Infoľmiľanje pacientov s pljučnim ľakom, kĺ se zdľavĺjo s
kemoterapĺjo 
- 
prĺkaz raziskave
Nataša Žižmond
Uvod
Pljučni ľak 
je 
bolezen dvajsetega stoletja. V začetku stoletja 
je patolog Adler pljučni
rak omenil kot redkost. Pogostost te bolezni 
je nato íz desetleda v desetletje naraščala.
Pljučni ľak 
je najpogostejši rak na svetu in tudi v Sloveniji (Debeljak, 1999)'
Pľavica pacienta đo informacij o njegovem zdravstvenem stanju ĺzhajaiz Deklaľacije
o pľavicah pacientov v Evropi, ki 
jo je 
sprejela Svetovna zdravstvena organizacija
|eta 1994. Pacient ima več pravic s podľočja informiranja. Poleg osnovne' da 
je
informiran, ima tudi pravico, da sploh ne izve za podrobnosti svoje bolezni (Skela
Savič,2002)'
Pravica vsakega pacienta, da 
je 
informiran o svoji bolezni, poteku zđravljenja in o
postopkih zdravstvene nege nam nalaga, dapacienturazložimo možne stranske učinke
kemoteľapije. Pacientu moramo posredovati čim več informacij, da se lahko odloči
in sodeluje pri odločitvi o zdravljenju oziroma prejemanju kemoterapije. Njegovo
aktivno sodelovanje 
je nujno potľebno, saj lahko le pacient pravočasno opozoľi na
stranske učinke, mi pa lahko skupaj z njim preprečimo Iežje zaplete med
kemoterapijami (Jošt' 1 998).
Medicinske sestľe sodelujemo pri zdravstveni vzgoji pacientazrakom in njegovih
svojcev vsakodnevno, naše infoľmiranje in učenje mora biti stopenjsko, pľilagojeno
posamezniku in usklajeno znotraj celotnega zdľavstvenega tima. Zďravstvenavzgoja
pacienta, ki se zdravi s kemoteľapijo, 
je kontinuiran proces. Zajema učenje pred
zdravljenjem, med samim zdravljenjem in po njem. Dobro informiran in poučen
pacient in dobro informiľani in poučeni njegovi svojci, ki aktivno sodelujejo pri
zdravljenju, vplivajo na boljši potek zdravlj enja, znajo preprečevati stranske učinke
zdrav\jenja ali 
jih zgodaj prepozĺati ter pravilno in pravočasno ukepati ob neželenih
stľanskih učinkih'
Nataša Žižmond, dipl. m. s.
Bolníšnica Golnik 
_ 
K)PA
106

Možne ovire za uspešno učenje so:
. 
Čustvene:
- tesnoba, povezana z diagĺĺozo rak;
- pričakovanj e začętka zdravljenja;
- skĺb zaradi stroškov;
- depresij a, poY ęzana z boleznijo in zdľavlj enj em;
- zanikanje, kot mehanizem soočanja zboleznijo;
- priučena nemoč in nebogljenost.
-. 
. i ,i
. 
ľlzlolosKe:
- utrujenost, nemir, ĺazďražljivost;
- biokemično neľavnovesje, ki povzroča slabost in bľuhanje.
. 
Psihosocialne:
- spremenj en a zav est zaradi bo|ezenskega pľocesa ali učinka zdrav il;
- vplivi kulturnih dejavnikov, prepľičanj, vloge v družbi ali vľednot, ki prispevajo
k povečanemu odporu do učenja (''moj/moja možlžena skľbi za te stvari'');
- zavrnitev prevzemanja skrbi zase, posvečanje Samemu sebi nekateri pacienti
dojemajo kot nekaj sebičnega in kulturno nesprejemljivega;
- pomanjkanje vedoželjnosti v naporu biti opažen kot ''dober 
pacient''.
. 
Funkcionalne:
- nižja stopnja pismenosti ali 
jezikovne 
razlike;'
- preplavljenost z novimi infoľmacijami, imeni zdravil, osebnimi imeni,
medicinskim izrazoslovjem, urniki terapije.
. 
Okoljske:
- živahen in moteč prostoľ;
- nęnavadna, tuja, strašljiva, visokotehnološko opremljena okolica;
- omejujoča, brezosebna okolica in neposrednabližina osebja in dľugih pacientov
(Weinstein, 2000).
Infoľmĺranje pacientov' kĺ se zdľavijo s kemoterapĺjo v
Bolnišnicĺ Golnĺk 
- 
KOPA
Informiľanje in učenje pacientov in njihovih svojcev poteka v času same diagnostike
in kasneje med samim zdravljenjem, ko se pacient vrača na cikluse kemoterapije.
t0'7

Zdravnikje tisti' ki pacienta pľvi seznani z diagnozo njegove bolezni in zdravljenjem.
Pogovor poteka v sobi za pogovore na oddelku' kjeľ je zagotovljena zasebnost. Po
uvodnem pogovoru, na katerem so običajno pľisotni tudi svojci, Se V proces
informiranja in učenja vključijo tudi medicinske sestre. Prvi pogovor je 
namenjen
seznanitvi pacienta zzdravljenjem in s stranskimi učinki. Pacient dobi pisno gradivo
o zdravljenju s kemoteľapijo in vse potrebne infoľmacije, da se zdravljenje lahko začne'
Pred začetko m zďr avlj enja pacient poda pisno soglasj e za zdr av|jenje s kemoterapij o.
Učenje se nadaljuje z začetkom zďravljenja, pred dajanjem kemoteľapije' med samo
terapijo in ob odpustu, ko pacient dobi navodila, kako živeti med ciklusi kemoteľapije.
ob ponovnem prihodu pacienta na zdravljenje se učenje nadaljuje. Medicinske sestre
Se V procesu učenja prilagajajo potrebam pacientov in svojcev, v sam proces pa skupaj
z zdravnikom vključujejo tudi đruge člane multidisciplinarnega tima.
Infoľmativna sľečanja so organizirana enkrat tedensko. Namenjena so pacientom z
ľakom in njihovim svojcem. Informacijo o srečanju dobijo pacienti pri zdravstvenem
osebju, v ta namenje izdelantudi plakat. Podatekje dostopen tudi na internetni strani
Bolnišnice Golnik 
- 
KOPA. V multidisciplinarnem timu, ki skuša pacientom in
njihovim svojcem podati različne informacije, hkrati pa je 
odpľt za vprašanja
pacientov in svojcev, sodelujejo: zdravnik, medicinska sestra, fizioterapevt, dietetik,
psiholog, socialna delavka.
EmpÍľični del
Raziskava 
je potekala v Bolnišnici Golnik- KOPA. Namen ľaziskave 
je 
bil ugotoviti
informiranost pacientov in njihovih svojcev glede zdrav|jenja in stľanskih učinkov
kemoterapije in na podlagi rezultatov izboljšati izvajanje zdravstvene vzgoje.
Anketni vprašalnik so pacienti dobili med zdľavljenjem v Bolnišnici Golnik 
- 
KOPA
v času od 
julija 
do decembra 2006. Vpľašalnik 
jo 
bil anonimen. sestavljalo ga je l7
vpľašanj. Vprašalnik 
je 
dobilo in izpolnilo 30 pacientov.
Med anketiranimi 
je 
bilo 20 moških (66,67 %) in 10 žensk (33,33 %). Največ
anketiranih 
je 
bilo v starostni skupini 50-69 let, in sicer 18 (60 %), v skupini naď70
let 
je 
bilo 9 anketirancev (30%), povprečna starost 
je 
bila62lęt.
Podatki oizobrazbi:2nistazaključilaosnovne šole,5 
jih je imelo dokončano osnovno
šo1o, 9 poklicno' 12 sľednjo' 2 visoko strokovno in 1 univeľzitetno izobrazbo.
Na pľvo vprašanje, zaradikatere bolezni se zdravijo s citostatiki, 3 anketiranci niso
odgovoľili.
108

Tabęla št. l: Poznavanje bolezni
ODGOVORI ŠrBvlro oDGoVoRoV
rak ,9 (63,33 %)
tumoľ 3 (10,00 %)
bolezen na pljučih 2 (6,66%)
senca na pljučih 1 (3,33 %)
karcinom 2 (6,66%)
Naslednje vprašanje se 
je 
nanašalo na željo pacientov po seznanjenosti z boleznijo.
Tabela št. 2: SeznĄęnost z boleznijo
TRDITVE ODGOVORI
Ne želim biti seznanjen. 0 (0,00 %)
Seznanjenost pĺelagam na svojce. 2 (6,6',t%)
Želim biti minimalno seznanjen. 0 (0,00 %)
Želim biti srednje seznanjen' 3 (10,00 %)
O vsem Želim biti seznanjen 2s (83,33 %)
Na vprašanje' ali so bili seznanjeni z boleznijo 
, 
zaÍadi katęre se zďravijo s citostatiki,
je 
25 (83,33 %) pacientov odgovorilo z >>da<<, 5 (16,67 %) pacientov pa z >delno<.
Prav tako 
je 
bilo 23 ('16,67 %) svojcev seznanjenih zbolezníjo,7 (23,33 %) 
jih je
bilo delno seznanjenih z njo.
S potekom zđravljenjaje bilo seznanjenih 26 (86,67 %) pacientov in25 (83,33 %)
svojcev, delno pa 4 (13,33 Yo) pacienti in 5 (16,67 %) svojcev.
S stranskimi učinki z&av|jenja s citostatiki 
je 
bilo seznanjenih 24 (80,00 %)
pacientov in20 (66,67 %) svojcev. Delno seznanjenih je 
bilo 6 (20,00 %) pacientov
in 10 (33,33 %) svojcev.
109

Znanje pa'cientov ĺn svojcev o kemoteľapiji
Ť
4
o
o
I
o
o
30
25
2A
15
l0
5
0
Z pacienti
t 
svoigi
"::ł:"*5:5i-"-ľ'*'o*
Znanje pacientov in svojcev o kemoteľap1ji 
jepikazano 
v gľafu št. 1. Dve tľetjini
(66,66 %) svojcev 
je 
dobilo znanje o kemoterapiji pri pacientih. Možnih 
je 
bilo več
odgovorov.
Gľaf št. I: ZnaĄe pacientov in svojcev o kemoterapiji
Pri naslednjih dveh vprašĄih so pacienti odgovoľjali' koliko časa 
je 
tľajal pogovor
z zďravnl'kom, ko 
jim je razložil zdľavljenje s citostatiki, in koliko časa 
je 
trajal
pogovoľ z medicinsko sestľo, ko so prvič prejeli citostatike. Ręzultati so prikazani v
grafu št' 2.
110

Graf št. 2: Trajanje pogovora z zdravnl,kom in medicinsko Sęstro
Pogovoľ z zdľavnikom in medicĺnsko sestľo
I
l
l
i
i
i
I
30
25
8zo
il
e
'c 15
.9
E'o
ZJňravnůk 
1
l medicinska sestľa,]
l
i
5
0
rnanjkot5 od6-10 od11_15 od16_20 večkot21
čas v minutah
Zadovoljstvo pacientov z dobljenimi informacijami glede zdravljenja s citostatiki in
stľanskih učinkov 
je 
bilo opredeljeno v naslednjem vprašanju.2| ('70,00 %) pacientov
je 
odgovorilo, da so zadovoljni, 8 (26,67 %) 
jlh je 
bilo delno zadovoljnih, 1 (3.33 %)
pacient ni bil zadovoljen.
Pľi vprašanju, kaj 
jih je 
motilo pľi prejemanju informacij, je 
bilo možnih več
odgovorov. odgovori so navedeni v tabeli št. 3.
Tabela št. 3: Motnje pri prejemanju infoľmacij
TRDITVE ODGOVORI
preveč informacij naenkľat
-7 
(23,33 %)
neposĺedna bližina osebja in drugih pacientov s (16,67 %)
uporaba strokovnih besed, ki jih ne razumem s (16,67 %)
Živahen in moteč pľostor 1 (3,33 %)
informacije osebja niso bile skladne 0 (0,00 %)
l2
9 I
7
6 6
4
J
Ż 2
111

Udeležbo pacientov in svojcev na informativnem srečanju paliativne oskĺbe pľikazuje
gľafšt.3.
Informativno sľečanje
30
24
l9
1l
6
Graf št. 3: Udęlęžba pacientov in njihovih svojcev na informativnem sľečanju
paliativne oskľbe
Zaključek
Eden od pomembnih dejavnikov za uspešno učenje 
je tudi aktivno sodelovanje
pacienta in svojcev. V prihodnosti bo potrebno načrtno vključevanje svojcev V proces
učenja, pľi čemeľ 
je 
velika ovira kľatka Ieža|ĺa doba pacientov in mnogokĺat velika
oddaljenost pacientov in svojcev.
Pri informiranju in učenju 
je pomembno, da so postopki dela standaľdizirani, kar nam
zagotavlja strokovnost, verodostojnost podanih informacij in enoten proces učenja.
V praksi je 
učenje odvisno od izkušenj medicinske Sestre ter od stopnje motiviranosti.
Potrebno bo poenotiti delo. Pľi učenju pacienta in svojcev bo potrebno izdęlatí
individualen ĺlačrt z evalvacijskim listom. S tem bo zagotovljeno dokumentiľanje
zdravstvenov zgojne dej avnosti.
25
ô20
cą
il
z
É
o
I
&ro
dpacbnti
I svojci
5
0
ne da
r12

Pomembno je 
sodelovanje s patronažno medicinsko sestľo, ki pozna pacienta in
svojce v njegovem domačem okolju. Potrebno bo zagotoviti povľatno infoľmacijo,
ki bo omogočila bolj celosten pogled ter bolj učinkovito pľepľečevanje in reševanje
zapletov, hkrati pa tudi kontinuirano zdravstveno vzgojo.
Pacient s pljučnim rakom in njegovi svojci potrebujejo medicinsko sestro, ki bo
neposredna načrtovalka inizvajalka zdravstvene vzgoje, ob tem pa tudi organizatoľka'
usklajevalka' svetovalka, zagovorníca in raziskovalka' Pri tem pa ne Smemo pozabiti
tudi na pľipravljenost Za pogovoľ, dostopnost medicinske sestre' sočutje in pńjazeĺ
odnos.
Liteľatuľa in viľÍ
Debeljak A. Pljučni rak. V: Štabuc B' Rak pri moškem. VII. seminar In memoriam
dľ. Dušana Reje. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku,1999: 42-53.
Skela Savič B. Vloga in pomen informiranja bolnika z rakom. V: Štabuc B. et al.
Dolžnosti in pravice v zvezi z zdravjem - pľavice bolnikov z rakom. X' seminar
In memoriam dr. Dušana Reje. Ljubljana'' Zveza slovenskih društev za boj proti
ľaku: onkološki inštitut: Inštitut za v arcv anje zdravja RS' 2002 :5 1 -65.
Jošt J. Zdravstvena nega bolnika s pljučnim rakom pri zdravljenju s citostatiki. V:
Pljučni rak: zbornilďZ2. izobraževalni dnęvi iz onkologije za medicinske sestre.
Ljubljana: Sekcija medicinskih sester v onkologiji pri Zbornici zdravstvene nege
Slovenije, 1998:33-47 .
Weinstein S. Plumer's pľinciples & practice of intravenous therapy. Philadelphia,
New York, Baltimore: Lippincott, 2000: 474-548.
113