. . Delovno srečanje raziskovalcev projekta NAT-MAN v Kočevj u , .., ( ..... ~~.,. ... Dušan ROZEN BERGAR * 
Otvoritveno delovno srečanje vseh udeležencev 
mednarodnega projekta NAT-MAN (Nature-based 
Management of Beecb in Europe - a Multifunctional 
Approach to Forestry) je potekalo od 6. do I l. maja 
2000 v Kočevju. Srečanje je organizirala Katedra za 
gojenje gozdov na gozdarskem oddelku Biotehniške 
fakultete, ki je tudi ena od pobudnikov projekta. 
Srečanja se je udeležilo 35 raziskovalcev iz šestih 
evropskih držav: Danske, Nizozemske, Velike Brita-
nije, Madžarske, Nemčije in Slovenije. Glavni nameni 
prvega srečanja so bili spoznavanje partnerjev in pro-
jekta, razvoj enotne metodologije dela in spoznava-
nje problematike gospodarjenja z bukovimi gozdovi 
v Sloveniji. 
Udeleženci projekta, ki prihajajo iz 11 različnih razi-
skovalnih ustanov, so se v soboto zbrali v enem od 
hotelov v Kočevju. Otvoritev se je začela z glasbenim 
nastopom in razstavo s]jk, kasneje pa so nekaj osnovnih 
informacij o slovenskem raziskovalnem delu, gozdu 
in gozdarstvu podali vabljeni predavatelji in ugledni 
gostje dr. Miloš Komac (Ministrstvo za znanost in 
tehnologijo), mag. Živan Veselič (Zavod za gozdove 
Sloveillje), mag. Črtomir Vilhar (Grča, d. o. o.) in dr. 
Dušan Mlinšek (Biotehniška fakulteta). 
Delovni del srečanja se je začel v nedeljo s plenar-
nim zasedanjem. Najprej je glavni koordinator, g. Jens 
Emborg, predstavil delovni načrt in strukturo projekta, 
potem pa so vodje delovnih paketov predstavil i še delo 
v posameznih skupinah. 
Projekt je po vsebini razdeljen na 14 delovnih pake-
tov. Katedra za gojenje gozdov sodeluje v paketih 2, 8, 
10, li , 13, 14 in vodi delovni paket 3, ki se ukvarja z 
analizo vrzeli v naravnem in gospodarskem gozdu. Pri 
projektu sodelujeta tudi Gozdarski inštitut Slovenije in 
Zavod za gozdove Slovenije. Teme delovnih paketov 
so: ugotavljanje naravne razširjenosti bukovih gozdov 
v Evropi v preteklosti (palinološke analize), sedanje 
stanje v bukovib gozdovih (naravno pomlajevanje, ses-
tojna dinamika, razvojne faze, naravne motnje), odmrla 
lesna masa (pomen za biotsko pestrost, pomen za kro-
ženje hranilnih snovi), sestoj no, krajinsko in ekonom-
sko modeliranje itd. Kljub enotni metodologiji se bodo 
glavni poudarki raziskovalnega dela med državami 
• D. R., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in 
obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 
GozdV 59 (2001 ) 1 
' 
,.. "':\. 
:;) .. 
razlikovali. Države zahodne Evrope imajo ~re01€1Tle 
predvsem s pomlajevanjem in obnavUanjem bukovih 
gozdov, zato bo raziskovalno delo pri njih usmerjeno v 
reševanje teh problemov. V Sloveniji bodo poleg zgoraj 
že omenjenih tem potekale tudi raziskave kakovosti 
bukovega mladja. Te bodo skušale ugotoviti, kakšna je 
odvisnost kakovosti mladja od ekoloških fakt01jev in 
kako je nanjo mogoče vplivati z različnimi gojitvenimi 
ukrepi. 
Projekt NAT-MAN bo trajal 4 leta in bo skušal 
odgovoriti na vprašanje, kako trajnostno in večnamen­
sko gospodariti z bukovimi gozdovi. Rezultat projekta 
bodo smernice in priporočila za sonaravno gospodar-
jenje z bukovimi gozdovi v Evropi. 
Vse dni srečanja je delo potekalo izredno inten-
zivno, saj je bilo dela precej, časa pa malo. Dobrodo-
šle dodatne informacije so skupine dobile na teren-
skih ekskurzijah, ki so bile zelo koristne za preverjanje 
nekaterih metodoloških vprašanj v konkretnih razme-
rah. Tako so delavci Zavoda za gozdove Slovenije z 
OE Kočevje predstavili nekatere dosežke sonaravnega 
gospodarjenja z bukovimi gozdovi v svojem območju 
ter vodili ekskurziji v pragozdna ostanka Rajhenavski 
Rog in Krokar. 
Posebnost projekta NAT-MAN (glede na dosedanje 
tovrstne projekte) je v dejstvu, da v njem že od začetka 
sodelujejo tudi končni uporabniki. V tem primeru so 
to javne gozdarske službe, izvajalska podje~a, naravo-
varstvene organizacije in drugi uporabniki prostora. 
Na delovnem srečanju v Kočevju je skupina pred-
stavnikov končnih uporabnikov obiskala vsako delo-
vno skupino posebej in v diskusiji predstavila svoja sta-
lišča v zvezi z delom skupine. Skupina predstavnikov 
končnih uporabnikov je obenem poudarila nekatera 
konkretna vprašanja, na katera bi morali odgovoriti 
posamezni delovni paketi. Na tak način končni upora-
bniki vplivajo na raziskovalno delo v projektu. Njihova 
prisotnost bo zagotovila prenašanje rezultatov raziskav 
v prakso in usmerila raziskovalce v probleme, s kate-
rimi se vsakodnevno srečujejo upravljavci in upora-
bniki prostora. 
Delovne skupine so končale z delom v sredo, ko so 
vodje delovnih paketov na vnovičnem plenarnem zase-
danju predstavili rezultate dela v posameznih skupinah. 
Dan so udeleženci zaključi l i z ekskurzijo v pragozdni 
ostanek Krokar in z večerjo na gradu Kostel v kolpski 
dolini. 
39 
~-tarstvo v času in prostoru 
Odlična organizacija in delovno vzdušje sta pri-
pomogla k dobrim rezultatom vseh delovnih skupin. 
Rezultati srečanja bodo dobra osnova za nadaljevanje 
dela v naslednjih štirih letih projekta. 
Dodatne informacije o projektu NAT-MAN je 
mogoče dobiti tudi na internetu, na spletni strani z 
naslovom http://www.flecpro.kvl.dk/natrnan/. 
Vrtače na planoti Borovške gore zaradi vlažnega dna pogosto 
uporablja divjad za blažilne blatne kopeli (foto: Dušan 
Roženbergar) 
2 1. Kongres 1 UFRA v Maleziji 
Marjan LIPOGLAVSEK* 
Od 7. do 12. avgusta 2000 je bil v Maleziji, v pre-
stolnici Kuala Lumpur, 21. kongres mednaroclr e zveze 
gozdarskih raziskovalnih organizacij. K~'· -TFRA 
so vsakih 5 let največje svetovne w 'tve. 
Tokratnega kongresa se je 1' ' ' •.i-
skovalcev in gozdat:if'' 
je bi lo 1 O udeležene. 
Gozdovi in družba - Vt 
govorniki na plenarnih z<. 
tako imenovanih subplena, 
vilni referenti na sestankih r, 
videnih preko 120) so večin. 
temo. Prevladujoča ugotovitev Jo-
rebu jejo kulturno različne družl 
voljevanje različnih potreb in da 
dovi človeštvu kakovostnejše okol" ... msko 
ter socialno-kulturno blaginjo. GozdL <-manJSUJeJO 
revščino, pospešujejo gospodarski razvoj in prepreču­
jejo uničevanje okolja. Raziskave se morajo prilagajati 
družbenemu okolju in izboljševati zadovoljevanje zelo 
različnih potreb človeštva. 
Ob toliko hkratnih sestankih je posameznik na kon-
gresu lahko spremljal le neznaten del referatov in raz-
prav. Na tokratnem kongresu je bila posebej poudaljena 
predstavitev znanstvenih dosežkov na postelj ih. Čeprav 
so bile zanje razpisane in podeljene nagrade (9), pa 
res zanimivih in dobro predstavljenih posterjev ni bilo 
veliko. Za ta kongres je bil značilen strog izbor refera-
tov in posterjev, ki pa ni vedno najbolj uspel, saj selek-
• prof. dr. M. L., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za goz-
darstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, 
SLO 
4 0 
torji niso bili vedno dovolj kvalificirani. Tako nekatere 
raziskovalne skupine niso imele dovolj referatov za 
razpoložlj ivi čas, druge pa soj ih imele preveč. V celoti 
sem lahko spremljal in deloma vodil delo raziskovalne 
skupine 3.07 Ergonomija, ki je imela dva sestanka s 
skupaj osmimi referati z naslednjimi vsebinami: 
- Programi varstva pri pridobivanju lesa v ZDA (de 
Hoop) 
Zmogljivost in fizične obremenitve sekačev v Brazi-
;ji (de Suoza) 
1veški faktor pri raziskavah tehnologije (Gar-
") 
.lembe ergonomskih značilnosti motornih žag 
~uoglia) 
- Ergonomska ocena gozdarskih strojev (Gellerstedt) 
- Deloma samostojne delovne skupine v Nemčiji (Kas-
tenholz) 
- Problem izpušnih plinov pri tehnološki tranziciji 
(Lipoglavšek) 
- Tresenje pri uporabi sedeža v obliki sedla na traktorju 
(D. Wiisterlund) 
Referati in razprava so pokazali, kako zelo različni 
so glavni ergonomski problemi v gozdarstvu različ­
nih delov sveta. Ergonomsko obarvani referati so bili 
predstavljeni še v nekaterih drugih raziskovalnih skupi-
nah. Podobno je bilo tudi pri posterjih, kijih je ta razi-
skovalna skupina sprejela na kongres. Nj ihove vsebine 
so segale od položajev telesa pri delu do psihologije 
odnosov v majhnih izvajalskih podjetjih. 
Na papirju in CD-jih so v celoti objavljeni vsi refe-
rati subplenamih zasedanj ter izvlečki postelj ev in refe-
GozdV 59 (2001) 1