TAKO SO SE ŽENILI NAŠI STARI Koliko veselja m upanja le delaJ in aar pravlja Se dandanes predpustnl čas mla- dini! 2e v pozni jeseni so se začeli fantje ln dekleta sestajati pri luščenju ali lička, nju in na preji, kjer je bilo mnogo prilike da so se bliže seznanjali. To shajanje je trajalo vso zimo in zbližalo marsikak mla- di par. Ko sta se bodoči ženin in nevesta do kraja dogovorila, sta še določila, kdo in kdaj bi smel priti snubit ali v ogledi. Najsrečnejši taki dnevi so bili sobota, ne- delja in sreda. Ogledniki ali prosci ženin Je naprosil za to posredovanje na- vadno svojega botra ali kuma, ali pa ka- kega imovitega in zgovornega soseda, že- nin ln naprošeni oglednik, ki je bil pozneje navadno ženitovanjski starešina, sta odšla že v mraku praznično oblečena na pot Na Murskem polju je ženin vzel s sebo- bel prt, privezal si je bel predpasnik ter SJ pripravil srebrn denar zädav imenovan namenjen nevesti v dar če bi se vse srečno izteklo. Na potu sta se oglednika izogibala da bi srečala žensko zlasti 3tarejšo. tudi mačka jima ni smela križati pota, hodila sta navadno za vasjo ob meji, da nista prišla prezgodaj ljudem v zobe. Ko sta pri- šla oglednika do nevestine hiše, ta večer duri niso bile zaklenjene. Prvi je stopil v hišo oglednik, nato pa ženin, ki je sedel na klop pri vratih. Pogovor je potekal o let:ni gospodarstvu, živini in tržn'h cenah. Domači gospodar je rad tožil kako trda je za denar. Na Kranjskem po prišli ogled- niki. ali kakor so se imenovali v Beli kra- jini. prosci, v hišo in eden od njih je rekel: »Kupci smo in popotni ljudje, pa smo pri- šli k vam ker smo videli, da pri vas še luč gori in pros'mo da nas prenočite« Hi- šni gospodar je nato odvrnil: s če ste pa taki poštenjaki, pa le stopite v hišo«. V hiši je b;la že pripravljena jed ki so jo pridno zamakali z dobro kapljico in s ša- lami. ženin je sedel ves čas kakor na trnju Po daljšem času šele ie oglednik povedal pravi vzrok prihoda, že po prvih besedah je domača hčerka prižgala trsko m odšla v kuhinlo kamor ji je sledil tudi žen!n. Nevestinim staršem so morali ogledniki povedati vse razmere ženinovega gospo- darstva če so b!li starši zadovoljni, je šel oglednik po ženina, ki se je vrnil z nevesto v 9obo. Če le bila tudi hčerka vol ina ie pobila roko ženinu, ki ii le izročil srebrne dvaiset'ce ali tolarie. zàdav. kot poroštvo, da se žen'tovanie ne more več razrirpti. Tako je bila zaroka skleniena in dekle lzr>r"5eno. O takem snubljenju poje belo- kranjska narodna pesem: »Dobro jutro, očka vi! Al' nam date vašo hčer?« »Moja volja bi ŽP bila, pa za mamco se ne ve.c »Dobro jutro, mamca vi! Al' nam date vašo hčer?« »Moja volja bi že bila, pa za Micko se ne ve.« »Dobro jutro. Micka ti! Al' bi tvoja volja bila, da bi rekla pred oltarjem trikrat: da?« Nato so se začela pogajanja za nevesti- no doto. Oče je obljubil pol manj kakor je mislil dati. Prepirali so se v prijateljskem prerekanju: prva Je ugovarjala mati. nato hčerka ter tudi ostali sorodn ki in ogled- niki. Pogosto pa je nastala resnica in že skoro popolnoma dosrovorieno ženitovanje se Je razdrlo. Ob srečno končani Dogodhl so se le še pogovorili, kdaj bodo šli pisnn«. delat, kdaj v župn'šče zaradi ok"cv, m kdaj bo šla nevesta na ràzgledi. Prihodnji dan se Je raznesla novica po vsej vasi O ženmu In nevesti so se razna šale od htSf do hiše vse dobre zlasti pa še slabe last noeti. Nevesta je odšla z materno določen dan na ž»»n;nov dom na ržzgledi Pozneje so šli delat ženitno pismo k notarju in na- to v župnlšče Pismo so naredili navadno tako da 1e žen'n zapisal nevesti ravno to. liko kakor ona nJemu nevestin oče pa Je plačal notarske pristo-'bfne In za oklice Nato so sledile zaročke. Nevestina mati je pripravila obed pri katerem le Ml Izde- lan natančen načrt gostilvania: katere hi- še bodo povaW1ene. koliko mesa ln vina se bo oripravHo. kdo bodo zavčinl ali no- jyvi-x»n:, svatovci, muzikanti, kdo zastav- njak Itd. Pr'wave in bala Odslej sta bila ženin in nevesta v zàro- kih. Na ženinovem ln nevestinem domu so bile velike priprave šivilje, krojači in čev- ljarji so Imeli polne roke dela: šivali so obleke, perilo tn obutev Gospodinje so pi- tale purane kapune gosi peteline itd Po- zavčina sta znosila skupaj boben trobento rog ln razno orodje «ila sta k nevesti, ki jih je lepo okrasila s svilenimi rutami, na glavi sta imela perjan'co in v roki palico z zvončki. Tako našemljena sta se pomi- kala od hiše do hiše vseh povabljencev na gostjo, streljala ln ugranlala razne norči- je. Povsod sta bila dobro pogoščena Na Gorenjskem Je vabil ženin v sprem- stvu svojega druga ali tovariša svoje so rodn'ke. nevesta pa se je vozila s svojo družico na okrašenem vozu okoli svojih ljudi, gallivi Belo\ ranici so vabili tako: >M3 smo došli vas vabit od nalmanlšega do naivečiefa na našo dobro volio na zre- lo vino pečen kruh na oečene guske in purane, bomo Imeli dosti hrane bodo ime le tri en cent bomo imeb trnhtament Bo Bte Imeli m^hko noistlo trdo klop malr srwnea rfns+1 tanoa t k1' ie ŽP na iman1 tri rtnl »vred n^mko na neve- gtippm tirili Tu so se'ràeri1 i in neki5 raz- ni kolači med ni'mi né Murskem poliu I man', podolgovati bosmani, okrašeni s ptl. I se je šla potem preobkč v poiočno obleko pa tudi ostale svatovce so še v kamro kjer jim je spretna sossla zavezala peco. zakaj ni znala vsaka ženska pravilno urav- nati visokega grfbena in lepih gub č pka- ste bele rute V Beli Kraj m so nosile ne- veste krasen näplet iz svilenih trakov, pri vezan okoli glave na glavi pa so imele visok venec Godci so zaigrali veselo koračmco n že- nitovanjski sprevod se je začel pomikati v določenem redu proti cerkvi Na Gorenj- skem je jahal kot orvi šaljivec ki s. je poveznil na glavo starinski klobuk in si na- taknil na nos črna očala Njemu so sledili vozovi starešine z ženo žen na z družico, neveste z drugom ter ostalih svatov. Zad- nji je bil dolg lojtrski voz z veselo družbo, ki je glasno prepevala, ukala in vzklika- la. Svatje so imeli razpete rdeče dfžnike. Od poroke so se vračali v istem redu le da se je zdaj vozil ženin skupaj s svojo mladoporočeno ženo. Po maši sta stopila ženin in nevesta včasih je bilo tudi več parov, pred oltar da ju je duhovnik po- ročil. V nekaterih kraj h je bila maša po poroki Na štajerskem je bila navada da ie župnik v cerkvi blagoslovil žpnitovanj- sko vino. hanžovec ali ianževec. katerega so morali vsi svatie malo pokusit1'. ostalo vino pa se je hranilo kot čudodelno zdra- vil za razne bolezni. Na nevestinem domu Nato je sledila na nevestinem domu že- nitovanjska pojedina Ko so prišli do h še. je ženin prenesel novoporočeno ženo čez hišni prag. da bi ji nihče ne mogel storiti kaj žalega. V Beli Kraj ni ie bila naloga posnažnlce da je privedla nevesto pred svate ki so bili zbrani pred hišo Nevesta je prinesla kozarec vina. pokrit z rdečim robcem ženin Je v;no hitro Izpll in treščil kozarec ob steno da se je razlete! na drob- ne kosce če bl ostal kozarec cel bl bila to za ženina velika sramota Nato so gostje posedli k mizi na svoje določene prostore Prvo mesto je zavzel ženinov starešina stolnravnateli. ki ie nadzoroval in uprav- ljal gostr jo. Poleg nJega je sedela nosne- halja ali posnažnica, na drugI strani ženin in nevesta, drug in družica nato pa ostali svatje. Starešina se je pokrižal in glasno čtcaml. Sosedje so znašali mize, stole, t krožnike, kupice, namizni pribor itd. ' Običajni dan poroke je bila sreda. Prej- šnji popoldan se je zbralo na nevestinem domu več svatov, ker je prišel ženin k ne- vesti po škrinjo ali balo. Nevestino balo so vozili s konji, če je bila iz druge vasi če pa je bila domača pa z voli. Svatje so morali voz ali sami dobro spraviti in ču- vati. zakaj domačini so pobrali, če so le mogli, vijake od koles da so se snela, ali pa so skušali odnesti voz na streho. Tega niso delali iz sovražnosti, temveč bolj iz nagajivosti pa tudi iz jeze če je ženin od- peljal domače dekle v drugo vas. Po dobri pogostitvi so peljali balo ali baliž med ve- selim petjem in igranjem godcev na ženi- nov dom. Toda že čez nekaj korakov so se morali ustaviti: čez cesto je bila naprav- jena šranga in ženin se je moral odkupiti * primernim darilom To je snomin na sta- rodavni običaj, dekliško ótmico, ki pa je še dandanes v nekaterih južnih krajih v navadi. Na poročni dan Napočil Je dan poroke. V vseli hišan, kjer so bili svatje, se je pripravljalo že od ra- nega jutra zlasti ženske so se skrbno obla- čile v pražnjo obleko Na Gorenjskem je šla na poročni dan zjutraj družica z dru- gom Ln godbo a bližnjim povabljencem ter jih vodila do nevestine hiše Tukaj je že čakal starešina s svojo ženo na Štajer- skem posnehaljo, v Beli Krajini posnažni- co imenovano ki je prinesla skoraj meter dolg bosman,- Na nevestinem domu so bile duri zaklenjene. Brkati pisar je goste res- no vprašal odkod so kaj bi radi. ali ima- jo svoje potne liste v redu itd. Po povoljnlh odgovorih so spustili družbo v hišo. kjer so ženinovi svatje vprašali po nevesti Po- zavčin je brž privede! kako staro našem- ljeno žensko nato je prišla svatovca, dru- žica potem šele prava nevesta, ki je pri- nesla na krožniku dva rožmarinova šopka, za ženina in zase. Ostali svatje so dobili šopke iz umetn'h. pisanih cvetic ki so si jih dekleta pripela na prsi, moški pa na klobuke. Vsa družba je nato sedla k zajtr- ku na točno določene prostore. Nevesta molil, potem pa so začeli prinašati jedi ia pijačo, ln sicer najprej vse boemane, ko- lače. hkrati na mizo. Za dobro voljo je skrbel nalašč za to določeni in najeti ša- ljivec. Id je stal na klopi pri peči, uganjal razne neumnosti in razveseljeval ženito- vanjsko družbo. Na svatbo so prišli za ne- kaj časa gostom v zabavo tudi našemljeni fantje, katerih so se morali odkrižati s kakim darilom Svatje. Id so se veselili, go- stili in plesali pozno v noč. so morali ob- darovati tudi kuharico ln godce ln ponekod še nevesto. V imovitejših hišah se je nada- ljevalo ženltovanjsko veselje na nevestinem domu Se prihodnji dan. Na novem domu Končno j« bilo le treba misliti na to, da bl odpeljali nevesto na ženinov dom. To- variš je vzel vrténj, velik hleb lz najboljše moke ki je pri svatbi visel nad nevesto, zadel si ga Je na rame. nevesta pa Je nesla malo manjši vrtanj v eni roki, v drugi pa svečnik z blagoslovljeno svečo. Na štajer- skem je nesla nevesta s seboj največji bos- man. Pred odhodom lz domače hiše Je milo zajokala in se poslavljala od brezskrbnega, veselega dekliškega stanu v pričakovanju težkega zakonskega bremena Na ženino vem domu sta Jo čakala oče ln mati 8 ko tačem kruha ki ga je morala na pragu prerezati v znamenje, da bo dobra ln rado darna hišna mati. V veži je bil pripravljen stol nanj je sedla nevesta ln vzela na ko lena do tri leta staro moško dete lz ženi- novega sorodstva nakolenče. V tem obi čaju se je Izražala želja da bi bil prvi otrok moškega spola Temu otroku 1e po darila nevesta mali vrtanj ln robec, ki Je bil privezan Nato so prinesli stekleni«" vina ln dve kupici Tašča je trčila z neve sto. ki je rekla: »Draga mati! Bodite m1 odslej mati, a jaz vam bom pokorna hči Daj Bog. da bi se x očmi gledali in r «reu ljubili!« 8 tem da je nevesta tašči napila. je ieie postala pravi član ženinove družine Gostje BO odšli v hišo, nevesta pa v kuhi njo. kjer Je vrgla v škaf. SčavnJak, kak novec, da bl živina rada jedla in ae dobro redila Večerja ln običaji so bili enaki ka- kor prejšnji večer. Nevesta Je prišla na že- ninov dom navadno v četrtek zvečer. In ko se Je bližala na gostiji polnočna ura, je stopil v hišo neizprosni policaj — petek — ženitovanjska družba se Je morala razlti. Poročne navade ln vraže Ženin ta nevesta sta morala v cerkvi stati tako tesno skupaj, da nI mogel nihče mednju, ker bl sicer vladala v zakonu sov- raštvo ta prepir. Tudi so pazili na to. kako je mežnar po poroki sveče pogasil; na ka- teri strani se je dalj časa kadilo, tisti je tudi dalje živel. Na poti k poroki so obda- rovali otroke s kruhom, ki pa ga ni smela deliti niti nevesta niti kaka druga žena, zakaj če bl se ta kruh zavrgel psu aii mački, bl se ženin In r. evesta prepirala v zakonu. Kolikor pšeničnih zrn si je neve- sta dejala na potu k poroki v žep ali v öevelj. toliko let Je še Živela ženin in ne- vesta sta morala vzeti k f oroki s seboj ka- ko posebno vrsto denarja, n. pr. srebrn to- lar groš. staro petlco sta imela srečo pri denarju hi gosnodai-stvu Ko sta šla k poroki je morala nevesta pogledati skrivaj ženina skozi prste, la b. jo ta bolj ljubil. Pred oltarjem 1e morala nevesta poklek- niti na rob ženinove «uknje da bi ie v zakonu ne pretepal °ri darovanju v cer- kvi si Je morala nevesta Izprositi od tuni- na denar da Ji Je potem vedno rade volje dajal Ponekod 1e bila navada da Je nu^- da nevesta ori 1arovq.ru med obhodom ->koll oltarja krepko • edčna Saša Lesarjeva v tovarni Pre- šeren za Kamno gorico in Kropo Vinko »irc tovarnar v Lipnici, za Podnari in •kolit o Tone Fister. Ovsiše, za Novo me- to oredspdnica CMD ga Vasičeva in tr- ;over Türk Na nova vprašanja bomo od- govorili prihodnjo nedeljo v »Jutru«. Po dveh letih pojasnjena tatvina dreves Dolga in zapletena pot do obsodbe Brežice. 18. februarja Med 22. in 26 februarjem 1. 1937 je nekdo ukradel g Janež ču Ivanu mlajše mu v Stari vasi pri Bizeljskem iz njego vega sadovnjaka 34 mladih jablan ocenjf nih po 100 din tako da je posestnik utr pel škode nad 300» din Oškodovanec jf opebno JI po bizeljSk h orožnikih >ska' ta tove v bližni m daljni okolici vendar jim ni mogel prti na sled. Zaradi tega je g Janež č v iuniju 1. 1937 razrlrs'1 da bo dal nagrade 1000 din onemu, ki mu bo kaj do'očenega povrdal o tatovih. Na razpis ie prejel an^n mnn pismo v katerem mu nemrnac niše ^a ga bo 25 junija čakal n" certi' orot Klnnicu ori km 20 in mu povedal KIP PO njegova ukra- dena drevesa Navedenega dne ie šel g Ja- nežič na doVč'no mesto Tam je stopi preceni iz koruze nern^ner ter mu z^e^an v nag'ici noveli' «i» v nipeovp 'ab'ane zasajene na travniku rv>"e<*tn'ka K?Stefa- na v Kačkovcu. še preden pa se je nezna- nec določil za to odkritje mu ie moral g. Jamžič zagotoviti da nieeoveea imena ne izda nikomur tudi oblastvom ne ker bi ga sicer iz maščevanja ub'11. Neka i rini zatem si je g Janežlč ta dre- vesa ogledal v navzrčnost' bizeliskih orož- nikov. Ugotovil je točno, da so v Kaste- ! an o vem .sadovnjaku zasajena drevesa 32 po številu, njegova Takoj po tej ugoto- vitvi je uvedel g Janež č kazensko po- stopanje pri sreskem sodišču v Brežicah '.oper Kasteijana Postopanje je bilo na oredlog državnega tožilca ustavljeno." ker ni bilo dovoli dokazov za tatvino Kot sub- sidiiarn tož lec je nato g Janežič po svo- jem zastopn'ku dr. Drnovšku Janku, od- vetniku v Brež:cah. narialieval kazenski pregon osumljenca Kasteijana Antona mlajšega in nieeovo mater Ano. Obtoženca sta se za^ovaria'a, da sta drevesa kupila v drevesnicah v Zagrebu in Klanjcu. V smislu obtožnice je vod lo kazensko posto- panje okrožno sod šče v Celju in 4. t. m. ie hila razprava nred sodnikom poedincem Zara'' nesrečnih ^reves se ie kazenski spis v dveh lefh mo*no o^eb^lil. a zdaj je ko- nec pravdrn^a ker s'a b la Ana Kastelja- nova in n'en sin Anton obsojena ona na mesec dni on pa na šest tednov zapora ter oba na plač'lo denarne globe po 300 din Vse to pa porro^no za tri leta. Oškodovani g. Janežič je Imel pri zasle- dovan iu krivcev mnogo stroškov, vendar ima zidai za/ioščenie Mnogo zaslug za uspeh pro^mptne kazenske zadev» 'ma za- stopnk oškodovanca g. dr. Drnovšek Jan- ko. Lepote Bohorja se odkrivajo svetu Rajhenburg, 17. februarja Pred letom dni se je ustanovila v Rajhenburgu podružnica SPD z imenom »Bohor«, s katerim je že označen njen delokrog Z novo podružnico se je zdru- žila že prej obstoječa podružnica SPD v Kozjem. Imela je isti namen kakor si ga je začrtala rajhenburška. niso ji pa bili dani pogoji za uspešen razvoj Nova podružnica v Rajhenburgu si Je nadela nalogo, da do danes malo poznani a lepi Bohor seznam s široko javnostjo še zlasti z ljubitelji planin Vsi naravn pogoji so dani, samo storilo se do zadnje ga ni nič V enem letu obstoja podružnic^ SPD v Rajhenburgu pa je bil napravljer vélik korak v razvoju tujskega prometa \ naših krajih Izvršene so markacije b Rajhenburga na Bohor v dveh smereh Pod najvišjim vrhom Javornikom (1023 m je podružnica lani zgradila zasilno koč' da imajo Izletniki in turisti zavetišče. Za letos Je podružnica osvojila nov na črt. Na vzhodni strani bohorskega pogorj; je krasna planinska točka Oslica, ki nudi razvajenemu izletniku in pozimi tudi smu- čarju krasne užitke v nemalo večji meri kakor druge slavne planinske postojanke Na tem mestu se bo letos gradila planin- ska keča ki bo nudila tisto, kar je na razpo'ago po drugih krajih, ali pa še kaj več Člani podružnice se dobro zavedajo, česa je treba, da bo naš Bohor postal tisto, česar je po svoji naravni lepoti vreden. V ta namen bo podružnica SPD »Bohor« v Rajhenburgu priredila letos 2. julija ve- liko tombolo. Zanaša se, da bodo akcijo vsi podprli. Cisti dobiček tombole se bo porabil za gradnjo nove koče. Saj je tre- ba, da se vsi zavedamo, da so naši kraji enakovredni drugim ln ni treba, da nas morajo šele tuji ljubitelji naših naravnih I pripravljeno drugače kakor je bflo prej. Kar Je bilo mogoče za prvo silo napraviti, je napravljeno, vse drugo se pa bo do» vršilo. Da uživa podružnica simpatije vseh, je pokazala tudi nedavna zabavna prire- ditev, katere so se udeležili vsi prijatelji naše podružnice. Drugo nedeljo 26. t m. popoldne pa bo redni letni občni zbor pri Jugu. Ker je zaradi velikega načrta po- sebno važen, naj se udeleže vsi člani in oridejo naj tudi po članih vabljeni prija- telji planinstva. Za nagrobnik dr. Ivanu Lahu Odbor TA postavitev nadrobnega spome- nika dr. Ivami Lahu v Ljubljani je prejel od 11. do vključno 17. L m. sledečo pri- spevke: din 200: banovinski odlhor dmrStva »NarcxV na »vest« ta Djinovski Ljiibomà», Ljubljana. din 100: dr. Andrejčtč Anton, Gre^orič K„ ing. Hočevar Alojzij, dr. Kuhar Andrej in šarabon Josip L juti ia- rv; »Vintßar« d. z o z.. Gorje ori Bledu; ing. Bisktipski Vitold, Tr- bovlje. f din 73: Ziegloser Jam, Praha, din 52: Sedej Marv, Beech Grore Ind. USA. din 50: Gašnerln Rudolf, Neimenovani, dr. Plemelj .Tosin. dr. Spiller-Muy« Fran in Štrukelj Francè, Ljublja- na din 30- Rus Srečko. LjuWjana. din 25- Vehar Ignacij, Ljubljana. din 24* Članstvo podružnice CMD, Star» cerkev pri Kočevju, din 20: Fortič Ivan. L'ubl'sna: Petrič Iver* Borovnica: Člani Sokola, Kočevje, Vsem prisrčna hvala! • Vljudno prosimo še številne druge pri- jatelje. znance, stanovske tovariše ln častil- ce pokojnega pisatelja, publicista in borca svobodo in srečo Jugoslavije, njegove bivše učenke ter vse. ki so prejeli okrožni- co naj čimorej nakažejo svoj p-ispevelc, da bo nagrobnik zaslužnemu dr. Tvanu L»- hu tem Iep*e in veličastneiSe znamenje n». i-odove hvaležnosti za njegovo delo ln trp- Ijenje! Odbor> Tragična si^rt Sava Zupančiča Ljubljana. 18. februarja Na kirurškem oddelku splošne bolnišnice je davi po kratkem trpljenju umrl g. Savo Zupančič, sodni uradnik iz Loža in rezerv- ni pilot, siin uglednega nacionalnega delav- ca unokojenega šolskega upravitelja Ja- neza Zupančiča in brat znanega alpinista Uroša Savo Zupančič, ki mu je bilo komaj 33 let. se je pred nekaj dnevi na be nepojas- njen način ponesrečil, da so ga morali nuj- no prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Vsa skrb zdravnikov je 06taJa zaman. — davi je i an jen ec podlegel poškodbam. Njegova »mrt je globoko presunila številne prijate- lje m znance, ki so ga cenili kot vestnega uradnika, vzornega družabnika in drznega pilota Poleg globoko užaloščene>ga očeta in brata zapušja pokojnik tudi dve sevtri. go. Vido Hribovškovo in Natašo, obe učite- ljici. Sava Zupančiča bo mlada gene~acija ohranila v toplem spominu kot dobrega to- variša in zglednega nacionalista. K večnemu počitku spremimo pokojnika v nedeljo ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Bodi mu blag spomm, svojcem pa iskreno sožalje! Pomladna dela v Slovenskih goricah Ivanjkovci, 1 >. februarja. Nenavadno milo vreme zadnjih tednov je po Slovenskih goricah že zvabilo vino- gradnike, da so pričeli pretekli teden s rez jo. Tudi ziigolali so to zimo precej, ta, ko da bomo imeli dosti novih nasadov. Sedanje lepo zimsko vreme je omogočilo, da smo opravili mnogo dela v različnih področjih. Toda če bo takšno vreme še nadalje trajalo utegne biti velika nevar- nost, da bo vse pigiano odgnalo, nakar se nam Je bati pomladne slane. Po vinu je letos živahnejše povpraševa- nje kakor običajno. Cene so srednje. Prav mnogo lanskega pridelka je že razproda- nega Zadnji čas se gibljejo cene od 4.50 din navzgor. Sortirana vina pa so od 6 din naprej. Letnik 1937 je skoraj popolno- ma razprodan. Naj navežemo 0e nekaj krajevnih no- vic. Sokolska četa je s pomočjo matične- ga društva v Ormcžu priredila akademijo. Telovadne ln pevske točke so bike izvrst- no Izvedene. Tajnik matičnega društva brat Lipe Izlaker je Imel lep nagovor. Akademija je bila kar čas*, no obiskana. Sledil je občni zbor sokolske čete in je bi- la Izvoljena v glavnem dosedanja uprava. Kmalu nato Je zborovala tudi gasilska četa, ki šteje 34 članov. Lani si je nabavi- la motorko ta voz, postavila je stolp ln izpopolnila opremo. Obširna poročila BO bila soglasno odobrena Letos si nabavi četa praipor ta bo blagoslovitev na Vidov dar„ združena z žuipnim zle'om. Prihodnjo nedeljo pa uprizoré Igralci sokolske čete »švejka« ta pričakujejo številen cfbisk. lepot opozarjati na vse, kar Imamo. Na- prošamo vse odločujoče gospode, da nam bodo naklonjeni ln da pokažejo razumeva- nje za naše kraje, ki so vredni in potrebni napredka. 2e pred obstankom podružnice je bil Bohor znsfn zlasti Zagrebčanom. Cim se je zvedelo, da je ustanovljena podružnica SPD so začeli prihajati v množicah, ker so se nadejali, da je za izletnike in turiste Lenau je bil graščakov sin ln je priiel nekega večera zelo pozno domov. Vratar pa mu ni maral odpreti, češ da ne sme. Po dolgem pogajanju se je Lenau naposled odločil, da bo vratarja podkupil. Pod vrati mu Je potisnil v vežo zlatnik. Takoj so se vrata odprla. Komaj pa je stopil pesnik v vežo, ie se je spet obrnil čez prag in rekel, da Je pozabil knjigo, ki jo je bral v toju svetilke na klopi pred gradom, preden so se vrata odprla. Uslužno je vratar skočil proti klopi, da bi mu jo prinesel. Medtem pa se je Lenau hitro splazil nazaj v vežo ln zaklenil vrata. Ni jih odprl prej, dokler mu ni vratar zlatnika vrnil. -k »Kak$na razlika je med opreznostjo in strahopetnostjo?« »Kar se nam zdi pri nas samih opreznost, se nam zdi pri drugih strahopetnost*