Pripovedke iz zgodovine avstrijskih vladarjev. IV. Grad Baldern pri Cirihu. Velika izguba pri napadu na Rudolfa je Ulrika Regensberškega in njegove zaveznike tako poparila, ter jim vzela pogum, da si niso več upali Rudolfa očitno napasti. Za svojimi utrjenimi zidovi pa so še vedno prežali 'nanj, ter njega in njegove zaveznike trdovratno napadali. Da bi Rudolf temu iznemirjanju konec storil, sklene grajšeake nasprotnike in upornike na njih domeh poiskati in jih s silo upokoriti. Odloči se, napasti najprej grad Baldern pri Cirihu, katerega si je tudi kmalu podvrgel, pa ne z veliko vojsko, ampak z dobro premišLjeno zvijačo. Grad Baldern je stal na gori, ki je bila poraščena z velikira drevjem in gostim grmovjem. V to goščo Rudolf poskrije 30 mož, drugim 30tim pa veli grad napasti, predrzno zabavljati, tako, da vso posadko izvabijo iz grada na plan, kakor hitro pa bi grajska posadka planila na predrzne napadovalce, se morajo takoj v beg spustiti — da jih dalje od grada spravijo. On sam pa hoče s tretjim oddelkom na dano znamenje bežočim priskočiti na pomoč. Ta načrt se je Rudolfu prav dobro posrečil. Ko je namreč onih 30 m6ž prišlo do grada, so s svojim napadanjem, zabavljanjem in zmerjanjem grajsko posadko razkačili tako, da so kakor besni udarili na napadovalce, njih beg pa jim je dal še več srčnosti in poguma, tako, da vsi zapustivši grad zmagonosno pode napadovalce po bregu navzdol. — Za gradom skritih 30 mož pa jo vdere v razpraznjeni grad, katerega brez ovire lehko oplenijo. Rudolf pa je s svojim oddelkom iz skrivališča grajski posadki udaril za hrbet; na videz begoči se ustavijo ter vkupno Regensberžane pobijejo in polove. *) *) Erzahlungen und Anekdoten aus der nGeschichte des osterr. Kaiserstaates", Wien, 1808. — Erster Theil — po nFugger's Spiegel" etc. Pis. Y. Rudolf vzame drug grad Utliberg. V bližini Ciriha je imel Ulrik Regensberški tudi jeden grad Utliberg, katerega mu je Rudolf vzel zopet z neko posebno zvijačo. Ulrik Regensberški je imel namree 12 belih konj in 12 belih psov, in te je navadno vzel sš soboj, kadar je kam odjahal s svojim spremstvom. Rudolfu je bilo to dobro znano. Tudi on si preskrbi 12 belih konj in ravno toliko psov jednake barve, kateri so bili Ulrikovim podobni. Necega dne se Ulrik napoti od doma s svojim spremstvom; Rudolf pa, ki je te priložnosti pričakoval, se skrije po noči se svojimi konji in psi, ter z jednajstimi spremljevalci ne daleč od grada vgoščavo; pred pa je še naročil Cirihčanom, da morajo za rana drugega jutra postaviti se oboroženi v bližino onega kraja, kjer bode on skrit. Kadar bode jel on se svojimi jednajsterimi bežati, morajo oni z vso silo za njimi, ter jih s krikom in vriskom poditi proti gradu. To se vse zgodi. Cirihovci drugega jutra pridero na oni kraj, kjer je bil Rudolf se svojirai skrit, ta pa se spusti v beg proti gradu, in Cirihovci z velikim upitjem za njim. Straža pri grajskih vratih, po 12 belih koujih in psih varana, mislilaje za gotovo, da je domac gospod Ulrik od sovražnika napaden, ki zdaj sovražnim napadovalcem hoče pete odnesti in se v grad rešiti. Da bi ga kolikor mogoče hitro spravila v varno zavetje v grad, takoj spuste grajski most na tla, in tako odpro vrata v grad — Rudolfu, najhujšemu sovražniku, Rudolf sam počaka zdolej, da se Cirihovci zbero; s temi gre potem v grad, kjer malo posadko polove, grad pa oplenijo. YI. . Grad Glatzenberg. Ta grad z malim mestom bil je pod Cirihom ob reki Limmat. Tudi tega Rudolf vzame se zvijačo. Nekega dne zapove Cirihovcem, da morajo z dveraa se sodi naloženima ladjama odpluti po reki nizdol. V vsakem sodu pa naj se poskrije po več hrabrih Cirihovcev, kakor nekdaj v Trojanskem konji. Na predvečer, predno ste ladji imeli odplavati, se pa Rudolf se svojimi najboljšimi konjiki skrije ne daleč od mesteca v gosto hrastovje. Vsakega mimogredočega pri sebi obdrži zato, da bi ga nihče ne mogel izdati. Ko se ladje, podobne trgovskim ladjam, ki plujejo v Bazel, v jutranjem svitu začno bližati mestecu Glatzenberg, jih Glatzenberžani že od daleč ugledajo; takoj je bilo v mestu in gradu vse po konci. Rudolf je namreč dobro poznal Regensberžane in njih privržence, da oropajo vsako trgovsko ladjo, kateri so le kos. — Pa res, vse je zapustilo mesto in grad, ter ladjo napadlo s pušicami in fračami, ter jih tako prisililo, da so se morale ustaviti in se braniti. Ker so šli vsi iz mesta, da bi se z bogatim plenom okoristili, je Rudolf prav z lehka mesto in grad posedel in vse važnejše prostore s svojimi stražami zastavil. Potem pa napade ropajoče Glatzenberžane; tudi Cirihovci so že mej tem zlezli iz svojih sodov, ter se z nasprotniki dobro spoprijeli in Glatzenberžanom poželjivost po tujem blagu dobro splačali. S to zmago so se končali boji z Ulrikom, kateri je zapuščen od svojih zaveznikov izgubil vsa posestva in vse imetje; niti varnega pribežališca ni mogel več dobiti. Prisiljen je bil zdaj Rudolfu udati se in ga milosti prositi. Naposled je bil Cirihški mestjan in je ondi v neki preskrbovalnici umrl. V. Jarec.