POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Mar ib or, Ruška cesta 5, pošt. predal 22. telef. 2326. Čekovni račun st. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in namešč enc.em, vsaka beseda din 0.50 Štev. 138 • Maribor; torek, dne 3. decembra 1940 • Leto XV Borba proti nepismenosti Na Hrvatskem vodijo vsega priznanja vredno borbo proti nepismenosti. Pismenost je nekakšen »tehnični pripomoček za spoznavanje človeškega okolja in pojavov napredka. V današnjih razmerah razvoja in prosvete, se res ni mogoče več zanašati na ustna izročila sosedov, staršev, dedov, babic in prababic. Življenje se temeljito iz-preminja ter prinaša s seboj nove politične, socialne in kulturne zahteve, katere narod mora poznati, če ne mara zaostati ter životariti in propadati v starih okorelih tradicijah. Pismenost je torej pripomoček, ki odpira narodu vrata v svet. Nič več in nič manj ni pismenost sama na sebi. Tehnični pripomoček je. Od njega pričakujemo resnično kulturo civilizacije, ki jo zahteva, ne posameznik, ne posamezni sistem ali razred človeške družbe, ampak napredek, ki sloni na realnem življenju. Pismenost je tehnični pomoček, kakor samokres, strup, top, plug, stroj itd. — Orožje rabimo za svojo varnost, strup za zdravilo, stroj v življenjski borbi, da si olajšamo življenje. Če rabimo orožje, strup za moritev, ju zlorabljamo; če polomimo stroj ali uničimo, smo ga odtegnili namenu in napravili škodo. In pismenost? Knjige in časopisi? Če ti sirijo pouk in resnico, če posredujejo Ja»nG in odkrito socialno in politično spoznanje, ki ga diktirajo socialne in kulturne razmere, so listi in knjige zlat zaklad za vsakega pismenega človeka. Tisk je bila druga velesila na svetu, danes je prva, * v i ifc % , Delavski tisk ni monopoliziran, ne dobiva bogatih dotacij in piše v danih razmerah, kolikor more. v smislu nalog, ki jih tisk ima. Tega ne pozabite! Nihče naj tega ne pozabi in podpre naš, to je, svoj delavski tisk. Ta bodi naša vez in naš klic po svobodi, da postane tisk in pismenost zopet pravi tehnični pomoček, ki ga nihče ne sme zlorabljati. Proslava driavitega praznika Govor kneza namestnika Pavla. Dne 1. decembra zvečer je govoril v beograjskem radiu knez namstnik Pavle. V svojem govoru je povdaril Važnost proslave obletnice ustanovitve Jugoslavije, ki jo praznuje država v mi-rU) sredi evropske vojne vihre. Jugoslavija je in hoče ostati nevtralna. Njena voha )e tudi, da ostane v dobrih odno-sajih z vsema svojimi sosedi, ki spoštujejo n1®no nedotakljivost in neodvisnost. Nasa država ni slučajna tvorba, ampak je rojena v krvavih bojih za o-e Potrelj podražil od 7 2«Md“xhter ,TržOVci ne smeio pro- feaL w Pj . ,a Posameznim stranem, kot je določeno. N ovo organiziranje sveta Ustvarjanje velikih prostorov okoli nekoliko centrov i Ni uspel poizkus z organiziranjem vseh držav sveta v eno skupnost, ki se je imenovala Društvo narodov. Niso še bili izpopolnjeni bistveni pogoji, da bi tak poizkus uspel. Šlo je za to, da se vse države sveta pravzaprav odrečejo v veliki meri svoji suverenosti, in predvsem pravici, da z orožjem branijo ono, kar smatrajo za svojo življenjsko potrebo. Nujno je bilo za uspeh Društva narodov, da se vlade vseh držav odreko uporabi sile v izvajanju svoje nacionalne politike ter da vedno v vsakem primeru zahtevajo v spopadih in sporih z drugimi državami posredovanje organa Društva narodov. Pa da se pokore vsaki njegovi razsodbi. Te volje ne bilo, kakor tudi ni volje pri nobenem obsojencu, da se pokori v njegovo škodo izrečeni razsodbi. Oni, proti kateremu je sodišče razsodilo, se pokori tudi tedaj, čeprav je uverjen, da razsodba ni pravična. Pokori se zato, ker se mora. Ker ga od njega jačja oblast k pokorav. prisili. Društvo narodov je bilo pomanjkljivo z vseh strani. In zato poizkus z njim ni uspel. Vse države so ostale suverene in vsaka je poizkušala nasloniti svojo varnost na svojo lastno oboroženo silo in moč svojega gospodarstva. V tem ni bilo nikakršne razlike med demokratičnimi in nedemokratičnimi silami, niti Sovjetsko zvezo in državami s kapitalističnim redom. Vsaka je samo zase vlekla in vodila svojo interesno politiko. In Društvo narodov je hotel vsakdo izkoristi za zaščito svojih pristranskih interesov. Eni so potom njega želeli, da ovekovečijo svoje osvojitve v minulih vojnah. Drugi so hoteli potom Društva narodov izterjati velike vojne odškodnine, tretji, da se tega plačevanja oproste. Eni so mislili, da bo potom Društva narodov mogoče premagance obdržati v stanju vojne slabosti in neoboroženosti, in drugi, da bo tudi nasprotnike prisililo k razorožitvi. Eni, da hoče podrediti narodne manjšine, drugi, da jih hoče zaščititi in ohraniti zase. Ta različnost-ciljev je bolj in bolj pretvarjala Društvo narodov iz organa za pomirjevanje in sporazumevanje v pozorišče medsebojnih bojev in brezkončnih diplomatskih intrig. V takem redu ni moglo biti ne nepristranskih sodnikov in ne nepristranskega Sojenja. Sodili so političarji, ministri, ki so ravnali edino po posebnih interesih in potrebah svojih držav. To niso mogle biti sodbe, zasnovane na nekem objektivnem pravu, na nekih visokih moralnih principih. To so bile politične sodbe poravnavanja med zainteresirana, kjer se je interes slabejšega, čeprav je bil opravičen, žrtvoval interesu jačjega. Zaradi take vrste sojenja je kaj kmalu pričel padati prestiž Društva narodov in oslabelo je zaupanje vanje. Pa tudi sklepi so ostajali bolj in bolj mrtva, črka na papirju. Če jih oni, ki so se jih tikali, niso hoteli izpolniti, kdo jih je mogel k temu prisiliti? Društvo narodov kot tako ni imelo nikakršne izvršne sile na razpolago. Kadar so bile države članice pozvane, da nepokornega prisilijo k spoštovanju sklepov Društva narodov, se je pokazalo, da ni solidarnosti in je ne more biti. Ker takrat se je vsaka posamezna vlada vprašala: ali imam potrebo in moč, da stopim v vojno z obsojeno državo? AH je treba, da grem in se vojskujem, za teke interese, ki se moje države nič ne tičejo? In ali je treba, da se zaradi drugega izpostavljam nevarnosti, da bo moja lastna država pomandrana? Neenakost interesov in neenakost nevarnosti, katerim so se izpostavljale posamezne države, je naglo dovedla do tega, da so se sklepi Društva narodov pretvorili v prazne deklaracije brez obvezne veljavnosti. Dejansko se je vsaka država ob kakih nastalih mednarodnih konfliktih opredeljevala po svojih potrebah, interesih in moči. Dokler so bile v konfliktu male države in so odločevale velike, je uspevalo, usiliti jim sklepe Društva narodov. Ali čim je prišla v poštev velika država, se je jel rušiti oel organizem, ki je bil postavljen na nesolidne temelje. Enakost med državami sveta; enakost med velikim in malim, slabotnim in močnim, zadosti močnim za velika podjetja in slabotnim, ki v življenjski stvarnosti nikjer ne obstoja, se niti pravno ni mogla ohraniti. Realni činitelji v mednarodnih odnošajih so bile od nekdaj velike organizirane gospodarske in oborožene množice, Friderik Veliki je pravilno rekel, da je tudi »dragi bog vedno z jakimi bataljoni.« Lassalle je isto misel izrekel z besedami, da ima sila prednost pred pravico. Po razpadu Društva narodov se vedno bolj pojavljajo na videz oni pravi činiteji, ki motijo mednarodno življenje. To je nekaj velikih držav, nekoliko ve- likih celot, v katerih so grupirana gospodarska bogastva, delovna tehnika, množice ljudi in močna oborožitev. --Prekmalu se je mislilo, da se more u-stvariti eno samo središče sveta. V resnici obstoja nekaj takih jako živih in močnih centrov, tako močnih, da jih še nihče ni mogel pokoriti ali podrediti. Ti centri postajajo izlepa ali s silo privlačne točke narodov in držav, po celih kontinentih in oceanih. Okoli njih se vrši novo grupiranje sveta. Vojna, ki zavzema svetovno obliko v bistvu, ni nič drugega kakor bojevanje teh nekoliko centrov. Oni se bore in sporazumevajo zaradi razdelitve zemeljske površine na velike prostore. Države I in narodi na teh prostorih se povezava-I jo v gospodarske in politične celote, Mir' mora prinesti neko vez med temi celinami. Človeštvo bo zopet prišlo do neke organizacije. Zaenkrat mi še te ne moremo predvidevati, dokler ne dočakamo konec svetov, vojne. Za danes smo priče sporazumom velikih centrov glede razdelitve interesnih con, razdelitve j velike prostore in borbe med centri glede te razdelitve. Ko se boji končajo in napravijo končni sporazumi, se bo človeštvo znašalo v novi mednarodni organizaciji. Ali mu bo ta prinesla več miru in blagostanja — bomo pač videli. Ali nova organizacija bo vsekakor na-znotraj solidneja od Društva narodov, ki je izšlo iz minule svetovne vojne. Dr, Živko Topalovič. Grki zavzeli Podgradec Zavzetje je uradno potrjeno. At. ag. Dne 30. t. m. so grške čete po j Boji dne 29. novembra so se izčrpa-zavrnitvi vseh italijanskih protinapadov 1 vali v protinapadih italijanskih čet v v odseku Podgradec končno zavzele mesto po boiu na nož in obenem tudi planino Kamijo, zapadno od mesta in planino Mlokro vzhodno od mesta. V boju za mesto je bilo vjetih 15 italijanskih častnikov in 200 mož. Z zavzetjem teh postojank je prešla v grške roke še ena italijanska obrambna linija.. Trdi se, da nameravajo Italijani zgraditi novo obrambno linijo pred Elbasanom, kamor poskušajo dospeti grške čete po dolini reke Škumbe in po cesti iz Pod-gradca. Dne 30. t. m. je bilo sestreljenih S italijanskih letal. Na ostali fronti so bile akcije, o katerih pa še manjkajo podrobnosti. Dne 30- t. m. so grška letala napadla italijansko mesto Brindisi, iz katerega gre večina prevozov čez Jadransko morje, v Albanijo. Na pristanišče in na kolodvor je bilo vrženih 12.000 kg bomb, ki so povzročile veliko razdejanje. Italijani odbili vse grške napade Italijansko vojno poročilo o bojih dne 28. novembra pravi, da je 11. armada, kateri pripadajo divizije »Ferrara«, in »Centauro«, odbila vse grške napade. Na bojišču 9. armade pa ni bilo posebnih dogodkov- 300 italijanskih letal je bombardiralo grške položaje in ozadje. Zbitih je bilo 7 sovražnih letal in 3 italijanska- območju 11. armade (najbrž pri Pod-gradcu.), Anglija in vojna v Albaniji Reuter. Angleški minister Almery je izjavil, da si Anglija težko predstavlja, zakaj je Italija začela vojno z Grčiio, ako ni bila gotova, da bo lahko zasedla grško otočje. Anglija računa s tem, da bi Grčija utegnila postati vrata Anglije, skozi katera bi se moglo priti preko Italije do same Nemčije. Minister Dalton pa je omenil, da je v Evropi občutiti veliko pomanjkanje gume, tekstilij, bakra in primesi za oja-čenje železa. Zlasti pa postaja za Nemčijo občutno pomanjkanje mazivnega olja. Na afriSkem bojišiu in na Sredozemskem morja. ni pose'bnih vojnih dogodkov. Italijani niso še začeli £ ofenzivo pri Sidi Baraniju v Egiptu in so tamkaj vkopani že 9 tednov. Na ostalih bojiščih v Sudanu, ob abesinski in eritrejski meji, so manjši spopadi. V ostalem je živahno delavno letalstvo. Italijani poročajo, do «o 28. novembra zbili nad Malto 5 angleških letal in zgubili eno svoje. Pač pa so Angleži pripravili blokado otočja Dodekanez, ob turški ©bali. Ta blokada je mogoča, odkar so zasedli grško Kreto. Na I>ode-kanezu, v katerem je niz otokov, je 60.000 pe-bivalcev, od katerih je približno polovica Italijanov, Otočje pa ne more preživljati naseljencev, Dodekanez je za Italijo pomemben, ker General Soddu je potrien kot najvišji je blizu Sueškega prekopa, Italijani s0 tu'b Kanalu, zlasti Le Havre in Boulogne. Pred holandsko obalo sta bila potopljena od angleških brzih čolnov dva nemška prevozna parnika po 8000 in 6000 ton. V noči na 1. decembra angleška letala niso letela nad Nemčijo zaradi slabega vremena. Dne 30. novembra je bilo sestreljenih 5 nemških in dne 1. decembra dopoldne 2 nemški letali. neio, zlasti Šangaju. mednarodne koncesije v Poravnaj naročnino, ki znaša, kakor smo že objavili, odi. decembra dalje din 12,— za tu- in d i n 20.— za in o z e m siv o. Kakor delavec, nameščenec, obrtnik in mali kmet, tako tudi »Delavska Politika« v teh težkih časih le s težavo krije svoje izdutke in sicer izključno le z naročnino svojih naročnikov. Tega se mora zavedati vsak naročnik in prijatelj našega lista. zato poravnajte brez odlašanja naročnino za mesec december, da ne bomo prisiljeni dostavo našega lista ukiniti vsem tistim, ki bi ne izpolnili svoje dolžnosti. V krajih, kjer so poverjeniški odbori, poravnajte naročnino pri poverjenikih, kjer pa poverjenikov ni, pa jo pošljite po poštni položnici. Ako pa pomotoma niste prejeli poštne položnice, nakažite naročnino na naš poštno-čekovni račun št. 1-1.335 potom poštne položnice, ki se dobi pri vseh poštnih uradih. — UPRAVA, prodajal po pretiranih cenah. Seveda mora oblast tudi poskrbeti, da bo mogoče trgovcem krompir po primernih cenah nabaviti. Maksimalne cene za olivno in bučno ilje so določene z veljavnostjo za vso državo in sicer stane: neprečiščeno olivno olje din 25.20 kg, fino olivno olje z 1 odst. kisline di’i 33.60 kg, s 3 odst. kisline din 30.45 kg na licu mesta v tovarni. — -Bučno olje bo po din 22.40 kg, dostavljeno na kupčevo postajo. Veletrgovci bodo prodajali to olje po din 23.75 in na drobno po din 23.75 kg, vendar bo treba priračunati še banovinsko in občinsko trošarino. " • ' V Čakovcu proda- jajo mast po din 30 kg, v okolici pa po din 26 do din 28. Surove kože se ne smejo prodajati dražje kot pred 4, oktobrom letos. Banska uprava opozarja na to zlasti mesarje. V kratkem bo izšla uredba o določitvi cen za surove kože. 360 rudarjev je bilo odpuščenih v nekem hrvatskem rudniku lignita, ker družba ne dobi dovoljenja za izvoz premoga v Švico. — »Hrvatski dnevnik« graja zaradi tega direkcijo za zunanjo trgovino, katere ravnatelj je dr. Bičanič, prvak HSS. Kaj se bo v tej zadevi ukrenilo, še ni znano. Predstavnik 4rgovinskega odposlanstva SSSR v Jugoslaviji je Boris Fjodorovi* Martinov, ki je te dni posetil trgovinske?! inin;-si^a O.r. Andresa. V Moskvo po bombaž bo po časopisnih vesteh Sedaj končno odpotovala posebna delegacija predstavnikov tekstilne industrije in se s sovjetsko vlado pogajala za nakup večje količine bombaža. Ce je ta vest resnična, bomo šele videli. , rizu. Nemški DNB zanika, da bi bili kakšni j francoski dijaki zaradi teh nemirov ustreljeni. Sto milijonov dolarjev posojila Čankajšku so odobrile Zedinjene države severne Amerike, ki bodo na Kitajskem nakupile za 60 milijonov dolarjev surovin. Torej računajo v { VVashingtonu, da je vredno podpreti Čank^i-ška. Državni prevrat je bil izvržen v ameriški državi Paraguay. Pravijo, da je sedanja vlada hotela uvajati nekakšen totalitarni red. opozicija i svoje potrebe, pač pa, da ga rabi industrija in zato naj se ne izvaža. »Hrvatski dnevnik« piše, da železniška uprava ne more o tem odločati. Nadalje navaja, da je nekemu hrvat-skenvu premogovniku bil zabranjen izvoz v Švico, med tem pa ima drug rudnik dovoljenje in je ponudil prej omenjenemu rudniku, da bo izvažal njegov premog, ako mu da pri vagonu 100 din premije. Kitajska demonstracija proti priznanju Van' čingvejeve vlade. V Nankingu so pretekli teden podpisali sporazum med od Japoncev P°' stavljeno kitajsko vlado Vančingveja in japonsko vlado. S tem bi moralo biti vojne konec, ako bi ne bilo Čankajška. Podpis sporazuma se je izvršil zelo slovesno in so potovali J Nanking tudi vsi višji japonski uradniki iz kitajskega ozemlja, ki je zasedeno od Japoncev, da tamkaj prejmejo navodila, kako voditi u-pravo v sporazumu z vlado Vančingveja. Na vlak pa so izvršili Kitajci pri mestu šučovtt atentat in ie bilo 100 oseb ranjenih in mrtvih. A. M. de Jong: ^ 'V’ Čuden mcUovmU .OTROŠKA LETA M E REYNT J E J A G E YS EN A* > Nobenega ne morem dobiti. Vsi so zunaj na polju. Med rokodelci pa prav gotovo ni nikogar, ki bi se hotel lotiti tega posla.« -»Da, da, to je res grozno!« se je čudil Flirefleter. Zopet je vladala nekaj časa tišina, dokler ga ni župnik naenkrat pogledal in rekel pritajeno, kot da se je nenadoma domislil: »Aj, Flirefleter?« »No, kaj, gospod župnik?« 'Ali bi mi ti ne hotel pomagati iz zadrege/« »Ko bi le vedel, kako! Samo recite mi in jaz bom napravil, to vendar veste.« ■ Ali bi ti ne hotel postati cerkovnik?« Flirefleterju sta zdrsnili nogi z agrevalmka m prednji nogi stola sta udarili glasno ob tla. Oči pa so se mu razširile od začudenja. T -j »Kakšna neumnost pa je to?« je jecllal. »Jaz r .... Jaz cerkovnik?« Od samega začudenja se je pozabil »lilo, da«, se je smejal župnik. »Ali je to tako hudo da se moraš zaradi tega ustrašiti? Napravil si obraz, kot da bi bil zahteval, da si daš odsekati gla- »Da, toda, da... gospod župnik ... čujte ven dar ... Saj vendar veste, da lahko mnogo zahtevate od mene . . cerkovrik? toda da postanem cerkovnik? Jaz pa Ko se je nekoliko opomogel od prvega strahu, se je začel pa vendarle smejati, sprva nekoliko boječe, potem pa glasneje in bolj prisrčno, naposled je nagnil glavo nazaj in usta so se mu od smeha široko razklenita. Cim je zopet prišel do sape, je rekel biez-skrbno, pretvarjajoč se: »Ta je pa dobra!... Ha, ta je pa res dobra i < In jaz, osel, Vam grem na led, zares sem domneval, da resno mislite.« > Da, saj sem tudi mislil.« Flirefleter se je nehal smejati. Presenečen ie pogledal župnika, ki mu je rešenega obraza prikimal. »Res?« je vprašal na pol v zadregi-»Da, prav res!« Godec je vstal in nekaj trenutkov gledal starega moža. Njegov začudeni obraz je dobil polagoma blažji in prijaznejši izraz. Roki na hrbtu, je začel hoditi po sobi gori in doli in obraz mu je postal zopet mračen. Nazadnje se je ustavil, stresel z glavo, se zopet vsedel k peči, žvečil svojo cigaro in zdihujoč puhal velike oblake dima pred se. Župnik ga je molče pogledal. Flirefleter je zaman poskusil obrniti pogovor na šaljivo plat in je končno rekel: »Vi še v svojem življenju niste in tudi nikdar več ne boste videli tako norega cerkovnika, gospod župnik!« »In vendar tvegam!« »Toda ... kako le morete tako trdovratno vztrajati na tem?« je jadikoval ogroženi. »Vi vendar čisto natančno veste, da ne vzdržim niti en dan na enem in istem mestu ... Kolikor se morem spomniti, vrag vedi, kdaj je to bilo, sem ostal največ teden dni; toda le, ako je bilo kakšno izredno zabavno žegna- njfc .. .i Cerkovnik? . . . Cerkovnik? ... Jaz pa cerkovnik? ... Vaši župljani bi delali oči, velike kot kolesa pri gnojnem košu! Za večno bi si nakopa«1 sramoto, gospod župnik!« »Kljub temu tvegam!« »Kljub temu tvegam... Kljub temu tvegani! - ' Izgleda, da ne znate ničesar drugega več reči k° ' Kljub temu tvegam ... Nehajte vendar! Jaz bi klj*^ temu ne vzdržal, to veste vi prav tako dobro, K jaz!« »Ali misliš, da morem jaz vzdržati?« »Da ... da .. že (razumem .. -sedaj računaj*-6 moje dobro srce. To ni lepo od vas, gospod žup»’ »Jaz bi lahko računal na tvojo čast, Flire^etcr je rekel: Kdor ne dela, naj ne je.« Flirefleter je bruhnil v Ž^sen smeh- N,egove^cj so se poredno zasvetile m sumljivo s pogovor v novo smer. , .i« »Aj, aj, gospod župnik. Vi vendar nisle več o ro ^ Vi veste čisto dobro, da ljudje, i najmanj c a „ai»«e ied0.. • >| K- Bog, kakor se rece in tega šam ostati na oni strani, kjer se največ je.« Toda župnik ni bil voljan da bi se pustil zave na stranpota. Miuzajoč se je dejal. ^ »Tega ti zaenkrat ne zamerim preveč, lenuhov. Toda pove, mi, ali te res nič n^ane k greš zjutraj žvižgajoč m pevajoe po cest , pn te ^ veš, da si mučim svoje stare, trhle kosti gon V ^ niku, kjer zvonim in moram potem opravi« ostalo delo, ki ga je treba izvršiti?« Štev. 138 »DELAVSKA POLITIKA* Stran 3. l reklamirajo nekakšno svojo last. — Več občanov. •••roli sl koledar »Cankarjeve dru2ba“! LJUBLJANA Pet novih občinskih svetnikov je bilo imenovanih v občinski svet, ki so tudi že prisegli in sicer so to gospodje: dr. Hacin Josip, dr. Leskovic Franc, Čebin Franc, trgovec s kurivom, Krvina Ivan, urarski poslovodja in Dolničar Maks, restavrater. Zimska akcija je zbrala lansko leto din 621.406, izdala pa ni vsega denarja, ampak ji ie ostalo za letos še din 140.030. Iz seje ijublj. obč. sveta. V svojem poročilu o zimski pomoči je župan g. dr. Adle-šič omenil, da zdravniki niso prispevali mno- MAR nauk delavca, Drag Nek pekovski pomočnik je moral celo leto delati preko zakonito dopustnega delovnega časa, ki je bil do letošnje jeseni za pekovske pomočnike itak že nenavadno trd, ker se je delalo ponoči, ki je po naravi človeku prisojena za počitek in spanje. Po zakonu bi mol šlo za ta čas okrog din 5000 plačila za nadure, ki ga ni prejel. Toda pri odhodu mu je pekovski mojster predložil ob zadnjem izplačilu v podpis izjavo, da je prejel vso svojo plačo za svoje delo, ki ga je opravil v pekarni. Ker mojster ni hotel plačati nadur, ga je pomočnik tožil. Sodišče pa je razpravljalo vsled ugovora pekovskega mojstra le o tem, če je pomočnik podpisal to izjavo ali ne. Sodni izvedenec za pisavo je potrdil, da je pomočnik res lastnoročno podpisal »Izjavo«. Sodišče je nato pomočnikovo tožbo zavrnilo za ves tožbeni zahtevek in ga še obsodila, da mora plačati stroške dveh zastopnikov. Pekovski pomočnik je Na mariborskih osnovnih šolah je bilo ukinjenih več oddelkov, kar bo imelo silno kvarne posledice. Že sedaj je bilo Po nekaterih razredih mnogo preveč učencev in učenk, tako da najbolj neumorni učitelji niso mogli več zmagovati napornega pouka. Sedaj bodo šolsko deco iz ukinjenih razredov porazdelili na ostale razrede, zaradi česar bodo posamezni oddelki še bolj natrpani. Splošno je znano, da vi Mariboru primanjkuje še vedno šolskih prostorov, oziroma, da je premalo osnovnih šol, zato je pričakovati, da bodo ti . ukrepi preklicani in tako omogočen reden pouk na osnovnih šolah. Povečanje tekstilnih tovaren. Pri tvrdki Hutter in drug v Melju so dogotovili dve novi stavbi tovarniških objektov, kjer namerava tvrdka izdelovati svilo. Ker je vreme prejšnji teden še dopuščalo, so nadaljevali z notranjimi den še dopuščalo, so dalajevali z notranjimi deli' deli. Tudi na stavbi Hutterjeve stanovanjske palače pri sreskem načelstvu je še tvrdka Kiff-mann dokončevala betonsko streho, osatli dve tvrdki pa deloma zaposlujeta delavce pri zidanju notranjih sten. V Košakih je povečala svojo delavnico tekst. tov. »Atama« proti vinogradu g. Vollerja. Poleg nje je dogradil g. Palouc lepe skladiščne prostore za svojo sadno trgovino tvrdko »Kanada«. —• Žalostno pa Sameva na nasprotni strani ceste poslopje bivše tovarne »Mirim«, ki se je preselila v Zagreb in so ostali obsežni prostori nekdanje vile »Alvis« prazni. Sedaj podirajo na travišču pred po- slopjem drevesa. Nekaj časa se je govorilo, da se bo naselila v tem poslopju tovarna gumbov iz Kamnika, a ie ni od nikoder. Pri to-1 varni »Mirim« so bile zaposlene večinoma žen-| ske iz okoliških viničarij, katerim sedaj ta, I čeprav skromen zaslužek zelo manjka, j Surovin za izdelovanje mila primanjkuje. Sedaj je že več kot dva meseca v veljavi prepoved izdelovanja jedrnatega mila, ki je imelo I v sebi 70 in mogoče še nekoliko več odstotkov tolšč. Odstotek tolšč v milu je s prej omenjeno ministrsko uredbo omejen na največ 50 odstotkov. Toda tudi za izdelovanje takega mila ni na razpolago surovin. Primanjkuje zlasti loja, ki so ga nekoč tovarne mila celo prodajale v južne kraje, kjer ljudje ne belijo jedi z oljem, niti s svinjsko mastjo, ampak z lojem. Vsled pomanjkanja loja je delo v tovarnah zastalo in pralnega mila že po več tednov ne izdelujejo. Tovarna, ki je včasih dobavila mesečno po kakšnih 25 vagonov mila, ga sedaj izdela komaj kakšen vagon mesečno. Pa še to se bo nehalo, ako ne bo loja, ki ga je v zadnjih tednih docela zmanjkalo. Izdeluje se pa še toaletno milo, toda tudi tu je nevarnost, da ne bo surovin in potem bodo tovarne mila menda sploh oibstale. % l ij. ii. , Podražitev soli in petroleja. Minulo soboto so finančni organi popisali po vseh mariborskih trgovinah zaloge soli in petroleja, ker sta se ta dva monopolna predmeta podražila. Finančni organi so istočasno kasirafi razliko, i ki je nastala med novo in prejšnjo ceno. 1 • da finančna uprava ni izdala ' svojim organom nalog, da morajo izstaviti za prejete zneske prizadetim trgovcem potrdila, temveč so imeli samo nalog, da te zneske vpišejo v popisno polo. Opozorili smo na to nepravilnost, ker bi se lahko v teh časih, ko je na delu toliko iprefrigancev. kdo izdal za finančnega organa in tako oškodoval trgovce oziroma monopolno upravo. Nova cena za vse vrste soli, razen za fino namizfto sol, l(i je po 5 din kg, je din 2.50 za kg. Za živinsko sol znaša cena din 0.75 za kg. Liter petroleja bo odslej stal 9 din. Glede prodaje Petroleja pa so bili izdani posebni predpisi, katerih se bodo morali trgovci držati in bo Ivsak konzunient lahko zahteval le predpisano količino petroleja na osebo. Začasno pa je bilo trgovcem prepovedano prodajati petrolej, kar bo verjetno trajalo le kratek čas, ker !ga je sodobno življenje naše družbe ustvarilo v življenju in usodi žene, ki je gospodarsko odvisna od moža. Število žen v šolah. Zaustavimo se zdaj ob oni stilistični napisani rešitvi, ki jo temu vprašanju daje država v današnji Sovjetski Uniji. Po ideologiji te države naj bo žena gospodarsko neodvisna od moža. Kakor je on dolžan delati, da bi mogel živeti, tako tudi ona. Kakor on sodeluje v proizvodnji, v kulturnem in javnem državljanskem življenju, tako mora tudi ona imeti pop-olno pravico in vso možnost, da stori isto. Čeprav jo današnje kvalifikacije (sposobnost) žene še vedno ovirajo, da bi hodila z možem vštric, je to le posledica slabe nekdanjosti. Izobrazba in kultura sovjetske žene se morata načrtno in vsestransko dvigniti. Za to dviganje pa danes ni nikakih zaprek več. V šolskem letu 1927/28 se je učilo v sovjetskih osnovnih in srednjih šolah 4 in pol milijona deklic, a leta 1935. se je njih število divgnilo na 11,915.100. Na delavskih fakultetah je bilo 1928. leta 15,6 odst. žensk, leta 1935. pa že 36.6 odst. V višjih šolskih zavodih je bilo leta 1927. žensk 21.8 odst., a leta 1935. že 38 odst. Iz teh številk se jasno vidi, da se bo sovjetska žena že v najbližji bodočnosti, po svoji kvalifikaciji (sposobnosti]- popolnoma izenačila z moškim. (Nadaljevanje sledi.) JCotccek sodmzU V pojasnilo obrekovalcem S. J. Goršek iz Celja je prosil s. F. Murna v Trbovljah za pismeno pojasnilo, ali je res, kar se v Celju govori, da je s. J. Arh kriv, da niso dobili staroupokojenci 20 odst. redne mesečne doklade na svoje dosedanje doklade, ker na konferenci v Ljubljani dne 8. februarja ni hotel na to pristati. K tem izjavljam podpisani javno, da je resnična zgoraj navedena trditev in k temu tudi moja izjava, ki sem jo tozadevno Mal na zapisnik: Mene osebno, predvsem pa še kot predstavnika »Zveze rudarjev Jugoslavije« bi bilo sram pred samim seboj, ako bi pristal na tako nizko povišanje doklad tem revežem. Predlagal sem in od tega ne odstopam, da se jim da najmanj 50 odst. povišanje doklad, dasi ludi to še od daleč ne odgovarja dejanskim potrebam staroupokojencev.« Moje stališče ni zmagalo, pomagalo pa je, kajti po predlogu »Delavske zbornice« bi bili dobili upokojeneci samo 20 odst, povišanja doklad. kar bi znašalo letno okrog 450.000 din, a dobili so enkrat za 4 mesece po 20 in za nadaljnih 8 mesecev pa po 30 in 40 odst. To bo znašalo okrog 1 milijon 200,000 din. Te številke menda povedo dovolj jasno, v čem in za koliko sem zopet izdal interese st?ro-upokojencev, — J. Arh. TRŽIČ Činiteljem v razmišljanje. Mali hišni posestniki, ki jim pravijo v Tržiču »kajžlarji«, so danes v obupnih razmerah. Najemnikom ne smejo povišati najemnin, vojnim obveznikom morajo odlagati plačila, nikogar ne smejo brez tehtnega vzroka u-.seliti. Radi draginje se je ves materijai za popravila in investicije občutno podražil. Na desetine jih -ie. ki so jim pa te borne kočice edini donos za skromno preživljanje. Avtonomne doklade so v Tržiču ogromne. • ■ %■ : - mM-’’ - • - - - - > - - Oni so sicer za za- ščito najemnikov, toda revidira naj se zaradi tega davčna praksa. Najemniki imajo zaščito in odlog plačil, »kajžlarji« ."a morajo odmerjene davščine in takse plačati takoj, sicer jih doleti globa. Priznavajo pa prav radi zaščito tržiškiin delavcem, činitelji pa uaj ublaže bremena vsaj »kajžlarjem« in to ne na račun delavstva. \ , '• ^ -r-v’*-— — »Kajžlarji«. Češka skavtska zveza se je razšla, ker v sedanji Nemčiji skavtizein ni dovoljen. Z milijona Kč je pripadlo : . Hitler-Jugend. Oče skavtizma umrl. 83 letni Baden Powell of Gilhvell je umrl v Nairobiju te dni. Dan brez žrtev v Londonu. Dne 27. novembra ni bil v Londonu nihče ubit, niti težko ranjen od nemških bbmb. = ... >.* Delavski pravni svetovalec Podedovani šivalni stroj '(Trbovlje) Vprašanje: Moja pokojna žena je pred leti skupno z materjo-posestnico kupila star šivalni stroj, tako da sta plačali vsaka polovico. — Potem pa je mati rekla, da je ta stroj last moje žene in ima zato tudi priče. Mati je potem posest prodala s premičninami vred, toda predmetni stroj ni bil nikjer vpisan, temveč samo posteljnjtak in omara. Prevzemnik-po-sestnik sedaj noče dati posteljnjaka in omare. Žena je zapustila mojemu sinu, sedaj 11 let staremu, znesek din 5000, ki je bil vložen v otr. hranilnico. Ali smem ta denar dvigniti? Kličejo me na sodišče, da bi moral dati izbrisno pobotnico, ali jaz nisem podpisal, ker nisem sprejel ne posteljnjaka in ne omare in sedaj advokat toži mojega mladoletnega sina in mene. Ali lahko moj sin ali jaz v teh ozirih tožbo zgubimo ali ne? Odgovor: Vaša vprašanja niso dovolj jasna, da bi Vam mogli točno odgovoriti in dati zanesljiv nasvet. Priporočamo Vam in drugim čitateljem za podobne slučaje, da stopite v Vašo organizacijo in naprosite tam kakega v pisanju bolj izvežbenega odbornika, da Vam napiše dejanski stan in vprašanje za našega »Pravnega svetovalca«, — Ker nam Vaš položaj ni povsem jasen, bi bilo nevarno, da bi Vam svetovali, posebno ko že teče pravda. Tem bolje bo, če stopite k sodniku v Laško, ali kakemu drugemu advokat«, ki bo vpogleda! pri sodišču spise in Vam na podlagi njih lahko pravilno svetoval nadaljnje zadržanje. — Če je Vaša žena kupila dotični šivalni stroj skupno z materjo, je bila že takrat najmanj ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Rokavice, nogavice, pletenine, blu/e. jopice, sviterje, žemperje (lastni izdelki). Volna, preia za strojna ročna dela. Konibineže, modrčke srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, purilo za ženske, moške, otroke. SivlUke potrebščine, galanterija. OSET »MARA«, KoroSka cesta 2b (Poleg tržnic«? — Vodnikov trg) UCenca v špecerijsko trgovino sprejmem takoj. Puncer Vinko Maribor, Glavni trg 10. solastnica. Ako ji je mati še svoj del podarila in je žena stroj prevzela kot svojo last, je bil izključno njena lastnina, a po smrti žene je padel v njeno zapuščino ter postal last zakonitih dedičev. Glede posteljnjaka in omare sami pravite, da je bil z notarsko pogodbo vpisan pri prodaji posestva in je torej to last prevzemnika posestva. — Denar mladoletnih se lahko dviga iz hranilnice le za dokazane potrebe mladoletnega otroka, z odobritvijo varstvenega sodišča. — Če zahtevajo od Vas kot varuha otroka izbrisno pobotnico za ta denar, ki je že položen za otroka pri hranilnici in torej že izplačan, boste vsekakor morali pobotnico podpisati. Ravnajte se V tem oziru po nasvetu varstvenega sodnika, ki je odgovoren za premoženj« mladoletnega in Vam bo gotovo samb pravilno svetoval, kaj Vam je storiti. Delo na kmetski žagi. (Savinjska dolina) Vprašanje: Zaposlen sem pri navadni kmetski žagi in režem les za trgovino. Delam vsak dan po 16 ur dnevno. Včasih pa tudi po več dni ne morem ničesar delati, radi prevelike vode. Kakšno mezdo lahko zahtevata po novi uredbi o minimalnih mezdah in ali lahko zahtevam plačo tudi, kadar žaga zaradi vode ne obratuje. Odgovor: Od 1. aprila do 1. oktobra 1940 je bila minimalna mezda za delavce na žagah po din 3 na uro, a od 1. oktobra naprej po din 4.50, Te minimalne mezde pa lahko zahtevate le tedaj, če lastnik reže les obrtoma. — Zadržek zaradi nenadoma nastale vode bi najbrž sodišče smatralo za višjo silo, za katero delodajalec ne odgovarja in bi Vam v tem slučaju ne priznalo pravice do mezde. Je pa stvar dvomljiva, ker pripada uslužbencu po § 220 obrtnega zakona plača, če ni mogel opravljati službe in so to zakrivile razmere službodajal-ca. Ljubljansko prizivno sodišče je enkrat v podobnem slučaju zavrnilo zahtevo delavcev po plači zaposlenim pri delih v Ljubljanici, ko je tam nastopila voda in niso mogli delati, Prevžitkarji Prevžitkarstvo je pač najžalostnejše poglavje našega kmečkega življenja in še dolgo bo ostalo nerešeno vprašanje, kako izročiti zemljo in hišo od roda do roda tako pravično, da bi ne bili mladi preobremenjeni, a da bi bili vseeno stari preskrbljeni in bi se jim ne godila krivica. Marsikdo misli, da bi bilo najpravilneje, če bi stari izročili svojino šele ob smrti, po znanem reku: Ti meni luč, jaz tebi ključ. Ta način je tudi res priporočljiv povsod tam, kjer so pogoji zanj ugodni. Seveda se pri tem včasih zgodi, da starši ob smrti ne izroče posestva tistemu sinu ali hčerki, ki jim je bil v življenju največja opora in desna roka. Zgodi se pa včasih tudi, da postane starček otročji ali zapravljiv, da požene mnogo tega, kar je prej družina prigarala in prištedila in potem ne dobe otroci onega, kar je zrastlo z njihovo pomočjo. A kljub temu, da so taki slučaji boli redki, so vendar težave z zahtevo, naj izroče kmečki starši posestvo šele ob smrti, saj dostikrat ' stari ne morejo in mladi nočejo. Vsako majhno posestvo zahteva neprestano trdo dela, ki mu izgarani stari ljudje niso sami več kos. Mladi pa se nočejo ulbijati na domu, če ne vedo, da se zase, in če ne morejo sami uporabljati sadov svojega dela, kakor sami hočejo. Mladi hočejo samostojnost, hočejo lastno ognjišče, hočejo biti sami svoji gospodarji in gospodinje, kar je tudi umljivo in naravno Dokler ne bo uvedeno splošno starostno zavarovanje tudi za deželo, bo veljalo prevžitkarstvo, ki je pa žal le prepogosto vir sovraštva in hudobije. Zato bi bilo potrebno, da se prevžitkarstvo primerno preuredi. Tam kjer ni prave uvidevnosti in ljubezni, je najbolje, j če sta obe gospodinjstvi iz vsega početka popolnoma ločeni. Seveda pa se je treba zavedati, da je vsako gospodinjstvo tem dražje, čim manjše je in da bi bilo za gospodarsko šibke sloje mnogo bolje eno veliko skupno gospodinjstvo kakor dvoje majhnih. Na vsak način pa bi moral imeti vsak pre- , vžitkar svoj »kot«, ki bi si ga lahko uredil popolnoma po svoji volji. Če ni za to na razpolago posebnega poslopja, pa bi se zato moral preurediti poseben del hiše. To bi bilo dobro tudi zato. ker bi potem tudi ostali otroci imeli še vsaj košček doma, ki ga marsikje nimajo. Dajatve imajo stari največkrat zavarovane z vknjižbami, ki so pa dostikrat vir sporov. Dobro je, če se prevžitkarji nekako zavarujejo še posebej na ta način, da si kot svojo lastnino pridrže kos zemlje ali kako poslopje, da lahko nanj vzamejo posojilo ali pa ga celo prodajo, seveda samo v slučaju, če mladi zanemarjajo svoje obveznosti nasproti njim. Spori med prevžitkarji in mladimi so na dnevnem redu. Bridka resnica je, da nosijo največ krivde na tem žene, mlade gospodinje, ki pridejo k hiši in nimajo prav nič razumevanja za stare ljudi, ki so napojili zemljo s svojim znojem in iztisnili iz sebe vse moči za dom in družino. Kolikokrat se zigodi, da sta stara dva zgradila dom s svojimi žulji, ga dobesedno pristradala in prigarala, na starost pa ju mlada dva podita ven in vidita v njih sama nadlogo. Žene, ki v notranjih zadevah pri hiši navadno odločajo, naj bi ves svoj vpliv vzastavile v to, da se bo vsaj v posameznostih prevžitkarsko vprašanje olajšalo, da stari ne bodo stradali in zapuščeni in osameli hirali, da ba iz kmečkih domov izginilo sovraštvo in se bodo nevzdržne razmere ublažile. Danes pa čistimo postelje! Posteljnino dajmo od časa do časa ven na jutranje .sonce, ki najbolj temeljito razkuži, a ne škoduje posteljnini kakor kasnejše sonce, ki je prevroče. Ko je posteljnina na obeh straneh pregreta, jo narahlo iztepemo, prah pa skrtačimo, Če je spodnja matraca pretežka, da bi jo vlekli ven, jo iztepemo kar v uostelp tako, da jo pregrnemo z vlažnimi cunjami, ki polovijo prah. Vsako majhno luknjico moram* kar sproti zašiti. Če so blazine in pernice zelo umazane, jihf j lahko operemo. Seveda je pa to zelo nerodna in zamudno delo, Prevlako blazine razparamo samo toliko, da nastane za ped široka odprtina. lo odprtino vtaknemo v pripravljen* vrečico in previdno potiskamo perje ali pub iz blazine v vrečico, ki jo nato zašijemo. —* Vrečico s perjem vtaknemo v vročo vodo, ▼ kateri smo raztopili milo in sodo in dobro iz-žemamo. Potem vzamemo po potrebi še enor j boli mlačno milnico, nato pa izpiramo vrečico s perjem v mrzli vodi, dokler ni čista. Če je imel blazino bolnik, dodamo vodi za pranje še malo lizola, ki razkuži. Nato obesimo vrečico s perjem najprej nad kakim škafom, da se odcedi, nato pa kam ven v senco tako, da. je na prepihu, Vrečico večkrat prerahljamo. Ko je perje suho, je kakor novo, prožno i» rahlo. Prevlako operemo v mrzli vodi, v kateri smo raztopili Persil. Suho prevlako polikamo. Da ne bi prevlaka propuščala perje, jo namažemo znotraj z voskom. Nato spet stresemo perje ali puh previdno nazaj. Žimnice lahko tudi lepo očistimo kar sami -doma. če je žima zelo umazana in prašna, jo damo v posodo z vročo milnico in jo operemo. Potem jo izpiakujemo s čisto vodo tako dolgo*, da je snažna, nato jo pa kuhamo v kotlu, da* se žima spet nakodra. Zimo posušimo poleti na soncu, pozimi na podstrešju. Ko je žima-posušena, jo razceframo. Če se da težko cefrati, jo sproti segrevamo v pečici, ker se da. vroča žima laže cefrati. Za kuhinjo: Krompirjeve palačinke Olupi pet surovih krompirjev in jih dobro nastrgaj, dodaj eno ali dve jajci, malo soli in noževo konico pecivnega praška. Iz tega testa spečemo palačinke in jih napolnimo z marmelado. SEVNICA OB SAVI Profesijonisti in nekvaliiicirano delavstv«. V nekem našem podjetju, kjer cvete med delavstvom egoizem in klečeplastvo, vlada proli profesijonistom silno nerazpoloženje s strani nekvalificiranega delavstva, ker profesijonisti s svojim zadržanjem, oprti na svoie znanje; jasno kažejo, da njim ni treba priklanjati hrbta. Ne razumemo, kako morejo biti nekateri nekvalificirani delavci tako kratkovidni. Zavedati bi se morali, da je njihov spas v sodelovanju s profesijonisti, kajti podjetje je Priirtorano voditi računa o dobrih kvalificira" nih močeh in ako so te solidarne z nekvalifi-J cirani delavci, potem je n*peh boli gotovo zajamčen, dasi morajo v talcem slučaju profesl- J jonisti del svojega priboljška deliti z ostalim, delavstvom, namesto da bi ga sami Poželi. Razen tega naj vsak nekvalificiran delavec ne pozabi, da daje svoje otroke, ako je količkaj mogoče, učit obrti. Zato res ni treba postrani gledati profesijonistov, dočim prinese sodelovanje z njimi samo korist, seveda ak* so profesijonisti zavedni.— Profesijonist. Ivin Kravos Maribor, Aleksandrova cesta 13 priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična Miklavževa darila Stavbne parcele Več krasnih stavbnih parcel in njiv naprodaj v bližini Celja. Poizve se v upravi »Delavske Politike", Celje, Delavska zbornica Prevzem trgovine Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel špecerijsko in delikatesno trgovino od g. Ivana Laha ter se priporočam cenj. odjemalcem in jih zagotavljam, da bom vedno z vso skrbnostjo in natančnostjo gledal na to, da jih vsestransko zadovoljim. Trgovino sem na novo založil z vsakovrstnim svežim blagom. Prosim cenj. odjemalce, da me posetijo in se o tem prepričajo. Udani Velika zaloga miklavževih daril; bombonjer, čokolade, bombonov in desertnih vin Vinko Puncer špecerijska In delikatesna trgov,na Glavni trg 10, Maribor iKIBBIS99Q!33m£3 Damske plašče najnovejših modelov, volno, ročna dela itd. priporoča LAMA Maribor, Jurčičeva ulica 4 Za kenieretl Mala bi nrelujt Adolt Jelen v Mariboru. » Tlita Lladska tiskarna 4. 4 v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Maribora.