Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'd() K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 (>0 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo začelo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Posamezna fttevllka 10 v.
Reklamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se ne vračajo Inserati. Enostopna petit-vrstiea
(širina 83 mm) ca enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
91. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 16. novembra 1907
Leto X.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. I. d.: tfpravnifltvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1.
Zoper draginjo.
Socijalni demokratje so v državnem zboru vložili dva nujna predloga, ki zahtevata od vlade, naj porabi primerna sredstva, da se odpravi neznosna draginja, ki je že sedaj spravila delavsko ljudstvo v strašno bedo in ki lahko porodi še hujšo nevarnost za zdravje in življenje neposedujočih slojev, če se ne omeji pravočasno.
Socialni demokratje niso po vzoru meščanskih strank le pozvali vlado, naj prepreči draginjo, te-muč so temeljito izdelali svoje predloge in so povedali sredstva, s katerimi se že sedaj lahko doseže znižanje cen. K predlogoma so podali tudi obširno utemeljitev in so svoje zahteve obrazložili. Žal, da nam omejeni prostor ne dovoljuje, objaviti predlogov v celoti z obrazloženjem.
Glavna vsebina je pa sledeča:
I. Nujni predlog
poslancev Scbrammla, Johanisa, Mora* czevvskega in Pittonija.
Poživljamo vlado, naj se brez odlašanja poprime sledečih sredstev, ki se jih lahko takoj porabi in ki lahko neposredno olajšajo obstoječo bedo:
1. Vlada naj pospešuje uvoz ohlajenega in zmrznjenega mesa iz prekomorskih krajev v Avstrijo. V ta namen naj takoj razpravlja z južno amorikanskimi in avstralskimi državami. Pri novi odreditvi parobrodne službe v južno Ameriko ji« misliti na to.
2. Vlada naj takoj razpravlja z ogrsko vlado, da se začasno zniža colnino za žito, sočivje in pičo na podlagi čl. VIII., zakona o carinskih tarifah z dne 13. svečana 1906, na polovico zneska, ki je določen v trgovinskih ugovorih, odnosno v avtonomnem carinskem tarifu.
Ge kralj, ogrska vlada ne bi dovolila tega začasnega znižanja carine, naj vlada za toliko časa p repove izvoz piče, dokler je vsled pomanjkanja in dr.kginje krme nemogoče ohraniti in pomnožiti do-matO živino.
Vlada naj naloži političnim deželnim oblastim, fiaj povsod, kjer se podražuje najpotrebnejša živila V mali prodaji vsled Kartelnih ugovorov, porabijo svojo pravico po § 51 obrtnega reda ter naj določijo maksimalne (najvišje) cene (katerih se ne sme prekoračiti), tudi tedaj, če bi se zoper to izrekle občine, trgovske zbornice in zadruge, v katerih vladajo trgovci in producenti živil. Obrtnim oblastim 'm državno - pravdniškim funkcijonarjem naj se naloži* naJ 8 6lr°go porabo svoje kazenske in obtoževalo« pravice skrbe, da se pazi na maksimalne tarife.
U. Nujni predlog
poslancev Hennerja, Pika, Hudca, Olive in Vityka.
I. Za pospeševanje poljedelskega pridelovanja irt živinoreje naj vlada predloži državnemu zboru sledeče zakonske načrte:
1. Zakonski načrt o zlaganju poljedelskih ztLOljlšč namesto zakona z dne 7. junija 1883 drž.
1.	štev. 92 in odnosnih deželnih zakonov. Uredbo zlag;\uja naj se olajša, izvršbo zlaganja naj se naredi bolj enostavno in ceno.
j£» Načrt zakona o uredbi pravic porabe in uprave ! pri skupnih zemljiščih, s katerimi se do*
polni in izpremeni zakon z dne 7. junija 1893. dr.
1. št. 99. Uredbo naj se izvrši uradoma. Izvršbo reguliranja naj se napravi bolj enostavno in ceno. Privatno-pravne razmere pri skupnih zemljiščih naj se razjasni, pravico porabe naj se vpiše v kataster. Prosto delitev zemljišč naj se zabrani.
3. Načrt zakona o reguliranju in ddkupu ser-vitutov (služnosti) namesto patenta z dne 5. julija 1753, dr. 1. št. 130 in odnosnih deželnih zakonov. Kjerkoli upravičenci ali obremenjene! trdijo, da se je pri regulaciji ali pri odkupu ravnalo zoper zakonske predpise, naj se revidira regulacijo. One, ki imajo pravico uživanja, je’’ varovati glede njih pravic; za storjeno škodo je predpisati odškodnino in zoper odškodovanje je zažugati s kaznijo. Uvede naj se novo akcijo za odkup in regulacijo. Odstrani naj so številne določbe iz patenta, ki dajejo veleposestnikom predpravice na račun upravičenih kmetov.
4. Načrt zakona za varstvo planin, ki prepove, da bi se planine utegnilo planinskemu gospodarstvu in izpreminjalo planinsko zemljo v druge kulture. Naloži naj se planinsko knjigo, določi prisilno obdelovanje, gospodarske načrta za planinsko gospodarstvo naj se uradno pregleda.
5. Deželnim zborom naj se predloži načrte zakona o reformi, lovske pravice, da se prepreči preobilen razvoj lovske divjačine.
II. Država naj spravi državne in fondove posesti bolj kakor doslej v službe narodnega gospodarstva. Planinske melioracije (izboljšanja) naj se izvrši čim prej in v čim večjem obsegu. Nakloni naj se največjo pažnjo uvozu in vzgoji polnovrednih govejih pasem. Les za kurjavo, stavbo in porabo, ki se ga pridobi v državnih hostah, naj se spravi kolikor mogoče brez kapitalističnega preku-povanja v konzum (v porabo).
III. Vlada naj prekliče prepoved glede uvoza živine iz Rusije, Rumunije in Srbije in naj se začne s temi državami takoj dogovarjati glede živino-zdravniških ugovorov.
Dokler nikjer ni mogoč uvoz živine iz teh držav brez nevarnosti za domačo živino, naj se postavi ob meji državne klavnice in naj se dovoli uvoz tuje živine v te klavnice. S popolnim osam-ljenjem in strogim nadzorovanjem teh klavnic in železniških tirov, ki diže vanje, ter s strogim ži-vinozdravniškim preiskovanjem na tem potu vpeljane živine naj se prepreči prehod živinskih bolezni iz tujine. Meso naj se iz teh klavnic pripelje v hladilnih vozovih v večja tržna središča in naj se ga odda brez prekupovanja mestnim in pod občinskim nadzorstvom stoječim klavnicam in konzumnim društvom.
Z zadovoljstvom izreka zbornica, da pojemajo nevarne živinske bolezni v Avstriji in poziva vlado, naj tudi zanaprej energično preprečuje nalezljive bolezni. Protestira pa, da bi se zlorabljalo zakonske določbe, ki imajo le varovati domačo živinorejo, v ta namen, da bi se preprečilo ali otežčalo uvoz zdrave živine in zdravega mesa na avstrijske trge.
V veterinarne svete naj se pokliče poleg delegatov poljedelskih družb in živinozdravnikov tudi župane deželnih glavnih mest in zastopnike konzumnih društev. V stalni odbor veterinarnega sveta naj volijo polovico udov zastopniki poljedelskih družb, drugo polovico pa zastopniki konzumentov.
IV. Vlada naj podpira ustanovitev kmečkih zadrug za porabo živine. Takim zadrugam se pa sme le tedaj dovoliti državne subvencije, če se zavežejo, da bodo prodajale samo na domačih živinskih trgih,
da se ne bodo udeleževale kartelov za dogovore o cenah in da bodo prodajale kolikor mogoče brez prekupovanja mestnim in pod občinskim nadzorstvom stoječim klavnicam in konzumnim društvom. Zadrugam, ki ravnajo zoper ta pogoj, naj se vzame subvencijo. 2e kadar se dovoli takim zadrugam subvencijo, naj se jim pove, da jo bodo morale povrniti s 5 odstotnimi obresti, ako ne izpolnijo pogojev.
Tudi mlekarskim in sirarskim zadrugam naj se dovoli subvencije samo pod takimi pogoji.
Poljedelska društva, ki stoje v službi politične agitacije ali pa ki pospešujejo kartele za zvišanje cen, se ne sme dovoliti subvencij.
V. Ker občinsai zastopi, ki so sestavljeni na podlagi privilegirane volilne pravice, ne izvršujejo svoje dolžnosti, da bi pospeševali oskrbo občin z živili in se bojevali proti oderuškemu kupčevanju z živili, se poziva vlado, naj nemudoma predloži deželnim zborom zakonske načrte za upeljavo splošne, enake in direktne volilne pravice za občine.
VI. Vlada naj predloži državnemu zboru zakonski načrt, s katerim se odpravi davek na meso in klavno živino na deželi in užitnino v mestih in zniža davek na pivo, žganje, sladkor in petrolej.
Tirolsko žitno naklado naj se odpravi.
Lepi ljudski prijatelji.
Najnovejša koalicija v državnem zboru, ki je posledica nenaravne mešanice v novi vladi, že po* kazuje rogove. Ko smo rekli, da pomeni predelana Beckova vlada kabinet proti socialni demokraciji, smo uganili, kar ni bilo težko uganiti. Toda takrat vendar še nismo mislili, da se pokaže tako hitro protiljudska barva te zveze, v kateri so združena največja politična nasprotja. A že v torek se je pokazala in kdor ima oči, da gleda, ne more Več dvomiti, da prihaja v avstrijski politiki sovraštvo do ljudstva v popolno veljavo.
Med bremeni, ki leže avstrijsko brezposestno prebivalstvo, je militaristično breme gotovo ndj* težje. Ono pa pritiska v različnih oblikah. Za ve* liko množico so zlasti orožne vaje sila občutljive. Delavec, mali kmet, mali obrtnik, ki mora nagloma zapustiti svojo družino in svoje delo ter nekoliko tednov nositi puško, pride lahko v strahovit po* ložaj. Država ga pač pokliče iz njegovega domovja, nihče mu pa ne pove, kako naj prehrani svojo družino v času ko se vabi «za resnost*. Kdor je že bil v takem položaju — in bilo jih je na tisoče leto za letom 1 — lahko presodi, koliko skrbi, koliko bede, solza in obupa veljajo take orožne vaje,
Militaristična država pravi, da ne more izhajati brez orožnih vaj. Ge je to res, tedaj je njena dolžnost poskrbeti, da se izvrši take vaje brez pre* težkih nadlog za rezerviste in njih nedolžne družine. Zaradi tega so vložili socialni demokratje že pred počitnicami natančno izdelan zakonski načrt, po katerem naj bi potrebni rezervisti dobili primerno odškodnino. V torek pa je prišel ta nujni predlog na razpravo v zbornici. Besedilo tega zakomkega načrta
je sledeče:
§ 1. Brambovski in služabni obvezane! rezerve ali nadomestne rezerve, vojske, mornarice in deželne brambe morajo dobiti za vsak dan, ki ga prebijejo na orožni (službeni) vaji v posebej določenih slučajih odškodnino iz državne blagajne.
§ 2. Pravico cjo odškodnine ima na orožno vajo poklicani, če je do poklica skrbel za ženo, otroka, očeta ali mater in če je dotični
a) pomožni delavec, uslužbenec ali posel, odnosno če ima dnevno, tedensko ali mesečno plačo ali —
b) če kot kmet ali obrtnik v letu pred orožno vajo ni imel več kakor dvoje tujih ljudi (pomočnikov, vajencev, dninarjev ali poslov) v službi ali pa
c) če je na taki kmetiji ali v taki obrti svojih staršev edini delavni sin.
§ 3. Odškodnina iznaša dve tretjini onega zneska, ki ga je dotični v letu pred orožno vajo poprečno na dan zaslužil.
Če se po naravi njegovega dela ne more določiti poprečnega dnevnega zaslužka, tedaj se mora ta zaslužek z ozirom na vse okolščine oceniti po mestnih razmerah.
§ 4. Najvišja odškodnina iznaša 4 krone na
dan.
§ 5. Čas, ki se ga rabi za potovanje na orožne vaje in ž njih, se mora odškodovati po enakih načelih.
§ 6. Določbe §§ 1—5 ne veljajo:
a) za častnike, častniške aspirante in kadete;
b) za one, ki so bili enoletni prostovoljci;
c) za one, ki vsled orožne vaje ne izgube nič ali pa ne več kakor tretjino zaslužka.
§ 7. Na orožno vajo poklicanim, če velja zanje § 2. ali pa ne, je iz državne blagajne povrniti stroške, ki jih imajo vsled potovanja v oni kraj, kjer se začno orožne vaje, za zadnji razred na železnici, parniku ali pošti; ravno tako za povratek v navadno bivališče.
Za one, ki so pod a) in b) navedeni v § 6. ne velja ta določba.
§ 8. V zakonu določeno odškodnino se mora dvigniti od dneva, ko se dostavi pozivnico, do tretjega dneva orožne vaje.
§ 9. Onega dne, ko pridejo obvezanci na orožno vajo, jih mora častnik poučiti v postavni pravici do odškoduine.
V vsakem okliču o pozivu na orožne vaje in na pozivnicah morajo biti navedene določbe tega zakona od § 1—8.
§ 10. Znesek, ki pripada obvezancem za prvih sedem dni orožne vaje, se jim mora izplačati najkasneje sedmega dne.
Daljno odškodnino po § 1—7 se mora izplačevati zopet od sedmih do sedmih dni, odnosno zadnjega dne vaje.
§ 11. Občinski predstojniki in državne oblasti prve instance imajo dolžnost, nemudoma izpolniti zahtevo vojaškega poveljništva glede preiskave razmer, ki pridejo v poštev za odškodnino in imajo podali svoje naznanilo eventualno brzojavno.
§ 12. Kar je v tem zakonu določeno za orožne vaje, velja tudi za vsako drugo službo, ki jo morajo vršiti v času miru člani rezerve in nadomestne rezerve.
§ 13. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se ga razglasi.
g 14. Izvršitev tega zakona se nalaga ministru za deželno brambo, ki ima izdati potrebne odredbe eventualno v soglasju z vojnim ministrom.
Gotovo ni dvoma, da je bil predlog vseskozi opravičen, pa tudi da je bil nujen. Kdor pozna navade avstrijskih vlad, razume tudi, da se ji mora zakone, ki naj pridejo do veljave, predlagati popolnoma izdelane. To navado imajo socialni de-mokratje že od nekdaj. Vlada nima tedaj nobenega izgovora za zavlačenje. Tak način je pa še posebno potreben glede zakonov, ki jih vlada ne ljubi. Militarizem pač rad jemlje milione od prebivalstva, ne da pa ljudstvu niti vinarjev rad. Kdor bi hotel čakati, da vpelje vlada sama odškodnino za rezerviste, bi lahko dobil sive lase in plešo, preden bi to učakal. V interesu ljudstva so torqj socialni de-mokratje ravnali popolnoma prav.
Od državnega zbora, ki neprenehoma bobna, kako je demokratičen in ljudstvu prijazen, bi bilo torej pričakovati, da bo glasoval kakor en mož za nujnost predloga, to se pravi za takojšno razpravo, pa tudi za predlog sam.
Načrt socialnih demokratov je bil natančno premišljen. A če bi se bilo zdelo temu ali onemu poslancu, da bi bilo dobro izpremeniti kakšno točko, bi bil to lahko predlagal v razpravi.
Zgodilo se je pa drugače. Nova vladna večina je odklonila nujnost socialno* demokratičnega predloga in namesto da bi bila stvar že rešena, je predlog odkazan bramb-nemu odseku, kjer ga mislijo «ljudski prijatelji* najbrže pokopati. Da bi pa zakrinkali »voj proti*
ljudski značaj, so pa sprejeli drug predlog, ki je čisto navadna limonada in ki ne pomeni prav nič. Ta prazni predlog, ki ga je vložil krščanski socialec Steiner, se glasi:
»Ces. kr. vlado se poziva, naj izdela čim mogoče hitro zakonski načrt, ki nalaga državi dolžnost, dovoliti podpore potrebnim družbimkim članom na vaje poklicanih rezervistov in brambovcev, ter predložiti ta načrt državnemu zboru na ustavno razpravo*.
Zakaj pozivati vlado, naj izdela načrt, ki so ga že izdelali socialni demokratje? . . . Zato, ker krščanski socialci dobro vedo, da vlada ne bo marala, raniti militarizem in ker imajo pobožni gospodje druge bolečine, nego so težave in beda rezervistov. Lahko se pa tudi vidi, kako velika jo stvarna razlika med socialno-demokratičnim in kr-ščansko-socialnim predlogom. Socialisti zahtevajo odškodnino, do katere bi imeli prizadeti rezervisti pravico; krščanski pa prosijo za podporo, ki bi jo država dajala kakor milost.
Kaj se more pričakovati od krščansko-social-nega vodenega predloga, se je videlo, ko je zastopnik brambovskega ministra, general Georgi pripovedoval, da je vprašanje »težavno* in »komplicirano*. To ne pomeni nič druzega, kakor da misli vlada zavleči stvar, tako kakor se zavlači vse, kar naj bi koristilo ljudstvu. Po generalovih besedah bi bil moral državni zbor tembolj energično glasovati za socialistični predlog. Ali kakor pravimo: Nova vladna večina je odklonila nujnost in sprejet je bil Steinerjev brezpomembni »krščanski* predlog.
Toda v brambovskem odseku bodo socialni demokratje že skrbeli, da ne bo njih zdravi načrt ker na tihem pokopan.
Znamenja krize.
V soboto je zvišala avstro-ogrska banka obrestno mero splošno za 1 odstotek. Že teden dni poprej je to storila nemška državna banka v Berlinu. To se pravi: Denar se je podražil. Prve uz-roke za to previdno ravnanje je iskati izven države, poglavito v Ameriki, kjer je že tretji teden zelo akutna denarna kriza. Prvi udarec se je primeril v Hamburgu, kjer je propadla velika tvrdka, ki je splošno veljala za solidno, z ogromnimi pa-sivami. Pri tej tvrdki so bile Udeležene neke ame-rikanske banke in posledice so se pokazale takoj v tem, da so v Novem Jorku vse velike banke po vrsti začele ustavljati izplačevanje. Med občinstvom je nastalo silno nezaupanje, kdorkoli jfe imel kaj vloženega denarja, ga je zahteval nazaj, > tako je v bankah zmanjkalo gotovega denarja in morale so zapirati svojo izplačevalnice, da so se obvarovale navala hranilcev. Zaprte banke so seveda še bolj povečale nezaupanje in ker se je število teh zavodov, ki so prišli v zadrego, od dne do dne množilo in se je enako godilo tudi bankam izven Novega Jorka, so začeli papirji na borzi rapidno padati in cela vrsta velikih podjetij, trustov i. t. d. je propadlo. Danes se najde v Ameriki ljudi, ki so takorekoč berači, a so bili še včeraj mnogokratni milionarji.
Amerikanska vlada je hotela to krizo vsaj omejiti in med drugimi sredstvi je poskrbela za uvoz zlata v deželo. Celi parobrodi polni zlatega denarja so šli zadnji čas čez ocean; tako je prepeljal sam parnik Lusitania za 20 milionov dolarjev zlata tja čez.
Ta položaj nalaga evropejskim državam, da same poskrbe za svojo gotovino, kajti drugače bi se lahko zgodilo, da bi jim amerikanski trg odtegnil več gotovega denarja, kakor ga morejo pogrešati. Tembolj, ker se je pokazala tudi na evropejskem trgu nenavadno velika, v mnogih slučajih pač samo spekulativna potreba denarja. Iz an-gležke banke, ki je že prej zvišala obrestno mero na 6, potem na 7 odstotkov, so vzele amerikan-ske zvezne države v zadnjem času nad 70 milionov, iz nemške državne banke okroglo 59 milionov kron zlata. Vsled teh pojavov se podražujo denar v vseh državah; tudi danska, švedska in italijanska banka so zvišale obrestno mero.
Da je denarna kriza v Ameriki takoj delovala tudi na ondotno industrijo, je več kakor naravno. Ali ne more se prezreti, da je tudi na kontinentu položaj, vsaj za nekatere industrije, že kritičen, ker se opaža pred vsem v padanju cene papirjev na jorzah. Ne le da se v Ameriki ne more ustaviti trajnega padanja; tudi v Berlinu so se kurzi poslabšali, kar seveda ne more ostati povsem brez upliva na druge borze.
Vse kapitalistično gospodarstvo je v neraz-druživi zvezi in zato ne morejo ostati tako velike irize nikoli lokalnega značaja. Polomi v Novem Jorku so morali povročiti polome v drugih krajih Zedinjenih držav in v drugih državah Amerike, takor v MeJtiku, v Chile i. t. d, Ali z amerikan-skimi vrednostmi se kupčuje tudi v Evropi, torej tudi evropejski kapitalizem ne more ostati nedotaknjen. Denar je prometno sredstvo industrije,
denarna kriza je do te ali one mere vedno tudi industrialna kriza.
Narodno gospodarski optimisti še mislijo, da se posreči omejiti sedanjo krizo. Prorokovati je težko, toda bati se je vsega, kajti preogromni so kapitali, ki so propadli in ki presegajo že miliarde. Ce se ne posreči ustanoviti krize, pa pograbi ves gospodarski svet in nihče ne more določiti števila »solidnih* podjetij, ki so v nevarnosti. Ampak tudi nihče ne more izračunati trpljenja, ki čaka delavski razred, ako zafifota pošast industrialne krize nad kapitalističnim svetom.
Politični odsevi.
Nagodbeni odsek državnega zbora je imel pretečeni teden tri seje. V petek je govoril ministrski predsednik baron Beck, ki je trdil, da ima dober vladni program. Čudno je bilo v njegovem govoru, kaj smatra visoki gospod za demokratiziranje javnega življenja. Volilna reforma je bila en korak, drugi pa naj bo — izprememba državnozborskega opravilnika, seveda v tem zmislu, da bi se omejilo svobodo govora. Ouljubil je, da se bo vlada po rešitvi nagodbe pečala z nekaterimi nacionalnimi vprašanji. Seveda je tudi zagovarjal svojo nagodbo. Dr. Adler je omenil, da je glavni vzrok, vsled katerega je nagodba za socialne demokrate nesprejemljiva, ta, da obsega pravi zistem agrarnih predpravic. Ostro je kritiziral rešitev vladne krize, pri kateri niso odločevali stvarni razlogi.
Na seji avstrijske kvotne deputacije je poslanec dr. Ellenbogeu vimenu socialnih demokratov odklanjal vladno predlogo, po kateri naj plačuje Avstrija 63 6, Ogrska pa 364 odstotkov za skupne stroške. Zastopal je stališče, da se mora razdeliti kvoto po številu prebivalstva. Seveda glasuje nova večina za vladno kvoto. Stranke, ki so nekdaj presojale vso nagodbo le po kvoti in ki so celo zahtevale, naj se razdeli stroške povsem enako med Avstrijo in Ogrsko, trdijo zdaj, da je popolnoma pravično, če plačuje avstrijsko ljudstvo 63‘6 odstotkov. Seveda, če se ima strankarske ministre je vse prav, kar dela vlada.
V državnem zboru je v torek začela razprava o nujnih predlogih, ki so jih vložili socialni demokrati zop.;r draginjo. Do bendi sta prišla poslanca Schrammel in dr. Renner; zlasti govor zadnjega je naredil velikansk vtisk v celi zbornici in bi zaslužil, da bi ga natančno poznal tudi vsak slovenski delavec in kmet. Dr. Renner je krasno dokazal, da je vsa agrarna politika v Avstriji samo na korist maloštevilnim veleposestnikom, da je pa delavcem in kmetom enako škodljiva. Kakor rečeno ni dr. Renner tega samo trdil, ampak je nepobitno dokazal, da je to resnica.
Ministrstvo dela je najnovejša uredba, ki jo dobimo v Avstriji.' Za delavskega ministra je določen Gessmann; v njegovo področje pridejo oddelki iz raznih drugih ministrstev, tako rudništvo iz poljedelskega ministrstva, statistika dela, saline i. t. d. Ministrstvo za javna dela imajo tudi v raznih drugih državah, tako v Belgiji, na Francoskem, v Italiji i. t. d. Proti ustanovitvi takega ministrstva, ki ga mora skleniti državni zbor, ne bi bilo načeloma nič ugovarjati, če bi se šlo res za to, da bi dobili tudi delavci v razredni državi legalno instanco, ki bi imela varovati njih interese. To bi bilo celo zelo umevno, ko se snuje za vsako narodnost posebno ministrstvo. Delavski razred je v državi gotovo tako važen, da bi zaslužil večjo pažnjo pri vladi, nego jo uživa danes. Toda samo sanjači lahko pričakujejo od tega ministrsva za delo resno brigo za delavce. Novi vladni odsek sc osnuje samo zaradi tega, ker so vsi ministrski stoli zasedeni, a za krščanske sociatce, odnosno za gospoda Gessmanna je na vsak način potreben prostor. Če ga ni, ga je torej treba napraviti. In delavsko ministrstvo je izhod iz zagate. Avstrijsko delavstvo je pa že toliko politično zrelo, ter ima toliko izkušenj in toliko znanja, da ne bo pričakovalo od gospoda Gessmanna nebes na zemlji. Če bi imeli gospodje krščanski socialci res kaj ljubezni do delavstva, bi jo bili lahko tisočkrat pokazali tam, kjer so bili gospodarji, pred vsem v dunajski občini, ki je že deset let v njih rokah in ki ima na tisoče delavcev raznih strok v svoji službi. Ampak dunajsko občinsko delavstvo ni občutilo doslej prav nič krščansko-socialne ljubezni. Imelo je sicer pravico, pri vseh volitvah glasovati za krščansko-socialne kandidate, drugače so pa njegove pravice še do današnjega dne bolj dvomljive. Znano je, da je Lueger večkrat dejal in pribil, da socialističnih učiteljev ne nastavi; od uslužbencev dunajske cestne železnice se zahteva prisego kakor od vojakov; delavci v dunajskih mestnih plinarnah se še ne upajo prositi za malo izboljšanje plače, ker že sama prošnja zadostuje, da se posadi dotičnega delavca na co3to. Med krščan-sko-sociainimi voditelji je pa Gessmann posebno zagrizen strankar, kar je pokazoval ne le v občinskem svetu, v deželnem odboru in v raznih institucijah. Povsod mu je bila stranka prvo in nemogoče je misliti, da bi izmenjal svojo dušo, ko jostane minister. Pričakovati je vsekakor, da bo jrvo avstrijsko ministrstvo dela instanca proti socialnim demokratom. Kar bodo hoteli delavci pridobiti, si bodo morali priboriti — ne s pomočjo svojega ministrstva, ampak kljub njemu. Če je bila
delavcem čvrsta organizacija potrebna doslej, jo bodo potrebovali poslej tem bolj, kajti delavsko ministrstvo bo imelo za delavce samo toliko koristi, kolikor si bodo znali sami pridobiti veljave pri njem.
Kako se «zasluži* v Avstriji milione, je pokazala razprava, ki je bila v sredo pri civilnem deželnem sodišču na Dunaju. Neki agent za meso, Bruck, je leta 1906 naznanil ravnatelju praške industrijske družbe za železo Kestranku, da prodaja bosenska vlada, to je skupno finančno ministrstvo delnice (akcije) vareške industrijske družbe. Dejal je dalje, da ima zveze z ministrstvom in da bi lahko posredoval gospodu Kestranku delnice zelo po ceni, namreč za 7 milionov kron, od katerih bi pa ministrstvo dobilo samo tri milione, štiri pa bi dobil Bruck kot provizijo. In gospodu Kestranku se je zdela ta kupčija zelo »naravna*, pa je res sklenil z Bruckom tako pogodbo, celo pri notarju. Kupčija se je sicer za sedaj razbila, ker je sklenilo ministrstvo pogodbo z drugo banko. Bruck ni dobil provizije in vsled tega je prišlo do procesa. Ampak zanimivo je to, da se v kapitalistični državi na ta način lahko »zasluži* štiri milione in da se pri ministrstvu akcije, ki bi bile za 7 milionov še poceni, lahko dobi za tri milione. Kdo še misli, da gredo take kupčije na račun ljudstva?
Sloga v krščansko* socialnem tabora menda le ni preveč trdna. V torek je govoril tirolski krščanski socialec Kienzl v državnem zboru, a pritrjevali mu niso krščanski bratci, temveč — socialni demokratje. Njegovi pristaši so se pa jezili. Seveda, mož pravi, oa ne ve, čemu so sploh dobre orožne vaje, ni zadovoljen s krščansko-socialnim predlogom, da bi se vojakom zvišalo »plačo* za pet vinarjev, ampak zahteva deset, nasprotno pa ne verjame, da bi bilo potrebno zvišanje plače za častnike. Če bo mož še nekaj časa tako samostalno mislil, se lahko zgodi, da pokaže še krščanskim so-cialcem hrbet.
Dopisi.
Iz Idrije. (P roračun mestne občine za 1. 1908.) Žalostne perspektive sc kažejo. Izdatki naše občine so vedno večji, dohodki pa manjši. Seve — davek je edini vir dohodkov naše občine, čim manj ga bode, manjši so dohodki. Zanimivo je tudi, kako se manjšajo ti dohodki naše občine od leta do leta.
		Krone
L. 1902 so	znašali davki	172.057 95
« 1903 «	€ €	149.325-91
« 1904 «	€ €	144.571-28
« 1905 «	< <	134.01042
« 1906 «	< «	108.385-35
« 1907 «	< <	95.000-—
V šestih letih	so se zmanjšali dohodki	
lovico. Izdatki pa se večajo od dne do dne. Glavni izdatek je seveda potrebščina za mestno višjo realko. Od 1. 1901 pa do konec 1. 1906 je izdala naša občina za realko 677.708 kron 7 vin. Za 1. 1908 je proračunjeno zopet K 63 372’—. Občinske doklade so danes že 75%, ali kljub tej visočini se mora vsako leto napraviti nekaj tisočakov dolga, tako, da je danes v proračunu znesek za obresti in amortizacijo že dosegel svoto K 23.575’—. Potem se lahko razvidi — kako gre pri nas.
Županstvo je za 1. 1908 dalo v proračun 130% doklad — 65% doklad povišanja! In kljub temu bo še treba napraviti 40.000 kron novega dolga. Povdariti pa je treba, da teh 40.000 kron novega dolga lahko odpade, ako se iz proračuna črta prispevek za ureditev javne čitalnice (20.000 kron) in prispevek za stavbo mestne klavnice (20.000 kron).
Proračun kaže vseh izdatkov 181.812 kron. 13% doklade bi znašale 124.154 kron, 40.000 kron bi bilo treba še posojila — drugih doTiodkov pa skoro nič ni. Žalosten je tudi pogled v bodočnost. Vse se sedaj suče okrog podržavljenja mestne realke. S podržavljenjem bi se res odvzelo 60 do 70.000 kron stroškov, ali kljub temu bo še vedno precej izdatkov. Občinska politika zadnjih let ni bila prava. Sedaj — par let sem — se tudi ni dalo nič posebnega napraviti, ker je bilo z ureditvijo starih stvarij preveč opravka. Z ustanovitvijo mestne hranilnice se je napravil korak k zboljšanju — akcija za podržavljenjc realke je absorbirala precej delavnosti ter dosegla lepe uspehe. Treba bo pa sedaj iti dalje ter mestni občini dati drugih dohodkov.
Proračun je sedaj razpoložen za dobo 14 dni v občinski pisarni. Socialno-demokratičen klub obč. svetovalcev bo v prihodnjih dneh sklical javni shod, kjer se bo razpravljalo o proračunskih izdatkih in dohodkih. Za danes smo hoteli le opozoriti idrijsko delavstvo na proračun, ki prorokuje zopet še slabejšo bodočnost.
Zadnji čas je, da se uvede tudi v občinske zastope splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica, da bo ljudstvo o sebi tudi samo odločevalo.
Zagorje ob Savi. Vse sodruge se opozarja, naj razširjajo list »Rdeči Prapor* in zahajajo samo v liste gostilne, kjer je naš list na razpolago, ravnotako da hodijo le k tistim obrtnikom, ki so si naročili »Rdeči Prapor*. Do sedaj so naročili: Matevž Kovač, gostilničar na Toplici, Dragotin
Korbar, gostilničar na Toplici, Josef Repovž, krojač v Zagorju, Peter Savšek, klepar v Zagorju, Mijo Turk, brivec v Zagorju. Sodrugi naj se. ozirajo na te, in skušajo, da se tudi drugi naroče.
Ako si zagorski gostilničarji in obrtniki lahko naročajo na klerikalne in liberalne, torej delavstvu sovražne časopise, je tudi njih dolžnost, da naroče delavski list »Rdeči Prapor*. Toraj sodrugi, zahtevajte povsod »Rdeči Prapor*. Posnemati moramo naše nasprotnike, ki imajo geslo: Svoji k svojim.
Zagorje ob Savi. Dne 12. t. m., ob 8. uri zjutraj se je steklar Franc Jaklič pri delu v tovarni zgrudil na tla in takoj izdihnih svoje življenje. Trdi se, da radi vzdigovanja posode, kjer se steklo hladi. Jaklič je bil član svoje strokovne organizacije in zapušča sedmero nepreskrbljenih otrok.
Domače stvari.
Krščanstva ni liberalna stranka nikdar nasprotovala — je dejal liberalni poslanec Hribar na nedeljskem shodu. Povedal je torej res to, kar smo prorokovali. — Vstopil je v klub, ki »sloni na krščansko demokratični* podlagi; podpisal je izjavo, da ne bo nasprotoval kršč.-demokratskemu programu. In svojim zvestim, naivnim sledbenikom lahko pripoveduje, da se to povsem vjema z liberalizmom, z naprednjaštvom, z načeli one stranke, kateri stoji na čelu in ki ga je poslala v državni zbor. No, Hribarjevo pojasnevanje in izgovarjanje izraža povsem navadno hinavščino, če bi bilo utemeljeno, bi Hribar lahko vstopil tudi pri krščanskosocialni stranki. Da se Hribar tako izgovarja, je naravno; kajti nekako se mora izgovarjati in ker se ne more z logiko, si pomaga z zoflzmom. Slabo izpričevalo si pa daje liberalna stranka, ki sprejme tako jezuitično pojasnilo na znanje in molči. Doslej je bilo znano, da je Hribar zatajil liberalizem, sedaj se ve, da ga je zatajila tudi liberalna stranka. Ali so vsi ljubljanski liberalci taki otroci, da ne bi razumeli kaj pomeni naglašanje krščanstva v politiki? Vedno so naprednjaki učili, da se vere nima vlačiti v politiko. Vedno je veljalo načelo, da tiči bivslvo klerikalizma v pcdrejevanju splošnih interesov pod verske. V državni zbor so poslani poslanci, da varujejo posvetne koristi ljudstva, ne pa krščanstvo. Kdor stoji v parlamentu na »krščanski podlagi*, kdor ima v politiki »krščanski program*, je klerikalec; on ne presoja zakonskih načrtov, predlogov, vladnih dejanj i. t. d. s stališča splošne ljudske koristi, ampak s stališča krščansko-verskih predpisov. On je enostransko vezan. Če pridejo človeški, kulturni, socialni interesi njegovih volilcev v navskrižje z nazori onih, ki oficielno zastopajo krščanstvo, ne sme glasovati po svojem prepričanju in po načelih svoje stranke, ampak po volji in po nazorih papeža in škofov. Ali misli Hribar, da mu kdo verjame, če govori o »pravem* krščanstvu! Saj ni podpisal izjavo, da ne bo nasprotoval »pravemu krščanstvu*, temveč da se ne bo nasprotovalo »krščanskemu programu«. In podpisal je to izjavo hrvatskim katoliškim popom; njih nazore o krščanstvu pozna pa Hribar gotovo tako dobro, kakor jih poznamo vsi. — Kaj bi dejal Hribar, če bi se zahtevalo, da naj podpiše Lue-gerjev ali pa Gostinčarjev program? Ali ne bi takega podpisa imenoval izdajstvo? Pa bi vendar s tistim zofizmom, s katerim brani svoj podpis, opravičil tudi tega. Lueger-Gessmannov program je »krščansko-socialen*. In lahko bi rekel: Pravemu krščanstvu nismo nikdar nasprotovali, socialen je pa ves slovenski narod. Toda naslov »krščansko-socialen* ima poseben pomen; naslov »krščansko-demokratičen* pa tudi Ali se je Hribar preden je podpisal ono izjavo, sploh informiral, kako definirajo dalmatinski popi svoj »krščansčo-demokratični* program? Ali je v politiki tako neizkušen, da mu ni prišlo na misel, da utegne ta piogi am pomeniti konfesionalno šolo, državno cerkev, privilegije duhovščine, nadvlado cerkve v družbinskem zakonodajstvu i. t. d.? Ne — Hribar vd prav dobro, da je s tistim podpisom vrgel načela liberalizma pod noge, žalostno je pa za liberalce, da nimajo toliko poguma, da bi to povedali svojemu poslancu. Seveda, nam je prav, če hočejo sami pokopati liberalizem. Čim prej pokažejo, da so se pokašljali na naprednjaštvo, tem bolje bo.
Za državno policijo V Polja se potegujejo slovenski liberalci. Čudni patroni! Kaj bodo pa rekli, če se bo res zahtevalo podržavljenje policije tudi v Ljubljani? Kaj je res načelo zadnja stvar na svetu?
Koroški poslanec Grafenauer, ki je bil doslej član Hribarjevega kluba, ga je zapustil in je vstopil v Šušteršičevega. Tako »dosledna* je slovenska politika! Lani niso imeli oficielni koroški Slovenci dosti psovk za Šušteršiča, letos leze Grafenauer v njegov klub!	*
Tržaški škof Nagi dela reklamo za »Edinost*. Kakor čitamo v tržaškem »Piccolu*, je prepovedal svojim vernikom, čitati »Edinost*, baje zaradi njenega pisanja v vprašanju slovenske cerkvene liturgije. »Piccolo* poroča nekoliko netočno. »Edinost*, ki pa doslej še molči o škofovi jezi, je grešila v ricmanjskem vprašanju. Slovenci, ki ne čitajo tega najbolj nerodnega slovenskega lista, ne gmejo misliti, da je tržaško glasilo šlo med raz-
kolnike in odpadnike, ali pa med »moderniste*. Bog varuj! »Edinost* je tako do kosti katoliška, da bi bil tudi Nagi lahko zadovoljen z njenim katolicizmom. Vse, kar je storila, je bilo to, da je včasih objavila kakšno notico, kaj da se je zgodilo v Ricmanju. In tudi glede ondotnih dogodkov so Slovenci izven Ricmanj precej slabo poučeni. Ljudstvo y občini večinoma še ne ve, zakaj se pravzaprav gre in kaj da zahtevajo njegovi »voditelji*, od katerih^so večinoma gospodarsko odvisno. Škof se seveda jezi, da se mu še ni posrečilo, ugnati puntarske občine v kozji rog in zato stresa svojo jezo, kjer jo pač more. Efeskomunikacija »Edinosti* ima pa menda še drug namen. Znano je našim čitateljem že, da klerikalcem ne zadostuje slo-gaštvo, ki ga uganjajo tržaški političarji in njih glasilo, ampak oni hočejo imeti pristen klerikalizem brez vsakega popuščanja, brez vsake primese in z vsem onim fanatizmom, ki označuje klerikalizem na Kranjskem. V ta namen snujejo v tržaški okolici klerikalne posojilnice, v Trstu klerikalno založništvo, pripravljajo klerikalno stranko in hočejo povečati in razširiti klerikalno časopisje. Temu pa naj bi škofovo prokletstvo pripravilo pot. Ce bi bilo pri tržaških narodnjakih kaj možatosti, bi dali prevzetnemu škofu odgovor, ki ga zasluži. Ampak to bi pričakoval samo tisti, ki jih ne pozna. Mi smo pa prepričani, da bodo poslej še bolj goreče pridigali slogo in kdo vč, če ni že pripravljena deputacija, ki pojde slovenofobskega škofa prosit odpuščanja in blagoslova ? Saj ne bi bilo prvikrat!
Tudi gospodu Požarju, ki je Ricmanjce speljal na ono pot, na kateri so sedaj, pa jih je potem zapustil m se brezpogojno podvrgel škofu, za kar mu je Nagi dovolil čitati maše, je sedaj zopet te maše prepovedal. To je pač storil brez vsakega povoda. Kajti Požar je glede sedanjega kljubovanja Ricmanjcev tako nedolžen, kakor novorojen otrok. Prepričani smo, če bi ga Ricmanjci hoteli sprejeti in poslušati, da bi jim svetoval, naj se prav tako podvržejo, kakor se je podvrgel on. Tako dela škof pravzaprav po nepotrebnem reklamo narodnjakom.
Slovenski liberalizem na Koroikem je že mrtev. Dr. Mu 11 er, ki je doslej nosil svobodomiselno zastavo, je vstopil v odbor »Katoliško političnega društva* in vse je dobro. Lani sta bila »Mir* in »Slov. Narod* najboljša prijatelja, letos se zmerjata, da se vse kadi. Kaj bo drugo leto? Še pred enim tednom se je obljubovalo liberalen list za Koroško, sedaj je nepotreben. Najbrže sta liberalizem na Koroškem in dr. Muller eno. Če se zadovolji Mullerja, je pa tudi liberalizem zadovoljen.
Zaradi jugoslovanske vzajemnosti gonijo
puljski narodnjaki sodruga Petejana v Ijub(jano, sodruga Haramino pa v Zagreb. Čudni patroni 1 Kadar so izpraznili baterijo steklenic za »milo domovino*, bi radi videli v Istri same Hrvate in Slovence. Kadar so trezni, pa pode Hrvate in Slovence proč. Ljubši bi jim bili ces. kr. nemški ma-rinarji.
Kinematografska podjetja rastejo povsod kakor gobe po dežju. Ni čuda, da jih nahajamo tudi v Ljubljani, v Trstu, v Pulju i. t. d. na vsakem oglu. Saj so to kapitalistična, večinoma akcionarna podjetja, ki hočejo imeti profita, pa jim je vseeno, v kateri domovini in pri katerem narodu ga nabirajo. Profitarstvo je internacionalno. In dobiček, ki ga delajo te družbe, ne more biti majhen. Za predstavo, ki traja pol ure, včasi še manj, se plača 20, 40, 60 vinarjev, gledalcev je na vsaki predstavi dovolj, predstave se ponavljalo ob delavnih po štirikrat, petkrat, ob nedeljah in praznikih pa tudi po desetkrat, dvanajstkrat in še večkrat. Režijski stroški so majhni, kajti z vsako sliko se obhodi celo dolgo vrsto mest. Toda kaj dajejo te družbe ljudstvu za drag denar? Kinematograf bi bil gotovo lahko izvrstno ljudskoizobraževalno sredstvo. Ampak slike, s katerimi vabi kapitalizem te stroke gledalcem denar iz žepa, igra med javnimi predstavami tisto ulogo, kakor rokovnjaško senza-cijski »romani* v literaturi. Človek obide lahko vse kinematografe mesta, a v vseh skupaj najde komaj kakšno zemljepisno, naravoslovno, tehniško, etnografsko sliko, pač pa špekulirajo skoraj vsi kinematografi na nizko senzacijo, predstavljajo bedaste »romantične* dogodke, navadno strašno solzavega značaja in samo kvarijo okus ljudstva. Na ta način je postala krasna iznajdba v kapitalistični družbi, kjer mora vse služiti dobičkariji, strup za ljudsko omiko. Dokler so kinematografi taki, kakršni se, je res škoda vsakega vinarja, ki se ga odnese tja. Za tisti denar, ki se vidi zanj dve ali tri neumne «Ruhrkom6dije», si kupi človek že dobro knjigo, ki ima trajno vrednost.
Narodnjaki v Polja se strašno bahajo, kakšne
uspehe da ima njih »narodna* organizacija. Delavci v Pulju in v okolici imajo o teh uspehih nekam drugačno mnenje. Gosp Lacko Križ, ki je baje govornik kakor Gicero, izgubi hipoma ves govorniški dar in vso modrost, če se prikaže na njegovem shodu Pet e jan ali pa Haramina. Večina narodnjaških shodov v okolici se vrši tako, da zbobnajo narodnjaki skupaj ljudi, ki potem aplavdirajo — socialističnim govornikom. Pa če imajo gospodje toliko časa za baharijo, kdaj ga imajo pa za delo? Ali jim padajo uspehi sami is nebes ?
Čudna je slovanska politika, posebno čudna pa Se slovenska liberalna. Znano je, da se je dr. Tavčar, ko je začel »Slovenec* hvaliti Š u k 1 j e ta in Šušteršiča kot edino zaslužna moža za belokranjsko železnico, izdal v «Slov. Narodu* kategorično povelje:	»Proti nagodbi ne sme glasovali
noben Slovenec!* Ta ukaz je še ponovil in je de jal, da mora j ropasli liberalna stranka, če bi njeni poslanci glasovali proti nagodbi. Dr. Tavčar j-nedvomno upal, da doseže s svojo zapovedjo uspeh. Menda je bil tudi prepričan, da je njegovo mnenje pravo. V soboto je pa jugoslovanski klub, čegar člani so liberalni slovenski poslanci, sklenil, glasovati proti nagodbi, torej ne tako, kakor hoče dr, Tavčar, ampak kakor zahteva Supilo. »Sloven-venskemu Narodu* mora biti sklep znan. Ali »Narod* izhaja in — molči. Tavčarjeva zahteva je poteptana, toda Tavčar se ne oglasi. To je eno znamenje liberalne resnobe. Drugo je to: V soboto je klub sklenil, glasovati proti nagodbi. V nedeljo je imel Hribar v Ljubljani shod. Govoril je mnogo, toda lega sklepa, ki bi bil najvažnejši, ni naznanil. Ali je to politika? ... S svojim gorečim zavzemanjem za nagodbo Tavčar nima prav. Ampak bilo bi vendar treba vedeti, ali se je medtem prepričal, da se je motil? Ali je liberalna stranka v tako važnem vprašanju složna ali ne ? In H r i b a r j e v klub ima gotovo prav s svojim sklepom; če ima prav tudi z razlogi, ne vemo, ker jih ne poznamo. Toda zakaj nepovč svojini volilcem svojega sklepa? Zakaj ne pojasni stvari? Zakaj ne dokaže, da je Tavčarjevo stališče napačno? . . . Klavrna je ta politika, da se bogu smili; pa je pač liberalna.
Umetnost in književnost.
Naši Zapiski — petega letnika štev. 10 je izšla s sledečo vsebino: Abditus: Jugoslovanstvo. — R. L.: Anarhizem (nadaljevanje). — Eni. Ška-tula: Antimilitarizem Herveja in antimilitarizem socialne demokracije. — Književnost: »Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo* (A. Kristan); »Dijaški almanah za leto 1907—8» (uredil V. M. Zalar); »Hlapec Jernej in njegove pravice* (Ivan Cankar); »Poezije* (Dragan Šanda); «Ponižani in razžaljeni* (T. M. Dostojevskij, poslovenil Vladimir Levstik). — Priporočamo to izvrstno socialno, sploh edino slovensko revijo toplo vsem čitateljem. Naročnina za celo leto 3 K.
Društvene vesti.
V dneh 23. in 24. t. m. bo predaval v »Delavskem Domu* v Trstu gospod Lenart Lotrič, voditelj slovenske sekcije »Svobodne misli* v Pragi in sicer: Dne 23. ob 8V« uri zvečer o svobodni misli in demokraciji; dne 24. tudi ob 8*/, uri zvečer pa o mrtvi roki. Vstopnina 20 vin. za osebo. S tem predavanjem bo tedaj vstreglo društvo stari želji svojih članov in obiskovalcev predavanj, od katerih pa pričakuje, da razvijejo za ta predavanja čim več zanimanja.
Pnlj. Začetkom tega tedna so doživeli puljski delavci nekaj novega. V pondeljek je priredilo »Delavsko zobraževalno društvo* svoje prvo poljudno predavanje, kateremu pa bodo sledila poslej redna predavanja. Za prvi večer je društvo pridobilo sodruga Etbina Kristana, ki je predaval o predmetu »Socializem in enako pravo naroda* v hrvatskem jeziku. Čeravno vseskozi popu-amo, je bilo njegovo izvajanje vendar zelo teme-jito in poslušalci so imeli pravi užitek. Predavatelj e nepobitno dokazal, da obsega znanstveni socia-izem nujno tudi narodno enakopravnost, na drogi strani pa je moralo biti vsakemu poslušalcu jasno, da pridejo mali narodi samo s socializmom do enakopravnosti. — V torek dopoldne je predaval v pekovskem društvu o »kapitalizmu in delavstvu*. Tudi tukaj se je zbralo v čitalnici lepo število poslušalcev, ki so slišali marsikaj novega in koristnega. — V torek zvečer je pa priredil »Circolo di studi sociali* predavanje. Tukaj je sodrug Kristan govoril o temi »Socializem in kultura*. S svojimi duhovitimi argumenti je naredil velik vtisk in vsem udeležencem je moralo biti jasno, da ustvari šele socializem tisto podlago, na kateri se kultura vse krepkeje razvija in postane šele velika, ker bode prinašala sadove vsemu človeštvu, obenem pa tudi zajemala iz vseh virov človeštva. — Tudi na polju delavske izobrazbe so je torej začelo v Pulju novo življenje in prepričani smo, da obrodi to delo bogate sadove.
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah jS^F~ H
Pni sneli
„	-	MarQarethBDStr.	27.
Zahtevajta moj ccnovnik a 500» podobami zaatupj in poštnine prosto._
POZORI
Za
dobi vsak krasno remontoir pežno uro, »Gloria*-srebro, sistem Roskopf patent, anker kolesje, 30 ur idoča za kar se 2 leti jamči, z
fisi. Urbaoli,
a • ...; .
Izšla je druga knjiga znamenitega romana
Stane 2 K.
Dobi se v upravništvu «Rdečega Prapora® v Ljubljani, v založbi časopisa «Naprej!» v Idriji, v knjigarnah L. Schiventner v Ljubljani, A. Gabršček v Gorici, K. Florian v Kranju kakor tudi v vseh drugih knjigotržnicah.
Kdor še nima prve knjige romana	21	2—5
Pod spovednim pečatom
nabavi naj si tudi to. Stane 2 K 60 vin. Roman »POD SPOVEDNIM PEČATOM* je napisal bivši katoliški kapelam Hans Kirchsteiger, poslovenil ga pa je pisatelj Etbin Kristan.
§Na moji mizici leži zaklad
čisto majhen je: Škatljica Fayevih pravih Sodener mi-/ffii	neralnih pastil. Jaz veliko kadim, vsled 'česar sem
Up	zjutraj in zvečer ves zagrljen. Zato jemljem zvečer
UP	predno se vležem in zjutraj predno vstanem po dve
Ijjj,	pastili in se znebim ne le slabosti, nego pastile upli-
vajo tudi dobrodelno na želodec; prehlajen pa sploh nikoli nisem. Vsled tega so mi Fayeve prave pastile kakor zaklad in brez njili ne morem biti. Kupijo se za K 1'25 škatljica in sicer po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Glavno zastopstvo za A v s t r o - O g r s k o:	(9)
VI. Tb.Cuntzeri, D unaj, Xli, Belghof erstrass« 6.
Budilka s svetečo I 12—4 številščino.
Z enim zvoncem navadna K 2'4ii j
Z dvema zvoncema	„	3' —	j
HH S svetečo številščino	„	3 20	j
Znamka J. Prima	„	4 —	£
Budilka za železničarje	„	5'—	I
Budilka z bronastimi	i
& zvončki in bitjem	„	6'—
— nmanmma™ --d Budilka Z godbo	„	10'—
?¥iTleta%TsmentT’jamstvo. Ako ne ugaja, se denar vrne.
pSli jftaks
§	KAVARNA	§
i 9Unione6
S? preje ,TedescoJ v Trstu
fi se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slo-N venski, italijanski in nemški listi. Vse Ml pijače poceni. Napitnina je izključena.
KSSS523523ESS&S3BJSSK53SHSK
POZORI
K 2 50 ~we
lepo pozlačeno, Pancer verižico, samo za K 2*50 3 komadi z verižicami K 7*— Razpošilja po povzetju tovar. zaloga fcvicar-skih ur 24-22
Krakov At. 00,
NAZNANILO.
Cenjenim sodiugom najuljudnoje naznanjam. da sem prevrela
staroznano gostilno
na lafelpi testi tliš. šl. 21.
Potrudila se bodem svojim gostom ustreči s pristno pijačo in primerno ceno kuhinjo. Sprejemam tudi naročila v abonement	5-2
Za par večerov v tednu je na razpolago tudi brezplačno soba za manjše organizacije.
Nemški in slovenski delavski listi na razpolago.
® Proseč obilnega obiska beležim
z odličnim spoštovanjem
Marija Petrič.
Razprodaja.
4 pare čevljev za 6 kron.
Po nakupu velike množine čevljev se cdajo čevlji kratek čas po sramotno nizki oeni, 1 par moških in 1 par ženskih čevljev z nabitimi
močnimi podplati, nadalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev, vsi 4 pari elegantni, močni za zimo. Velikost po cm. Vsi 4 pari stanejo samo 6 kron. Razpošilja se po povzetju. Zamena dovoljena. Ako blago ne ugaja, se denar vrne. D. KES8LER, Krakov 08/8.
Vsaka pouareoDa in ponatis le kaznjivo.
Eclino pravi
7bimyeV balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.	52—39
ThicrryeVo cenlifolijino mazilo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam i. t. d., 2 lončka K 3-60. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar.
Ti dve domači zdravili sta povsod
znani in Se od nekda) sloveči.
Naročila se naj naslovljajo na:
Lekarnar t. Tkierr j v Pregradi pri Rogaški Slatini
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franki.
ICH DIEN
Allein echterBalsam
aus dcc ScMztnttl-iptUuki its
A. Th(erry in Pregrada bi! noMtsch-Suiirtrt««.*
dokler niste videli mojega velikega cenovni ka.
3 leta pismeno jamstvo, za blago, ki ne ugaja se denar vrne.
Pošilja proti povzetju.
Zalosa tulu slatnine
JKaKs Bobnel, Dunaj VI. jftarjiartUnstrasse 27.
sodno zapriseženi cenitelj in izvedenec.
Zahtevane zastonj in poštnine prosto veliki  	12—4
Dobite:
l K 3'-Srehma Roskopi ura „ 6--Z dvojnim plaščem „ 8 — S trojnim srebr.im „10 — Pio,ke jeklene ure „ ?-Rosnopi za železničarje „ T— Prave .Ornega' „ iv— sreor. okle,ne verižice „ i— U kar. zlate ure „19'— 14 „ „ verižice „20— 14 kar. zlate prstanu k 4 — Stenske ure „ 7'— Z nitjem na omi, zvonce j O — Zgodo j	j2'-
ure s kukavico l.ure, gredo 8 dni „ zvonec	„
Z dvema zvoncema	„
S svetečo številščino	„
Budilka z Pitjem na bronasti zvonec	„
i-
6-2'4U 3'-3'20
6-
ZclczoliVci, forraerji
za srednje modelsko in šablonsko delo ==
dobe trajno in lepo delo ob dobrem zaslužku v akordu v Gorenji Avstriji. Ponudbe z napovedjo starosti in stanu pod šifro: »Livarna v Gorenji Avstriji X F. 3333“ Haasenstein & Vogler, A,—G., Wien II, Neuer Markt 3. X
8—3
47
Priža doplača sloLžcr)$ka piLžOLžaroa G. ^kj«rjcLžil‘) dcdiČGLž
■	.	in alliljr	I*	* j. A Pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu
J bjtibljai% H/olfoLžc ulice* st. 12
—	  Jj	------J	^	/	|	'	JpiVU	w	m	—-----------------
Ustanovljeno leta 1865.	številka	telefona	210>
Udajatelj In odfotorni uradnik Fran Bartl,
Tiska Iv, Pr. Lampret v Kranju.