja. S sedanjimi razlikami v vrednotenju dela učiteljev razsodnega pouka, ki temeljijo izključno na razlikovanju med Učitelji z višjo in učitelji s sred-Pjo izobrazbo, je delo mnogih Pčiteljev razvrednoteno. Pla-Rni niso po delu, ni priznana Enakovrednost zakonitih prejšnjih kadrovskih šol in diplom za [jčitelja razrednega pouka. Velika večina slovenskega učiteljeva je s tem občutno prizadeta, 'se izkušnje, nadaljnje izpopolnjevanje po končani kadrovski '°li in individualno izobraževanje pa nimajo ustrezne vrednosti in cene.
Žal, da ta živ problem ni našel dovolj odmeva v sindikalnem in drugem tisku. Vzroki so Hedvomno v skromnosti priza-letih, v njihovi zavesti, da so 197l*v°je razredno delo s čutom od-'ovornosti uspešno opravili, pa tudi v njihovem ponosu na tvoje ustvarjalno pedagoško j	lelo.
j Prepričani smo, da je v da-.	kašnjem strokovnem sistemu
?	ttožna pravična rešitev tega
}	^oblema.
A
j	Prizadeti razredni učitelji
j	celjskih osnovnih šol
Osnovna šola Riharda Jakopiča praznuje kot dan šole obletnico rojstva slovenskega slikarja, po katerem nosi ime. Letos je proslavila ta dan - 12. april — s koncertom skupnega mladinskega zbora Pionirskega doma in šole Riharda Jakopiča. Zbor je ob tej priložnosti dobil ime ,»Pionirski dom Ljubljana — mladinski zbor Rihard Jakopič
To je bil nekdaj pogost običaj, da so oddaljene šole prišle na majski izlet v Ljubljano. Otroci so si ogledali grad, muzeje, morda še Tivoli in zvečer ali pa že popoldne so poskušali dobiti vstopnice za katero od prireditev, ki bi bila primerna zanje. Teh pa je kaj malo na sporedu — tako so se izletniki pogosto morali vrniti v svoj kraj brez ogleda opere, koncerta ali igre.
Prireditvena poslovalnica FESTIVAL - ALI LJUBLJANSKI FESTIVAL letos že tretje leto zapovrstjo organizira v maju MLADINSKI TEDEN. Opere, koncerti, balet, igre - vse to je po vsebini primerno za mladino. Pa cena? Tudi ta je primerna - saj so vse prireditve MLADINSKEGA TEDNA zastonj. Kot vodstva šol že dobro vedo, je Prireditvena poslovalnica vsem šolam razposlala spo-
Hkrati je bila na šoli razstava likovnih del učencev šole in gojencev likovnega oddelka Pionirskega doma. Ob sodelovanju s Pionirskim domom goji učiteljski kolektiv skupno z učenci kulturno umetniško tradicijo svojega znamenitega vzornika.
Spored se je začel z živo sliko: Pevci so prihajali od obeh strani in peli avizo ,,Dajte nam sonca, dajte ljubezni..Osta-
rel MLADINSKEGA TEDNA. Treba si je samo izbrati prireditev, določiti dan in sporočiti v Ljubljano. Gre po načelu: Kdor prej pride, prej melje. Vendar je možno, da več skupin hkrati gleda opero ali balet - saj sprejme streha zunanjega gledališča Festivala pod svoje okrilje 1500 gledalcev.
„Kako ste se odločili za MLADINSKI TEDEN? “ sem vprašala šefa koncertnega oddelka FESTIVALA tovariša Branka Dobravca.
,,Toliko se govori — kulturo mladini, kulturo mladini — mi pa smo želeli od besed preiti k dejanjem. Res nas to stane denarja - imamo pa zavest, da res nudimo- nekaj kulturnih dobrin mladini in še to: gotovo bo ta mladina, ko doraste, še vedno rada obiskovala kulturne prireditve “
„MLADINSKI TEDEN se je
la vsebina koncerta (Elsbeth, Gallus, Bach, Beethoven, Schiske, belokranjski folklorni motivi in drugo) in izvedba sta pokazala, da stremi zbor k visoki glasbeni ravni.
Šola v Šiški postaja vse bolj viden simbol izročil velikega umetnika in človeka, katerega ime nosi. Kulturna stremljenja razšiija predvsem med mladim rodom.	j. R.
verjetno že zelo razširil. “
„Lani smo segli nekako do Celja, pa na Gorenjsko in Dolenjsko. Letos pridejo šole tudi že tam od Maribora. Upamo, da bomo sčasoma zajeli vso Slovenijo. “
„Je letos kaj posebnega na sporedu? “
,,Prvič imamo letos mednarodno zasedbo - prej so bile za mladino uvrščene samo domače prireditve. “
„Imate kakšne načrte ali želje v zvezi z MLADINSKIM TEDNOM? “
„Radi bi, da bi postal tradicija, kot so postale poletne kulturne prireditve. Spored bi usmerjali skupno z Zvezo mladine Slovenije, Glasbeno mladino Slovenije in Zvezo kulturno prosvetnih organizacij. “
Gotovo je MLADINSKI TEDEN lep dar naši mladini.
N. M.
NA MAJSKI IZLET V LJUBLJANO
* MATRIARHAT
\ na šoli v Gabrovem dolu
*. ----—------------------------------------------
ALI NAZORNI POUK GABRODOLSKIH ŠOLNIKOV
A '	--------------------------------------
j V naši preljubi, včasih s trnjem kronani vsakdanjosti je že tako, J da vedno vsega ne razumemo. Zato tisti, ki nam skušajo kaj dopo-v vMati, posežejo po primerjavah. To se dogaja zlasti po občinskih Pisarnah, cerkvah, šolah in podobnih institucijah, kjer se mnogo Sovori, pa dostikrat malo pove. In če že mi včasih marsičesa ne razumemo, kako naj šele otroci. Tem revčkom, učenosti željnim, Pa je primerjava, dokaz ali karkoli s tem v zvezi pravi dežek božji, Ves blagodejen in vsepojasnujoč.
Gabrodolski šolniki so se tega dobro zavedali, zlasti še, ker tudi 11 j im samim dostikrat ni bilo vse jasno. Pa so posegli po zgoraj , °menjenih pripomočkih. In razlaga je tekla, verjemite, kot namazana.
j Za hip bomo pokukali v razred tovariša Mihola Smreke, ki je |akrat ravno razlagal zgodovino in njene daljnosežne posledice. Mihol se je tisti čas na veliko ubadal z vzroki za začetek II. sve-, lovne vojne in je ugotovO pred zbranim avditorijem, ki so mu ušesa ' slala pokonci da nikoli tako, da je prvi in največji vzrok za II.
^tovno vojno imperialistični interes takratnih nemških voditeljev, i . „Kaj pa je to, imperialistični interes? “ je ustrelil kot iz topa Španov Grga, ki sicer ni bil pri najbolj brihtnih.
„Imperialistični interes, se je zamislil Mihol, to je nekaj takega, j n°> kako bi že dejal. No, Grga, poslušaj! Imperialistični interes je '	^krat, kadar ti nekdo, kije močnejši od tebe in ima že mnogo več
J	ji0t ti ali kdo drug, hoče vzeti to, kar ti nujno potrebuješ. Se pravi,
koče imeti čedalje več, hoče zavladati nad tabo in te zriniti s tvoje H ''emlje.“
. >,Ja, ja, že vem, si je bil županov Grga takoj na jasnem. To bi y bilo nekaj takega kot takrat, ko nam je zadruga vzela zemljo, če-Uav jo je imela že dosti. Pa obdelovala jo je tudi tako, da se sam bog usmili. Sama zel je je bila, tako da so naš oče gledali in gledali ^ Jj1 se skoraj jokali, potem pa so rekli, da iz tega ne more biti nič ) ^brega. In so imeli čisto prav, naš oče. Pa prav včeraj so rekli, da Zadruge počasi, pa vztrajno jemlje hudič. To se pravi, da imamo 4 kdi mi imperializem, ne? “
Dobrega Mihola je malo zabolelo pri njegovem domoljubnem Mu in se je znašel v prekleti zagati. Začel je jecljati o kolektiviza-► c‘ji vasi pa o ruskih kolhozih in sovhozih, o skupnem, naprednem plu, pa ni bilo vse skupaj nič. Nekako premočno je prevladovalo rrgovo mnenje. In ker je bilo avtoriteto treba ohraniti, je šel Grga, CePrav od samega župana sin, do konca ure v kot in je tam, hočeš
nočeš premišljeval o imperialističnih interesih. Zato ker je uporabljal kletvice, kakršne je govoril oče, da je dovolj nazorno prikazal njegovo mnenje o zadrugi.
Te zadeve so seveda prišle zaradi nadvse dobre in izredne obveščevalne službe prav kmalu na uho tudi naši dobri Ifigeniji, kije pripomnila, ne bom povedal pred kom, bog ne daj, da je Mihol kapitalen osel in da nima pojma o zgodovinskih procesih. Ševeda je ona čisto drugačna in je prizadetemu, to je tistemu, ki jo je poslušal, povedala primer, kako ona uravnava te stvari. No, na primer (to so njene besede, prosim lepo):
,,Učili smo se rimsko zgodovino in ker nisem imela ničesar dragega pri roki, da bi jim pokazala, kako so izgledali rimski vojaki, sem jih poslala v cerkev k božjem grobu in tam so si zelo nazorno lahko ogledali, kako dva rimska vojaka stražita Kristusa v grobu. No, ali ni to duhovito?
In je moral omenjeni poslušalec priznati, da je duhovito, pa še kako, da, celo izredno je. Seveda pa niti Ifigenija niti on nista vedela, da so otroci izvedeli še več kot je ona sploh lahko znala. Otroci so župniku izrazili željo, da bi radi videli še druge Rimljane in še kaj več in župnik je privlekel od nekje diaprojektor in je celo zadevo tudi pokazal. Zdaj je bil volk sit in koza cela. Otroci gabro-dolskega okraja so zdaj vedeli vse, kar je bilo treba in so to tudi znali povedati. Miroljubna koeksistenca ali dva vedno vesta več kot eden.
O tem dogodku pa je izvedel Mihol Smreka.
,,Skrajno neokusno," je komentiral sam pri sebi in prav je imel, namreč, da ni zinil to kje drugje. Tako ni imela obveščevalna kaj početi.
V istem času, kot se je vse tole dogajalo, je imela tudi Kuni velike težave. Nikakor se ji ni posrečilo dopovedati gabrodolskim trdonjam, v kakršnem razmerju sta si glavni in odvisni stavek. Da je to res, verjamem, kajti tudi Kuni ni najbrž imela čisto razčiščenih pojmov v tem, kaj slovenska slovnica je. Sicer pa, da ne bi zlonamerno natolceval: že njen fant, ki ga je v tistih časih imela nekje v mestu, je trdil, da so njena pisma polna pravopisnih napak in jo je zasmehoval zaradi tega, da je revica včasih prav milo zajokala ob takšni žalitvi. No, pa pustimo to in se raje povrnimo k našemu predmetu.
Nekako je bilo treba dopovedati, kaj je glavni in kaj odvisni stavek. In je našla, naša Kuni, rešitev. Poklicala je županovega Grgo in mesarjevega Franclčka in je rekla:
,,No, ti Franclček, ki si velik in močan, ti boš glavni stavek, Grga pa, ki je malo manjši, bo odvisni stavek in se bo moral ravnati po tebi.“
Grga in Franclček sta se prijela za roke in se vodila sem in tja po razredu. Pa se je naenkrat Grgi zazdelo vse skupaj neumno, da ga tale neumni ,,mesar" vleče kot vola za sabo in seje zakadil vanj in že sta se stepla. Z razlago ni bilo nič, oba sta občepela v kotu. Kuni
Razstava založb
Nemške demokratične republike knjige, časopisi, reprodukcije, globusi
V Modemi galeriji v Ljubljani so letošnjega 15. aprila slavnostno odprli razstavo založniške dejavnosti NDR. Prisotne so bile visoke osebnosti našega kulturnega in političnega življenja ter predstavniki NDR. Izmenjava pozdravnih besed je potrdila, da je obojestransko prizadevanje in sodelovanje obrodilo bogate sadove na področju kulture, izmenjave izkušenj, širjenja literature, obenem pa velik prispevek za dobre, prijateljske odnose, most za mir in enakopravnost v svetu. Sedanja razstava je plod 20-letnega sodelovanja nemških založb z Mladinsko knjigo. Take razstave so bile že v Zagrebu, Sarajevu in Skopju. Ta razstava, ki je zelo bogata po izbiri strokovnih, leposlovnih, poljudnoznanstvenih in umetniških del, bo odprta od 15. do 23. aprila 1971. Vsa dela je mogoče kupiti med razstavo, naročite jih neposredno ali prek Mladinske knjige v originalu (nemščini) s 30 % popustom.
Razstavljeni primerki dajejo pregled naravoslovne, družbene, tehnične, leposlovne in umetniške literature založb NDR. Akademska založba in Nemška znanstvena založba (VEB Ver-lag der Wissen-schaft) sta razstavili 10CT del iz matematike, fizike, kemije, zgodovine, sociologije in psihologije. Razstavljena so tudi dela iz različnih področij tehnike, elektronike, žepne izdaje leposlovnih in poljudnoznanstvenih del, številne umetniške knjige, priročniki in slovarji. Med 250 reprodukcijami založbe E. A. Ceemann iz Leipziga in umetniške založbe (VEBB Verlag der Kunst) iz Drezdena je več umetniških listov, ki bodo natisnjeni prav za 500 letnico rojstva slikarja Albrechta Duereija. Na voljo so čudovite reprodukcije znanih mojstrov: Renoir, Raffael, Degas, Holbein, Mombach, Cana-letto in druge.
Razstava je čudovito uspela.
tea
Obiščite Bazo 20 na Kočevskem Rogu
Kot vsako leto bodo znameniti spomeniki NOB na Kočevskem Rogu Baza 20 ter bolnišnici Jelendol in Zgornji Hrastnik s 27. aprilom, dnevom OF, odprti za številne obiskovalce.
V sezoni lahko obiščete te spomenike vsak dan; stalna muzejska razstava o življenju in delu vodstva osvobodilnega boja na Kočevskem Rogu v letih 1942—1944 v dveh barakah na Bazi 20 pa bo redno odprta ob sredah in sobotah od 10. do 15., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 17. ure; v teh dneh je na voljo obiskovalcem tudi vodnik, po bazi in po potrebi tudi do bolnišnice Jelendol. Pravočasno, vsaj tri dni prej najavljenim skupinskim obiskom na naslov: Murn Lojze, Poljane 8, 68350 Dolenjske Toplice — bo omogočen ogled razstave tudi zunaj tega časa.
Ob Červanovi cesti pod Bazo 20 je bila lani dograjena nova brunarica, gostišče ,,Lukov dom", imenovano po prvem komandantu glavnega povelj-
stva slovenskih partizanskih čet Francu Leskošku-Luki. Obiskovalcem baze bodo v gostišču poleg okrepčila na voljo tudi barvni prospekti o Bazi 20, barvne razglednice, spominski žig in vpisna knjiga.
Vodstva šolskih skupin in drugih skupinskih obiskov kot tudi ostale obiskovalce baze naprošamo, da se vpisujejo v knjigo obiskovalcev baze — ali pa število obiskovalcev sporoče upravniku gostišča — zakaj le tako bo mogoče imeti brez vstopnic vsaj približno točen razvid obiska.
Obiskovalcem, ki se bodo odpravili na Bazo 20 z belokranjske strani preko Čmioš-njic, priporočamo, da spotoma obiščejo tudi bolnišnico Zgornji Hrastnik, kamor pelje zaznamovana pot s ceste Crmošnji-ce — Komama vas — Lukov dom—Podstenice. Obiskovalci, ki si želijo ogledati tudi notranjost barak, se naj oglasijo pri Krašovčevih v Komami vasi.
pa je bila vsa obupana in hvalila boga in vse svetnike, daje ravnokar zazvonilo in je lahko odnesla pete iz tako nemogočega razreda.
..Absolutna in direktna nezmožnost podajanja stvari," je ugotovil Abraham Grča ko je izvedel za neljubi incident tovarišice Kuni in seje zraven še pomilovalno nasmehnil.
Vendar tudi naš spoštovani in od Ifigenije zaničevani Abraham ni bil brez težav. Nekega dne je oznanil pri telovadbi, da bodo naslednji teden vadili skok čez konja, ki ga bodo dobili od občine in je bil obljubljen že leto ali dve. Naj se doma malo pripravljajo na ta dogodek. Kaj je to, konj, je seveda pozabil povedati, ker je mislil, da je vsem znano. Pa se je zmotil.
Prišel je dan telovadbe na konju. Pred šolskim vhodom, in to pred glavnim, je stal pravi, pravcati konj, zraven njega pa županov Grga z nogo v mavcu in pekov Mihče. Abraham je osupnil in pojasnjeno mu je bilo, da sta on in Mihče doma trenirala skok čez konja in da si je pač on, Grga, zlomil nogo. Ker pa da ve, kako je z občino in da večkrat svoje besede ne drži, je na posodo za danes pripeljal kar njihovega.
Abraham je buljil in buljil v fanteta, potem pa je zagrgral nekaj, kar se je slišalo kot „o sancta simplicitas", pri tem pa je seveda pozabil, daje to dežela in ne mesto.
Konja so odpeljali domov, telovadbe ni bilo, po šoli pa je šel škodoželjen smeh, Ifigenija je tulila, Kuni se je smejala, Mihol pa je vso zadevo povedal pri Gabronu zvečer kot najboljši „štos“ zadnjih sto let.
Vse šolske športne dneve je prevzela kot glavna pokroviteljica gospa ravnateljica Ifigenija. Zlasti še jeseni. Takrat je zapeljala ga-brodolsko mladež v bližnje gozdove na ,.nazorni pouk", kot je rada poudarila. Ta nazorni pouk je bil sestavljen iz nabiranja gob. Seveda je tu in tam tudi povedala, katera goba je prava in katera je strupena. Povedati moram, da naša Ifigenija ni bila zadolžena za te vrste pouk, pa je kljub vsemu le šla z mladino. Vzroki seveda segajo globje.
Takole proti večeru je spoštovani bralec, če je slučajno imel kakšen opravek v Gabrovem dolu, lahko videl procesijo otrok, otovorjeno z gobami, kostanjem, debelimi vejami, skratka z vsem, kar se je tisti čas pač dalo dobiti v gabrodolskih hostah, kako se pomika proti domovanju naše Ifigenije. Tam so vse skupaj razložili in Ifigeniji je sijal obraz. Zdaj bo imela gob za en teden, nekaj jih bo posušila, drva bodo tudi za nekaj časa.
Nikoli pa ne gre vse tako kot si človek želi in tudi Ifigeniji ni bilo to prihranjeno. Janezek, to je tisti od bajtarice Neže ob potoku, ni hotel nabirati gob in je trdil, da jih dobro in še predobro pozna in da se njemu ni treba učiti teh neumnosti, ker jih sam vsako jutro pred šolo nabira in jih torej res pozna. Tako z Janezkom ni bilo nič. Kakšni so ti otroci!
,,Sama korist je je," je piknil Mihol Smreka, ko je videl ,.gobarje" po prihodu z ,.nazornega" pouka. Nihče ga ni slišal. Lupus
*
*
*
*
*
*
\
*
*

Poverjeniki, izšla bo nova s knjižica PAPIGE
*
<* s *
s * *
s
N % * s * s * N * -* N
5 i
S
W%X%XXX%V%%%'%.X%.VXX%X'%%VXX.%%%%%.%%%%%%XX%'%%%X%%%V%%XVVXXVVX%%V%,%'VX
V založbi Časopisno založniško podjetje „Kmečki glas", Ljubljana bo letošnjo jesen izšla knjižica PAPIGE. Napisal jo je Ladislav Šiket, odličen poznavalec te priljubljene ptice.
Knjižica bo poljudno napisana in ilustrirana s skicami ter fotografijami. V njej bodo ljubitelji prijetne ptice našli vse, kar jih zanima: o zreji, negi, hranjenju; zvedeli bodo o njenih navadah, posebnostih, o tem, kako se je nauči govoriti in še o marsičem drugem. Torej vse, kar naj bi vedel jubitelj o papigah, bo dobil v knjižici PAPIGE.
Glede na to, da je med šolsko mladino sorazmerno precej razširjen hobby negovanje papig, vljudno vabimo poverjenike knjižnih izdaj, da zberejo naročila učencev za omenjeno knjižico in jih pošljejo na naslov: ČZP Kmečki glas, Ljubljana, Miklošičeva 4, p. p. 47/L. Cena knjižice bo 15 din. Poverjenikom priznamo od vplačanega zneska za posamezno knjižico 20 % provizije.
Priporočamo se za sodelovanje!
Kako uspeva naša akcija za povečanje naročnikov
Do vključno 20. aprila 1971 se je na novo naročilo na PD naslednje število pedagoških de-
lavcev z osnovnih šol:
Bočna	1
Borovnica	4
Branik pri Muti	2
CELJE	3
Cerknica	1
Cirkulane	-1
Čiginj	1
Dobrova pri Ljublj.	6
Dolenja vas	1
Genterovci	2
Goriče	2
Gornji grad	1
Horjul	5
Hudajužna	1
Jelšane	6
Kojsko	3
Kozje	5
Kranj — „Simon Jenko"	18
Križevci v Prekm.	3
Kuzma	1
LJUBLJANA	7
Ljubno ob Savinji	10
Ljutomer — glasbena šola	1
Lucija pri Portorožu	6
Luče ob Savinji	5
Majšperk	5
Maribor — ,,Ivan Cankar"	10
Maribor	3
Mengeš	1
Mežica	1
Murska Sobota	1
Murska Sobota — Ekonom, š. 8 Nova Gorica - posebna o. š. 16 Odranci	1
Pesje	3
Pišece	1
Planina pri Rakeku	2
Podkum	3
Podlehnik	11
Podzemelj	1
Preserje	1
Pridvor	1
Primskovo pri Kranju	3
Puconci	1
Radovljica — VVZ	1
Raka	1
Razbor	1
Rečica ob Savinji	1
Slovenj Gradec	3
Smlednik - Vzgojni zavod 10 Stara cesta pri Ljutom.	1
Spodnja Idrija	1
Spodnja Kungota	1
Škofja Loka	1
Šmartno pri Litiji	1
Štore	2
Tolmin	1
Turnišče	1
Vipava	3
Vojnik	7
Zabukovje	1
Skupaj 207 novih naročnikov.
Kinematografi prikazujejo
Za spominsko ploščo
Gustavu Šilihu
Za spominsko ploščo pedagogu Gustavu Šilihu so nadalje darovali: Vzgojiteljska srednja šola Maribor 260 dinarjev, Osn. šola Draga Kobala 410, Šolski center pri TAM Maribor 560, Kolektiv upr.-admin. šole Maribor 155rII. osn. šola Celje 230, prof. Rajko Kladnik Maribor 50, prof. Nada Križnik 20, Državna založba Slovenije Ljubljana 1000, Osn. š. Prežihov Voranc Maribor 250, Višja tehniška šola Maribor 352, Gimnazija Frana Miklošiča, Ljutomer 200, Osn. šola Gustava Šiliha, Velenje 610, Osn. š. Slavko Šlander Maribor 300, Osn. š. Ivana Cankarja 500, Osn. š. I. Celjske čete Celje 250, Učitelji osn. š. Ruše 230, Osn. š. Murska Sobota 290, Organizacijska enota - zavoda za šolstvo Celje 110, Poklicna lesna šola Maribor 100, Osn. š. Horjul pri Ljubljani 150, Center za korekcijo sluha in govora Maribor 160, Osn. š. Šentjur pri Celju 340, Osn. š. Borisa Kraigherja Gradišče 200, Osn. š. Kapela 200, Osn. š. K. Destovnika-Kajuha, Šoštanj 60, Osn. š. Bratov Polančičev 240, Osn. š. Fr. Kranjca, Celje 160, Osn. š. Slave Klavore Maribor 250, Osn. š. Draga Kobala iz SSP Maribor 500, Osn. š. K. Destovnika Kajuha, Šoštanj iz SSP 100, Učit. zbor osn. š. Fram 85, Pedagoška akademija Maribor 1000, Center za glasbeno vzgojo Maribor 100, Osn. š. Ormož 220, Osn. š. Križevci pri Ljutomeru 320, Gimnazija Celje 300, Osn. š. Tone Čufar Maribor 232,50, Osn. š. Gustava Šilina in SSP Laporje 568,40.-, Kovinarski šolski center Maribor 160, Tehniška šola za elek. in strojno stroko Maribor 500, Avtome-hanski šolski center Maribor 190, Kmetijska srednja šoia Maribor 50, Osn. š. Rudolfa Maistra Šentilj pri Mariboru SSP 300, II. gimnazija Miloša Zidanška, Maribor 330, Osn. š. Simona Jenka, Kranj 100, Šol. center za blagovni promet, Maribor 190, Osn. š. Antona Aškerca, Maribor 320 dinarjev.
Pedagoško društvo v Mariboru se vsem iskreno zahvaljuje za prispevke, obenem pa prosi vse ostale šole in sindikalne podružnice prosvetnih delavcev, da po svojih močeh pripomorejo k dostojni spominski slovesnosti ob deseti obletnici smrti priznanega slovenskega šolnika, pedagoškega in mladinskega pisatelja profesorja Gustava Šiliha, za kar se že vnaprej toplo zahvaljuje.
PEDAGOŠKO DRUŠTVO Maribor
Franz Josef Gottlieb je posnel po Van de Veldevem delu spolno-vzgojni film ŽIVLJENJE V DVOJE. Film prikazuje vrsto receptov za srečno življenje v dvoje. Vsaka lekcija se prične z nesoglasji med partnerjema in se zaradi dobrega za vse sprejemljivega recepta konča z desetminutnim estetizirano-por-nografskim aktom.	n. d.
Ameriška filmska komedija TA NEMOGOČA LETA je delo režiseija Michaela Gordona. Smešnost situacije se prične pri uporabljanju teorije očeta psihiatra pri vzgoji svojih otrok. Zaradi neinventivnosti smešnih situacij, ki se ponavljajo, je film dolgočasen.	n. d.
LEO ZADNJI (FEST 71) -je film angleškega režiserja Johna Boormana. Skozi spremembo odnosa monarha propadle kraljevine do svoje črnske soseske razvija režiser misli o potrebi revolucije. Ne ponuje revolucionarnega gesla, ampak optimistično usmerja našo akcijo k ustvarjanju boljšega in pravičnejšega sveta na osnovi osebne odločitve in vključevanja v življenje. Režija, kamera in igra Marcella Mastroiarmija in drugih dviga film med vidnejše umetniške stvaritve zadnjega časa. Film priporočamo za ogled in razpravo v višjih razredih srednje šole. —mb—
KAKO, KJE IN S KOM naj bi bil film znanega italijanskega režiserja Antonia Pietrangellija, ki ga pa žal ni mogel dokončati. V tem filmu izzveni tema trikotnika v visoki družbi skoraj stereotipno, čeprav je čutiti hotenje, da bi se obravnavalo odtujevanje spolnosti kot enega od vzrokov za človekove intimne konflikte.	mb
V DOBI CHARLESTONA je film Gulia Diamanta z dokaj zanimivo igralsko zasedbo. Tema posega v čas prohibicije. Film pa ne izstopa iz povprečja tovrstnih filmov.	mb
DIVJA BANDA je film ameriškega režiserja indijanskega porekla Sama Pekinpacha. Njegova osnovna preokupacija je nasUje, ki najde tisočero opravičil za svoj obstoj: nasilje, da bi izvojevali pravico, nasilje, da bi vzpostavili mir; nasilje, da bi dosegli družbene spremembe; nasilje, da bi obogateh itd. V takšni situaciji je človeštvo sposobno reševati vse konflikte le z nasiljem. Režiser iz tega začaranega kroga ne vidi nekega splošnega izhoda. Ostaja le pravica, da vsak zase postane iskalec svoje poti, pri čemer pa bo v takšni situaciji opredeljevanje za eno ali drugo stran skoraj izključeno. Moč tega filma je v ekspresivnosti filmskega izraza, v intenzivnosti izpovedovanja ter v nenavadnem stilu, ki uvršča avtorja ne le med pomembnejše ameriške, temveč tudi evropske filmske ustvarjalce. Film priporočamo za ogled in za razpravo v srednji šoli.	mb
Svet šole OSNOVNE ŠOLE RIHARDA JAKOPIČA Ljub-
Ijana-Šiška, Derčevaul. 1
razpisuje delovna mesta:
—	3 učitelje za matematiko in fiziko P ali PRU nedoločen čas
—	1 učitelja za telesno vzgojo P ali PRU nedoločen čas
—	2 učitelja za podaljšano bivanje PRU ali U določen čas
Osebni dohodek po pravilniku šole.
Stanovanja ni.
Ravnotežje
„Ljubo doma, kdor ga ima. “ Gotovo smo se že večkrat vsi prepričali, kako velika resnica je skrita v teh preprostih besedah.
Vsak gre rad v službo ali na potovanje. Dobro nam de sprememba okolja, vendar nekje, skrita globoko v nas samih, tiči želja po vrnitvi V še tako skromnem domu imamo občutek varnosti. Poznamo vse predmete in ljubi so nam kot obrazi prijateljev. Nobeno razkošje ali udobnost nam ne more zamenjati doma, ki se ga v tujini spominjamo kot dobre materine roke. Dom je prostor, ki nas združuje, kjer počivamo, se pogovarjamo in zabavamo. Je kraj, kjer sprejemamo prijatelje in znance. Ni dovolj, .da dom ljubimo in negujemo, pač pa moramo poskrbeti, da bo prijeten očem in da bo v njem prijetno vzdušje. Vsak dom nosi v sebi podpis osebe ali oseb, ki so ga urejevale. Občutek skladnosti med prostorom, obliko, linijo in barvo. Tega ni tako težko doseči Predvsem se ne smemo izgovarjati na pomanjkanje denarja, ki tudi to pot ni bistveno. Prav gotovo si bodo ljudje z debelejšo denarnico lahko privoščili bogatejši dom, vendar to ne pomeni, da bo njihov dom prijetnejši in prisrčnejši. Za kaj torej gre? Kaj je osnova, po kateri bomo gradili vse ostalo? Pohištvo: če je temno, ga bomo osvežili s svetlimi barvami in nasprotno, če je svetlo, ga bomo ogreli s toplimi, lahko tudi temnejšimi tonu Prostora največkrat ne moremo izbirati sami, temveč ga moramo sprejeti takšnega, kakršen je. Če so zidovi visoki, jih moramo pač, kolikor je v naši moči, poskušati znižati, vizualno seveda. Pri tem si lahko pomagamo z vodoravnimi ali širokimi slikami ali reprodukcijami, kar daje videz
Nagradno tekmovanje za osnovne šole
ZMAJ - tovarna baterij in baterijskih naprav, Ljubljana, Šmartinska 28 je lani brezplačno dodelila osnovnim šolam poučni film ,,Od bliska do baterije". Z novim nagradnim tekmovanjem želi tovarna ZMAJ vzpodbuditi šole in učence pri njihovem delu.
A - TEKMOVANJE ŠOL Šole naj pošljejo poročilo:
1.	Kolikšen % učencev od 5. do 8. razreda si je ogledalo film „Od bliska do baterije? “
2.	Kolikšen % učencev od 5. do 8. razreda je sodelovalo pri tekmovanju za najboljši spis o baterijah?
3.	Koliko učencev je v fizikalnem krožku?
B - TEKMOVANJE UČENCEV Učenci tekmujejo za najboljši spis v eni izmed navedenih tem:
1.	Od bliska do baterije. Kritična ocena filma.
2.	Od bliska do baterije. Oris razvoja fizike. 3. Uporaba baterije v sodobnem življenju in tehniki.
4.	Baterija v našem fizikalnem krožku. Opis poizkusa.
Vsaka šola sme poslati 5 najboljših spisov pretipkane v čistopise. Posamezen spis sme obsegati 1 do 3 tipkane strani. Šole morajo dostaviti spise do 1. 6. 1971. na naslov: Zavod za šolstvo SRS, Ljubljana, Poljanska 28 - Nagradno tekmovanje „ZMAJ“.
NAGRADE:
10 najboljših šol prejme praktična darila v vrednosti po 800,00 din
30 učencev prejme praktična darila v vrednosti po 250,00 din Vsi nagrajeni učenci si bodo s svojimi mentorji ogledali med 20. in 30. junijem proizvodnjo tovarne „ZMAJ“ v Ljubljani.
nižjega prostora. Ne glede na višino stropa obešajmo slike sorazmerno nizko, kar ustvarja veliko več domačnosti in prisrčnosti. Visoko obešene slike spominjajo na muzeje. Pri izbiri barv bodimo oprezni. Za vsako stanovanje, veliko ali majhno, s temnim ali svetlim pohištvom, svetujem izbiro pastelnih barv. Te barve dajejo občutek toplote, svetlobe in vedrine. Najprej izberimo barvo, ki nam je všeč, nato ji dodajmo druge barvne detajle. Naj velja tudi pri stanovanju isto pravilo kot pri obleki. Da bo skladno, ponovimo isto barvo vsaj dvakrat. Lahko kombiniramo barve, vendar pazimo, da se lepo dopolnjujejo. Nikar ne postavljajmo skupaj dveh istih barv, ki sta po niansi različni (ognjeno rdeča in vin-sto rdeča). Taki barvi se „te-peta“ med seboj in sta neprijetni Če smo torej izbrali osnovno barvo svetlo zeleno (prevleke na posteljah, barva kavčev ali fotelj), bomo dodali lahko rjavo-kava barvo in oranžno pri okrasnih blazinah, svetlo zelen prtič, temno rjavo okrasno vazo. Slika naj vsebuje barve, zastopane v sobi, prav tako preproga na tleh Proč z množico kičastih okraskov in proč s plastičnim cvetjem, ki še tako lepo stanovanje spremeni v sejem. Cvetje naj bo pravo ali suho naravno. Okraskov malo, najbolje ročnih del ali lepe naravne korenine, ki jih narava sama oblikuje v prav zanimive skulpture. Malo dragocenega kristala, ki v večjih količinah deluje kičasto.
Pogovorili smo se o prostoru, obliki, barvi. Ostane nam še linija. Gre za ravnotežje med linijami. Izognimo se postavljanja vaz na sredo mize. Poskusite postaviti posodo s cvetjem ali okrasek raje v kot mize; s tem razbijete monotonijo simetrije.
Na nizko mizico postavite široko, nizko posodo in z malo denarja in okusa uredite ljubko ikebano, ki se dobro poda vserf vrstam pohištva. Vedno novi ideje in oblike bodo v okras stilno vanju in vam v nepopisen užitek. Večje vaze postavimo sobne kote lahko tudi prazne zelo lepe so polne poljske^ cvetja ali cvetočih vej. Manjših slik ne obešajmo na steno v isti višini vodoravno, lahko navpič' ^ no drugo pod drugo, ali vodo- *s-ravno na različnih višinah, isto velja za okrasne krožnike. Če j< pohištvo oglatih, geometrijskih oblik, naj bodo svetilki okrogle, ovalne ali cilindrični R oblike; če je pohištvo okroglUvPte oblik, naj bodo svetilke oglatefv j kockaste ali prizmične oblike^it Če je pohištvo stilno (starinskof^M naj se svetilke ujemajo z njegovi vim stilom in barvo. Kuhinji* naj ne bo bela, sterilna lekarna^ P Osvežite jo s toplimi sončnimi barvami, pa vam bo tudi v deževnih ali zimskih dneh pri-
čarala pomlad. Kopalnica «djstro
tudi
'Jnei
leviš
razp
po možnosti ne bo ropotarnica temveč prostor za odmor. Z c/o*Pru: miselnostjo in dobro voljo večfuli krat lahko z zidnimi policapčf&n rešimo vprašanje prostora. JUhi Pri urejanju stanovanja «4}® h sodelujejo vsi družinski člani svojih močeh in sposobnostih*^ tudi otroci Edino tako bo doit^r-l vsem priljubljen in drag. Naj go Važi spodinja nikar ne straši nepre fj stano s cunjo v roki in naj ne MVjj suženj stanovanja, ker bo src^ttruj naredila iz stanovalcev sužnj&prav Dom mora predvsem rabiti doin p mačim, ne pa nasprotno. Če Sstno bomo dom uredili okusno in g^pra ogrevali s svojo vedrino in ljuspo, beznijo, bo postal najbolj privsta ljubljeno doživetje dneva, krjbolj oddiha, naš mali otok zadovolfizge stva in vir novih moči za prenenjih šanje naporov večkrat težke vsakdanjosti.	Tei<k j
Uo-jr
^te
40-letnica
rt fanj ‘fistr fiujt 'ha , Wo-; 'Pbti
Diplomanti prvega petega letnika leta 1931 na mariborskem učiteljišču se bomo srečali ob 40-letnici 4. junija 1971 ob 10. uri v Maribom — v klubu prosvetnih delavcev v Orož- \i(jej novi ulici 2/1. O programu ste bili pismeno obveščeni. Na svidenje po štiridesetih letih! PRIPRAVLJALNI ODBOR 'ževi

••nut,
Vabilo na srečanje
Plet
fem
fftei
Uržt
Vahim nekdanje sošolke in sošolce iz 5. a ljubljanskega učiteljišča, razred profesorice PAVLE BERDEN, letnik sklepnega šolanja 1956. leta, da se srečamo in proslavimo 15-letnico naše mature. Predloge za srečanje in svoj naslov pošljite Janezu Kosu, Arhiv Slovenije Ljubljana, Levstikov trg. Srečanje naj bi bilo v prvi polovici junija.
Obvestite tudi tiste kolegice in kolege, ki morda tega obvestila ne bodo prebrali.
Na svidenje v juniju!	MILOŠ DJUKIČ
Upn ter l*o ci
l}OSi
km
Hort
Prii.
iPoh

v-w
"{upe
Naš kraj v NOB
ttrke
Ibšf
Nekatere šole so nas obvestile, da niso prejele razpisa za šolske naloge NAŠ KRAJ V NOB in da zaradi tega niso mogle pravočasno poslati nalog. Da bi se lahko tudi te šole udeležile tekmovanja, zanje izjemoma podaljšujemo rok za oddajo nalog do 1. maja letos. Zavodu Borec pošljite tri najboljše naloge, te bodo nagrajene s knjižnimi nagradami, najzanimivjše med njimi pa bomo uvrstili v posebno knjigo, ki jo bo izdal zavod Borec. Avtorji treh najboljših nalog iz vse Slovenije bodo še posebej nagrajeni z brezplačnimi počitnicami na morju ah v hribih.
Zavod BOREC in RO ZZB NOV
ipos
jpos
$li
\nap
\ >
:JEJ
iNa |ME i 1
|vsei
L,
gA1
|
J

Službo iščem
š
Na kateremkoli vzgojno-izobraževalnem zavodu Socialistične republike Slovenije bi se rad s 1. IX. 1971 redno zaposlil s / poučevanjem ruščine!	je
Podpis: Profesor ruščine in slovenščine H« Naslov v uredništvu Prosvetnega delavca J,.

10 mentorjev - učiteljev fizike, katerih šole in učenci bodo v tekmovanju dosegli najboljše uspehe, prejme praktična darila v vrednosti po 300,00 din.
Tekmovalno komisijo sestavljajo predstavniki tovarne ŽMAJ in Zavoda za šolstvo SRS.
Tekmovalna komisija bo ob javila rezultate tekmovanja v tff viji „Vzgoja in izobraževanje ter nepsredno nagrajenim šola111 in posameznikom do 15. H 1971.
ZMAJ — tovarna baterij in baterijskih nap ra'