Trije značilni znaki cystitisa Vnetje mehurja označujejo znaki, ki so tako značilni, da jih težko prezremo ali napačno tolmačimo. Bolezen sicer ni zelo nevarna, vendar se rada ponavlja in se lahko razširi na občutljivejše sosednje organe Vnetje mehurja in sečnice je poleg vnetja ledvičnih easic ena najpogostejših bolezni sečil. Po-navadi pride do infekcije zaradi motnje pri odtekanju urina, ki ima svoj vzrok v samem sečniku ali zunaj n jega. Odtekanje seča je tako otežkočeno npr. pri zožitvi sečne cevi, kadar so v mehurju kamni, polipi ali tumorji, ko je povečana prostata, pri nekaterih boleznih živčnega sistema, pri molnjah v prekrvavitvi sluznice, do katerih pride ob prehladih, menstruaciji, zapeki, in vnetjih v okolici. Naštete spremembe ustvarijo možnosti, da se bolezen !ahko razvije, saj ima sicer nor-malen mehur z nemotenim iz-praznjevanjem veliko obrabno sposobnost in odpornost proti in-fekcijam. Med povzročitelji in-fekcije najdemo največkrat coli bakterije, v manjši meri strepto ali stafilokoke, bacil proteus in pyocyaneus. Ugotavljanje pov-zročitelja je pomembno pri pra-vilni izbiri zdravila. Cystitis označujejo Jrije znaki, ki so tako značilni, da jih težko prezremo ali napak tolmačimo. Prvi je stalno tiščanje na vodo, ki ne preneha niti ponoči. Bolniki morajo na vodo vsakih 5 do 20 minut, včasih — zlasti ponoči — jim ta celo uhaja. Drugi znak je motnja v načinu in trajanju urini-ranja, ki se s težavo prične, dolgo traja, insečestoprekinja; pri tem je curek tanek in šibek. Mokrenje spremljajo pekoče bolečine, ki jih čutimo najbolj vzdolž sečne cevi, a izžarevajo tudi v mehur. Bolečina je neredko tako huda, da iztisnemo* z največjo muko tako rekoč vsako kaplico. Tretji znak je gnojni urin, kar opazimo večkrat že na oko, saj je seč go stejši in bolj rnoten kot sicer. Rdečkasta voda nas, kadar ne jemljemo nekaterih zdravil, ki jo lahko tako obanajo, opozarja na prisotnost krvi. Vročina ni obvez-na, običajno je le pri hujših obli-kah ali če se je bolezen razširiia na ledvične čašice. V takem pri-meru po poprejšnji mrzlici tem-peratura nagloma zelo visoko na-raste ob sočasnih bolečinah v led-venem predelu. Vnetje mehurja spremlja še splošno slabo počut-je, pomanjkanje teka in nespeč-nost zaradi pogostega uriniranja in bolečin. Bolezen je pogostejša pri žen-. -skah zaradi nekaterih anatom-skih in fizioloških posebnosti (kratka sečna cev, nosečnost, menstruacija itd.) in pri starejših m^ških, pri katerih se v zrelih letih večkrat poveča prostata, kar moti normalno praznenje mc-hurja in s tem pospešuje infekci-jo. Pri spoznavi bolezni ne bo več-;ih težav. Kljub temu pa moramo — ker se podobni simptomi lahko pojavljajo tudi pri nekaterih dru-gih boleznih — vodo v laborato-riju vselej pregledati: večkrat je umestna tudi njena bakteriološka analiza, ki razkrije ne samo pov-zročitelje, marveč tudi njih ob-čutljivost na nekatera zdravila. Nezdravljen ali premalo zdrav-Ijen cystitis kaj rad preide. v kro nično obliko. To se bo zgodilo tem raje^ če nam ne bo uspelo najti pravega vzroka za bolezen in ga seve odstraniti. Znaki kroničnega vnetja so v glavnem isti kot pri akutnem, le da so diskretnejši. Ko smo bolezen ugotovili, mo-ramo odkriti tudi način in pot, po kateri je prišlo do infekcije, in okoliščine, ki so omogočile, da se je razvila. Bolezen traja. če jo primerno zdravimo, kakih 8 do 10 dni. Ce se večkrat ponavlja ali če je obi-čajno zdravljenje neuspešno. moramo pomisliti na morehitni tuberkulozni izvor. Vcčkrai bodo zato potiebne še dodatne prei-skave, kot npr. cistografija ali ci-stoskopija, kar pa sodi že v do-meno specialista. Pri zdravljenju cystitisa imamo danes v antibiotikih in nekaterih sulfamidnih kombinacijah in uroantiseptikih v rokah močna in zanesljiva sredstva. Rekli smo že, da bi morali po pravilu urin tudi vedno bakteriološko pregledali. Ker dobimo rezultate take prei-skave razmeroma pozno, ukre-pati pa moramo takoj, bomo za začetek uporabili sredstvo, za ka-tero vemo, da deluje na večino škodljivih klic, ki jih običajno dobimo v urinu. Ko imamo na voljo rezultate preiskave, po po-trebi to zdravilo zamenjamo z učinkovitejšim. Koristno je, če v začetku bo-lezni lahko ležimo. Hrana naj bo lahka. Prepovedano so alkoholne pijače, ostrezačimbe, moCnačrna kava, prekajeno meso, pijače z mnogo ogljikove kisline. Urolo-ški čaji, kot npr. uvin čaj, v za-četni fazi bolezni niso priporoč-ljivi, kerše pospešujejo izločanje urina, ki je zelo boleče. Umestni pa so pri kroničnih oblikah, saj delujejo blago antiseptično. Topel termofor, položen na spodnji del trenuha, nikakor ne bo odveč. Pogostna napaka pri zdravlje-nju je, da nismo dovolj dosledni in prekmalu odnehamo. Zdrav-Ijenje je dolgotrajno! Vedeti mo-ramo, da vnetje mehurja ni kdo ve kako nevarna bolezen, marvečse rada ponavlja in morebiii celo razširi na občurljivejše strukture sečil. dr. VALTER KOSER ZDRAVSTVENl DOM LJUB- LJANA