Murska Sobota 21. januarja 1988 Let XL Št. 2 Cena 350 din
VREME
— Slutnja ekološke pomladi
Prevladovalo bo oblačno vreme z občasnimi padavinami, v nižinah kot dež.
Str. 3
Za boljše poklicne in življenjske
razmere
Poklicni vozniki in avtomehaniki vsako leto 15. januarja praznujejo svoj praznik. Ta praznik doživi marsikateri voznik za volanom, vendar pa v združenjih šoferjev in avtomehanikov v občinah vedno najdejo dovolj časa, da najboljšim. najbolj prizadevnim članom podelijo priznanja. V vseh naših občinah delujejo združenja, v katera je vključenih okoli 1500 članov. V naši pokrajini prevaža tovor 1300 tovornih avtomobilov, potnike pa okoli 120 avtobusov. Od znanja voznikov in njihove prizadevnosti je odvisno, če bosta tovor pravočasno ih potnik varno prepeljana do doma ali delovne organizacije. Prav poklicni usposobljenosti posvečajo največ skrbi v združenjih, v katerih je večina voznikov. Posebno pa je poudarjena skrb za izboljšanje življenjskih razmer voznikov, saj te velikokrat vplivajo na varnost v prometu. Če ima voznik zagotovljene
vse pogoje za varno vožnjo, bo manj prometnih nesreč in manj uničenega tovora. V letošnjem letu bodo združenja še posebno skrbela za brezhibno stanje motornih vozil, ki se žal .	.	.	---1- jn s tem
iz leta v leto starajo postajajo nevarnejša met in voznike.
za pro-
Vrtiljak počitniških prireditev
(RESNA) PREDPOČITNIŠKA TEMA
Misli pomurski srednješolcev (seveda tudi osnovnošolcev) so zdaj prav gotovo že močno obarvane s počitnicami, kajti jutri je zadnji dan v prvem polletju tega šolskega leta. Bravo vsi, ki ste vzdržali reformo reforme usmerjenega izobraževanja, ki vam je uspelo opraviti delovno prakso in pripravništvo ter se pri tem zares naučili tudi delati tisto, kar vas čaka v poklicu na tem ali onem delovnem mestu!
Lani je bilo v Pomurju še okrog 180 učencev, ki so končali eno izmed srednjih šol usmerjenega izobraževanja, toda dokler ne opravijo tudi pripravništva, poklica nimajo priznanega, in tako se ne morejo niti prijaviti na morebitno razpisano delovno mesto. Mladi doživljajo pri tem razočaranja in postajajo vse bolj nejevoljni. Vsekakor upravičeno! Če so hodili v šolo, zakaj jim ne omogočimo še pridobitev poklica ? Vsaj to, če se jim za redno zaposlitev vse bolj zapirajo vrata.
Križe in težave doživljajo srednješolci tudi pri opravljanju obvezne delovne prakse (2 ali 3 tedne), predvsem tisti, ki obiskujejo naravoslovno-matematično in družboslovno-jezikovno usmeritev. V Sloveniji je bil sicer o tem sprejet >!ep< družbeni dogovor o izvajanju in nagrajevanju delovne prakse, toda pri izvajanju le-tega se v Pomurju kar precej zatika — iz objektivnih in subjektivnih razlogov. Nekatere delovne organizacije namreč sploh nočejo, nekatere pa tudi ne morejo sprejemati učencev na delovno prakso, ker bi to — po njihovem mnenju — pomenilo zanje
Foto: Nataša Juhnov
Že nekaj let si soboški Klub mladih prizadeva za kar najbolj živo dogajanje v dveh tednih, kolikor traja zimski počitek šolarjev, pa seveda tudi najmlajših. Letos je obseg prireditev manjši kot prejšnja leta, čeprav so zgodaj razpisali natečaj za posamezne prireditve. Pomanjkanje denarja je gotovo osrednja težava, ki onemogoča sestavo še bolj pisanega sporeda. Pogrešajo pa tudi pobude neposredno prizadetih, torej mladine. In česa se bo kljub vsemu mogoče udeležiti?
Kino Park priporoča ogled filmov Goones, Plava laguna in BMX — predstave bodo 28. januarja, L, 2. in 4. februarja. Delavska univerza organizira od 25. januarja do 5. februarja brezplačne računalniške tečaje, za tiste, ki so začetniške težave že prebrodili. Nadaljevalni tečaji bodo od 8h do 10h Da pa začetniki ne bi bili prikrajšani, bodo pripravili tečaje tudi zanje, in sicer med 11. in 13. uro — udeleženci se bodo lahko »spoprijeli« tudi z raznimi računalniškimi igricami.
Zveza organizacij za tehnično kulturo bo za 25 tisočakov izvedla 25-urni tečaj za delo na hišnih računalnikih za začetnike, pričakujejo pa predvsem srednješolce oziroma učence zadnjih razredov osnovnih šol. Prijave sprejemajo v domu tehnične kulture, kjer se bo vse skupaj tudi dogajalo. Dom bo v počitnicah odprt od 7" do 17.h
Pokrajinska in študijska knjižnica: v pionirskem oddelku v soboškem gradu bo celodnevno varstvo otrok. Ure pravljic za učence prvih treh razredov osnovnih šol bodo ob sredah ob 16h. V študijskem oddelku knjižnice na Grajski priporočajo učencem v usmerjenem izobraževanju obisk velike čitalnice.
Ne bo manjkalo tudi športne rekreacije, saj zveza telesnokul-turnih organizacij razpisuje tekmovanja v nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, smučanju, strelstvu, možna pa je tudi vadba v društvu Partizan. Podrobnejše informacije je mogoče dobiti na ZTKO v domu Partizan, kjer tudi zbirajo prijave.
In še dejavnost Kluba mladih, vsak dan boste tam lahko igrah namizni tenis in šah, dodali pa bodo še videoprojekcije. Dogodki se bodo vrstili od 10 do 19 . Prirejajo tudi dve video-disco zabavi — in sicer ob petkih, 29. I. in 5. 2.
VESELE POČITNICE TUDI PRI NAS
Pod tem naslovom se bo od 25 januarja do 6. februarja 1988 zvrstila vrsta zanimivih prireditev in aktivnosti, namenjenih mladim. Komisija za prostočasne dejavnosti pri OK ZSMS Gornja Radgona se je letos še posebej potrudila (tako je tudi drugod, vzrok pa verjetno pomanjkanje snega), tako da mladim Radgončanom med počitnicami zares ne bo dolgčas. Ze ves teden pred začetkom zimskega odmora so po vsem mestu postavljeni panoji s plakati — na njih so napisane ure in vrste aktivnosti, opremljeni pa so še z ročno narisanimi junaki iz risank.
Predvajanje risank, filmov in video posnetkov, pletenje, branje pravljic ter lutkovne predstave bodo v dvorani Delavske univerze, zbirališče za drsanje in sankanje (če bo ...) bo pred E marketom, vse ostalo pa v Kulturnem
Jani D.
Foto: Dušan Loparnik
domu. Vse aktivnosti bodo potekale pod mentorstvom. Že v po-«, nedeljek, 25. januarja, bodo od 10.00 do 11.30 vrteli risanke in brali pravljice. Od poldruge ure naprej bodo lahko otroci pletli, nato pa gledali film — tako bo skoraj vsak dan. Zbirališče za sankanje je predvideno v petek, 29. januarja, ter v sredo, 3. februarja, ob 10. uri. Lutkovni predstavi bosta 29. januarja ob 13.30 ter 3. februarja ob 14. uri v dvorani Delavske univerze. Omeniti . velja še poučni in rekreativni pohod v naravo (5. februarja ob 14.30), na katerem bodo otroci zvedeli, kako skrbeti za živali pozimi. Za vse — tako stare kot mlade — pa bo razveseljiv koncert Vlada Kreslina v soboto, 30. januarja, ob 16.00 v dvorani Kulturnega doma.
ČE NE BO SNEGA - DELO!
Šolarji z območja lendavske občine bodo imeli v prvem tednu počitnic veliko možnosti, da prijetno združijo s koristnim. Za učence osmih razredov, ki se zanimajo za izobraževanje na lendavski srednji šoli (kovinska usmeritev), bodo organizirali enodnevno proizvodno delo. Pionirji-prometniki si bodo osvežili strokovno znanje na osnovnih šolah Lendava, Črenšovci in Dobrovnik, kajti-predavali jim bodo delavci, organov za notranje zadeve. Vse osnovne šole lendavske občine pa bodo imele v prvem tednu počitnic tudi tako imenovane sprostilne dejavnosti. Gre za razne športne aktivnosti, ogled televizijskih oddaj, pa tudi videoprojekcij, saj so prav v teh dneh dobili videoprojektorje. Če pa bo zapadel sneg, bo seveda priložnost za drsanje in sankanje. Na pobočju Lendavskih goric bodo tedaj postavili manjšo vlečnico. V prvem tednu počitnic pa bodo zaposleni tudi učitelji: sestali se bodo mentorji računalniških krožkov, imeli bodo strokovno predavanje o mednacionalnih odnosih in druge oblike izobraževanja.
mer. Če pa snega vseeno ne bi bilo, vsaj prvi teden počitnic pri-j programov, da učenci ne prepuščeni sami sebi. Velika telovadnica bo na voljo za rekreacijo, v
šoli pa bodo na voljo tudi mentorji za interesne dejavnosti. To se predvsem računalništvo, tradicije NOB, vrtnarstvo (cvetličarstvo), lutkovne igre in recitatorski krožek.
Skratka — v ljutomerskih osnovnih šolah so pripravljeni v obeh primerih: če sneg bo ali če ga ne bo. Učenci pa imajo na voljo številne možnosti.
Pripravništvo, delovna praksa
dodaten strošek in ker nimajo primerno usposobljenih ljudi, ki bi delati 2 mladimi. In od slabe delovne prakse imajo učenci več škode kot koristi. To, da učenec srednje gostinske šole mora, na primer, na delovni praksi lupiti krompir, čistiti solato in podobno, še zdaleč ni ustrezen način praktičnega poklicnega usposabljanja. To bi lahko bilo kvečjemu >proizvodno< delo, ki pa je nekaj povsem drugega kot praksa. Seveda ni prav tudi, če učencu le omogočimo, da opazuje, kaj delajo drugi, sicer pa jih rajši ne bi imeli na delovni praksi, ker naj bi motili delovni proces. Tako je menda v nekaterih računalniških centrih, kjer opravljajo prak-so^ učenci naravoslovno-matematične usmeritve. Sploh je za te učence v Pomurju težko najti primerna delovna okolja za delovno usposabljanje in podobno velja za učence družboslovno-jezi-kovne usmeritve. Zato je vse več razmišljanj, da bi zanje obvezno delovno prakso ukinili.
Precej hude krvi je v Pomurju tudi zavoljo (ne)nagrajevanja delovne prakse. Ene delovne organizacije jo plačujejo, večina pa ne, čeprav bi jo po družbenem dogovoru morale. Toda, ali je prav, da bi učencem zato, ker hodijo v šolo — delovna praksa je sestavni del učnega programa — dajali plačo? Morda tistim, ki si to res zaslužijo z delovnimi rezultati.	Jože GRAJ
Mlekarji v primežu cen
V LJUTOMERU ŠE VEDNO OPTIMISTI
Učitelji osnovnih šol v Ljutomeru še vedno računajo, da bo do začetka zimskih počitnic zapadlo vsaj toliko snega, da bi lahko izvedli tiste programe, ki jih imajo pripravljene. To pa so v glavnem začetni smučarski tečaji na položnejših smučarskih terenih v občini in teh je precej. Za učence, katerih starši so denarno malce rado-darnejši pa bodo pripravili posebne smučarske avtobuse, ki bodo vozili na Pohorje, seveda skupaj z Zvezo teles-nokulturnih organizacij občine Ljuto-
Potem ko je zvezna vlada na predlog Zveznega komiteja za tržišče in cene 7. januarja letos sprejela že dolgo pričakovano novo odkupno ceno mleka, se je dohodkovni položaj rejcev, ki so se usmerili v pridobivanje mleka, nekoliko izboljšal. Poznavalci pravijo, da smo sedaj ujeli ekonomsko ceno, vendar pod pogojem, da ostanejo vhodne cene nespremenjene. Če se bodo spremenile cene krmil in vsega tistega, kar potrebuje rejec za nemoteno prirejo, se bodo morale cene mleka ponovno spremeniti, saj bomo sicer prišli v podoben položaj, kot je bil pred podražitvijo.
Odločitev o zvišanju odkupne cene mleka podpirajo tudi mlekarji, ki se zavedajo, da brez reševanja neposrednega pridobivanja ni možno razvijati predelave, nerazumljiva pa se jim zdi odločitev Zveznega izvršnega sveta, ki je s takšnim enostranskim ukrepom pozabil na predelavo. S povečanjem odkupnih cen mleka so se sicer zvišale tudi prodajne cene konzumnega mleka, nespremenjene pa so cene mlečnih izdelkov. S takšno odločitvijo je vlada verjetno želela poravnati bilanco pomanjkanja mleka v Jugoslaviji, vendar je pri tem ravnala premalo premišljeno, saj je zaščitila tistega, ki je že doslej negospodarno ravnal z živinorejo in poklal živino, in prizadela tistega, ki je kljub krizi še nekako vztrajal. In za Slovenijo velja, da je na področju pridobivanja mleka naredila največ, kar navsezadnje potrjujejo tudi podatki. V naši republiki težav pri pomanjkanju konzumnega mleka nismo čutili tako kot drugje v državi, saj slovenske mlekarne več kot polovico odkupljenega mleka predelajo v mlečne izdelke. Slovenske mlekarne bi začasno sicer
lahko ublažile pomanjkanje konzumnega mleka na jugoslovanskem tržišču, vendar bi se morale na to pravočasno pripraviti. Za to so potrebne začetne priprave, imeti moramo potrebne posode za prevzem in prevoz mleka, pa tudi dogovor med organizacijami združenega dela za neposreden pretok, pravijo slovenski mlekarji, ki pa ob tem menijo, da bi morali za to dobiti tudi določene spodbude. Z oskrbo jugoslovanskega tržišča bi sicer nekoliko trpela predelava, vendar če gre za pomoč 20 do 30 milijonov litrov mleka na leto, se to količine, ki jih Slovenija premore, premogla pa bi še več, če bi bili rejci za to še dodatno spodbujeni, denimo z ustreznimi premijami za dodatni privez pri tistih rejcih, ki so že usmerjeni v pridobivanje mleka. Seveda bi bile to začasne rešitve, saj je več kot na dlani, da mora vprašanje oskrbe s konzumnim mlekom urediti vsaka republika doma, pretok med republikami pa je možen le v izdelkih.
In kaj pomeni sedanji položaj za slovensko mlekarstvo? Slovenske mlekarne približno 40 odstotkov odkupljenega mleka prodajo kot konzumno mleko, 8 odstotkov kot sterilizirano mleko, 52 odstotkov pa ga predelajo v mlečne izdere. Po prvih ocenah so tako slovenske mlekarne tačas mesečno oškodovane za 3,2 milijarde dinarjev, kar pomeni, da znaša dnevni izpad dohodka okrog 110 milijonov dinarjev. Tega izpada v predelavi slovenske mlekarne same seveda ne bodo mogle pokriti, zato od Zvez-
nega izvršnega sveta zahtevajo, da položaj čimprej uredi, saj v nasprotnem primeru ne bodo imele denarja za plačilo prevzetega mleka;__
Položaj je še težji v obeh pomurskih mlekarnah, ki kar 95 odstotkov odkupljenega mleka predelata v mlečne izdelke in temu primeren je tudi izpad dohodka. V ljutomerskem Mlekoprometu so izračunali, da bodo imeli zaradi nove odkupne cene samo v januarju 163 milijonov dinarjev izpada dohodka, 24 milijonov dinarjev izpada bo zaradi vrnitve cen. mlečnih izdelkov, ki so jo morali opraviti 15. novembra, zaradi povečanih stroškov, predvsem energetike, pa izgubljajo še 17 milijonov dinarjev, tako da bo v januarju Mlekopromet ob 205 milijonov dinarjev. Podobno je tudi v Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti, kjer so že po vrnitvi cen mlečnih izdelkov skušali omiliti nesorazmerja med odkupnimi in prodajnimi cenami z izbiro tistega dela proizvodnega programa, kjer dosegajo ugodnejše cene, po zadnjem zvišanju odkupnih cen mleka pa ne vidijo več izhoda. Prvi izračuni kažejo, da bodo v soboški mlekarni me-
sečno ustvarili 330 miiijonov dinarjev izgube, saj pri kilogramu masla izgubijo 1,760 dinarjev, pri kilogramu mleka v prahu 980 dinarjev, podoben položaj pa je tudi pri programu zgoščenih proizvodov, evaporiranem in konden-feku. In če k temu do-
ziranem mi
damo še podatek, da so v Tovarni mlečnega prahu že zaradi novembrskih sprememb cen doslej izgubili 463 milijonov dinarjev, potem je zaskrbljenost o rentabilnosti predelave mleka gotovo še toliko večja. Večja pa tudi zato, ker so pred meseci predali namenu novo tovarno za predelavo mleka v mlečni prah, in če se razmere v mlekarstvu ne bodo uredile, ne bo ogrožena le tovarna, pač pa tudi socialna varnost nekaj tisoč rejcev na tem območju.
Ludvik kovač

aktualno doma in po svetu
Fikret in Fahreta
Sobotna odločitev nikaragovske vlade, da bo ukinila izredno stanje in ponudila pogajanja nasprotnikom režima, je pospešila dogovor predsednikov petih dežel Srednje Amerike v prestolnici Kostarike, San Joseju. Mirovna pogajanja so se minulo soboto končala z objavo dokumenta, v katerem so se predsedniki Nikaragve, Kostarike, Gvatemale, Hondurasa in Salvadorja obvezali nemudoma izpolniti vsa določila avtusta lani podpisanega mirovnega sporazuma. Na gotografiji: Daniel Ortega ponuja roko sprave protisandinistom.
Konec »demokratičnega pritiska«

Protestne akcije, s katerimi so mariborski študenti minuli teden kar tri dni zapored opozarjali šolske in politične oblasti, predvsem pa demokratično javnost na svojo ekonomsko stisko, niso nikogar posebej presenetile, saj so mariborski študentski predstavniki vsaj z bojkotom hrane v študentskih menzah grozili že ves december. Boje za višje subvencioniranje študentske in srednješolske prehrane (od marca dobivajo borih 55 dinarjev na dan) so spodbudili kranjski študenti, ki so odboru za štipendiranje vrnili bone za prehrano in obenem na izobraževalno skupnost Slovenije naslovili zahtevo po »sistemski rešitvi financiranja študentske prehrane« skupaj z zahvalo za »družbeno miloščino v obliki bona za pol kosa kruha na dan«.
Kolegij prodekanov študentov na Univerzi v Mariboru je skupaj z vodstvom mariborske študentske organizacije zahtevo svojih kolegov podprl. Da bi vsaj kratkoročno rešili čedalje revnejši študentski standard, so sredi decembra pooblastili slovenski izvršni svet, da priskrbi denar za 50-odstotno regresiranje študentske in srednješolske prehrane, pri čemer so ga opozorili, da lahko denar za hrano vzame kjerkoli, le iz štipendijskih skladov ne. Dolgoročno pa bi vse eksistenčne študentske stiske odpravili s spodobnimi štipendijami, ki bi omogočale študij slehernemu nadarjenemu, ne samo bogatemu otroku.
Ne strada, kdor je pri skledi
Občinska skupščina v Živinicah pri Tuzli je pred novim letom del nepotrošenega občinskega proračuna nakazala na žiro račun osnovne organizacije sindikata delavcev občinske uprave. Uradno ni znano, kolikšen znesek je bil nakazan, vendar se govori, da je bilo novoletno darilo vredno 20 milijonov dinarjev. S tem denarjem naj bi nekoliko pomagali upravnim uslužbencem z najnižjimi mesečnimi prejemki. Namera je bila nedvomno dobra in mnogi uslužbenci z majhnimi prejemki so se razveselili — a prezgodaj.
Pri delitvi denarja so se najbolj »mastili« občinski funkcionarji. Okrog 30 funkcionarjev je prejelo po 200 in več tisoč dinarjev, večina upravnih delavcev pa le od 20 do 40 tisoč. Seveda je taka delitev izzvala pravo poplavo protestov na razne naslove in takoj po novem letu je bilo kar nekaj sestankov na to temo. Začetne govorice so se spremenile v konkretne podatke, koliko je kdo prejel. Direktorju uprave za družbene prihodke skupščine občine Živinice Franju Pran-kiču je »pripadlo« 216.000 dinarjev, večina njegovih delavcev je dobila seveda veliko, veliko manj. V temeljnem javnem tožilstvu so imeli na voljo 548.000 dinarjev in od tega si je javna tožilka Jasna Djedovič zboljšala standard za 235.000 dinarjev. Predsednica temeljnega sodišča Jasminka Jovičič je novoletno pomoč dobila že enkrat prej, vendar ji je tudi v zadnjih dneh starega leta bilo »navrženih« še 97.800 dinarjev. Za šest delavcev strokovnih služb krajevne skupnosti Živinice so namenili 210.000 dinarjev, od tega samo za predsednika krajevne skupnosti 100.000 dinarjev. Med 30 delavcev komiteja za gospodarstvo naj bi razdelili 1,76 milijona, toda »moč« je bila pri predsedniku komiteja, ki je sam dobi) 221.800 dinarjev. Podobno so zadeve potekale v geodetski upravi, komiteju za urbanizem, štabu teritorialne obrambe in v drugih občinskih službah, kjer so že tako dobro plačani funkcionarji »vodili« na sindikalnih plačilnih listah.
V januarju so osebni prejemki posameznih družbenopolitičnih funkcionarjev dosegli astronomske vsote, je na sindikalnem zboru podružnice ISO Živinice rekla Sena Divjak, knjigovodkinja v geodetski upravi. Tako je predsednica občinskega sveta sindikatov Azra Bektašagič prejela 1,360.000, predsednik komiteja ZM^ono Tomič 1,380.000, predsednik občinske konference SZDL Miistafa Džulo-vič pa 1,100.000 dinarjev. Obenem pa drugi zaposleni v občinskih službah komaj preživijo od plače do plače.
Primer živinice še nima epiloga, z vsem dogajanjem pa je seznanjen CK ZK BiH.

na visoko šolstvo?
Seveda niso navkljub odkriti podpori javnosti dobili nič, saj politični predstavniki niso niti približno tako radodarni kot branjevke na nedeljski mariborski tržnici, kjer so študente zasule z različnimi živili, iz katerih so nato skuhali sto brezplačnih kosil. Po novem letu so s svojimi protesti sicer spodbudili vrsto jalovih razprav na vseh družbenih ravneh — od mariborskega do republiškega izvršnega sveta. Povsod so seveda izražali zaskrbljenost zaradi vse slabšega ekonomskega položaja študentov (čeprav na Univerzi zaradi naše šolske politike najrevnejših skoraj ni več — po zadnji analizi seje število študentov iz klasičnih kmečkih in delavskih družin, pa tudi iz Pomurja spet zmanjšalo — jih že sedaj tretjina živi v pomanjkanju), ne pa tudi pripravljenosti za konkretno pomoč. Zato ni nič čudnega, če je 13. januarja na seji mariborske SZDL, kjer so študentsko vprašanje obravnavali pod točko razno, prekipelo celo rektorju Univerze v Mariboru dr. Alojzu Križmanu, ko je dejal: »Vse, ki danes sedimo tukaj, je lahko sram, da še danes ni rešen problem študentske prehrane. Vse te dolgotrajne razprave nas stanejo več, kot je vse skupaj vredno.«
Študenti so izračunali, da bi lahko danes nahranili vso šolsko mladino na Slovenskem, če bi prodali dva tanka. Zato so na svoji študentski skupščini tudi grmeli proti tankom, političnim
privilegijem in hajduštvom visokega stila, kot je bil Agrokomerc. Po njihovem mnenju je nevzdržno, da socialistična družba, ki ne more več omogočiti šolanja vsem sposobnim otrokom, kar naprej tolerira velikopotezne politične avanture na račun zmeraj hujšega izkoriščanja vse širših slojev prebivalstva. Prav zaradi tega se niso strinjali z eno od ponujenih rešitev: da bi namreč spet povišali prispevne stopnje za izobraževanje. Ne zahtevamo več, zahtevamo le pametnejšo razporeditev združenemu delu že odvzetih sredstev, so kar naprej ponavljali. Ker bolj pametna razporeditev sredstev (med skupno in splošno rabo) očitno ni mogoča, niso dobili nič. Pravijo, da se ne bodo kar tako vdali. Bomo videli. Vse dozdajšnje povojne generacije uporniških študentov namreč uganke študentskega preživetja niso uspele rešiti, ker so jih oblasti zmeraj utišale z občasnimi represivnimi ali gasilskimi akcijami. Dragica Korade
ZARISCU
Republiška vlada, gospodarska zbornica in skupščina so pristale na začasno dopolnitev deviznega zakona, čeprav je dvoumna in ni podprta z računi.
Produktivnost še naprej pada, proizvodnja se zmanjšuje, v podjetjih je vedno več proizvodnih programov nerentabilnih, v pre-normirani državi je samoupravljanje praktično ukinjeno, inflacija galopira z nezmanjšanim tempom, v tujino praktično ne plačujemo več nobenih obveznosti, inšpektorji menda hodijo po podjetjih in ugotavljajo, kateri izdelki niso več v proizvodnih programih, pa bi jih morali tja spet postaviti, pa čeprav za ceno izgub . . . Skratka, položaj v gospodarstvu in državi je iz dneva v dan slabši in težji. Toda zdi se, da je vodstvu države, mnogo bolj, kot vsi ti negativni trendi, pomemben formalni pristanek na gospodarski načrt za letošnje leto.
Ampak ravno pri tem so se stvari zataknile. Zvezni izvršni svet si je pri tem na eni strani sam vrgel poleno pod noge, ko ni hotel upoštevati stališča gospodarstva pri spreminjanju deviznega zakona in ko je nestrokovno reševal censka neskladja, na drugi strani so mu jih metale pod noge delegacije republik in pokrajin, ko se niso strinjale s tem ali onim njegovim predlogom. Tu pa se je jasno pokazalo, da sta v državi vsaj dva bistveno različna pogleda na to, kako naj bi se v prihodnje stvari razvijale. Eden zagovarja svobodnejše tržno in v zunanji svet odprto gospodarstvo, drugi vztraja pri državno administrativno distribucijski politiki, podprti s programirano inflacijo. Za zdaj kaže, da je druga smer vendarle močnejša.
Ob usklajevanju gospodarskega načrta za letošnje leto je kazalo, da je med trni, ki so najgloblje zariti v peto zagovornikov administrativne prerazdelitve družbenega proizvoda, zahteva po normalnejši devizni zakono-
Ti, nedvomno eksotični imeni ponazarjata prav določeno mentaliteto našega južnoslovanskega podnebja.
Fahreto, ki je znana kot Lepa Brena, smo lahko videli v vseh koledarjih. v vseh televizijskih oddajah, in sicer ne vseh kinematografih, pač pa v. enem najpopularnejših fdmov lanskega leta.
Fikreta, ki je popularen po nepopularnem Agrokomercu in nesrečnih novokladuških purah, da o menicah sploh več ne govorimo, smo prav tako lahko videli znova v mnogih časnikih, ali pa smo okrog novega leta spet brali in poslušali o njem.
Gre seveda za povsem naše vprašanje: kdo je bil lanskega leta najbolj popularna oseba — v pozitivnem in negativnem pomenu seveda. Se ve: Fahreta je najbolj popularna v nekem pozitivnem smislu, Fikret pa v nekem negativnem smislu,
Čisto določene oznake popularnosti pač nimamo, ker je pri nas pravzaprav vse bolj ali manj nedoločeno, hibridno, dvolično in vsaj po tem podobno.
Tudi Fahretina popularnost je na neki način sumljiva, kot je za mnoge abdičevce Fikretova negativna popularnost vsaj dvomljiva, češ da je on v nekem balkanskem smislu ekonomije pravzaprav genij, saj se mu je skorajda posrečilo narediti nemogoče.
Nekateri celo menijo, da bi tako sposobnega človeka morali imeti vsaj za predsednika vlade, kajti zelo mogoče bi bilo, da bi nas kar na hitro izvlekel iz gospodarske krize ...
Kako vse le lahko mislimo različno o istih stvareh! Zato nemara ne moremo več sprejeti niti resolucije razvoja za prihodnjo leto, za katero prav tako še vedno ne vemo prav kaj je, saj zakon ni, samo deklaracija pa tudi ne, niti le nek političen dokument, ki ga je bila navada sprejemati nekoč kar tako iz nekakšne navade, ne glede na njegovo (ne)uresničljivost.
Velika razmišljanja o morali in o vsem v zvezi s tem kajpak polnijo naše časnike, radijske in televizijske oddaje, da o sestankih in konferencah sploh ne govorimo.
Hkrati pa tudi za sredstva javnega obveščanja menda več ne vemo prav, kaj so ta čas, ko so polna črnih misli in pogledov, pa bi morala biti vsa rožnata, če naj bi bila sredstva propagande, politične seveda, kot je za njih veljalo prejšnje čase in kot si o tem belijo glave še ta čas v raznih sekretariatih, komisijah, sekcijah za obveščanje, kjer kar naprej, vsaj tukaj v Beogradu, obdelujejo urednike, direktorje, časnikarje kar vseh časopisnih hiš po vrsti, še bolj pa televizijske, a tudi radijski jim ne uidejo izmed prstov.
jjploh je še preveč živo razmišljanje o tem kdo je na čigavi strani in zakaj, kot da je poglavitna konfrontacija.
Graditeljsko to ni, pa smiselno najbrž tudi ne, saj ni pravi čas, delati si še več sovražnikov, tudi iz prijateljev, ko jih je že tako več kot preveč, od ljudi pa tudi ne moremo zahtevati, naj bodo samo svetniki, ko pa so pač ljudje.
Če za sovjetsko perestrojko sami tvorci ugotavljajo, da je skorajda prevelik zalogaj, potem lahko mislimo, da je tudi naše presnavljanje nekaj podobnega. V Sovjetski zvezi namreč mislijo tako zato, ker tamkajšnji ljudje pravzaprav še niti misliti niso navajeni, saj so bili prisiljeni enako misliti predolga desetletja, pri nas pa lahko govorimo o tem tako zato, ker zaradi prevelikega govorjenja ne mislimo dovolj.
Zato so pri nas najbrž še vedno najpopularnejši najglasnejši pevci d la Fahreta- in Fikret, ne pa najboljši delavci: oni, čigar glas gre v milijarde in milijarde nevažno kako nagrmadenega denarja, ne pa oni, ki za vestno in dobro delo dobijo skorajda nič, seveda v primerjavi s takimi, premalo pa v primerjavi z drugimi delavci drugod po svetu, ki se tudi ne morejo pohvaliti ravno z dobro plačanim de-
lom.
In kaj potem ? Bomo videli!
Pristanek s priokusom
daji. Gospodarstvo, ki je zahtevalo spremembo tega dela urejanja gospodarskega življenja, se je relativno z dokajšnjo lahkoto poenotilo v svojem zveznem združenju. Zlasti v primerjavi s tem, kako težko je dobiti tudi politični pristanek na vsaj kolikor toliko normalno samostojno plačevanje nakupov v tujini organizacij, ki devize tudi iztržijo s prodajo v tujini.
Prizadevanje zvezne vlade, da bi dobila formalni pristanek za svoj gospodarski načrt, niso presenetljiva. S pogajanji o reprogramiranju tujih dolgov pred vrati (pogovori s predstavniki IMF, od katerih izida so odvisni tudi dogovori z drugimi velikimi kreditodajalci, se bodo menda začeli te dni) je bilo vladi gotovo težko pri duši, ker se je najrazvitejši del države obnašal tako »sebično«. Na drugi strani je gospodarstvo imelo ravno ta čas možnost, da, lahko bi rekli, izsili ugodnejšo devizno zakonodajo in tako uporabi že preverjeno formulo za doseganje sprememb: mleko se je podražilo takrat, ko ga je zmanjkalo, ne glede na to, kako trdni so bili tudi že prej argumenti za njegovo podražitev. V dokaj čudnem položaju bi se namreč znašla vlada, če ob začetku pogajanj s tujimi upniki ne bi imela v rokah niti gospodarske politike za letošnje leto, s katero bi se strinjali vsi v državi. Uspeh pogajanj pa je zdaj življenjsko pomemben.
Potem, ko je propadel prvi predlog za spremembo devizne zakonodaje, je vlada v dobrem tednu dni, tako rekoč čez novoletne praznike, izdelala drugi, bolj kompromisni predlog, s katerim je aktivnim izvoznikom v prvem četrtletju ponudila možnost, da njihova plačila v tujino uvrsti v prvo prioriteto po 110. členu deviznega zakona, člena, ki »začasno stalno« ureja plače-
Viktor Širec
vanje V tujino, odkar velja ta devizni zakon. Plačila naj bi bila odvisna tako od deviznega priliva kot od uvoznih pravic posamezne organizacije. Republiška vlada, izvršilni odbor gospodarske zbornice in na koncu tudi delegati republiške skupščine so se odločili, da stvari ne ženejo do roba in so ponujeno roko sprejeli. Pristali so torej na to drugo predlagano spremembo deviznega zakona (čeprav tudi ta ni podprta z nobenim izračunom) vendar so pri tem menili, da bi tako plačevanje moralo veljati za vse organizacije, ki izvažajo, da bi morali v resoluciji določiti odstotek priliva, ki bi bil za plačevanje na voljo organizacijam in da bi morali dokončne spremembe deviznega zakona sprejeti v prvem trimesečju leta.
Toda pristanek ima vendarle precej grenkega priokusa. Republiška vlada je v priporočilu delegatom skupščine, naj predlog sprejmejo, sicer zagotavljala, da je to vendarle korak naprej, čeprav je rešitev za kratek čas. Omogoča povezanost prioritetne pravice do plačevanja v tujino z ustvarjenim deviznim prilivom delovne organizacije. S tem bi bilo omogočeno kolikor toliko normalno poslovanje s tujimi partnerji, vendar pa pri tem o kakem spodbujanju ustvarjanja večjega deviznega priliva ne more biti govora. Dvomi o tem, da misli vlada to pot v resnici pristati na zahteve gospodarstva in devizni zakon v treh mesecih ukrojiti po njegovih potrebah, pa ostajajo. Jasno so se izrazili tudi na nedavnem izvršilnem odboru republiške zbornice, ko so člani razpravljali o predlagani začasni spremembi zakona. O njej so govorili kot o neprecizni, mnogo-umni spremembi, ki jo lahko zvezna vlada uporabi tako ali drugače. Menili so, daje bilo tak razplet dogodkov mogoče že
Pri slovenski manjšini v Avstriji
Pred tednom so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani na tiskovni konferenci predstavili publikacijo Pri slovenski manjšini v Avstriji in Italiji, ki je v bistvu ponatis poročila o študijskem potovanju delegacije jugoslovanskih akademikov med naše zamejske rojake sredi aprila 1986. Namen štiridnevnega obiska je bil seznaniti se z etničnimi, gospodarskimi, kulturnimi in drugimi problemi Slovencev, ki živijo zunaj matične domovine, vendar na območju, ki je bilo še v bližnji preteklosti pomembno središče slovenske zgodovine in kulture.
Kot je bilo rečeno na tiskovni konferenci in je razvidno iz publikacije, naj bi za to področje kot trajno obliko dela oblikovali me-dakademijski odbor, hkrati pa bo s podobnimi študijskimi potovanji treba nadaljevati. Med prvimi so omenili obisk gradiščanskih Hrvatov in za tem slovenske, hrvaške in srbske manjšine na Madžarskem. Sicer pa je v knjigi najprej objavljeno temeljno problemsko poročilo, nato sklepi in predlogi v poročilih članov študijske skupine svojim akademijam in v zadnjem delu priloge. Pričakovati je bilo, da o štajerskih Slovencih ne bo niti besede oz. le opomba pri sklicevanju na 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki zajema tudi ta del slovenske manjšine v Avstriji.
Gotovo je med najzanimivejšimi prispevki razprava dr. Antona Trstenjaka K psihologiji narodnostne asimilacije. Prinaša vrsto elementov in utemeljitev o spontani ali tihi ter nasilni ali načrtni asimilaciji, zglede in posledice, če se Slovenci sami sramujejo govoriti slovensko, kako je s čutom narodnostne manjvrednosti, neenotnostjo med pripadniki manjšine, mej-nostjo in obmejnostjo slovenskega naroda ter pomembnostjo stalnih gospodarskih in kulturnih stikov manjšine z matično deželo.
B. Žunec
vnaprej predvideti in da ni presenetljiv. Opozarjali so, da je lahko le devizni priliv tisti, ki omogoča plačilo v tujino, uvozna pravica pa daje samo možnost, da organizacija to izkoristi. Če temu ne bo tako, bo vse ostalo pri starem. Strinjali so se, da je korak vstran od zahtev, ki so jih vladi že jasno povedali.
Vendar bi celo tak korak vstran bil nekako sprejemljiv, če bi v resnici pomenil le predah, v katerem bi se dogovorili kako bi preusmerili družbeni in gospodarski tok v strugo učinkovitejšega razvoja. To pa je tema, mnogo važnejša kot sprememba ali dopolnitev tega ali onega člena v posameznem zakonu, ki ureja to ali ono področje gospodarskega življenja (četudi temu ne gre odrekati njegove pomembnosti). Toda tudi številni majhni oblački lahko zastrejo sonce. Prerekanje okrog tega, ali je mogoče uvesti zgolj normalne pogoje v poslovanje s tujino (ni mogoče trditi, da je pravica tistega, ki devize iztrži s prodajo v tujino, da svoje uvozne potrebe z devizami tudi plača, kaj več kot normalni pogoj za gospodarjenje in daleč od kakšne velike prednosti ali spodbude k izvozu) pa zamegli mnogo daljnosežnejše načine prelivanja dohodka v državi, če je to ravno nekomu pogodu.
Vse jasneje postaja, da se v državi spopadata tudi dva razvojna koncepta. Prvi teži k razvijanju modernejšega gospodarstva, drugemu je važnejše reševanje težav, ki se pojavljajo pn njegovih manj razvitih delih. Ta uporablja najrazličnejše načine za prelivanje dohodka tja, kjer ga realno manjka. Zdaj trenutno je na sporedu prelivanje velikega dela dohodka od predelovalne industrije k bazični. Obeta se prelivanje deviz s pomočjo »pravice iz deviznih rezerv«, kamor bi se poleg energetike rada priključila še vrsta porabnikov. Zaradi velikega prelivanja dohodka (nekatere tovarne v Sloveniji se že ustavljajo), zaradi nepripravljenosti, da bi zagotovili možnost za plačilo tistim, ki priliv imajo, se pri nas ustavljajo procesi prestrukturiranja tudi tam, kjer so že v polnem teku. To pomeni zmanjševanje potencialne moči za razvoj gospodarstva in hkrati posega v življenjske interese njegovega razvitejšega dela. Še naprej slepiti se s tem, da zvezna vlada ne ve, kaj dela, da ne upošteva stroke in nasvetov strokovnjakov, bo za te dele gospodarstva postalo zelo, zelo nevarno. ,
(po GV)
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
STRAN 2
od tedna
TE DNI V LENDAVI
KAJ JE NAROBE?
MURSKA SOBOTA — Tudi v soboški občini so se začele priprave na volitve funkcionarjev v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Le-tem namreč letos poteče dveletni mandat. O nujnosti temeljitih priprav so spregovorili tudi v vodstvu frontne organizacije, kjer so nedavno imenovali tudi 7 članov izvršnega odbora predsedstva občinske konference Socialistične zveze.
LJUTOMER — Predsedstvo OK SZDL Ljutomer je razpravljalo o programu dela občinske frontne organizacije in menilo, da bi le-ta moral biti skromnejši, saj bodo v prvi polovici leta največ pozornosti namenili pripravam na t. i. male volitve in javni razpravi o ustavnih spremembah. Že ti dve nalogi bosta zahtevali vso pozornost aktivistov. V nadaljevanju seje so predložili tudi predlog komisij in odborov občinske konference. Zanimivo je, da so število teh organov zmanjšali s 34 na nekaj več kot 20. Tako bo — so menili člani predsedstva — ta organizacija še okretnejša in prilagodljivejša. Na koncu so dali vso podporo programskim usmeritvam Vestnika in Radia Murska Sobota.
MURSKA SOBOTA — Nič kaj lahka naloga ni čakala članov soboškega izvršnega sveta, ko so na seji pretresali številne pripombe na osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega načrta občine v letu 1988. V času javne razprave, ki je trajala od 19. novembra lani, ko so delegati zborov skupščine občine obravnavali ta pomembni razvojni dokument, so namreč posamezni nosilci razvoja in družbenopolitične organizacije dali vrsto pripomb in predlogov. Po pričakovanju je dan velik poudarek nadaljnjemu razvoju kmetijstva, materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti.
LENDAVA — Kaže, da referendum kot neposredna oblika izjavljanja, v naših krajih še dolgo ne bo usahnil. Čeprav osebni dohodki kaj več kot za preživetje ne zadoščajo, se je pred kratkim v Čentibi odločilo 75 odstotkov občanov za krajevni samoprispevek, v Kamovcih jih je bilo za zbiranje denarja 72, v Radmožancih 84 in v Genterovcih 68 odstotkov. Ustrezni krajevni komunalni programi še vedno pritegnejo. Sicer pa, ali je še kaka druga oblika, da prideš do asfalta, vodovoda, elektrike ...?
LENDAVA — Na skupščini občinske kulturne skupnosti Lendava so sprejeli popravljen načrt prihodkov in odhodkov za lansko leto. Bilo jih je 226.625.000 dinarjev, od tega je porabil 69.440.000 dinarjev (za redno dejavnost) Zavod za kulturo. Skupščina je sprejela začasno prispevno stopnjo (0,64 odstotka od dohodka organizacij združenega dela oziroma zasebnih obratovalnic), dala pa je tudi soglasje, da si muzej v Murski Soboti pridobi status splošnega muzeja za Pomurje. Skupščina kulturne skupnosti v Lendavi je tudi soglašala z uvedbo priznanj kulturne skupnosti, ki jih bodo podeljevali ob slovenskem kulturnem prazniku.
LENDAVA — Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije v Lendavi že 14 let izdaja glasilo Naš glas v 1500 izvodih. V letošnji prvi številki je objavljeno Odprto pismo slovenskih sindikatov ustreznim republiškim in zveznim organom, zelo odmeven pa je tudi članek Sindikat bo z delavci v dobrem in slabem, ki ga je napisala Marija Dobrijevič, predsednica občinskega sveta. Nanizane pa so tudi posamezne organizacije združenega dela in posledice (zmanjšana ekonomičnost poslovanja), ki so »rezultat« decembrskih interventnih ukrepov Zisa. Zadnja (osma) stran glasila je ostala prazna, kar si lahko razlagamo tako ali drugače.
GORNJA RADGONA — Občinska konferenca SZDL Gornja Radgona je v petek, 15. januarja, sklicala vodje delegacij, konference delegacij, predsednike in podpredsednike skupščin ter vseh zborov skupščin sisov materialnih dejavnosti. Začasni kolegijski organ je predstavil študijo oziroma analizo o delovanju in organiziranju sisov materialnih dejavnosti. Delegati so se strinjali, da je potrebno njihovo organiziranost izboljšati, predvsem pa zmanjšati število nepotrebnih ur sestankov. Analizo bodo obravnavale družbenopolitične organizacije^ prav tako pa bo ena nosilnih točk dnevnega reda seje zborov skupščine občine, ki bo 4. februarja.
LENDAVA: Na seji predsedstva občinske konference ZSMS so sklenili, da bodo v letošnjem letu uveljavili nekatere nove oblike delovanja. Tako bodo imeli seje občinskega vodstva v delovnih organizacijah skupaj s tamkajšnjim vodstvom mladine. Na teh sejah naj bi poleg občinske problematike razpravljali tudi o konkretnih problemih mladih v določeni delovni organizaciji. Podobno obliko delovanja uspešno vodijo že nekaj let tudi v občinskem sindikalnem svetu. Predsedstvo občinske konference meni, da bodo s takšno metodo lahko poživili delovanje mladih v delovnih organizacijah, ki je v zadnjih letih zmanjšano. O podobnih metodah dela bi bilo potrebno razmisliti tudi v krajevnih skupnostih, saj tudi tam mladi potrebujejo več pomoči.	. ,. .,
MURSKA SOBOTA — Delegacija Združene socialistične stranke Katalonije, ki se je na povabilo predsedstva CK ZKS mudila na večdnevnem študijskem obisku v naši republiki, je bila v sredo v Pomurju.	.	.
Delegacijo iz Katalonije so najprej sprejeli na medobčinskem svetu Zveze komunistov za Pomurje in občinskem komiteju ZKS v Murski Soboti. Pogovora, v katerem so izmenjali izkušnje o delovanju obeh političnih organizacij, se je udeležil tudi predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer. Sekretar MS ZKS za Pomurje Bela Banfi jim je predstavil regijo in osnovne probleme, s katerimi se ukvarja Zveza komunistov v Sloveniji in Pomurju. Poudarek je bil dan skupnemu sožitju večinskega slovenskega naroda in pripadnikov madžarske narodnosti ter vprašanjem vzgoje m izobraževanja.
--OB MURSKIH ALPAH IN PANONSKEM MORJU
Tačas, ko sonce po zimskem obratu zmaguje višji lok po nebu ki ga ljudsko izročilo meri v petelinjih korakih, po domače b. rekli »koko-tovih stopajih«, smo na delu nekdanjega brezbreznega Panonskega morja in mogočnih Murskih Alp v položaju nadomeščanja gesla »človek proti naravi« z geslom »človek v naravi«.
SLUTNJA EKOLOŠKE POMLADI
V razmerah obče negotovosti in prestrašenosti oz. kar »pešanja prihodnosti« zbujajo zadnja dejanja pomurskih naravovarstvenikov pričakovanje in upanje. Skozi plakat o ogroženih rastlinah Pomurja, razstavo Rešimo Muro, ki je bila do včeraj teden dni na ogled v galeriji Soboškega Kulturnega centra, izšlo publikacijo Ob Dravi in Muri Matjaža Ježa z mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter pripravljano brošuro Zeleni list društva za varstvo okolja Pomurja prepoznavamo sporočilo planeta Zemlje: spoštujmo svetost sveta! Predvsem pa se to sporočilo ostri ob nameravani gradnji murskih vodnih elektrarn v stopničasti verigi od Apač do Murskega Središča. »Čeprav še niso proučeni vsi nezaže-Ijeni vplivi na okolje in še ne vemo, ali bi jih lahko obvladali, pa je gotovo, da bi bil to za Muro in ljudi ob njej nepopravljiv in boleč udarec. Izgubili bi 2000 hektarov polj in gozdov ter najdragocenejšo naravno dediščino: prodišča, mrtvice, močvirja in lo-
do tedna
ge. Veliko rastlinskih in živalskih vrst, tudi tistih, ki jih varuje mednarodna zakonodaja, bi izgubilo svoje zadnje zatočišče. Ogroženi bi bili viri pitne vode in slatine ter ravnovesje že tako omajanega ekološkega ravnotežja celotne pokrajine,« beremo v Ježevi publikaciji. To pa ne pomeni, da ekolo-ško-biološko razpoloženi strokovnjaki povsem zavračajo možnosti energetskega izkoriščanja reke Mure. Ta ne more dati vsega, kar bi si želeli, ampak le toliko, kolikor zmore, nagovarjajo načrtovalce megalomanskega projekta s pripombo, da ga je treba spremeniti in uskladiti z razmerami v okolju.
Stoletja so bile z nami, ne dovolimo, da izginejo zdaj! Zgovoren je zapis na plakatu z upodobljenimi 14 redkimi ali ogroženimi rastlinskimi vrstami. V deželi na sončni strani Alp jih je z odlokom zavarovanih 28, od tega tri rastejo v naši pokrajini: ozko-listna narcisa (zlasti okrog Veržeja in Cankove), dišeči volčin in močvirska logarica. Zavarovane rastline je pre-
Prejšnji teden je komite ZKS v Lendavi sklical neke vrste javno tribuno, na kateri so bili glavni akterji pedagoški delavci. Pobudo so dali na osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi, katere delavci niso zadovoljni z delovno organizacijo Vzgojno-izobraževal-ni zavod Lendava. Zagrozili so celo z odcepitvijo. V Vzgojno-izobraževalni zavod Lendava so vključeni: 10 osnovnih šol, glasbena šola in vrtci. Vsi ti imajo status temeljnih organizacij združenega dela.
Ravnatelj Vzgojno-izobraže-valnega zavoda (VIZ) Lendava Tone Dominko je porabil uro za predstavitev vseh aktivnosti, ki potekajo na šolah in za katere je v precejšnji meri zaslužen tudi VIZ. Na podlagi tega izvajanja in temelju izjav drugih, na primer ravnateljice dobrovniške osnovne šole, sklepamo, da VIZ le ni samo finančni servis, kot mu nekateri očitajo. Je pa tudi res, da vodstvo delovne organizacije ne more vselej postopati tako, kot bi radi v nekaterih tozdih. Drži se pač določenih (finančnih in drugih) predpisov.
Kaže, da je vzrok za napete odnose med VIZ in nekaterimi tozdi, zlasti osnovno šolo Drago Lugarič, v pomanjkanju denarja. Tega namreč ni dovolj za normalne osebne dohodke (povpre-
Če seštejemo pomurske strokovnjake doma, po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini, dobimo neverjetno številko — najmanj 1200 (!?) izobražencev različnih profilov in generacij, ki imajo korenine na območju današnjih občin Lendava, Murska Sobota, Gornja Radgona in Ljutomer. Čeprav jih je morda kakšna desetinja, ki tako ali drugače sodelujejo s pokrajinskimi gospodarskimi sistemi in enotami, ustanovami in organizacijami, zanimanje zanje narašča, zlasti v smislu svetovanja ali neposredne udeležbe pri zahtevnejših razvojnih projektih.
Zadnja leta to našo elito znanja »odkrivamo« po vseh univer
Med okrog 37 tisoč zaposlenimi Pomurci jih je kakih tisoč z višjo in visoko izobrazbo, specializacijo, magisterijem ali doktoratom. Prištejmo k temu najmanj sto pomurskih izobražencev različnih profilov in generacij po Sloveniji in Jugoslaviji. Dodajmo tiste, ki so v treh desetletjih po vojni zapustili državo in sodijo med vrhunske strokovnjake za naravoslo-vno-matematične/ humanistične in družboslovne vede v tujini. Pripišimo še izumitelje in pomembnejše novatorje, umetnike vseh vrst in sposobnosti. rutinske zdravnike in inženirje ter podobne strokovno usposobljene posameznike, ki se ne uvrščajo med vidnejše ustvarjalce na tujem. Pridemo do številke 1200 in več intelektualcev iz pokrajine ob Muri, do kadrov, ki bi zadoščali za veliko univerzitetno ustanovo.
zitetnih središčih države, Zahodne Evrope, ZDA, Kanade, Afrike in Avstralije, v možganskih centrih velikih gospodarskih združb, raziskovalnih združenj in razvojnih oddelkih. Veliko jih je, ki so odšli v tujino in ustanovili lastna podjetja. Ko smo se neposredno, pisno ali po telefonu »srečevali« z njimi, nam je marsikateri zagotovil, da bi bil voljan svoje ustvarjalne zmogljivosti, znanje in izkušnje ponuditi domovini. Gre za elektroinženir-je, strojne inženirje, kemike, fizi-
povedano uničevati (trgati, ruvati, izkopavati, ogrožati rastišča), prenašati z naravnih rastišč, prodajati ter izvažati ali odnašati v tujino. Po zakonu o naravni in kulturni dediščini se kaznuje z denarno kaznijo do 50 tisoč dinarjev za prekršek delovna organizacija ali druga pravna oseba oz. posameznik, ki poškoduje, uniči ali kako drugače neustrezno ravna z naravno dediščino. Glede na to, kako pri nas spoštujemo paragrafe, si pač ne delajmo utvar; še najmanj pri pravnem varstvu rastlinskega in živalskega sveta ob Muri.
Se bo zavezništvo pomurskih (soboških) in podravskih (mariborskih) naravovarstvenikov obneslo? Na odprtje rastave Rešimo Muro oz. Ogrožene rastline Pomurja je prišlo krepko čez sto obiskovalcev, največ šolarjev, ki so z zanimanjem sledili predavanju Janka Urbanka in Matjaža Ježa z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru. V besedi in sliki (diapozitivih) sta razčlenila problematiko ogroženih rastlin in živali Pomurja ter zanimivosti reke Mure, nakar je sledila razgrnitev predloga za krajinski park Mura na obeh bregovih reke med Veržejem in Lendavo. »Tovrstna prizadevanja niso novost. Že pred leti je občina Mur
čna plača učiteljev je 380 tisoč dinarjev), kaj šele za redno nabavljanje učil, popravila zgradb, razširjeno reprodukcijo. Zaradi tega vzroka tudi ni mogoče upoštevati posebnih delovnih razmer, na katere so se najprej sklicevali predstavniki osnovne šole Drago Lugarič, pozneje pa so se jim pridruževali še nekateri .drugi, pa je tako nevtralni opazovalec prihajal do spoznanja, da prav vsi prosvetarji delajo v »specifičnih razmerah«. Na osnovni šoli Drago Lugarič naj bi bile take (posebne) razmere zaradi izpostavljenosti šole množici obiskovalcev; drugod, na primer na Kobilju in v Genterovcih, so posebne razmere, ker imajo malo učencev, stalni stroški »obratovanja« pa so enaki (kuriti je treba, učila je treba nabavljati) itd.
Pa nagrajevanje? Na nekaj osnovnih šolah se držijo navodil, ki jih je dal VIZ, in vodijo posebno evidenco o 42-urnem tedniku (kar naj bi bil pogoj za morebitne nadure), drugod pa ne. Nekdo se je vprašal, ali naj bo učitelj lovec na ure? Dodal je, da učitelji zagotovo dnevno delajo več kot 6 ur, delavci v drugih dejavnosti (proizvodnja) pa bojda dejansko dnevno delajo po 4 ure. Hudo prizadeti so tudi tako imenovani tehnični delavci (čistilci, kurjači, kuharice), ki imajo izredno nizke osebne dohodke.
POMURSKA UNIVERZA
OD KOD IN KAM?
ke, arhitekte, zdravnike, kmetijske inženirje, torej predvsem strokovnjake iz tehnike, naravoslovja in medicine, manj jih je iz družbenih ved, najmanj iz humanističnih.
Dr. Vid Pečjak, ugledni slovenski znanstvenik in raziskovalec, profesor psihologije na ljubljanski univerzi, ki je naš odliv možganov (brain drain) krstil za tretjo slovensko univerzo, v svojem najnovejšem delu Misliti, delati, živeti ustvarjalno (Državna založba Slovenije, Ljubljana
1987) za slovenske razmere ugotavlja: »Če prištejemo znanstvenikom še druge ustvarjalce, bi se mogla njihova številka povzpeti nad 1000. V tem primeru bi prišel en ustvarjalec v tujini na 1800 Slovencev v domovini. Kaj to pomeni za majhen narod, naj si vsakdo misli sam. Čeprav bi ti ljudje tukaj gotovo ne ustvarili toliko kot v tujini, bi s svojimi ustvarjalnimi potenciali verjetno veliko prispevali k znanstvenemu, tehničnemu, gospodarskemu in kulturnemu razvoju Slovenije.
ska Sobota z odlokom zavarovala 500— metrski pas ob reki Muri. Žal je le malokdo in malokdaj upošteval ta odlok. Sicer pa gre za več vidikov ogrožanja, ne le s predvideno postavitvijo elektrarn. Gre za brezglavo, stihijsko širjenje naselij v tem ožjem pasu, pri čemer pomurska vas izgublja svojo identiteto in se rušijo zadnje stare hiše s tako značilno pomursko podobo, za neurejene komunalne razmere, velike farme, ki s svojimi odplakami ogrožajo in uničujejo ogromne gozdne površine, in podobno,« je omenil Urbanek. Spomnil je na strokovnjake z različnih področij (botanike, gozdnih in rastlinskih združb, ptičjega in ribjega sveta, malih sesalcev in drugih), ki si že dalj časa prizadevajo za naravni park ob Muri. Kako se bodo na odmevno akcijo odzvali lokalni voditelji, oblastniki in politiki? Nekaj smo jih opazili na razstavi in se hkrati vprašali, če je v svetu nekdanjih Murskih Alp in Panonskega morja stvarno napovedovati slutnjo ekološke pomladi. Predobro namreč vemo, kdo ima prvo in zadnjo besedo pri prostorskih, zemljiških in sorodnih posegih v sicer enega najobčutljivejših krajinskih ekosistemov v Sloveniji.
Branko Žunec
VIZ Lendava so ustanovili 1976. leta. Eden od razpravljal-cev je dejal, da je »partijsko dete« — posledica nečesa vsiljenega, vendar je večina menila, daje sedanja statusna organiziranost šol in vrtcev primerna. Združuje 440 pedagoških in tehničnih delavcev, v njihove šole hodi 3015 učencev, v varstvene ustanove pa je vključenih 3040 otrok.
V štiriurni razpravi je bilo izrečeno to, kar je težilo posameznike oziroma predstavnike posameznih tozdov. Naposled so ugotovili, da se, čeprav so v eni delovni organizaciji, premalo poznajo med seboj, pa zato nezaupanje. Predstavnik zavoda za šolstvo iz Murske Sobote je predlagal izdelavo neke vrste študije, ki naj pokaže prednosti in pomanjkljivosti sedanje organiziranosti, sicer pa je poudaril, da na delo VIZ nimajo pripomb. Pomanjkljivosti v delu Vzgojno-izobra-ževalnega zavoda prav gotovo so (tudi vodstvo jih ne zanika), zato jih je treba čimprej odpraviti. K boljšemu informiranju pa bo nedvomno prispevalo tudi akcijsko povezovanje članov Z K s posameznih osnovnih organizacij — možnost, ki jo bo v krajšem času uresničil občinski komite.
S. Sobočan
Tragika našega naroda je toliko večja, ker ustvarjalnih kadrov ne dobiva nazaj kot druge evropske dežele. K nam prihajajo delavci iz drugih republik, vendar skoraj izključno za nekvalificirana dela. Ali lahko tolikšen odliv možganov oškoduje narodove genetske potenciale? Zaenkrat nam to ne grozi, ker izkoriščamo le del naših razpoložljivih potencialov. Makarovič je ugotovil, da so >za-loge< še velike. Toda če se bo odliv še dolgo tako nezadržno nadaljeval, lahko pride v prihodnosti do skrb zbujajočih posledic.« Lahko bi trdili, da jih v Pomurju najbolj občutimo pri razvojni potenci pokrajine, ki je dala številne izvrstne izobražence, ki so odšli in še odhajajo dru-garp, doma pa ostaja nekaj sto-tinj neorganiziranih, indolen-tnih, često zavrtih strokovnjakov oz. ustvarjalcev; peščica izjem le potrjuje pravilo.
Na vprašanje, če. se nameravajo vrniti, smo od zdomskih (izseljenskih) strokovnjakov ponavadi dobili odgovor: radi bi se, vendar se bojimo, da bi v svoji stroki nazadovali ali celo usahnili. Po njihovem tiči osnovni problem v ustvarjalnem okolju, ki ga pri nas nismo sposobni zagotoviti, predpostavlja pa: ustrezno opremo, odprte komunikacije, strokovno literaturo, laboratorije, gmotne in moralne spodbude, zlasti pa sprejemljivost vseh organov in zaposlenih za novosti ter ustvarjalne zamisli. Nekateri so pisali ali se osebno oglasili na določenih naslovih (univerzah, inštitutih, podjetjih) pri nas, a izkazalo se je, da zanje ni prostora oz. ustreznih del in nalog ali možnosti za ustvarjalno delovanje in napredovanje. Kar zadeva plačilo, nagrajevanje po delu' ipd. pa tako ni kaj razpravljati.
Poznamo notranjo in zunanjo migracijo možganov. V prvem primeru se ustvarjalci umikajo v druge poklice, v administracijo, veliko se jih ukvarja z ljubiteljskimi posli, ki nimajo vselej veliko skupnega z njihovo strokovno usposobljenostjo. Radi se zatekajo v t. i. pridobitniške dejavnosti, sivo ekonomijo. V drugem primeru gre za odliv možganov v tujino, kar zna biti usodno. Doseči, da bi se zdomski in izseljenski strokovnjaki vrnili ali vsaj sodelovali pri razvojnih projektih v domovini, bo v prihodnje vse večjega pomena, če se hoče tudi Pomurje in pomursko gospodarstvo bolj odpreti v svetovne gospodarske tokove.
Teh nekaj bolj ali manj znanih ugotovitev se nam je zdelo smiselno ponoviti ob vnovični pobudi, da bi v slovenskem nacionalnem prostoru dosegli dogovor o ustanovitvi ustreznega informa-cijsko-dokumentacijskega središča z urejenimi podatki o delu in življenju številnih naših znanstvenikov in strokovnjakov zunaj državnih meja. Gre za idejo o neke vrste »ustanovi«, ki bi zadostila potrebam po tesnejšem znanstveno-raziskovainem in strokovnem sodelovanju z rojaki po svetu, s tem pa prispevala ne le k ohranjanju njihove etnične (nacionalne) identitete, marveč k
KLJUB VSEMU VEČJA PRODAJA
V Radenski v Radencih so se že lani bali, da bo prodaja na domačem trgu manjša kot prejšnja leta. Podatki kažejo, da se je kljub vsemu povečala za nekaj odstotkov. Skupno so v letu 1987 prodali 232,2 milijona litrov oziroma steklenic, napolnjenih z izdelki Radenske, kar je za 3,8 odstotka več kot prejšnje leto. Domače tržišče je pokupilo 162 milijona steklenic mineralne vode in 58 milijona steklenic brezalkoholnih pijač. Svoje pijače pa Radenska izvaža tudi v 14 drugih držav. Lani so je prodali okrog 10 milijonov steklenic.
Gostinsko-turistične organizacije so imele v letu 1987 povprečno 65-odstotno zasedenost. 1400 ležišč s tremi srci je vsekakor slabše zasedenih, kot bi lahko bila — vsaj nekatera. Golih 400 tisoč prenočitev (kolikor jih je bilo skupno lani) nam ne pove veliko o uspešnem ali neuspešnem turističnem letu. Gostov je lahko številčno enako ali celo več kot prejšnja leta, vendar se število dni bivanja v hotelu ali zdravilišču zmanjšuje. bp
poglabljanju medsebojnega povezovanja slovenske znanosti in njene odprtosti v svet. »Morda bomo s tem razvili novo, sodobnejšo koncepcijo slovenske narodne bitnosti v svetovni razsežnosti, ki se sedaj večkrat omejuje na skupno zgodovinsko poreklo in folkloro,« meni mag. Silvo Devetak z ljubljanskega inštituta za narodnostna vprašanja. Tudi predsedstvo SR Slovenije je decembra lani sprejelo pobudo, naj »se ustanovi telo, ki bo usklajevalo povezovanje z našimi izobraženci, strokovnjaki in poslovneži v tujini.«
Za pomurske razmere bi bilo že dovolj, če bi po občinskih skupščinah potegnili na svetlo t. i. kadrovske evidence, še vedno označene kot »strogo zaupna zadeva« in jih dopolnili z vsemi tistimi intelektualci iz posamezne občine, ki so v tujini ali »razkropljeni« po Sloveniji in Jugoslaviji. Temu ustrezne podatke naj bi imeli na skupnostih za zaposlovanje in medobčinski gospodarski zbornici, oboji pa bi lahko neposredno pomagali zainteresiranim organizacijam združenega dela in ustanovam pri sodelovanju s »člani«, pogojno rečeno, pomurske univerze. Priti do uporabnih informacij resda ne bo lahko, saj tega področja v Sloveniji podatkovno, analitično ali na kakšen drugačen, raziskovalno uporaben način, nihče ne spremlja. Gotovo pa se bodo našle v obeh slovenskih univerzah, na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, v raziskovalnih inštitutih, na Gospodarski zbornici Slovenije, Izseljenski matici, Zavodu SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje in še kje.
Morda se bo kdo našel rekoč, če se to sploh splača. Naj spomnimo, da šolanje enega zdravnika, fizika ali podobnega izobraženca stane starše in družbo več
deset milijonov dinarjev. Tak strokovnjak prinese z znanjem v svoji delovni dobi tistemu, ki ga zaposli, približno 600 tisoč dolarjev. Zato je beg možganov velik problem za našo državo in še posebej za Pomurje, ki mu je lastno zdomstvo, sezonstvo in izseljenstvo že s konca preteklega stoletja. Koliko in kakšno znanje se je prelilo drugam, koliko smo zanj plačali, zlasti po drugi svetovni vojni? Ugotavljamo, da gre naš dolg tujini v milijarde dolarjev. Koliko milijard dolarjev pa smo dobesedno podarili tujini s selitvijo naših možganov?
Branko ŽUNEC
VESTNIK. 21. JANUARJA 1988
STRAN 3
Predstavljamo vam novo vodstvo Socialistične zveze v občini Gornja Radgona
Kako celovito obvladovati kakovost?
Ne vemo sicer, kakšna je usoda predloga Jugoslovanske organizacije za standardizacijo in kakovost (JUSK), da bi leto 1988 razglasili za LETO KAKOVOSTI. Vseeno pa za osvežitev spomina priporočamo pogled v priročnik Kako celovito obvladovati kakovost (Japonska pot), knjižno uspešnico dr. Kao-ruja Ishikawe, enega vodilnih strokovnjakov za obvladovanje kakovosti, ki je — prevedena iz angleščine — izšla lani pri Tehniški založbi Slovenije.
Začetek drugega poglavja pod naslovom Značilnosti japonskega obvladovanja kakovosti: »Obvladovanje kakovosti je tisto, kar mora biti storjeno v vseh industrijah. Obvladovanje kakovosti, ki ne daje rezultatov, ni obvladovanje kakovosti. Uresničujmo OKA, ki bo prineslo za organizacijo toliko denarja, da resnično ne bomo vedeli, kam z njim. OKA se začne z izobraževanjem in konča z izobraževanjem. Za uvajanje CEO-KA (celovito obvladovanje kakovosti — op. B. Ž.) moramo stalno izobraževati vse, od direktorja do delavca pri traku. OKA pripravi vsakega do tega, da daje od sebe najboljše, kar zmore. Če uvedemo OKA, v organizaciji izgineta hinavščina in nepoštenost.«
Proste inovacije — nova priložnost?
Poročali smo že, da je iz ljubljanskega Novuma (centra za tehnološke inovacije) na soboško občinsko raziskovalno skupnost prišel spisek prostih inovacij. To je seznam tehničnih izboljšav z naslovom in krajšim opisom, ki so z zelo različnih področij in za katere iščejo uporabnika oz. izdelovalca. Največ jih je iz strojništva, konstrukcij in tehnologij, omenimo pa naslednje: izolacijska blazina kot toplotna in zvočna izolacija, toplotni izmenjevalec za hlajenje in točenje pijač (izboljšana izvedba sicer znanih podobnih naprav), dvigalo za transport gradbenega materiala, paralelna filtrna naprava za hidravlične agregate, varnostni zamašek za steklenice, polnjene z žganimi in aromatiziranimi pijačami, tehnologija pralne linije za finomehanske elemente brez trikloretilena, izboljšana polnilna naprava za polnjenje sadnih sokov, baterijska ža-gica za obrezovanje vinske trte in sadnega drevja, prenosna naprava za obdelavo delovnih površin stiskalnic in cevni montažni čoln. Sledijo pripomočki v medicini in nekatere tehnične izboljšave iz elektronike in računalništva. Navedimo modularni razvojno-didak-tični računalniški sistem za vodenje procesov, pripravo za izobraževanje osnovnošolcev in srednješolcev. S tem pripomočkom se učijo ustvarjati programsko opremo za računalniško vodenje naprav in s tem pridobivanje znanja za sodoben način proizvodnje. Priročnik za uporabo tega sistema Prvi koraki z roboti je že pripravljen. Dodajmo še elektrostatični filter, digitalno kazalno napravo za pretočna merila, vezje za zaščito dvigala pred trčenjem, elektronsko krmilno napravo za krmiljenje skladja tiska pri drugem potisku, avtomatsko elektronsko zavoro s časovno blokado za vrata in elektronski senzor obratov z nastavljivim izklopom. Na koncu omenjenega seznama je še področje kemije s postopki pridobivanja določenih kovin iz odpadnih snovi.
Na ljubljanskem Centru za tehnološke inovacije Novum zagotavljajo, da so ob zanimanju za katero od rešitev voljni pripraviti obsežnejša pojasnila in se sestati z avtorji. Kdo ve, če ni posredi še ena priložnost, da bi tudi pomurske organizacije in ustanove po lažji poti prišle do določene opreme, izdelkov ali tehnologije. Sicer pa ni nujno, da gre samo za to. Za marsikoga bo že zadoščal podatek, kje in kako iskati, saj tudi uporabne informacije postajajo čedalje bolj iskano blago. Še ob primeru Panonija — odmev
V prejšnjem sestavku za rubriko Inovacije je svetovalec
• .. inovacije
Zveze obrtnih združenj Slovenije za organizacijo, izobraževanje in kadrovanje, mag. Milorad Vidovič iz Murske Sobote, razmišljal o ustanavljanju malih proizvodnih enot oz. enot drobnega gospodarstva. V tej zvezi je bila omenjena Panonija in programa, ki so ju v zadnjem času vpeljali v proizvodnjo te delovne organizacije. »Ko sem zvedel, da bodo del določene proizvodnje iz Nemčije prenesli v organizacijo kovinske industrije Panonija v Murski Soboti, sem bil prepričan, da bodo v tem podjetju fizično ustanovili manjšo proizvodno enoto, ki bi se ukvarjala samo z izdelavo sestavnih delov za šivalne stroje. Bil sem razočaran, ker so zadevni program kar tako vpeljali v Pano-nijin tehnološki in organizacijski sistem oz. sestav, kar po moje ne bo bistveno učinkovitejše, kot če bi šli v ustanovitev male, tehnološko in kadrovsko intenzivne firme,« je menil mag. Vidovič.
Direktor Panonije Emil Zel-ko je kot odgovor na gornje razmišljanje povedal naslednje: »Res je, da bi utegnil biti ta program v organiziranem malem gospodarstvu intezivne-je obdelovan. V obstoječo tehnologijo smo ga locirali zato, ker hkrati s tem omogočamo proizvodnjo drugih izdelkov, uvajamo materialno manj intenzivno proizvodnjo in s tem razbremenjujemo vhodne stroške. To je tudi cilj našega prestrukturiranja. Nismo pa ugotovili stvarnih možnosti, da bi ta program locirali kje drugje, ker ne vidimo primernega manjšega organiziranega podjetja na tem območju. Petletna raziskava strojne fakultete in splošnega združenja o proizvodnji delov za šivalne stroje prav tako ni pokazala, da naj bi jo locirali v kakšno manjše podjetje. Mi smo tovrstno proizvodnjo zastavili na ravni splošnega združenja in poslovne skupnosti konfekcionarjev Jugoslavije. Zdaj jo že širimo na področje usnjarske industrije in sodimo, da moremo na ta način pokrivati določene potrebe. Pri nas se ta proizvodnja dobro vključuje v dopolnitev proizvodnje orodjarstva in je za nas primerna naložba. Kar pa se tiče programov za Schu-ber-Schalzer in Audi naj povem, da sta se oba vpeljala v obstoječe strojne zmogljivosti in tehnologijo in ne zahtevata nobenih dodatnih vlaganj. Zato menimo, da ni potrebe, da bi ga locirali kam drugam.« Nekaj o staranju in standardu
Ob izidu nove knjige Inovativno poslovanje je njen avtor (z 18 soavtorji) prof. dr. Matjaž Mulej z mariborskega Vekša med drugim dejal: »Ostarevanje znanja in izdelkov je dejstvo, ki mu ne moremo oporekati. Vzroki in posledice ostarelosti so znani. Ostarevajo zaprti sistemi, kjer je premalo prepiha, vsi taki sistemi pa so zapisani propadu. Vendar danes ne moremo več govoriti o tem, da bi bil katerikoli del Jugoslavije kot območje ali republika izrazito inovativno ali kontrainovativno usmerjen. Govoriti moramo predvsem o ljudeh v tovarnah, regijah, republikah, ki se pomena inovacij zavedajo, ali pa ne. Niti slučajno si ne domišljam, da so taki ljudje samo v Sloveniji. Standard nad ravnijo osebnih dohodkov, siceršnja iznajdljivost, športni uspehi, ki so najvišji v kolektivnih igrah, pa kažejo, da imamo veliko neaktiviranih potencialov.« Tudi v Pomurju — bi dodali.
Branko Žunec
KAKO IN KAM NAPREJ?
Radgonska občina je dobila novo vodstvo frontne organizacije že v začetku decembra, saj so prvi med pomurskimi občinskimi organizacijami sklicali pro-gramsko-volilno konferenco. Volitve so minile brez večjih zapletov. Za sekretarja so še naprej izvolili Toneta Vodana, ki je to funkcijo že opravljal dve leti.
V pogovoru je dejal, da je potreboval kar precej časa, da se je seznanil z delom in zahtevnimi nalogami funkcije sekretarja SZDL. Najpomembnejši je stik z občani v krajevnih konferencah SZDL, za kar pa zaradi obilice pisarniškega dela skoraj vedno zmanjka časa. Njegova glavna naloga je namreč organiziranje, usklajevanje in zapisovanje vsega, kar je povezano z delovanjem občinske frontne organizacije. To delo rad opravlja, saj se je v dveh letih že dovolj vživel, le več terenskega dela pogreša.
Feliks Petek opravlja od 10. decembra kar tri funkcije, če smo natančnejši: na eno se privaja (na funkcijo predsednika OK SZDL), od druge se poslavlja in jo predaja nasledniku (sekretar skupščine občine), tretjo pa opravlja začasno še do marca (predsednik začasnega kolegijskega ogana ukrepa družbenega varstva v SSS sisov materialnih dejavnosti).
In kakšne načrte, cilje si je zadal kot predsednik Socialistične zveze?
• V naši družbi je ta hip širše in ožje gledano eno od ključnih vprašanj kako in kam naprej. To pa pomeni tudi za SZ, da bi morali zelo poglobljeno iskati oblike in rešitve tega bistvenega družbenega vprašanja. Pri OK SZDL želimo, oziroma moramo v precejšnji meri upoštevati naše programske usmeritve. Seveda je to le okvir, ki pa ne da dovolj trdne opore.
Prav gotovo sta v tem družbenem trenutku potrebni prava volja in pa odločnost do dela in uresničevanja teh temeljnih nalog, ki so v poslanstvu Socialistične zveze. Mislim, da je potrebno najti tako obliko in metodo
Tudi novinarstvo ne more shajati brez novcev
Le redkokdaj imamo priložnost, da prisluhnemo poglobljeni razpravi o sredstvih javnega obveščanja v kaki izmed družbenopolitičnih organizacij. Zato smo tolikanj bolj zadovoljni z vsebino izrečenega na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti, ko so obravnavali programske usmeritve Vestnika, Nepujsaga in obeh radijskih programov za leto 1988.
Uvodoma je direktor in glavni urednik Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Štefan Dravec podrobno predstavil osnovna izhodišča za načrtovanje informativne dejavnosti v letošnjem letu. Tednik Vestnik, ki se že približuje nakladi 23 tisoč izvodov, bo tudi letos izhajal v povprečju na 20 straneh, dve strani pa bosta namenjeni Delegatskemu Vestniku oziroma uradnim objavam.
Poleg nove grafične podobe časnika bo dan poudarek vsebinskemu konceptu, zlasti novim, svežim oblikam vplivanja, na oblikovanje javnega mnenja. Ob kadrovski krepitvi si
DRUŽBENE DEJAVNOSTI LENDAVSKE OBČINE
LETOS SAMO NAJNUJNEJŠE
Glede na to, da po novih predpisih ne bodo obračunavali prispevkov za družbene dejavnosti samo od bruto osebnih dohodkov, kar je bilo dokaj zanesljiv vir, ampak za nekatere od dohodka, se utegne zgoditi, da kateri od sisov ne bo uresničil svojih načrtov, zapisanih v srednjeročnem programu. Prav zaradi tega so v družbenih dejavnostih, kar zadeva letošnje programe, previdni. V šolstvu bodo v lendavski občini v tem letu dali prednost rednemu programu, hkrati pa si bodo prizadevali ize-
dela, da bi lahko ne le z besedami, ampak tudi dejansko uresničevali »žive potrebe« naših delovnih ljudi in občanov. V praksi to pomeni: organizirati in spodbujati delo v organih občinske konference, zlasti pa spodaj — v krajevnih skupnostih, torej tam, kjer neposredno nastajajo potrebe delovnega človeka in občana po uresničitvi njegovih interesov. Teh pa ni malo. Poznamo trenutne politične razmere. Niso najugodnejše. Zato moramo ljudi spodbujati in jim zagotavljati tisto najnujnejše, kar potrebujejo.
smo število raznih odborov, svetov, komisij in podobnega skrčili, prav tako zmanjšali število njihovih članov. Namen tega ni, da bi množici odtegnili sodelovanje, temveč da bi izboljšali kadrovske možnosti, ki so tako omejene, jih torej čimbolj izkoristili. Tudi sicer mora biti cilj in smoter obravnavanje konkretnih zadev, SZDL pa bi morala vplivati na oblikovanje ustreznih rešitev tudi v drugih organih, legalnih nosilcih oblasti (na primer večja nadzorna funkcija pri delu izvršnih organov, pomoč pri delu de-
Feliks Petek in Tone Vodan, predsednik in sekretar občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva v Gornji Radgoni
Ugled frontne organizacije se je zadnje čase povečal, kako pa je v radgonski občini, smo povprašali novega predsednika?
Moje osebno mnenje je, da je bilo v minulem obdobju precej storjeno, ne bi mogli reči, da SZ ne uživa določenega ugleda. Zagotovo pa so bile tudi številne pomanjkljivosti, ravnanja, ki niso bila vedno usklajena z družbenim trenutkom. To bo potrebno popraviti, izboljšati. Moja želja in pa cilj: delovati čim močneje, tako da bi to vlogo SZ obudili, okrepili in razvili tudi v krajevnih skupnostih. Tudi pristop k imenovanju organov občinske konference je zasnovan bolj racionalno in operativno. Tako
obetajo še večje sodelovanje zunanjih sodelavcev, predvsem strokovnjakov in dopisnikov.
Podobno je pri slovenskem radijskem programu, kjer pa vsaj v prvi polovici leta zaradi pomanjkanja denarja ni možno pričakovati širitve sporeda, čeprav je vse bolj čutiti potrebo po uvedbi jutranjega programa. Zato bo v ospredju kakovostna rast tega medija. V Ne-pujsagu, ki bi tedensko izhajal na 9 straneh, načrtujejo uvedbo mladinske strani, širitev nedeljskega sporeda v madžarskem jeziku za eno uro in uvedbo kontaktnih oddaj.
Če bo v vseh štirih pomurskih občinah sprejet predlog o uvedbi enotne prispevne stopnje, s katero bi zagotavljali sredstva za sofinanciranje ZČRD, potem bo tudi lažje uresničiti marsikaj dobro zamišljenega v razpravi na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti. V daljši poglobljeni razpravi se je znova potrdilo veliko zanimanje za čim kakovostnejše programe v letu 1988, ki so jih z nekaterimi pripom
načiti delovne razmere na vseh osnovnih šolah. V zdravstvu uspehov ne manjka (novi objekti, oprema, tudi s kadri ni večjih težav), uresničitev načrtov pa je odvisna od dotoka denarja. Glede na visok odstotek starosti prebivalstva nad 65 let bodo letos skušali organizirati ambulanto za zdravljenje priletnih ljudi. V otroškem varstvu bodo skrbeli za matere in novorojence, sproti popravljali višine družbenih pomoči otrokom, obseg programa priprave otrok za osnovno šolo pa bodo povečali z 240 na 300 ur. V
legatskega sistema). Radgonska občinska frontna organizacija je zastavljene cilje že začela uresničevati. Na prvi seji novega predsedstva so imenovali razne organe konference — pri tem pa upoštevali načrtovano zmanjšanje njihovega števila in članov. Upamo, da se bo pravilnost odločitve v prihodnjih letih potrdila tudi v praksi, predsednik Feliks Petek pa je ob tem še dejal: »Praksa je pokazala, da lahko uspešneje rešujemo posamezna vprašanja, če imamo ustrezen kader. Brez izkustvenega, strokovnega, predvsem pa brez voljnega kadra in pripravljenosti do takega dela ni mogoče pričakovati vidnejših rezultatov.«	Bernarda Peček
bami v celoti sprejeli. Potrdili so ogromen pomen in pomembno poslanstvo sredstev javnega obveščanja ob stičišču treh državnih meja, kakor tudi njihov prispevek k demokratizaciji odnosov in celovitejšemu informiranju delovnih ljudi in občanov. Zato naj bi se še bolj odpirali navzven — pohvalili so poseganje v Radgonski kot — in tudi v širši jugoslovanski prostor. Ker ima informativna dejavnost širši regijski značaj, bo nujno enotno dogovarjanje v Pomurju, bodisi za reševanje pereče kadrovske problematike ali tehnične opremljenosti, še posebno pa prostorskih problemov, ki so že določen omejevalni dejavnik za napredek informativne dejavnosti. Tudi pripomba, da v SRS ne moremo dovoliti različno stanje sredstev javnega obveščanja ob Obali in v Pomurju, ko gre za pripadnike italijanske in madžarske narodnosti, je naletela na ugoden odmev. Pri tem pa niso mogli mimo težavnega materialnega položaja ZČRD, ki v marsičem vpliva na izvajanje začrtanih nalog.
Milan Jerše
socialnem skrbstvu bodo zagotovili dajatve ostarelim in bolnim ter invalidnim osebam. Pomembno je tudi, da bodo letos ugotovili, kakšno je zanimanje ostarelih za preselitev v domove počitka. Pobuda o takem domu v Lendavi (novogradnja ali obnova) ni nova. Letos bodo tudi pomagali Romom pri napeljavi vodovoda. V okviru razpoložljivih sredstev bodo aktivnosti potekale tudi v drugih interesnih skupnostih, kot so zaposlovanje, raziskovalna skupnost, kultura, telesna kultura.	§. S.
PREDSTAVLJAMO VAM
Od športnika in gospodarstvenika do politika
Venomer, ko slišim za ime JANEZA KOVAČA, nehote takoj pomislim na velikega atleta, ki je kot tekač na 1500 metrov kraljeval v jugoslovanskem merilu. V letih 1962—1965 je bil namreč kar dvanajstkrat uvrščen v člansko atletsko reprezentanco SFRJ, sodeloval je na treh balkanskih atletskih igrah in bil nazadnje rezerva na evropskem atletskem prvenstvu v Beogradu. Številne medalje in priznanja so najboljše potrdilo njegove zelo uspešne atletske poti, po končanem aktivnem ukvarjanju z atletiko pa je bil tudi predsednik atletskega kluba Pomurje.
Skratka — Jožetu Kovaču, ki se je rodil 27. decembra 1939 v Murski Soboti, kjer je tudi končal srednjo ekonomsko šolo, prvo stopnjo ekonomske fakultete pa v Ljubljani, se je atletika zarila pod kožo. Verjetno je zaradi tega tudi lažje opravljal zahtevna dela v Pomurskem tisku, ki mu je ostal zvest dolgih 16 let. Med drugim je bil analitik, direktor tozda Tiskarna in referent za razvoj in investicije v delovni skupnosti skupnih služb. Vmes pa je štiri leta združeval delo v tozdu Dom Je-klotehna v Murski Soboti.
V Pomurskem tisku so ga leta 1968 sprejeli v Zvezo komunistov, opravljal pa je vrsto pomembnih funkcij. Tako je bil delegat v zboru združenega dela skupščine občine, ves čas v organih upravljanja tozdov in delovne organizacije Pomurski tisk, kjer je postal tudi predsednik konference sindikata. Poleg tega je aktiven v organih krajevne skupnosti Partizan v Murski Soboti, kjer živi. Tu so mu zaupali tudi vodenje skupščine in sveta KS, mnogi pa ga poznajo po njegovem delu v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih
JANEZ KOVAČ — Novoizvoljeni predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov v Murski Soboti.
dejavnosti. Bil je predsednik skupščine otroškega varstva in podpredsednik skupščine zdravstvene skupnosti ter predsednik koordinacijskega odbora za svobodno menjavo dela pri omenjeni skupnosti.
In kot krona vsega njegovega uspešnega opravljanja različnih nalog je najnovejša funkcija predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov v Murski Soboti, kar je postal 1. januarja 1988. »Ker nezadovoljstvo in nezaupanje delavcev iz dneva v dan naraščata zaradi slabšanja njihovega socialnega položaja, upravičeno pričakujejo in zahtevajo večjo aktivnost sindikata pri iskanju izhoda iz krize. Sindikat se mora vključevati v ugotavljanje in odpravljanje konfliktnih razmer v lastnih okoljih. To pa mu bo uspelo, če bo spremljal razpoloženje delavcev, jih informiral in seznanjal z razmerami ter zagotavljal, da se bodo zahteve delavcev pravočasno reševale po samoupravnih poteh,« poudarja novoizvoljeni predsednik OS ZSS v Murski Soboti Janez Kovač. In prav zdaj je dobra priložnost za uveljavitev sindikata kot najmnožičnejše organizacije delavskega razreda in delavcev, ki pričakujejo večjo učinkovitost pri reševanju raznih spornih zadev v delovnih organizacijah. Da je sindikat pred pomembno preizkušnjo, opozarja tudi »novopečeni« sindikalni predsednik Janez Kovač. Ali mu bodo pri tem kaj pomagale njegove bogate atletske izkušnje, pa bo pokazala praksa?!
Milan Jerše
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
Porabje je kot nekakšen samoten otok dolga leta ostalo nedotaknjeno. Tja namreč ni posegla kolektivizacija kmetijstva, kot se je to zgodilo domala povsod na Madžarskem. Menda je prevladalo mnenje takratnih kmetijskih strokovnjakov — danes se temu čudijo — da ta predel, ki meri okrog 94 kvadratnih kilometrov, zaradi hri-bovitosti, razdrobljenosti in slabše rodovitnosti kmetijskih parcel ne bi omogočal uspešnega kolektivnega gospodarjenja. Zato je po drugi svetovni vojni ostalo v Porabju več kot dve tretjini zemljišč v zasebni lasti. In kaj se je zgodilo do danes? Kako živijo in kaj delajo porabski kmetovalci? Ondan smo se sprehodili od vasi do vasi, da bi si ustvarili vsaj bežno sliko o tem. Morda bo zanimala tudi vas.
Pridelke pospravljajo jeleni in svinje
VSE VEČ GOZDOV
Kamor koli seže pogled, se zdi, da so povsod le gozdovi. Samo v nižinskem predelu ob reki Rabi je slika videti nekoliko drugačna, bolj obljudena. In res je z gozdom poraščena približno polovica Porabja. Najbolj se košatijo smreke, sicer pa rastejo tudi druge vrste lesa. Tu in tam so zložene velike skladovnice hlodovine, ki jo odvažajo v tovarne celuloze. Tudi tovornjaki s tujimi registracijami jih nalagajo.
Kravje in konjske vprege še lahko srečate, kajti po vaseh je bolj malo kmetovalcev, ki bi imeli svoje traktorje. Nekoč so jih lahko odkupili le od zadruge, rabljene, če so imeli naprodaj. In ker mladi niso videli prihodnosti na kmetiji, so se pred deset in več leti dokaj množično zaposlovali v industriji — ali v Monoštru ali pa v drugih središčih na Madžarskem. Veliko se jih je zaradi tega tudi odselilo iz Porabja. Tako seje med leti 1941 in 1981 število prebivalcev v Slovenski krajini zmanjšalo za skoraj 2000 — najbolj v Andovcih (za 61,6%) in na Gornjem Seniku (za 42,6 %). Na kmetijah so torej večinoma ostali le starejši, ki niso mogli kdo ve kako napredovati, razen redkih izjem, ker niso imeli dovolj delovne sile in ker je bil družbeni interes usmerjen v pospeševanje državnih kmetijskih posestev ter zadrug. Porabje pa so menda celo določili za nekakšen rezervat za divjačino in za razmah gozdarstva. Zato so letno pogozdili okrog 100 hektarjev površin, orne zemlje pa je ostalo le okrog 20 odstotkov. Polja ležijo večinoma okrog domačij, kamor divjad tako ne upa priti po pridelke in kjer jih lahko tudi >stražijo<. Skoraj povsod drugje pa so njive opustili, da sta jih zarasla plevel ali trava ali pa so jih pogozdili. Samostojnih in usmerjenih kmetij, kakršne poznamo pri nas, je zato v Porabju zelo malo. No, da ni dosežen napredek, tega ne moremo trditi. Ta se vidi tudi na zunaj. V mislih imamo nove hiše (sicer večinoma delavske), vse več kmetijskih pripomočkov (kosilnice, molzni stroji idr.) in posamezne dobro stoječe kmetije. Prav tako teh krajev ni zaobšel splošni družbeni napredek, saj so, denimo, vsi
Kako je s kmetijsko zadrugo
Vse do leta 1960 so bili porabski kmetovalci v glavnem prepušče- ni sami sebi, saj niso imeli nobene zadružne organizacije, ki bi skrbela za odkup njihovih pridelkov, jih oskrbovala s semeni, umetnimi gnojili, jim pomagala s strojno mehanizacijo, strokovnimi nasveti in poskrbela za ostarele kmete ter opuščeno zemljo. Potem pa so na Dolnjem Seniku in v Števanovcih ustanovili tako imenovani Poljedelski strokovni zadrugi. Le-ti sta se leta 1973 združili in tako je nastala specializirana kmetijska zadruga Slovenska krajina. (Prej so jo imenovali tudi Vendivded.) Njen sedež je postal Monošter (Szentgott-hdrd), slovenskim vasem pa so se priključili še nekateri drugi okoliški kraji. Število članov se je do danes povzpelo na okrog 400, ki posedujejo blizu 9 tisoč ha zemljišč, zadruga pa ima še okrog 1800 ha lastnih zemljišč. Obdelovalnih parcel je le okrog 1800 hektarjev, vse drugo so gozdovi. In gozdarstvo je pravzaprav osnovna dejavnost zadruge. Pretežni del lesa predelajo in ga prodajajo kot surovino, delno kot gotove izdelke. V ta namen so v Monoštru ustanovili tudi manjši predelovalni obrat, na Dolnjem Seniku in v Števanovcih pa obratujeta zadružni žagi.
Če so morda porabski kmetovalci gledali sprva na zadrugo z nezaupanjem, pa jim je danes zares v precejšnjo pomoč. Poleg odkupa živine, lesa in kmetijskih pridelkov jih oskrbuje s kmetijskim materialom, člani zadruge imajo popust pri cenah, iz lastnega sklada pa kmetovalcem dodeljuje tudi pokojnine.
Za kmete v Porabju je že nekaj let najbolj donosna živinoreja, ker dobijo za prvo kravo molznico 2500 forintov premije, za vsako naslednjo kravo pa po 6000forintov. S tem denarjem pa jih lahko večina plača davek na posest, nekaterim pa še celo ostane. Dobro zaslužijo tudi s teleti in mlekom.
Nekoč šo Porabci precej polj zasejali tudi z ajdo, vendar so to poljščino do danes skoraj povsem opustili. Tudi vinogradništvo in sadjarstvo skoraj ni več omembe vredno, svojčas pa so bila, denimo, gornjeseniška jabolka znana po vsej Madžarski.
Dokaj donosno pa postaja nabiranje in sušenje gob.
povezani z asfaltnimi cestami, skoraj povsod so uredili vaško razsvetljavo in vodovod, v vseh krajevnih središčih pa imajo kulturni dom, trgovino, šolo in vrtec. Prav tako so z vsemi vasmi vzpostavili avtobusne zveze. Tako so v zadnjem času uspeli zaustaviti izseljevanje mladih in morda se zategadelj tudi kmetijstvu obetajo boljši časi.
NA KMETIH SE DELA OD JUTRA DO VEČERA
»Zaj šče radi delajo doma, da se pa poročijo, ne ven, kak bo. Ali do šli na gospocko ali pa na pavre,« nam je o svojih štirih otrokih dejal 44-letni gospodar Karči na Časarjevi kmetiji v An-
Jožef Bartakovič iz Slovenske vasi ima skoraj vse >mašine«.
Ana Ropoša iz Ritkarovec še ne ve, ali bodo tudi mladi ostali na kmetiji.
dovcih, kjer smo se najprej ustavili. In če bi imeli čas, bi nas kar uporabili za luščenje bučnega semena. Tako pa smo jih le motili pri delu. Kljub vsemu so bili veseli našega prihoda in še pogostili so nas, kot je to navada pri Goričancih. Časarjev rod namreč izvira iz Čepinec na Goričkem. Ana, najstarejša pri hiši, je prišla v Andovce 1938. leta k dedku, in ta jo je posvojil. Ko je bila godna za možitev, pa si je iz Čepinec privedla še moža. To je bilo leta 1946. Vse, kar sta imela tedaj, sta prinesla v culah na rami. V Andovcih sta začela obdelovati 14 plugov zemlje. Pri hiši sta bili tudi dve kravi. Navajena trdega dela sta si kmalu opomogla in kmetija je postajala vse večja in
bolj opremljena. Tako so okrog 1965. leta kot prvi v Andovcih kupili rabljen traktor. Čez nekaj let so pripeljali k hiši tudi osebni avto. Tedaj sta na kmetiji že izdatno pomagala delati Karči in žena Ana. Mlada nista >skopari-la< tudi pri otrocih in tako imata danes štiri, kar je v Porabju med mlajšimi zakonci redek primer.
Nekaj časa so obdelovali 25 plugov zemlje, vendar so polja, na katerih jim je divjad delala veliko škodo, sčasoma opustili. Tam zdaj kosijo le travo. Njive pa orjejo le okrog hiše. In poleti jih tudi 2 meseca ponoči stražijo, tako da celo kdo spi zunaj, če je potrebno. Seveda ne gre tudi brez psa čuvaja.
Časarjevi imajo v hlevu 8 do 9 krav molznic, oziroma vmes kakšno telico ali bika. Trenutno oddajajo okrog 40 litrov mleka dnevno, poleti pa ga seveda namolzejo precej več. Lani so prodali 3 teleta in bika, dobro pa so zaslužili z mlekom. Ko nas je zanimalo, koliko bikov je potrebno vzrediti za nakup traktorja, so dejali, da 3 do 4. Ker so člani strokovne poljedelske zadruge, so za oddajo živine že vnaprej dogovorjeni. Po teleta pridejo in jih naložijo pri njih doma, drugo pa morajo sami odpeljati v Monošter ali Kormend.
Ko smo novega gospodarja ob koncu še povprašali, kako je zadovoljen z delom na kmetiji, nam je dejal, da je pač moral
ostati doma, ker je bilo veliko dela. Res si je precej gmotno opomogel, toda za to mora delati od jutra do večera. Kdor hodi v tovarno, pa laže živi.
IZ TOVARNE NAZAJ NA KMETIJO
V Števanovcih smo obiskali kmetijo Zankočevih, kjer — razliko od mnogih drugih — gospodarita mlada: 35-letni Štefan in 34-let stara žena Margita. Imata dve hčerkici: 12-letno Brigito in 6 let staro Renato, dokaj dobro se drži 74-letna mati Ana, pri delu pa pomaga tudi 62-letni stric Ištvan.
»Po tem, da kot mlada družina delate na kmetiji, sklepamo, da se splača obdelovati zemljo?«
»Imamo 20 plugov zemlje, od tega je polovica >gošče<. Pridelujemo pšenico, žito in krmno pe-. so,« je povedala zgovorna Margita. Pobarali smo Štefana, naj tudi on kaj pove o kmetiji, za katero smo sicer ugotavljali, da ima bodočnost, pa je dejal, da on ni pravi kmet, kajti zaposlen je na železnici v Monoštru.
»Imate lepo novo hišo s centralnim ogrevanjem, tudi nov hlev za živino ste sezidali. Najbrž imate dobre dohodke tudi od kmetije?«
»Saj ne rečem, da jih ni. V hlevu imamo 4 krave molznice in dnevno oddamo po 45 litrov mleka. Imamo pa tudi konja, kajti naša obdelovalna zemlja in travniki so na pobočjih, kjer je delo s traktorjem nevarno. Iz tega vzroka nismo kupili traktorja in si pomagamo s konjsko vprego. Sicer pa ne vem, kako bo v prihodnje, kajti divjad na njivah povzroča veliko škodo, zato polja vse bolj prehajajo v travnike. Tudi pri nas. Kaže, da bomo morali poljedelstvo opustiti in pridelovati le seno. Tega je že zdaj od dveh košenj okrog 20 voz. Kosimo seveda z motorno kosilnico, imamo pa tudi obračalnik.
Zaenkrat še ne nameravam nazaj na delo v »židano fabriko«
(tovarna svile v Monoštru), kjer sem delala prej, saj imam doma dovolj dela in tudi nekaj forintov še ostane, potem ko plačamo vse stroške. Tudi od prodaje lesa iz >gošče< imamo dohodek. Je pa res, da si včasih zaželim nazaj v tovarno, kajti tam sem delala 4 leta. Vzrok, da sem delo opustila, pa je bilo 3-izmensko delo, pa še otroci so prišli.«
Pri Zankočevih smo se počutili kot doma. Margita, s katero smo se največ pogovarjali, je imela »pripravljen« odgovor na vsako vprašanje.
OTROCI SO ODŠLI Z GRUNTA
Pri Windischevih v Dolnjem Seniku je podobno kot na marsikateri pomurski kmetiji: otroci so odšli z grunta, ostali pa so starši, ki kljubujejo; ne dovolijo, da bi kmetija propadla.
63-letna Marija, ki enako dobro govori slovensko, madžarsko in nemško, in pet let starejši mož Alojz (slovensko mu ravno ne gre) sta imela dvoje otrok, ki pa sta brž spoznala, da se da boljše kot od zemlje živeti od drugega dela, pa sta šla v šole in se naposled zaposlila: Eržika je delavka na pošti, sin Ferenc pa je kontrolor v neki tovarni v Sombotelu.
»No, domov rada prideta, zlasti Eržika,« je povedala Marija.
»Kaj bo z vašo kmetijo?« smo si drznili vprašati, čeprav smo slutili, da odgovor ne bo kaj prida spodbuden.
»Imamo 10 plugov zemlje, od te površine so 4 plugi >gošče<. Na njivah sejemo malo pšenice, malo ovsa, pa >burgundijo< tudi pridelujemo. Manjša dela opravimo s kravami, za večja pa najamemo pri monoštrski zadrugi traktor.«
»Koliko živine pa imate?«
»Tri krave mlekarice. Dnevno prodamo 33 litrov mleka. Tudi teleta prodajamo. Krave se splača imeti, saj za naše tri dobimo letno po 14.500 forintov premije. Država spodbuja kmete, naj živine ne bi prodali. Toda tam, kjer ni naslednikov, ki bi prevzeli kmetijo, taka spodbuda prav nič ne pomaga: stari delajo, dokler pač zmorejo, potem pa je kmetije konec.«
Windischeva Marija je zelo prijazna ženska. Tako kot pri skoraj vseh domačijah, ki smo jih ta dan obiskali, tudi njej ni bilo žal steklenice modre frankinje (v trgovini stane 70 forintov, kar je za madžarske razmere precej) in na njeno vztrajanje smo jo s skupnimi močmi skorajda spraznili. Gospodar je že upokojenec, saj si je z delom pri različnih podjetjih nabral število de
Margita Zankoč iz Stevanovec je pred leti zapustila tovarno, da bi delala na kmetiji, zdaj pa ji je skoraj žal.
lovnih let in zdaj dobiva mesečno po 3800 forintov pokojnine.
»Pokojnina ni slaba, pa tudi vi boste čez čas prejemali neke vrste denarno podporo, zato bosta lahko shajala brez dela na zemlji oziroma pri živini, le zakaj se še mučite s kmetijo?«
»Težko sva si jo uredila in ne bi rada, da bi propadla po najini krivdi. Saj ni nič posebnega ta naš grunt, vendar je človek srečen, da nekaj ima. Nekaj časa bova krave še imela, ko pa bova onemogla, bo nakupovalec živine odgnal tudi najino maro (živino),« je nekam žalostno povedala Windischeva Marija.
IMAJO SKORAJ VSE, >MAŠI-
NE<
Verjetno je še najbolj mehani-
zirana kmetija v Porabju Barta-kovičeva iz Slovenske vasi. Imajo namreč kar dva traktorja, kosilnico, nakladalnik in trosilnik za gnoj ter še več drugih manjših kmetijskih pripomočkov. Celo neke vrste mehanično delavnico so si uredili, da lahko stroje vzdržujejo in popravljajo kar doma.
Gospodar Jožef, ki je star 69 let, nam je povedal, da obdelujejo okrog 13 hektarjev orne zemlje, imajo pa tudi 2 hektarja gozda. Pridejujejo skoraj vse poljščine. Če ne bi bilo potrebno na zemlji kolobariti, bi večino polj zasejali le s koruzo in jo silirali za živinsko krmo, kajti živinoreja je najbolj donosna. V hlevih imajo 11 glav goveda, 3 krave pa so prodali. Redijo tudi 8 svinj, pa kure, v glavnem za domačo porabo. Tudi njihova kmetija je povezana s poljedelsko zadrugo v Monoštru, s katero imajo sklenjene pogodbe za oddajo živine in mleka. Mesečno prodajo okrog 20 tisoč litrov mleka. Jožefu pomagajo pri delu še žena in mlajša gospodarja, ki pa hodita tudi v službo. Letno plačajo okrog 20 tisoč forintov davka, za krave pa dobijo 35 tisoč forintov premij. Računica je vsekakor dokaj ugodna.
Pri Časarjevih v Androvcih je še precej delovnih rok.
Tudi Bartakovičevi pa se najbolj hudujejo zaradi divjačine, ki jim dela na posevkih veliko škodo. Le-to jim lovska organizacija sicer prizna, toda povračilo je zelo skromno. Lani so dobili povrnjenih samo okrog 3 tisoč forintov.
Kljub temu pa je Jožef rajši doma, kot da bi hodil v službo. »Tu mi nihče ne zapoveduje, samo delo, sicer pa sem sam svoj gospod.«
»KA SI ZBRODIJO MLADI, NIŠČE NE VEJ«
V Ritkarovcih smo pustili avto na cesti in se peš podali po pobočju do Ropoševe kmetije. Pozdravili smo se z gospodinjo Ano, nato pa vključili magneto
fon in zdaj lahko preberete ne le o tem, kako živi in dela njena družina, ampak tudi, kakšna je njihova govorica.
»Mi mamo osen plugov vse vkup z goščami vred.
Pouvamo žito, pošenico, ku-kerco, repo ... Dobro ne moramo pouvati, ka nam vb razkopa-jo jeleni, svinje. Tak se ta man-tramo.«
— Imate tudi živino?
»Imamo tri krave, dve telici, pa dva pujcka, ka na svoj tal mesarimo.«
— Odkod pa imate največ dohodkov?
»Sakše leto odamo po eno govedo, kravo, pa kakše drugo ži-vinče coj pride. Pa malo lejs odamo. Pa se te zato tak ta mantra-mo.«
— Kdo vse pa dela na kmetiji?
»Delamo štirgje: jes, mož, sin, pa sneja.«
— Ona pa menda tudi hodi delat?
»Ona odi šijvat v židano fabri-ko v varaš. Mladi dajo malo na pomoč.«
— Kako pa je pozimi pri vas?
»Ja, zaj trno nega kak oprovin, da smo goščice liijpat odili, pa še
kaj perje česali. Zaj trno ne hodimo, ka sakši malo ma. Ovak pa tudi takše guščice mamo, ka nej trbej lujpati.«
— Imate na kmetiji stroje?
»Mamo traktor, pa brano, pa za šajbati mašin. Zato vse mamo.«
— Kaj pa še potrebujete?
»Nouvi traktor bi nam trbelo, či bi lejko kujpili, da pa je trno  vse drago. Ne vem, ve nikaj nede letos. Takša mala dela bole kaj.«
— Avto imate?
»Mamo. Smo daleč kraj od va-raša, te zato ležej ta prijdemo. Bauta nam je tudi daleč. Mij starejši že žmetno ta idemo. Mladi bole ta letijo. Zdaj dosta mejsta tak gjeste, ka nega mladij. Pa tu bi tildi mladi lahko živeli. Oprovin nas dosta več bilou tu, kak zdaj gjeste. Da pa ta douba mlade vd odegnala.«
— Bosta sin in snaha ostala na gruntu?
»Ne ven, kak de delau. Zdaj je tmok vrli. Ka si zbrodijo mladi, nišče ne vej.«
Takole nam je pripovedovala Ropoševa Ana iz Ritkarovec. Iz njene pripovedi se da spoznati življenje, delo, kljubovanje na kmetiji, s katere jim pospravljajo pridelke tudi jeleni, srne, divje svinje ... In ko smo se vračali, se nam je zdelo, kot da bi od daleč slišali odmeve porabske ljudske pesmi: O, dekla, ne daj se za pa-vra, /pri pavri se dela težko,/ pri pavri boš rano gorstanola,/ boš nosila črne roke ...
JOŽE GRAJ ŠTEFAN SOBOČAN
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
STRAN 5
Predelali
pol milijona
tonnafte
Lendavska rafinerija je kljub težavam v lanskem letu predelala 91 odstotkov načrtovanih količin nafte. Za leto 1987 so načrtovali 550 tisoč ton surove nafte, predelali pa so je 509 tisoč ton. To je manj od načrtovanega, a več kot v letu 1986, ko so predelali 486 tisoč ton nafte. Lendavska rafinerija je v lanskem leto delala 352 dni, 20 dni pa so jo obnavljali. Predelali so 352 tisoč ton domače nafte in 157 tisoč ton uvožene. Lendavsko rafinerijo še vedno pestijo velike obveznosti do JUNA (Jugoslovanskega naftovoda.) Kljub vsem težavam, zlasti pri nakupu surove nafte, menijo, da v temeljni organizaciji ne bo izgub. V tem letu nameravajo razširiti asortiman proizvodov.
V uresničitev projekta maloli-tražnih izdelkov za široko porabo so doslej že veliko vložili, poteka pa projektiranje proizvodnje brezaromatskih topil, ki so iskana na domačem tržišču in izvozno zanimiva. V rafineriji pripravljajo še nekaj novih projektov, vse pa z namenom, da bi bolje ovrednotili predelavo >n da bi tržišču ponudili zanimive izdelke.
Jani D.
To je enostavna rešitev predstavitve naših modelov na dveh sejmih. Približno tako, kot na sejmu v Beogradu, vendar z nekoliko prilagojeno koncepcijo za ljubljanski sejem, sem postavil modele v tak plan, da so najboljši med njimi postavljeni v ospredje v okvirih na tleh. Tako so lahko obiskovalcem sejma vodilo oziroma smernice za kasnejši nakup v trgovinah. Pri tem jim je naša usmeritev v tokove mode Pomlad—poletje 88, torej prihajajoče sezone, v pomoč.
Pri tem je zanimivost in različnost med sejmoma ta, da je Srečko, po prejemu Zlatega M M v Beogradu, v Ljubljani dodal zlato barvo. Zlati M M je torej vplival na izbor barve, pa tudi na to, da je prejel še enega. Pravzaprav sta bila na sejmu Moda 88 v Ljubljani podeljeni dve tovrstni odličji. Drugi Zlati M M je dobila IUV (Industrija usnja Vrhnika), tovarna oblačil in perila Mura pa je dobila tudi diplomo za moška oblačila in njih oblikovalka Ika Fiiis Janino posebno nagrado, ki jo ponovno uvršča med najboljše modne oblikovalke.
Srečko Merklin dela v aranžer-stvu že dvanajst let. Prva štiri je bil najprej Merkurjev, po združitvi Potrošnikov aranžer, osem let pa že dela v Muri. V tem obdobju je prejel precej priznanj in diplom, vendar je, kot sam pravi, šele zlati M tisto pravo.
To je krona vsega, kar si aranžer v svojem življenju želi doseči
“AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA-
DOBILI NAJSODOBNEJŠI AVTOBUS
Avtobusni promet Murska Sobota si nenehno prizadeva posodabljati in obnavljati vozni park ter tako tudi zagotavljati varno vožnjo potnikov. V zadnjem obdobju so v povprečju letno kupili okrog deset avtobusov primerne zmogljivosti in kakovosti. Ob prestopu v novo leto pa so dobili najnovejši in najsodobnejši Tamov avtobus, ki je stal 120 milijonov dinarjev. Kot nam je povedal direktor Avtobusnega prometa Murska Sobota Ivan Hanc, gre za enega od prvih najsodobnejših avtobusov Tama, ki so prišli na trg in so evropske vrednosti. Avtobus je lepega videza, z urejenimi klimatskimi napravami, zračnim vzmetenjem, dvojnimi stekli, ki se ne rosijo, zvočno izolacijo, stereo ozvočenjem in drugimi kakovostnimi elementi za razliko od dosedanjih običajnih avtobusov. Ta avtobus je namenjen predvsem za turistične izlete, saj omogoča lep panoramski razgled. Pri Avtobusnem prometu v Murski Soboti nameravajo letos kupiti še en tak sodoben avtobus ter s tem omogočiti turistom udobno vožnjo.
Feri Maučec
500 NEZAPOSLENIH
V lendavski občini je bilo v začetku novembra zaposlenih 8087 delavcev, kar je 82 več, kot jih je bilo v začetku letošnjega leta. Organizacije združenega dela so za leto 1987 sicer predvidele 124 novih zaposlitev. Največ delavcev združuje delo seveda v družbenem sektorju gospodarstva (6874), nato v negospodarstvu (961), na zadnjem mestu pa je zasebni sektor (252 zaposlenih). Seveda pa moramo med zaposlene (pa še kako zaposlene!) šteti tudi kmetijce in obrtnike, tako da je dejansko število zaposlenih precej višje, kot to navaja poročilo skupnosti za zaposlovanje. Žal pa je v občini Lendava še vedno okrog 500 nezaposlenih. To je pravzaprav številka, ki se že dolgo »vleče« in kljub prizadevanjem je ni mogoče znižati. »Stare« organizacije združenega dela novih delavcev v večjem obsegu ne zaposlujejo, kajti v letu 1987 se je število delavcev v industriji povečalo le za 45, v trgovini za 8, medtem ko je število zaposlenih manjše v kmetijstvu, gradbeništvu in še nekaterih panogah. K pozitivni bilanci (tudi to je uspeh v obdobju krize!) so pravzaprav največ prinesli zasebniki, kajti pri njih se je letos število zaposlenih povečalo za 22.
Nove zaposlitve? Da, vendar produktivne. Ob tem pa seveda ni mogoče prezreti, da je med iskalci dela 58 takih, ki nimajo nobenega stalnega dohodka. Preživljajo se s priložnostnimi deli. Nekoliko lažje (ali pa tudi ne) je 210 nezaposlenim, ki žive v družinski skupnosti, iz katere je vsaj eden zaposlen.
Indip v novih prostorih
Delavci Gradbenika Lendava in Pomurja Murska Sobota gradijo v Lendavi 3800 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo za potrebe Indipa. Predračunska vrednost objekta, ki ga bodo dogradili do I. marca, znaša 2 milijardi dinarjev. Več kot polovico denarja je prispevala soboška Mura, s katero Indip zelo uspešno sodeluje že več kot 10 let. V Lendavi namreč izdelujejo vetrovke in plašče. V novih proizvodnih prostorih bodo delovni pogoji nedvomno veliko boljši in temu primerni bodo delovni učinki.
Zlati M Srečku Merklinu
Med prejemniki odličij na letošnjem sejmu Moda 88 v Ljubljani je tudi Srečko Merklin, Murin aranžer, ki je zlati M M (priznanje Media Marketing) dobil za najboljšo postavitev. Čestitkam, ki smo mu jih izrekli, je sledilo tudi zvedavo vprašanje, za kakšen pristop pravzaprav gre, saj je to že drugo priznanje v krajšem času.
in je ponosen, ko pride tako daleč, da ga dobi na mednarodnem in sejmu, ki tudi v jugoslovanskem merilu mnogo pomeni. Vrhunec je zato, ker so v Media Marketingu najbolj pristojni ljudje, ki o teh stvareh vedo več kot mi sami. O samem poklicu pa toliko:
Lahko je zelo kreativen, z dosti zanimivostmi, vendar pa je vse skupaj zelo odvisno od lastne angažiranosti oziroma zav-
stik z obiskovalci na sejmu, kasneje pa tudi na prodajo!
»Ja, najverjetneje, da je to to. Zaradi tega, ker je potrjeno v praksi, da je blago, prikazano v izložbah in na sejmih, bolj prodajano, kot pa skrito za pulti oziroma v skladiščih. Te postavitve in predstavitve na sejmih so tako bistvene in vplivajo, da je končni rezultat dobra ponudba in dobra prodaja.«

Zlata košuta v ozadju priča, da je posnetek nastal na mednarodnem sejmu mode v Beogradu, kjer je bil Murin razstavni prostor deležen prvega zlatega M (na posnetku spodaj). V ospredju sta moški obleki in srajci Tovarne oblačil in perila Mura, kravati sta izdelka kamniškega Svilanita, s katerim dobro sodelujejo. Na visoki ravni pa je tudi sodelovanje v Tovarni oblačil in perila, o čemer pričajo nagrade in priznanja. Osnutek in izbor modelov je skupinsko delo, pri katerem imajo odločilno besedo modne oblikovalke, sama postavitev pa aranžerjevo delo. Modne težnje so letos naravni materiali tudi v moški kolekciji.
zemanja posameznika, od njegovega interesa in odnosa do novosti, ki se pojavljajo v poklicu. Tudi tistega, kar je opazno preko meja, saj smo pri nas še vedno nekoliko za (zahodnim) svetom, ki ponuja veliko več možnosti za priuko, razgledanost in predstavitev.
Vendar je prav atraktivnejša postavitev tista, ki vpliva na prvi
Dražje
stavbno
Kakšen pa je vtis z letošnjega sejma v Ljubljani?
Mislim, da je povprečje nekoliko višje, kot je bilo v preteklih letih. Pri tem so prav slovenski izdelovalci tisti, ki se trudijo; z izjemami seveda. Lahko pa trdim, daje celotni pristop bolj kakovosten in da ljudje težijo k temu, da bi naredili boljše, da bi predstavili bolje in bi bil izbor vabljivejši, tudi kar se tiče tkanin. Nagrade pa potem res pripadejo tistim, ki so v tem trenutku najboljši.
KONSTRUKTOR, TOZD OPEKARNA DOLGA VAS
zemljišče
Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča so v lendavski občini doslej plačevali samo občani Lendave. V letošnjem letu pa se bo ta davščina razširila tudi na druge krajevne skupnosti.
V občini so tri območja, na katerih bo potrebno plačevati davek za uporabo zemljišč. Prvo je območje Lendave in okolice, ki se ureja z zazidalnim načrtom. Drugo je območje vodilnih naselij Črenšovci, Turnišče, V. Polana in Dobrovnik, v tretje območje pa so zajeta vsa druga naselja v občini. Sredstva, ki se bodo zbrala iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, bodo strogo namenska in se bodo lahko uporabljala za urejanje novih stavbnih zemljišč, za graditev objektov in komunalno ureditve.
Praksa je pokazala, da je bila dosedanja gradnja stanovanjskih in drugih objektov v občini nenačrtna in nepopolna. Pri nekaterih objektih še danes manjkajo nekatere komunalne naprave, v novejših soseskah pa se ne ve, kje je vodovodno omrežje in kje druge napeljave, zato se čestokrat zgodi, da jih iz nevednosti pretrgajo delavci in stroji, ki opravljajo kakšno delo. Stanovanjska gradnja je nemara tudi zaradi tega dražja, saj je potrebno zbrati denar za tiste objekte, ki bi jih morali graditi že pred leti. V lendavski občini bo torej stavbno zemljišče dražje, zato pa bo večji red pri gradnji novih stanovanjskih hiš in drugih objektov.
Jani D.
Brigita Bavčar
Dolgovaški opekarji ne poznajo počitka niti v tem zimskem času, kajti opečni moduli gredo tudi pozimi dobro v promet. Medtem ko so lani izdelali 19 milijonov opečnih enot (preračunano v klasičen zidak 250 krat 120 krat 65 milimetrov), načrt za letošnje leto predvideva 22 milijonov opečnih enot. Povpraševanje po opeki je veliko zaradi sprejemljive cene (za kupce seveda), pa tudi zato, ker smo v Sloveniji od 1980. leta ukinili polovico opekam, tako, da jih je zdaj le še 8, od teh dveh v Pomurju (Križevci in Dolga vas). V Dolgi vasi torej vztrajajo, čeprav žganje opeke ni
Opeka za Dalmacijo donosno, kajti pri vsakem modulu imajo (namesto akumulacije) 120 dinarjev izgube. Negativni rezultat se je pokazal po uveljavitvi interventnih ukrepov Zveznega izvršnega sveta, ko so morali preiti k stari ceni izdelka, hkrati pa so stroški izdelave (zaradi podražitev elektrike in kuriva) občutno povečali. V lanskem
KERAMIKA — Pri programu keramike v dolgovaški opekarni bi radi ugodili sleherni želji, vendar je 50 vrst izdelkov, kolikor jih je donedavna vključeval program, le preveč. Trudijo se, da bi bili izdelki (poslej 15 vrst) čim boljši. Posnetek je iz skladišča, ki pa se je medtem že precej izpraznilo. Foto: Š. S.
LENDAVA
Skupni nastopi na trgu
Pred nedavnim so štiri delovne organizacije v Lendavi: Kon-struktor-Gradbenik, Gidos, Gorenje Varstroj in opekarna Dolga vas — podpisale dogovor o sodelovanju. Kakor so povedali, je cilj tega sodelovanja skupna uporaba znanja in zmogljivosti in maksimalno izkoriščenje vseh možnostih za nastopanje izven občine pri zagotavljanju del. Vse omenjene delovne organizacije imajo v svoji proizvodnji nekaj skupnega in prav to skupno naj bi bolj povezali, da si na dražbah za dela ne bi konkurirali, kar se je v preteklosti žal velikokrat dogajalo. Delovne organizacije bodo v prihodnjem obdobju poenotile tehnologijo, da bi lažje prevzemale tudi večja dela izven občine. Seveda se postavlja vprašanje, ali ne bo tako dogovorjen skupni nastop pomenil, da bodo morali investitorji iz občine dražje plačevati naložbe. Na to seveda ni lahko najti odgovora, vendar pa v občini tega nikakor ne bi smeli dovoliti. Vsekakor pa je to doslej prvi dogovor med lendavskimi delovnimi organizacijami, ki lahko pomeni velik korak k njihovi krepitvi in zagotavljanju del za vse podpisnice. Predvideno je, naj bi k temu sodelovanju pritegnili tudi obrtnike.
Jani D.
Nove naložbe v gostinstvo
V lendavski občini se ne morejo pohvaliti z velikimi uspehi v gostinstvu, čeprav se je le-to v zadnjih letih dokaj hitro razvijalo. V občinski blagajni gostinstvo še vedno ne pomeni veliko, čeprav so naravne danosti velike, a neizkoriščene. V letošnjem letu bodo gostinstvu namenjene nove naložbe predvsem v družbenem sektorju. Obnovili naj bi termalno kopališče v Petišovcih, zgradili nekaj novih počitniških hišic in obstoječe objekte med seboj povezali s streho tako, da bi lahko podaljšali kopalno sezono. V letošnjem letu naj bi dokončno zgradili letno kopališče, ki je v neposredni bližini hotela Lipa. V daljši prihodnosti naj bi tu zgradili še vrsto športnih igrišč.
V naselju Ujtamas, kjer so v zadnjih letih uredili in zaščitili nekatere vinske kleti, naj bi letos uredili posebno klet, v kateri bi bila stalna poskušnja vin, na voljo pa bi bile tudi domače specialitete. Vse kaže, da bo dokončno zgrajena lendavska avtobusna postaja, v kateri naj bi dobili nove gostinske prostore. V načrtu za letošnje leto je tudi obnova gostišča Park, najstarejšega gostinskega objekta v Lendavi in občini. Vse te naložbe naj bi pomagale k hitrejšemu razvoju turizma in s tem h krepitvi materialnega položaja občine. Zvedeli smo, da se bo v lendavski občini letos odprlo tudi več zasebnih gostinskih lokalov, ki naj bi popestrili turistično ponudbo.
Jani D.
Denar za tovarno
Predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Lendava si  močno prizadevajo, da bi v lendavski občini »zrasla« še kaka tovarna, kajti že nekaj časa je v tej družbenopolitični skupnosti  500 nezaposlenih. Po drugi strani pa je tu tudi Dobrovnik, na-  rodnostno mešano in obmejno krajevno središče, kjer še ni in- H dustrijskega obrata. Kaže, da bo vztrajnost izvršnikov uspešna, I kajti večja organizacija združenega dela iz notranjosti Sloveni- " je je voljna prenesti na območje lendavske občine ustrezen proizvodni program. Pogoj pa je, da tudi sama prispeva dolo-  čen delež sredstev. Prav zato so zdaj v komiteju za družbeno  planiranje in družbenoekonomski razvoj pripravili predlog sa-  moupravnega sporazuma o združevanju denarja za naložbeno dejavnost. Organizacije združenega dela lendavske občine,  prav tako pa tudi obrati, ki imajo sedež zunaj občine, naj bi v I prvih dveh mesecih novega leta združili 300 milijonov dinar- H jev, ki bi jih pod ugodnimi pogoji dali kot posojilo bodočemu " investitorju. V občini Lendava denarja ni veliko, posebno še ne, če bodo za nove programe združevali del dohodka. Po- I membno pa je, da se zavedajo, da so dolžni (organizacije zdru-  ženega dela in drugi) širiti proizvodne programe zaradi novega  zaposlovanja in ustvarjanja nove vrednosti.	—
letu so nekako splavali, v letošnjem prvem četrtletju pa se utegne pojaviti izguba okrog 80 milijonov dinarjev. Zaradi trenutnega stanja (upajo, da bo kmalu drugače) proizvodnje niso ustavili, ampak ta čas dnevno naredijo po 10 tisoč opek normalnega obsega. Poleg domačih kupcev, v glavnem zasebnikov, dolgovaško 'opeko kupujejo tudi v notranjosti Slovenije (Ljubljana, Kranj, Novo mesto), skoraj vsak dan pa jo kamioni vozijo tudi v Dalmacijo.
Poleg žganja raznih vrst opek pa v dolgovaški Opekarni negujejo tudi program keramike. Velikopoteznega načrta o gradnji tovarne keramike žal niso uresničili, pa tudi z združevanjem denarja za nemoteno delo v manjšem obratu ni bilo nič, čeprav so v delovni organizaciji Konstruktor Maribor sredstva obljubili. V vodstvu Opekarne so odločeni vztrajati, zato izdelave okrasne in uporabne keramike ne bodo opustili, ampak bo 8 delavcev še naprej izdelovalo unikate in manjše serije. Medtem ko so lani keramiki izdelali 13 tisoč kilogramov raznih izdelkov, bodo v letošnjem letu, kljub manjšemu številu zaposlenih v tem obratu, skušali narediti 15 tisoč kilogramov. Proizvodnjo bodo med drugim povečali tudi zato, ker bodo od prejšnjih 50 vrst različnih izdelkov imeli letos v programu le 15 vrst (vrči, vaze, vrelne posode, pekači, izdelki po posebnem naročilu itn.).
š. Sobočan
STRAN 6
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
kmetijska panorama
Prodor na najzahtevnejša svetovna tržišča
V skladu s programom pospeševanja govedoreje v Pomurju so v letu 1982 na Živinorejsko-vete-rinarskem zavodu izdelali program tehnologije komercialnega pitanja za izvoz. Soboška Mesna industrija je že dotlej izvažala meso na nekatera zahtevna svetovna tržišča, ta program pa pomeni začetek organiziranega pristopa k pitanju kakovostnega goveda, ki je porok za uspešen izvoz. Prvo leto je program pitanja za izvoz zajel tiste rejce, ki so dolgoročno usmerjeni v prirejo in izpolnjujejo tudi vse pogoje za takšno rejo. So pa že takrat računali, da bodo program širili tudi na ostale rejce, saj so si za prvi cilj postavili, da bi tako spitali tisoč glav kakovostnih živali.
»Rezultati, ki smo jih zabeležili v prvem letu, so bili spodbudni, zato smo s tem programom nadaljevali tudi v naslednjih letih,« pravi Ivan Osojnik, vodja nabavne dejavnosti v soboški Mesni industriji. »V letu 1985 smo ta program dopolnili z dodatnim programom, to je s programom pitanja na prirast. Prvo leto se je za ta dodatni program odločilo le 85 kooperantov, ki so spitali 1600 glav kakovostnih goved. S tem programom nadaljujemo tudi letos, skupaj s strokovno službo v kmetijskih zadrugah in Živinorejsko-veterinar-skem zavodu pa smo ga dopolnili s posebno tehnologijo in želimo, da se čim širši krog rejcev z njo tudi seznani.«
Rajmund Vouri
Ivan Osojnik
»Tehnologija pitanja goveje živine za izvoz temelji predvsem na doma pridelani krmi (koruzni silaži in koruznem zrnju) in na urejskem koncentratu,« pojasnjuje mag. Ernest Omar z Živi-norejsko-veterinarskega zavoda. »Ta tehnologija velja za pitance od 230 kilogramov naprej, ko mora dobiti žival od 8 do 10 kilogramov dobre koruzne silaže, od 1 do 2 kilograma koruznega zdroba in od 1 do 1,5 kilograma urejskega koncentrata. V začetku pokrmimo pitancem tudi vsaj 50 kilogramov TL pit 1, ki je brez uree, na katero žival počasi navajamo. Nekoliko več pozornosti pa moramo nameniti tudi teletom, ki v času od odstavitve do navajanja na močno krmo običajno precej zaostanejo. V tem obdobju ne bi smeli zanemarjati TL starterja, ki pa se ga zaradi visokih cen rejci izogibajo. Zato priporočamo, da si ga rejci pripravijo doma iz raznih žit in z dodatki, ki jih je mogoče kupiti, saj je tako pripravljeno krmilo mnogo cenejše! Teleta moramo na TL starter navajati počasi in z nekoliko zgodnejšim odstavljanjem.«
In kaj pravijo o takšni obliki pitanja nekateri rejci. Rajmund Vouri iz Sotine se je za to odločil
med prvimi, že leta 1982, in ni mu žal. »Res, da je bilo zaradi drugačne tehnologije pitanje za izvoz nekoliko dražje, vendar smo dosegali boljšo kakovost in meso je bilo zato boljše plačano. Ker so se razmere v živinoreji iz dneva v dan slabšale, akumulacija je bila vedno manjša, sem se leta 1985 odločil za nov program, to je za pitanje na prirastek. V hlevu je 40 glav govedi, vse pitam na prirastek in moram reči, da sem zadovoljen. Tudi s samo tehnologijo pitanja, saj je dnevni prirastek od I do 1,20 kilograma pri pitancu in tudi dohodek je primeren. Mesna industrija priznava rejcu amortizacijo hleva, krmo in vloženo delo in menim, da je to edini pravilni način, s katerim se danes še da preživeti v kmetijstvu. Krizo, ki je bila v živinoreji, smo rejci, ki smo se odločili za to obliko pitanja, nekoliko manj čutili, in če bodo odnosi med rejci in Mesno industrijo ostali takšni, bom še naprej pital na prirastek.«
Vlado Ulen iz Martjanec z Mesno industrijo sicer ne sodeluje od začetka, ko so uvedli pitanje za izvoz, pač pa se je vključil nekoliko pozneje. »Za to pitanje sem se odločil v nekoliko manjšem obsegu, saj imam kombiniran hlev in redim tudi krave molznice. Tako imam v reji za ta program le 10 glav goved. V to obliko reje so nas silile tudi razmere v živinoreji, ki ni prenesla vis&kih obresti. Spoznal pa sem, da tudi prazna stojišča ne prinašajo ničesar, zato sem se odločil za pitanje na prirastek. Zdaj imam v pitanju tretji turnus in reči moram, da sem zadovoljen, morda’še toliko bolj, ker pokla-
opravi svoje, vendar bom takšno obliko pitanja ohranil tudi naprej. Je pa dejstvo, da je pitanje za izvoz nekoliko zahtevnejše, vendar če se držiš predpisane tehnologije, rezultati ne morejo izostati. Je pa dejstvo, daje treba čim več krme pridelati doma, saj tisto, kar dobiš za pitanje, še zdaleč ni dovolj.«
Takšno obliko pitanja organizira Mesna industrija v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami, na dober sprejem pa je naletela predvsem med kooperanti kmetijskih zadrug Panonka in Lendava. Franc Režonja, vodja komerciale Kmetijske zadruge Lendava, takole ocenjuje to sodelovanje: »Na območju naše kmetijske zadruge, ki združuje pet temeljnih zadružnih organizacij, smo v sodelovanju z Mesno industrijo in strokovno službo Ži-vinorejsko-veterinarskega zavoda velik skok na tem področju naredili predvsem v letih 1985 — 87, in to v TZO Turnišče, Črenšovci in Lendava. Naši rejci pitajo v glavnem na finančni obračun (Dobrovnik, Hotiza, Črenšovci), medtem ko v TZO Turnišče že prehajamo na pitanje na prirastek. Na območju TZO Lendava pitamo v glavnem teleta do 200 in nekaj kilogramov, ker je to obmejno območje, kjer je močno prisoten vpliv cen, pa občasno prihaja tudi do težav. V TZO Turnišče je pitanje na prirastek dalo dobre rezultate, zato si v zadrugi prizadevamo, da bi takšno obliko pitanja razširili tudi na območje ostalih
Franc Režonja
TZO, kar pa seveda ne pomeni, da bomo s tem opustili pitanje na finančni obračun.«
Kot že rečeno, se je takšna oblika pitanja uveljavila predvsem v soboški in lendavski občini, v Mesni industriji pa si prizadevajo, da bi jo uvedli tudi v ostalih dveh pomurskih občinah. Žal v zadrugah za to ne kažejo prevelikega zanimanja, zato bodo skušali navezati sodelovanje direktno z rejci. Možnosti za prodajo so tako rekoč neomejene, saj v Mesni industriji načrtujejo letos klanje 35 tisoč glav kakovostnega mladopitanega goveda, zato vabijo rejce, da se vključijo v ta program in izkoristijo genetski potencial, ki je na voljo v Pomurju. Navsezadnje so tudi cene zanimive in pitanje dohodkovno zanimivo, seveda pa morajo rejci izpolnjevati določene pogoje. Rejci, ki se odločijo za takšno pitanje, morajo imeti svojo kmetijo dolgoročno usmerjeno v živinorejo, dosledno pa morajo uporabljati tudi predpisano tehnologijo.
V Mesni industriji so se odločili, da bodo trajno spodbujali pitanje za izvoz, in sicer s premijo, ki znaša 25 do 30 odstotkov na veljavne odkupne cene v Pomurju. Ta premija znaša trenutno 630 dinarjev za kilogram tople polovice pri bikih in 750 dinarjev pri telicah, kar pomeni, da dobi rejec za vsako oddano žival okrog 200 tisoč dinarjev teh spodbud. Spodbudna pa je tudi cena, ki jo dobijo rejci za prirastek, saj dobijo za vsak kilogram pri biku 1.250 in pri telici 1.460 dinarjev, poleg tega pa jim Mesna industrija zagotavlja še nekatera krmila (superkoncentrate). Uvedli pa so še eno novost, in sicer to, da lahko rejci na predlog strokovne službe TZO in ŽVZ vnaprej dobijo tudi kakovostna krmila, sojine tropine ali koruzo v zrnju.
Ta program je torej zanimiv za rejce, pa tudi za samo Mesno industrijo, kjer pravijo, da kakovostnega mesa tudi ni težko prodati. Mesna industrija se tako lahko danes s kakovostnim mesom pojavlja na najzahtevnejših tržiščih Italije, Španije, ZDA, na Kanarskih otokih in še marsikje.
Ludvik Kovač
Tehnološka navodilaza izvozno pitanje goveje živine
I. Tehnologija krmljenja telet od 100 kg naprej
Za teleta, ki jih želimo takoj po odstavitvi pitati, je nujno prehodno obdobje, ko tele dobiva kakovostno, močno krmo, ki ugodno vpliva na razvoj vampa. Od kakovosti močne krme, ki jo tele dobi v tem prehodnem obdobju, je zelo odvisno, kako hitro se tele privadi suhi krmi in kako v tem obdobju uspeva. Močna krma, ki jo navadno označujemo kot TL starter, naj bo sestavljena predvsem iz žit, oljnih tropin, otrobov in drugih sestavin, ki imajo visoko hranilno vrednost. Vsa krmila, ki jih vsebuje starter, naj bodo čim okusnejša. Starter za teleta vsebuje 16—18 % surovih beljakovin in vse vitamine in rudnine, ki jih tele potrebuje. Če imamo na voljo kakovostne oljne tropine in zrnje žit oz. koruze, lahko starter za teleta naredimo sami. Doma pripravljen lahko vsebuje naslednje sestavine:
koruza zrnje žit otrobi oljne tropine sojin zdrob sol
apnenec premix za teleta
40-50 10-15
5-10
25
10
% % % % %
0,5 %
0,5 %
0,5 %
Premix za teleta se dobi v Leku na naročilnico, sojin zdrob pa v skladišču KZ Panonka v M. Soboti.
S starterjem krmimo takoj po odstavitvi oz. navajamo teleta na starter že pred njo. TL starter dajemo po želji. Ko pojejo 1 — 1,5 kg TL starterja dnevno, začnemo pokladati kakovostno seno. Teleta morajo imeti ob pokladanju TL starterja vedno svežo pitno vodo. Pri teži telet 140 do 150 kg zamenjamo del starterja s TL pit L Mešamo: 50 % TL starterja in
50 % TL pit I
S pokladanjem koruzne silaže začnemo postopno od teže telet 150 kg naprej. Koruzna silaža za teleta mora biti neoporečna, ne sme biti plesniva in prevlažna.
Kot TL starter lahko tudi TL pit I sestavimo doma, če imamo zrnje žit in oljne tropine.
Sestava krmila TL pit 1:
koruza	50	%
druga žita	15	%
otrobi	10	%
oljne tropine	23,5 %
premix GJ	0,5 %
apnenec	0,5 %
sol	0,5 %
V starter in TL pit I lahko dajemo tudi mesno-kostno moko iz kafilerije M. Sobota, v mešanico dajemo 5 — 8% mesno-kostne moke. Na dan krmimo 2—3 kg krmila TL pit I in seno.
Krmljenje telet od 100 do 230 kg teže je prikazano v naslednji tabeli:
teža telet kg	dnevi pitanja	TL starter kg	TL pit I kg	urea super kg	koruza zrnje kg	seno kg	koruza silaža kg
100	50	1-1,5	0,5	—	—	1	
150	50	—	2,5	—	—	1	2
200	50	—	1,5	0,5	0,5	1	6
230	30	—	1,0	1,0	1,0	0,5	10
Vlado Člen
dam v pretežni meri domačo krmo, pa tudi bikci, ki jih dobivam v hlev (pekaj čez 200 kilogramov), so kakovostni in iz njih se da vzrediti kakovostne pitance. Glede samega sodelovanja z Mesno industrijo bi se morda dalo še kaj izboljšati, predvsem pri obračunavanju, saj so roki včasih predolgi in inflacija pri tem
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek, 14. januarja, so rejci pripeljali na sejem 36 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Kupci so morali za par pujskov odšteti od 50.000 do 80.000 dinarjev, lastnike pa je zamenjalo 26 živali.
Cene v zadnjih dneh
Na željo številnih bralcev, predvsem kmetov, bomo odslej na tej strani objavljali cene živine, ki veljajo v Pomurju. Za začetek smo se dogovorili s soboško Mesno industrijo, da objavljamo cene, ki veljajo v tej delovni organizaciji, k sodelovanju pa bomo skušali pritegniti tudi druge organizacije, ki odkupujejo živino na tem območju. Odkupne cene živine bomo objavljali vsakih 14 dni, če bi prišlo do sprememb, pa tudi pogosteje. , ,
Na osnovi veljavnega cenika, upoštevanja premij, stimulacij za ponovni privez in spodbud za izvozni program, rejci v Mesni industriji že od 1. decembra lani dosegajo naslednje cene pri živini:
Mlado pitana goveda — farmska proizvodnja (teža 420— 450 kg) — izvozni program — prosti odkup
odkupna cena za 1 kg žive teže
1.950-2.300 din
1.900-2.100 din
1.630-1.750 din
Krave
Prašiči
— farmska proizvodnja
— organizirana kooperacijska proizvodnja
— prosti odkup
Teleta
— za nadaljnjo rejo v teži 125 kg — za nadaljnjo rejo v teži 230 kg
Odojki za vhlevljanje
900-1.200 din
1.500-1.600 din
1.450-1.550 din
1.300-1.400 din
2.400-2.600 din
2.300-2.500 din
1.600-2.100 din
Kot pravijo v soboški Mesni industriji, je ponudba živine dobra. Cene mladega pitanega goveda so stabilne, prevzemajo pa vse ponujene količine.
Nekoliko drugačen je položaj pri prašičih, kjer je ponudba večja od povpraševanja. Zaradi tega imajo cene na nekaterih območjih (Vojvodina, Slavonija) težnjo padanja, vendar v Mesni industriji težijo k odkupu kakovostnih prašičev in zaenkrat prevzemajo še vse količine, ki jih ponujajo domači rejci.
Pri takem načinu pitanja priraščajo teleta povprečno 1 kg na dan. Predvsem sta pomembna prehoda z mleka na TL starter in s TL pit I na ureo super, ki morata biti postopna, krmila pa kakovostna, da jih pitanci radi žro.
2. Krmljenje bikov od teže 230 do 520 kg.
Izvozno pitanje temelji na kakovostni koruzni silaži, koruznem zrnju in beljakovinskem koncentratu. Koruzna silaža mora vsebovati najmanj 30 % suhe snovi in 200 g ŠE, urejski koncentrat pa največ 15 % benizurala ali 6—7 % uree oziroma 32 g dušika iz uree.
Ob prihodu pitancev v hlev začnemo krmiti seno in TL pit L Seno dajemo po želji, TL pit 1 pa 2—3 kg na dan. Po dveh tednih krmljenja pitance postopno navajamo na urejski koncentrat in koruzo. Koruzno silažo začnemo krmiti takoj. V začetku dajemo na dan 0,2—0,5 kg na dan urejskega koncentrata, v dveh obrokih. V naslednji tabeli je prikazano krmljenje pitancev za izvozni program za vso dobo pitanja:
Teža pitanca	dnevi pitanja	$	?it 1 dan	koruza zrnje kg/dan	koncentr. kg/dan	seno kg/dan	koruzna silaža kg/dan
230	23		2	1	1	0,5	10
255	40		—	1,5	1,5	0,5	13
300	45		—	1,5	1,5	0,5	16
350	46		—	1,5	1,5	0,5	18
400	45		—	1,5	1,5	0,5	20
450	46		—	1,5	1,5	0,5	22
500	30		—	1,5	1,5	0,5	24
530			—				
skupaj	270		50	400	400	138	4.930
Po opisanem načinu krmljenja s kakovostno koruzno silažo pitanci priraščajo 1,10 kg/dan. Namesto 1,5 kg suhega koruznega zrnja lahko krmimo 2 kg siliranega koruznega zrnja ali 2,5 kg siliranega koruznega storža. Za vso dobo pitanja potrebujemo za vsakega pitanca naslednjo količino krme:
TL pit I koruz. silaža seno koruz. zrnje urea super
50 kg 4930 kg
138 kg
400 kg
400 kg
3. Krmljenje telic za izvoz od 230—440 kg
Pitanje telic je bolj zahtevno od pitanja bikov. Telice slabše izkoriščajo krmo in pri obilnem krmljenju s koruzno silažo se hitro zamastijo. Zato vključujemo v obroke za krmljenje telic več sena ali .travne silaže.
V začetni etapi pitanja začnemo pri telicah enako kot pri bikih s TL pit I (2—3 kg) in senom, ce niso navajene na koruzno silažo, jih postopno navajamo na koruzno silažo in po enem tednu krmljenja na urejski koncentrat. Prehod na ureiski koncentrat mora biti postopen, najbolje, da ga v začetku zmešamo s TL pit I in koruzo, da se telice navadijo na ureo v koncentratu. Ves čas pitanja dajemo telicam več sena kot pitancem.
Krmljenje telic nam prikazuje naslednja tabela:
teža telice kg	dnevi pitanja	TL pit I kg/dan	urea super kg/dan	koruza zrno kg/dan	seno kg/dan	koruzna silaža kg/dan
230	22	2,0	1,0	1,0	1,5	8
250	56	—	1,5	1,5	1,5	10
300	55			1,5	1,5	1,5	13
350	56	—	1,5	1,5	1,5	15
400	46	—	1,5	1,5	1,5	18
440						
	235	50	342	342	342	3120
Z omenjenim načinom krmljenja bodo telice priraščale 0,9 kg/dan in bodo v 235 dneh prirasle 210 kg. Tudi telicam lahko dajemo namesto koruznega zdroba silirano koruzno zrno v istem razmerju kot pn pitanju bikov. Za vso dobo pitanja porabimo naslednje količine krme:
koruz, silaža seno krouz. zrnje koncentrat TL pit I
3.120 kg
342 kg
342 kg
342 kg
50 kg
Če imamo travno silažo, lahko z njo zamenjamo del koruzne silaže in namesto 1,5 kg sena dajemo telicam poleg koruzne silaže 3—5 kg travne silaže.
Pripravil:
mag. Ernest Omar
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
STRAN 7

KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan .
_______________________________________________________A
ABC Pomurka — KG Rakičan
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti KG Rakičan dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
a)	vodenje, koordiniranje in organiziranje del splošno pravne in kadrovsko-socialne službe v DSSS — reelekcija.
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, se zahteva
— pravna fakulteta in
— 3 leta delovnih izkušenj.
Po sklepu komisije za delovna razmerja pri tozdu Prašičereja se objavljajo prosta dela in naloge
b)	vodje proizvodnje plemenskih svinj, sesnih pujskov in tekačev v tozdu Prašičereja z naslednjimi posebnimi pogoji:
— BTF — smer živinoreja in
— zaželeno 1 leto delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik).
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih po-
gojev naj kandidati pošljejo na naslov:
Kadrovska služba ABC Pomurka — KG Rakičan
69000 Murska Sobota
v 8 dneh od dneva objave tega razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa.	.
RAZPISNA KOMISIJA
ELEKTRO-KONTAKT ZAGREB, n. sol. o.
Tozd Elektromaterial Lendava, n. sol. o.
po sklepu delavskega sveta tozda
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili
VODJA PROIZVODNJE
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba organizacijske, strojne ali elektro smeri
— 4 leta delovnih izkušenj na področju operativno tehnološke priprave proizvodnje ter na področju organiziranja proizvodnih enot serijske proizvodnje
— pravilen odnos do socialističnega samoupravljanja Navedena dela so razpisana za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
ELEKTRO-KONTAKT, TOZD ELEKTROMATERIAL
Kolodvorska 8
69220 LENDAVA
za razpisno komisijo
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
vodnogospodarsko podjetje
I I maribornw/o
Razpisna komisija delavskega sveta Vodnogospodarskega podjetja Maribor, tozd Vodnogospodarske enote Mura Murska Sobota ponovno
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
individualnega poslovodne-
ga organa,
za dobo štirih let.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
1.	da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih oziroma nalogah s posebnimi pooblastili oz. odgovornostmi;
2.	opravljen strokovni izpit s pooblastilom.
Prijave je potrebno poslati razpisni komisiji v 15 dneh po objavi.
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
30% POPUST
KERAMIČNIH PEČNIC
do 31. januarja 1988 vsak delavnik
»KE&™ s in vsako soboto
24-298 Od 6. dO 14. UTO
Neznosna lahkotnost poročanja (in komentiranja)
ičudenjem sprem- posameznih besed, stavkov, in jih ko- zmotili samo njega, pač pa tudi lokal- vem članku, ki jih j
Že nekaj časa z začudenjem sprem-
Ijam neverjetno podobnost med trdit-
vami, ki jih v svojih tekstih postavlja Dušan Loparnik, in ocenami, ki jih o taistih zadevah izrekajo lokalni veljaki v Ljutomeru. Samo kot primer:
V Vestniku je komentiral shod, na katerem smo skupina kandidatov za predsedstvo OK ZSMS Ljutomer javnosti predstavili svoj program. Pri tem ne njega ne urednika, ki mu je ta komentar objavil, sploh ne moti, da niti on, Dušan Loparnik, niti kdorkoli drug v tem časopisu ni objavil ničesar, kar bi predstavljalo vsaj poskus kolikor toliko nepristranskega poročanja o tem shodu. Časopis je torej komentiral zadevo, o kateri sploh ni poročal! Svojo priložnost je Dušan Loparnik čudovito izrabil, saj si bralec, ki ga ni bilo na shodu, sploh ni mogel ustvariti slike o intelektualni (ne)poštenosti avtorja komentarja. Dušan Loparnik je z njemu svojestve-no lahkotnostjo sestavil zlepljenko
mentiral izven konteksta, v katerem so bile izrečene. Torej sploh ni komentiral shoda, idej, ki smo jih tam predstavili, pač pa je komentiral svojo lastno miselno konstrukcijo. In —-zanimivo: tudi njega so zelo zelo zmotile besede enega od govorcev: »Ostudno in ogabno!« Seveda, Dušanu Loparniku se ni zdelo vredno, da bi bralcem pojasnil kontekst, v katerem so bile te besede izrečene, zato naj to storim jaz: »... Kar groza nas je, ko vidimo, v kakšno materialno in duhovno revščino nas je pripeljalo dosedanje rutinsko, samovoljno in neustvarjalno delo nesposobnih in karieristično usmerjenih funkcionarjev. Nam mladim so naprtili odplačevanje dolgov, na račun katerih so sami sebi ustvarili standard, za nas pa so ostala leta trdega dela za mizerno nizke plače. Skratka OSTUDNO in OGABNO!...« Morda to ni ustudno in ogabno?! Ti dve besedi pa nista
zmotili samo njega, pač pa tudi lokalne funkcionarje. Še dolgo 'po shodu
vem članku, ki jih je vendarle treba
so robantili in se zgražali v varnem zavetju svojih forumov, kabinetov, hodnikov in pisarn. Da, to je njihov teren. Tam na javnem shodu jih ni bilo za mikrofon. Povabili smo jih večkrat, pa so bili lepo tiho!
, Podobno se je zgodilo pri poročanju o stavki v ljutomerskem Tehno-stroju. Spet se bralec le s težavo prebija med poročanjem in komentiranjem dogodka. Vse pomešano! In spet nič drugega kot ploskanje odločitvam političnega foruma. V članku Stavka s posledicami, Vestnik 31. 12. 1987, je tudi Dušan Loparnik storil korak naprej v svojem pisanju. Da, naprej! Toda kam? Nedvomno je »diferenciacija«, o kateri piše, korak naprej. Toda kam? Naj tja, naprej, kamor peljejo take in podobne postav-kovne »Diferenciacije« izvoli korakati kar tovariš Loparnik sam!
Najmanj tri stvari so v tem njego-
Zapiranje v plotove ali kaj drugega
Pisec članka Soboški ribiči so zborovali, objavljen v Vestniku 19. novembra in 12. številki revije Ribič, je med drugim navedel, da se RD Lendava zapira v plotove. Ker ni tako, smo na predsedstvu RD Lendava sklenili, da je javnost treba realno informirati, zato bom v nadaljevanju članka to poskušal storiti.
Zadnjih 8 let so bili doseženi veliki koraki v razvoju slovenskega ribištva. Ribiške družine so dobile novo vsebino delovanja. Poleg razvijanja športnega ribolova so postale upravljalec z ribjim življem v vodah. Glavna naloga gospodarjenja je ohranitev ribjega staleža. V današnjih razmerah je to zelo težka in odgovorna naloga. Onesnažena voda v vodotokih, nenehno urejanje strug vodotokov in melioracije neugodno vplivajo na življenjske razmere vodnega življa. Ribiške družine Slovenije so na osnovi zakona o sladkovodnem ribištvu in na osnovi njegovih izvršilnih predpisov izdelale srednjeročne ribiško-gojitvene načrte, s katerimi zagotavljajo izpolnitev osnovne zaupane jim naloge, ki jo zakon narekuje. Načrti vsebujejo evidenco ribolovnih voda v ribiškem okolišu, osnovni stalež po količini in vrsti rib v vsaki evidentirani ribolovni vodi, vodno površino in kakovost vode. To so izhodiščni podatki, na katerih gradimo gospodarjenje. Ugotavljamo letni prirastek, planiramo letni odlov (po vrsti in količini), redno vlaganje, dodatno vlaganje itd. Za izvajanje programskih določil je potrebno opravljati razna administrativna dela za pridobitev prepotrebnih podatkov, ki jih uporabljamo pri izdelavi letnih planov in spremljamo izvrševanje oziroma realizacijo srednjeročnih planov. Osnovni in glavni vir podatkov so priloge, v katere ribiči vpisujejo ribolovne dneve, količino (število in težo) in vrsto odlova za vsako ribolovno vodo oziroma revir. Odlov ne sme presegati prirastka. V kolikor se pa le zgodi, da je odlovljeno več, moramo dodatno vlagati, da ne okrnemo matične jate, kar je nujno povezano s finančnimi sredstvi. Ribiči morajo poleg finančnih dajatev (članarine in licence) opravljati tudi razna ribiškogojitvena dela v okolišu, ki pripomorejo k doseganju načrtovanih obveznosti.
Tako delamo v Ribiški družini Lendava. Kljub težkim razmeram se trudimo, da bi v naših vodah ohranili življenje vsaj v takem staležu, kot smo ga zatekli ob izdelavi prvega srednjeročnega gospodarskega načrta. Z analizo dosedanjega dela, ko smo že globoko zaorali v drugo srednjeročno obdobje, ugotavljamo, da nam to uspeva. V tiste vode, ki niso podvržene onesnaževanju, vedno več vlagamo, in sicer po dosedanjih izkušnjah merske ribe, ki so sposobne za drst. Tako imamo dvojno korist: prirastek, ker se zdrstijo, nato so na razpolago ribičem za odlov.
Zaščitili smo potok Črnec kot gojitveno vodo, ker je zaenkrat voda tako čista, da omogoča nara-
vno razmnoževanje avtohtonih vrst rib, tudi takih, ki jih na tržišču ni mogoče kupiti. Preko tega potoka poribljamo Ledavo, Kobiljski potok in ostale potoke, ki so na tem sotočju z avtohtonimi vrstami rib.
Ribiška družina Lendava ima zelo dobre medsebojne odnose z nekaterimi družinami in zvezami (Ivanec, Lenti, Ljutomer, Maribor itd.). Dobri odnosi slonijo na izmenjavi določenega števila ribo-lovnic, medsebojnih srečanjih in pri tem izmenjavi izkustev ribiško-gospodarske, organizacijske in športne narave. Nudenje pomoči med družinami in razne druge oblike, npr.: z RD Ivanec izmenjamo vsako leto avtobus ribičev za en dan. Naši ribiči se udeležijo lova na krape v Ivanjcu, njihovi pa pridejo lovit mreno v lendavski okoliš. Po ribolovu je družabno srečanje, kjer ribiči izmenjujejo ribiške izkušnje in razvijajo tovarištvo. Drugi primer: RD Ljutomer je imela težave z ribniki. Za njihovo usposobitev so potrebovali finančna sredstva, kijih niso imeli dovolj. RD Lendava je finan-
osvetliti še z drugega zornega kota: 1. »Poleg Srečka Zavratnika, ki je že suspendiran (ob prekinitvi dela je izklopil električni tok, tako da delavci po dogovoru na zboru niso mogli nadaljevati z delom)«. Tako v svojem članku Dušan Loparnik! Zdaj me pa zanima, od kod to Dušan Loparnik tako gotovo ve, da lahko napiše s tako lahkotnostjo ta stavek. Moram spomniti na predpostavko nedolžnosti, ki velja v našem normativnem sistemu. To pomeni, da je v konkretnem primeru imenovani delavec lahko le bolj ali manj utemeljeno usumljen, da je izklopil električni tok vse do takrat, ko mu tega ne dokažejo v zakonito izvedenem disciplinskem postopku. To bi moral vedeti in spoštovati tudi novinar, če se že spravi o tem pisat. 2. Spet z njemu svojstveno lahkotnostjo je Dušan Loparnik izpisal imena delavcev, ki naj bi kot povzročitelji stavke disciplinsko odgovarjali. Pa kaj to pomeni? Mar so v članku imenovani delavci nekakšni teroristi, ki so prisilili ostale stavkajoče (ovčke), da proti svoji volji stavkajo. Vsi tam so odrasli ljudje, sposobni samostojnega odločanja! Pa še beseda o moralnosti take postavkovne »diferenciacije«: Če so delavci, katerih imena je izpisal Dušan Loparnik,. res povzročitelji stavke, potem so povzročitelji nečesa, kar sicer res ni prineslo za 50 odstotkov večjih osebnih dohodkov proizvodnim delavcem, zato pa je prineslo izplačilo tako imenovanega draginjske-ga dodatka vsem delavcem. »Draginj-ski dodatek« so pospravili v žep VSI zaposleni v Tehnostroju (izjava direktorja), tudi predsednik tovarniškega sindikata Vinko Klemenčič, ki je po svoji lastni izjavi podpisal zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka proti sedemnajstim delavcem zaradi stavke. Denar so pospravili v žep in se nato »diferencirali« od tistih, ki so jim ga izborili. Čestitam! Zanima me samo, ali se je Dušan Loparnik ob pisanju svojega članka spomnil delavcev Luke Koper, ki so se (pravzaprav še ne tako dolgo, da bi lahko kar poza-
pisma, mnenja, stališča
čno podprla njihova prizadevanja, RD Ljutomer pa je to vrnila z ribjimi mladicami ipd.
Taka in podobna sodelovanja smo nudili in nudimo oziroma si želimo z vsako ribiško družino, posebno še s sosednjimi RD, razumljivo tudi z izvrševanjem obveznosti, ne samo pravic do ribolova. Glede članstva pa naj navedem podatek, da imamo še danes člane razen z lendavskega območja tudi iz soboške občine, Maribora, Ljubljane, Kranja in sosednje Hrvaške.
Navedel sem le nekaj dejstev bralcem citiranega članka — v presojo, ali se RD Lendava res zapira v plotove, kot ji očita pisec članka Soboški ribiči so zborovali, objavljenega v Vestniku 19. novembra, in 12. štev, revije Ribič, ali pa je to prilagajanje novim razmeram v slovenskem sladkovodnem ribištvu. Tudi mi si želimo tistih dobrih starih časov, ko smo imeli čiste, z ribami bogate vode brez gospodarjenja (vlaganj rib v vode sploh nismo poznali) in brez nekih dodatnih stroškov. Danes se res lahko sprašujemo, in ob tej priložnosti postavljam javno vprašanje občinama Murska Sobota in Lendava, delovnim organizacijam v Murski Soboti, Puconcih in Lendavi, Vodnogospodarskemu podjetju M. Sobota in krajevnim skupnostim ob Ledavi: »Kdaj bodo v Ledavi spet take življenjske razmere za ribji živelj, kot so bile v starih dobrih časih?«
dopisniki so zabeležili
Na vsaki hiši številka do leta 1990
Terensko delo v občini Gornja Radgona bo precej lažje, kajti sedaj teče široka akcija — številko vsaki hiši. V večjih krajih in zaselkih je tako oštevilčenje že opravljeno, predvideva pa se, da bo do leta 1990 na vseh hišah v občini visela hišna številka. Pri geodetski upravi v Gornji Radgoni, kjer vodijo to akcijo, pravijo, da bodo letos popolnoma na novo oštevilčili vse hiše v Policah in Sovjaku, lansko leto pa so to opravili v Blagušu, Lutvercih in Plitvičkem Vrhu ter deloma še v Črncih, Drobtincih, Grabono-šu, Hercegovščaku in Segovcih.
Vsakdo,-ki pa želi že sedaj novo hišno številko, ker te nima, si lahko zadevo uredi pri geodetski upravi.
Kaže, da so občani v akcijah do sedaj dobro sodelovali in pričakovati je, da bodo tudi v bodoče, in tako bo do leta 1990 zares uresničena zamisel geodetske uprave.
Franci Klemenčič
Upokojenci
Ko delavcu minejo aktivna leta in je upokojen, bi pričakovali, da se bo povlekel v svojo sobico, prebiral časopise in knjige, se igral z vnuki in čakal smrt. Vendar generacija sedanjih upokojencev, ki je začela graditi našo upostošeno domovino, tudi v pokoju še nadaljuje z delom in se vključuje vanj, kjer le more. Precej je postalo dobrih čebelarjev in z izkupičkom za med izboljšuje svoje skromne dohodke. Precej jih vrtnari, nekaj jih goji sadovnjake in vinograde, če jim zdravje le omogoča. Ta generacija graditeljev ne miruje, pa tudi v družabnem življenju je aktivna.
V naši občini so si ustanovili 7 društev, v katerih se srečujejo, se zabavajo, si med seboj pomagajo in naprej aktivno živijo.
Najmočnejše društvo upokojencev je v Murski Soboti, ki šteje 3000 članov. Je pa še nekaj upokojencev, ki vanj niso vključeni, ker jim zdravje ne omogoča nobene aktivnosti. V društvu deluje 24 poverjenikov, ki obiskujejo člane, jih informirajo o vseh novostih in akcijah, ki jih organizirajo. To so zelo aktivni upokojenci, ki zaslužijo vso pohvalo.
Poleg društva so upokojenci v nekaterih delovnih organizacijah ustanovili svoje klube, v katerih se srečujejo nekdanji sodelavci
Štefan HARI
so še aktivni
in še naprej sodelujejo z nasveti, zlasti sindikalnim organizacijam, prirejajo izlete in družabna srečanja (Pomurski tisk, Mura).
Osamljeni upokojenci si želijo čim več medsebojnih srečanj, ker so bili vajeni družabnega življenja, zato so srečanja in izleti precej pogosti.
V društvu so organizirane tudi razne kulturne in športne dejavnosti in upokojenci celo nastopajo na raznih prireditvah. V soboškem društvu imajo organizirane tele dejavnosti: pevski zbor, pihalno godbo, kegljanje, balinanje, kolesarjenje itd. Najbolj pa društvo razvija res dobre tovariške odnose med upokojenci, pomoč pri bolezni in nakupu raznih kritičnih potrebščin (premog) ter samopomoč pri finančnih težavah. Poseben poudarek daje društvo tudi pomoči pri počitniški rekreaciji v domovih upokojencev v Sloveniji.
Štefan Antalič
bili) znašli zaradi stavke na cesti. Kljub ostrim protestom po vsej Sloveniji. Stavkali vsi — kaznovani nekateri — in to naj bi bil korak naprej. Kam? Le kam? Hvala lepa za tako korakanje! 3. Dušanu Loparniku se zdi seja, na kateri so se dogovorili o sprožitvi disciplinskega postopka, »prelomna« zaradi »diferenciacije nedelavcev od delavcev«. Mimogrede za skovanko »nedelavec«, dostojno Novoreka iz Orwelove 1984, imamo lepo slovensko besedo lenuh! S tem v zvezi pa spet opozarjam na predpostavko nedolžnosti. Tako kot jaz sicer lahko zapišem, da Dušana Loparnika kot novinarja ne cenim izjemno visoko, ne morem pa napisati naravnost ali posredno, daje le-ta lenuh, tako je najmanj nekorektno in nekulturno (Kulturo javnega dialoga ima sicer tovariš Loparnik kar pogosto na jeziku!) imenovati sedemnajst delavcev javno za lenuhe (oziroma po njegovem za »nedelavce«), preden se je sploh začel postopek, v katerem naj bi jim (v naši delavski državi) to menda kaznivo lastnost dokazali.
In za konec: v Loparnikovem članku imenovani delavci se nimajo kaj opravičevati. Če kdo, potem se mora ; javno opravičiti zaradi svojega načina I pisanja prav Dušan Loparnik.
Roman Plohl
Smučarska oprema v Bazarju
Čeprav letošnja zima ni naklonjena smučarjem in drugim ljubiteljem zime, se ti nanjo vneto pripravljajo. Ker je smučarska oprema draga, vsi pa je niso mogli dobiti na smučarskih sejmih, je komisijska prodajalna Bazar v Gornji Radgoni poskrbela za bogato izbiro rabljene smučarske opreme. Kot je povedala Elena Kon-stanitovič, je največ zanimanja za otroško smučarsko opremo. Že ko prinesejo premajhno opremo v prodajalno, mnogi takoj kupijo otrokom večjo. Da bi bila izbira še pestrejša, vabijo vse, ki imajo doma rabljeno opremo in je ne potrebujejo več, da jo prinesejo v Bazar. Tako bodo s primerno ceno razveselili marsikaterega mladega smučarja, ki nima denarja za nakup nove opreme.
Ludvik Kramberger
VENDEL IMA 104 LETA
Lansko leto je bilo eno najuspešnejših v krajevni skupnosti. Delno so uredili telefonsko omrežje, vaške ulice in vodovod pa odpravili z dnevnega reda sej krajevne skupnosti. Tu in tam bo potrebno urediti še komunalne probleme, zato so pred nedavnim sprejeli krajevni samoprispevek, s katerim bodo med drugim podprli tudi razvoj kulturne in športne dejavnosti v vasi. Zgraditi nameravajo slačilnice na nogometnem igrišču ter obnoviti vaški dom. V tem letu bodo posvetili več skrbi tudi urejevanju hudournikov. Ob koncu leta so najstarejšim občanom podarili skromna darila. V Čentibi živi najstarejši občan lendavske občine — Vendel Horvat, star 104 leta.
STRAN 8
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
kulturna obzorja
ZBIRKI SLOVESNSKO-ROMSKIH IZRAZOV NA POT
Trden argument proti negativnim stereotipom
Konec lanskega leta sta izobraževalni skupnosti Murska Sobota in Lendava izdali drobno knjižico na 46 straneh. Samo po sebi nič posebnega, vsebinsko pa zlasti za močnejše vključevanje Romov v življenjski utrip — vsekakor velik korak. Kajti v publikaciji je 1350 slovensko-romskih izrazov, ki so jih amatersko zbirali prosvetni delavci, med drugim tudi učitelji romskih otrok.
Pobudo za zbiranje besed in izdajo zbirke je dal Janez Kerčmar, svetovalec na soboškem zavodu za šolstvo: »Ker sem zadolžen za reševanje vzgojno-izobraževalne problematike Romov, sem dal idejo o zbirki izra-
ZBIRKA
SLOVENSKO - ROMSKIH IZRAZOV
KENVA
SLOVENSKE TE ROMAUNE
ALAVENCA
Naslovna stran knjižice, ki naj bi omogočila bistveno lažjo komunikacijo med učitelji in romskimi otroci. To pa je tudi eden temeljev za poznejše uspešnejše vključevanje v vsakdanji civilizacijski utrip. Simbol ponazarja romsko nesta-novitost, njihovo gibanje, preseljevanje — podobno kolo je tudi uradni simbol na romski zastavi.
zov. Delovna skupina, ki smo jo ustanovili, je to sprejela z odobravanjem in učitelji so se odgovorno lotili naloge. Že prej je kakšen učitelj zbiral romske izraze — prvi je bil učitelj Crnkovič iz Rogašovec. Tako smo se pred letom in pol odločili, da pregledamo, kaj je sploh zbrano in kaj je še potrebno dodati. Tako smo dobili določeno število izrazov, ki smo jih nato na sestankih delovne skupine prečiščevali — na koncu je ostal obseg besed, ki so zdaj v knjižici. Žal smo bili
PAVLIHA ALI MALO ČEZ LES
Pri dramski skupini na šoli FRAN MIKLOŠIČ LJUTOMER smo pripravili pravljico z naslovom Pavliha ali malo čez les. Z igrico, ki smo jo intenzivno vadili dva meseca (3—4-krat tedensko}, smo tokrat hoteli razveseliti naše najmlajše v ljutomerski občini. Pravljica je bila naše novoletno darilo osnovnim šolam in vrtcem.
V njej nastopa devet oseb, režijo je vodila prof. Cilka Jakelj. V veliko pomoč sta nam bila šepetalka in šolski hišnik. Obleke m rekvizite smo si izdelali sami. Scena je zelo preprosta, kajti otroke smo hoteli pritegniti k sodelovanju predvsem zaradi boljšega razumevanja. Televizijski ekran nam je izdelala DO Lesnina Ljutomer, prevoz po gostovanjih pa je organizirala Občinska izobraževalna skupnost Lju-tOm Z ignco smo gostovali od 24. do 30. decembra 1987. Obiskali smo vse OŠ v ljutomerski občini, imeli skupaj deset predstav, vsak dan najmanj dve. Doslej smo bili zmeraj navajeni igrati pred starejšim občinstvom, s to igrico pa smo prvič stopili pred nase najmlajse. Že pri prvi predstavi smo občutili navdušenost otrok ki se je stopnjevala Čeprav smo včasih igrali v najbolj odročnih učilnicah in te o-vadnicah, smo bili zmeraj lepo sprejeti, in kar nas je najbolj veselilo, je bilo to da smo bili v neposrednem stiku z otroki. Velike, zvedave oči so bile zmeraj uprte v nas, otroci so se velikodušno odzivali, vei-kokrat tudi takrat, ko tega niti nismo pričakovali. Ob pogledu na toliko razkuštranih glav so nam zasijali obrazi in s še večjim elanom smo stopali na prizorišča. V igrico smo se tako vživeli da smo se se sami počutili nekaj let mlajše, kot da bi bili se mi prvošolci. Sklenili smo, da bomo za otroke pripravili še več takih del.
Zanimanje za našo pravljico se še ni poleglo tako da bomo v februarju pričeli z gostovanji zunaj ljutomerske občine.
Andreja Peterneli
Prizor s nredstave, ki so jo ljutomerski srednješolci pripravili za osnov-nošolce in variance v vrtcih pred novim letom, zaradi zanimanja zanjo
pa jo bodo še uprizarjali.
finančno omejeni (stroški za tisk so znašali okrog milijon dinarjev), sicer bi bilo zbranih še več besed. Težav je ničkoliko, izvirajo pa iz različnosti romskih narečij — v Prekmurju je predvsem veliko vplivov iz madžarščine in prekmurskega narečja. Zato izrazov nismo mogli primerjati s tistimi v drugih predelih Slovenije, še manj Jugoslaviji. Našo idejo zdaj nekako povzema Dolenjska in pričakovati je, da bo morda že v tem šolskem letu zagledala beli dan podobna publikacija tudi na Dolenjskem. Prosili so nas za osnovno izrazoslovje, ki smo ga zbrali mi, dodali pa bodo še nekaj »svojih« izrazov. Prepričan sem, da je tovrstno delo prava smer in da bi se v prihodnosti dalo razmišljati v smeri izrazoslovja prekmursko-do-lenjskih Romov. Delovne skupine, ki obstajajo, bodo v prihodnje morale stremeti prav za tem.«
Knjižica seveda ne bi izšla, če ne bi pomgali v uvodu omenjeni občinski izobraževalni skupnosti, podobno pa velja tudi za soboško raziskovalno. Dane Katalinič, strokovni delavec na soboški izobraževalni skupnosti: »S publikacijo smo želeli predvsem pedagoškim delavcem omogočiti lažje delo — najbolj v vrtcih in osnovnem šolstvu, ko romski otrok prvič pride v stik z organiziranim, drugačnim življenjem, z vzgojitelji. Zato smo zbirko slovensko-romskih izrazov materialno podprli. V knjižici so predvsem izrazi, s katerimi se pedagogi najpogosteje srečujejo. Želimo, da bi romski otroci hitreje dosegali boljše rezultate. Posebno pomembno je, da je bilo to predano pedagoško delo. Odločitev, da pomagamo, je bila lahka, saj so vsi zbiratelji izrazov delali zastonj, pa tudi za vse akcije, ki jih je vodil Janez Kerčmar, velja enako. Takšno žlahtnino moramo materialno podpreti in to je lep zgled, kako je potrebno skrbeti za romske učence.«
Knjižica v dva tisoč izvodih je torej že med ljudmi, predvsem pa so jih razposlali po šolah oziroma vzgojno-varstvenih ustanovah, kjer vzgajajo tudi romske otroke. Kenva slovenske te romuane alavenca (Zbirka slovensko-romskih izrazov) je se eden pokazateljev (in teh v zadnjem času ne manjka), da se družba kljub vsemu demokratizira in sprejema življenje na tem koncu Slovenije takšno, kot je: z Romi, ki postajajo ne le ena značilnosti, ampak vse bolj vsakdanjost dihanja obmurske pokrajine. Zato je zbirka trden argument v rokah evolucijskega preseganja negativnih stereotipov do Romov.
Bojan Peček
0 razstavah knjig in slik ter plastik
V kulturni center Miško Kranjec so združene štiri enote, v dveh pa je tudi v poprazničnem času in zatišju pred slovenskim kulturnim praznikom poudarek na razstavah. Prav razstavna dejavnost je bila izstopajoča v minulem letu tudi drugod v Pomurju; kot obetajo napovedi vodje soboške galerije in Jožeta Vugrinca iz Pokrajinske in študijske knjižnice, pa tudi letos ne bo drugače.
Vsi trije oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti bodo v letu 1988 pripravili enajst razstav. Prekmurski madžarski književnosti v študijskem oddelku bo v začetku februarja na pionirskem oddelku v soboškem gradu sledil prikaz del mladinske pisateljice Svetlane Makarovič. S svojevrstno avtorico bosta predvidoma tudi dva pogovora, če se bo odzvala vabilu in prišla v pomursko središče. Pogovarjala naj bi se z mladimi bralci in občudovalci, odgovarjala pa tudi na vprašanja odraslih bralcev na študijskem oddelku. V njem bosta tudi razstavi Rokopisi in knjižne izdaje Miška Kranjca ob osemdeseti obletnici njegovega rojstva in peti obletnici smrti v septembru. Takrat je napovedan tudi izid knjige o njem izpod peresa dr. Franca Zadravca, ki bi izšla pri Pomurski založbi. Druga razstava v knjižnici pa bo posvečena prekmurskemu katoliškemu piscu Jožefu Košiču ob njegovi dvestoti obletnici rojstva. Ce bo opremljena s katalogom, je odvisno od sredstev, zagotovo pa bo katalog dopolnitev razstave ob Kranjčevih obletnicah.
Sredstva bodo vplivala tudi na nakup in izposojo knjig v matični knjižnici, krajevnih izposoje-vališčih in knjižnicah v Porabju na Madžarskem. O njihovi višini je zaenkrat težko govoriti, saj je število nakupljenih knjig odvisno tudi od njihove cene. Planirani prirast knjig v Pokrajinski in študijski knjižnici je po besedah njenega vodje za letošnje leto 9750 enot gradiva (kar je optimistično zastavljen program), s čimer bi se približali standardu dveh knjig na prebivalca, ki ga
Na splošnoizobraževalnem oddelku soboške knjižnice v gradu je prost pristop, tako da lahko bralec sam izbira med knjigami na policah.
strokovni svet za knjižničarstvo v Sloveniji pri nas zaenkrat ne priznava, oziroma oporeka mati-čnosti.
Kot kaže, bo v tem letu zasedel delovno mesto nov delavec v knjižnici Kulturnega centra Miško Kranjec za domoznansko zbirko in (kot je razbrati iz osnutka občinske resolucije) bo navsezadnje le vključena tudi že
dalj časa načrtovana priprava dokumentacije za novogradnjo. Poleg ustreznih kratkoročnih rešitev za preobloženo in s knjigami zapolnjeno staro vilo v Grajski ulici v Murski Soboti.
Galerija Kulturnega centra Miško Kranjec načrtuje v letu, v katerega smo stopili, postavitev stalne zbirke. »Gre pravzaprav za postavitev fundusa stalne zbirke, ki bo v bodočnosti postavljena na stalno mesto v novo-urejenih prostorih soboškega gradu,« je poudaril vodja soboške galerije Franc Obal. »Želim sk da bi bilo to čim prej, drugače pa bo ta predstavitev oziroma postavitev krona dolgoletnega dela, obdelovanja fundusa, ki ta čas obsega več kot dvesto eksponatov šestdesetih slovenskih, jugoslovanskih in tujih avtorjev. Zasnove stalne zbirke segajo v leto 1970, ko se je razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka odcepil od Pokrajinskega muzeja in se priključil Delavski univerzi, še kasneje pa vključil v enovito
MIRKO RAJNAR: BREZ NASLOVA, 1987.
delovno organizacijo Kulturni center, ki je bila ustanovljena 1970. leta.«
Zbranih je več kot tristo eksponatov, pri katerih tvorijo poglavitni del dela pomurskih likovnih umetnikov, od prvih, najstarejših (Ludvika Vrečiča) do najmlajših, ki so končali Akademijo za likovno umetnost in od katerih galerija odkupuje vsako leto po eno delo. Predstavljeni so vsi akademsko izobraženi likovni umetniki in člani Društva likovnih umetnikov. Taka zbirka je pomembna tudi pri raziskovanju sodobne likovne umetnosti, kajti v njej lahko najdejo raziskovalci dovolj materiala, da po
polneje proučijo in postavijo izhodišča za likovno umetnost širše v Sloveniji, Kajti le-tu bo mogoče srečati tudi tista likovna dela, ki niso vključena v stalno zbirko sodobne likovne umetnosti. Ta nastaja pri Moderni galeriji v Ljubljani. Ob razstavi bo izšel tudi stvarni katalog, z zabe-ležbo vseh avtorjev in del, ki so
Z OBČUTKOM ALI BREZ
Na pobudo Aktiva pomurskih likovnikov in v organizaciji soboške enote republiškega zavoda za šolstvo je Kompas pretekli torek popeljal več kot štirideset ljubiteljev umetnosti v Zagreb, kjer so si v okviru kulturniškega enodnevnega izleta ogledali drugo razstavo Kitajske umetnosti in na novo postavljeno zbirko donatorja Anteja To-piča-Mimare. Obe sta bili zanimivi, s tem, da je bil pri obiskovalci-hopazen večji interes kot pri prikazovalcih oziroma vodičih med razstavljenimi eksponati. Res je, da jim je to služba (ali honorarno delo) in so večkratnih razlag siti, toda če se posameznikom in skupinam zdi vredno pripotovati dvesto in še več kilometrov, potem so pričakovanja velika.
Kompasov in vodnik po razstavi kitajske umetnosti v prenovljenem samostanu, sta se potrudila, težko pa bi to rekli za vodnici po prenovljenih prostorih gimnazije v Zagrebu. Prva je bolj kot na eksponate pogledovala na uro in brzela po razstavnih sobanah, druga (ki je skupino prevzela, ko se je prvi iztekel delovni čas) pa očitno nima pravega odnosa do ljudi, še manj pa občutka za umetnosti. Že res, da je v Mimarovi zbirki veliko spornega (originali so v družbi s spretnimi ponaredki) o čemer smo svojčas prebirali in se tudi sami prepričali, toda imamo jo in v njej je veliko ogleda vrednega! Tako lahko kulturniški izlet prištejemo k uspešnejšim, kljub pomanjkljivostim, pri katerih je (kot običajno) odpovedal človeški dejavnik!
bb
vključena, pa morda ne bodo mogla biti vsa razstavljena.
Iz programa razstav v letošnjem letu kaže opozoriti tudi na razstavo Radka Petriča, akademskega kiparja iz Zagreba, ki je s svojo malo plastiko prisoten v jugoslovanskem prostoru že dalj časa in vzbuja veliko pozornost. Programski svet galerije se je odločil, da zaradi bienalov male plastike vključi tiste avtorje, ki so pomembni na tem področju, in zapolni praznino med bienali z manjšimi razstavami malih plastik.
V programu so tudi tradicionalne izmenjalne razstave. Tokrat bo predstavljena mala grafika, ki je edinstvena v Sloveniji, zbira in proučuje pa jo Gorenjski muzej. Ta razstava oziroma izmenjava bo ob slovenskem kulturnem prazniku, ko bo v Kranju na ogled Sodobno likovno prizadevanje v Pomurju. Pri nas pa septembra razstava del Ivane Kobilce in Ferda Vesela iz Narodne galerije v Ljubljani, ki bo učencem približala kulturno ponudbo ob kulturnih in informativnih dnevih. Načrtovan je tudi prenos 15. razstave mednarodne likovne kolonije v Lendavi ter samostojna razstava Albina Lugariča, ki jo bo posredoval pokrajinski muzej Ptuj, in razstava Bogdana Čobala, ki jo je pripravila Umetnostna galerija.v Mariboru, srečali se bomo tudi z deli umetnikov severovzhodne Slovenije. Pomurski umetniki pa bodo predstavljeni tudi v Obalnih galerijah v Piranu, v ljubljanski Equurni in na tujem v Ingolstad-tu. Sodobno likovno prizadevanje v Pomurju pa bo razstavljeno tudi v Beljaku in na Ptuju.
Brigita Bavčar
kulturni koledar
ČETRTEK, 21. JANUARJA
MURSKA SOBOTA — V dvorani kina Park bo ob 18.00 KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA SREDNJE GLASBE-NE IN BALETNE ŠOLE IZ LJUBLJANE, ki ga organizira Glasbena mladina Murska Sobota. Solist bo Tomaž Tobing za klavirjem (mentorica prof. Majda Martinc), dirigent Franci Rizmal, spored pa naslednji: Zvonimir Ci-glič: Vizija (iz cikla Tri skice), Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester v c-molu, št. 3., op. 37, Janez Krsnik Dolar: Balletti a 4 in Ludwig van Beethoven: Egmond, uvertura, op. 84.
Stari klavir in moja ...
Ne, ni naslov popevke o moji kitari, ampak asociacija na zasebništvo v družbeni dejavnosti, ki je zvrščena med porabo, očitno pa se nekateri posamezniki v zvezi najbolj množične kulture ne zavedajo, da je namenjena ljudem in je nimajo pravice onemogočati. Predvsem pa ne nagajati z birokratskimi sklepi, kakršen je tisti o klavirju in njegovi uporabi. Če ga že imamo, je bolje da ne stoji zaprašen v kotu in služi svojemu namenu, da na njegove tipke igrajo za to usposobljeni. Posebej, če so ga še pripravljeni uglasiti!
V razglašenem orkestru soboške kulture je čas udariti na pravo struno. Nepravi zven bi kmalu onemogočil zgoraj napovedani koncert simfoničnega orkestra srednje glasbene in baletne šole. Iz soboške glasbene bi bili zanj klavir posodili, toda zakaj bi občutljiv in težek tovor prenašali petsto, če pa je med grajsko in dvorano kina Park manj metrov?
bb
NEDELJA, 24. JANUARJA
LJUTOMER — V tamkajšnji župnijski cerkvi bo ob 15.00 KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA, ki ga vodi umetniški vodja Anton Nanut, na orgle pa bo igral Hubert Bergant.
MURSKA SOBOTA - Koncert gostujočega SLOVENSKEGA OKTETA, v katerem poje tudi rojak Jože Banič, bo v župnijski cerkvi ob 18.30. Pod umetniškim vodstvom Antona Nanuta na pojo še: Danilo Čadež, Igor Zi-ernfeld, Peter Bedjanič, Tomaž Tozon, Marijan Štefančič, Peter Čare in Peter Ambrožič. Z orglami jih bo spremljal priznani orglar Hubert Bergant.
razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled SODOBNO LIKOVNO PRIZADEVANJE V POMURJU, s svojimi deli pa se po izboru Janeza Balažiča predstavljajo: Marjan Gumilar, Sandi Červek, Mirko Rajnar, Jože Den-ko, Marika Danč-Roth, Ivo Bo-šnjakovič, Ditka Petkovič in Borut Vild; v prvi (mali dvorani soboške galerije) pa samostojno Zlatko Gnezda s svojo skupino.
V galeriji je na ogled tudi razstava Ogrožene rastline Pomurja, ki jo je v okviru akcije Rešimo Muro pripravilo društvo za varstvo okolja Pomurja s sodelovanjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora ter kulturnih skupnosti pomurskih občin.
Na študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je do 23. tega meseca odprta razstava Prekmurska madžarska književnost, na kateri je na izviren način predstavljenih več kot sedemsto bibliografskih enot.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Michael Korda - VALOVI ŽIVLJENJA 1/2 (Založba Obzorja), Zvonimir Simčič — VINO med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo (Založništvo tržaškega tiska) in Gorazd Gavez — MALI DRUŽNI PSI (Kmečki glas).
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
STRAN 9
naši kraji in ljudje
krajevna skupnost
DOBROVNIK
Letos
Kovačev sanjski petelin
Borovo gostovanje
1 • v • ulični
sistem
Kaže, da se bo Dobrovnik letos pridružil Odrancem, Turnišču in Petišovcem, vasem lendavske občine, ki so pred časom uradno poimenovale ulice. Ker je glavnina hiš ob cesti Lendava—Murska Sobota, imajo v kraju le 7 ulic, zato upajo, da pri določanju imen ne bo težav. Že zdaj imajo nekatere ulice (neuradno) svoja imena, na primer Mlinska.
V Dobrovniku pa ulice ne bodo dobile le svojih imen, ampak tudi vrhnji sloj asfalta. Asfaltno prevleko bodo delavci soboškega cestnega podjetja položiti v prvi polovici leta na površini 2400 kvadratnih metrov, za kar bo treba plačati 62 milijonov dinarjev. Denar zbirajo s krajevnim samoprispevkom.
Lani so dobili asfalt tudi v Žitkovcih; v drugi vasi, ki prav tako spada v krajevno skupnost Dobrovnik — Strehovcih — pa po asfaltu še ne diši. Letos bodo skušali navoziti le debelejšo plast gramoza, kdaj pozneje pa najbrž pride na vrsto tudi asfalt. Če se bodo Strehovčani bolj podvizali, zagotovo bo!
Proti koncu lanskega leta so bili aktivni v dubrovniških goricah, kajti do 120 kleti in počitniških hišic so napeljali elektriko, kar je naročnike stalo 30 milijonov dinarjev.
Zgledi iz dobrovniške krajevne skupnosti kažejo, da tam, kjer poprimejo vsi, uspeh ne izostane. In obratno; kjer se jih muči le nekaj, drugi pa drže roke v žepu, pridobitev ni.
Š.S.
Kovaškega mojstra Franca Marjanoviča iz Ljutomera v glavnem ne bi bilo potrebno predstavljati, saj so njegove kovaške umetnine razstavljene po domovini in tujini, na najbolj častnih mestih. Vitrine Titovega muzeja, avla občinske zgradbe v Fulneku (ČSSR), v pobrateni občini Titovo Užice ..., ni niti časa, še manj pa prostora, da bi vse naštevali. Konec minulega leta se je našemu kovaškemu mojstru izpolnila velika želja, lahko bi celo rekli življenjski sen — skoval je namreč petelina. Bil pa bi seveda že čas, da prepustimo besedo mojstru:
»S kovačijo sem se začel ukvarjati daljnega 1938. leta. Mislim, da mi je bila življenjska pot težka, a sedaj, ko se počasi oziram nazaj, je ne bi zamenjal za nobeno drugo. Hitro so minila leta vajenstva in pomočništva in kaj kmalu sem imel v žepu dva mojstrska izpita: kovaškega in podkovalskega. Pred vojno in takoj po njej, je bilo dela ogromno. Kovačija je bila donosen posel, ki so ga vsi spoštovali in cenili. A motorizacija nas je kmalu začela preganjati, nam jemati posel. Veliko kovačev je zaprlo delavnice. Imel sem to srečo, da me je poleg podkovanja in kovačije začelo zanimati tudi nekaj drugega.«
Verjetno je bilo to umetno kovaštvo?
»Tako je. Ves čas sem ob svojem delu skušal narediti in ustvariti tudi kaj lepšega, boljšega, skoraj umetniškega. Tudi ta pot ni bila lahka, saj o umetni kovačiji nisem kaj dosti vedel. Za primer vam povem, da sem v času, ko sem se ukvarjal z kovačijo, videl mojstra, ki je prinesel štirioglati pepelnik, ki ga je sam skoval. Kar sodček piva sem mu moral plačati, da mi je izdal skrivnost načina kovanja. In na tak ali podoben način sem iztrgal še marsikatero skrivnost. Seveda moram povedati tudi to, da sem, ko sem dobil osnove v umetnem kovaštvu, počasi začel sam prodirati v skrivnosti umetnega oblikovanja kovin. Tako sem začel v glavnem izdelovati umetniške kovaške izdelke. Ograje, kljuke, lestence ... skratka uporabne kovinske predmete, ki so imeli tudi umetniško vrednost. Vse do leta 1952, ko so me obvestili, da
Petelin — uresničene sanje umetnega kovača Franca Marjanoviča. 120 ur dela je vloženih vanj. Vsaka podrobnost zahteva mirno roko in dobro oko — obojega pa je pri mojstru dovolj.
Kaj je pri vašem delu najtežje?
»Vsekakor je najtežje narediti skico in risbo izdelka. Predmet mora biti kar najbolj živ (tudi če je narejen iz železa) in po možnosti v naravni velikosti. No, seveda, če delaš kakšnega jelena — takih sem naredil štiri ali pet — potem tisto o naravni velikosti odpade. Narediti po risbi pa ni več tako težko, čeprav moraš biti natančen in seveda vztrajen.«
No, pred kratkim se vam je uresničil življenjski sen?
»Tako je, konec lanskega leta sem naredil petelina. Ves čas moje umetne kovačije sem želel narediti nekaj takšnega, vendar nisem imel nikoli doslej ne časa ne uporabne skice ali risbe. Lani pa mi je to vendarle uspelo. Kar 120 ur sem porabil za petelina na veji. Sedaj, ko ga gledam, mi ni žal niti ene same minute, ki sem jo vložil v delo.«
na Gorici
Mojster Marjanovič v svoji delavnici v Ljutomeru snuje in ustvarja izdelke, ki so znani po domovini in tujini.
če s tem delom želim nadaljevati, moram narediti mojstrski izpit. To me je pravzaprav malce presenetilo, saj sem imel doslej že dva mojstrska izpita.«
Pa ste ga opravili?
»Kaj pa mi je drugega preostalo? Vzel sem pot pod noge, se odpravil v Ljubljano in pri nekem mojstru, ki je bil določen, da pri njem opravim izpit, izdelal — ne spomnim se dobro, kaj je bilo to — umetni kovaški predmet in tako sem imel v žepu še tretji mojstrski izpit.«
In snovanja naprej?
»Sam osebno imam še veliko načrtov. Predvsem bi tega petelina rad naredil v naravni velikosti. Ta prvi, ki je že končan in ki je razstavljen v vitrini Obrtnega združenja v Ljutomeru, je nekoliko pomanjšan, zato bi želel narediti vsaj enega pravega. Drugih načrtov pravzaprav nimam. Želim si le, da bi moj sin Netko tako dobro nadaljeval delo. Postal je pravi mojster. Dokler še delam sam, bom umetno kovačijo zmogel, pozneje pa upam, da bo sin nadaljeval delo.«
Ante Novak — 80-letnik
Za Gorico, eno manjših naselij v krajevni skupnosti Puconci, ki šteje 76 gospodinjstev, je značilno, da ima vodovod, ki je v okolici znan po zdravi pitni vodi, ki teče iz meter in pol globokega studenca in ne zmanjka niti v največji suši. Iz te vretine je bil svojčas speljan vodovod do gradu v Murski Soboti, kar so tudi ugotovili pri izkopu melioracijskega jarka. Med ljudmi kroži govorica, da je vaščanka Gorice v vodovod spustila kačo, ki je z vodo prišla v soboški grad in od takrat več niso uporabljali vodovoda. Sicer pa so krajani Gorice znani po tem, da so zelo složni, zato jim tudi uspe sleherna akcija.
POZVANJE
LOŽ NI ADAM in EVA, rojena LEŠNJEK, pozavata vas in vašo fa-milijo, da pridete na zdavanje najine čeri Iglice LOŽNI s Klošom BO-ROVNJAK iz BOROJCE po navadi BOROVEGA GOSTOVANJA na dan 7. februara—siišca 1988 na GORICI.
Za te veseli, pa tildi nesrečen dogodek vas poza varno, da nas obiščete s punimi žepkami in bistrimi petami. Vaši betegi bodo pozdravleni od naših zvorčenih doktorov. Za prazne želodce in siije gute bodo poskrbeli ve-ški piijc in čaplaroške.
Vkiip zberanje bo ob 8. vdri pri ogengasilskom doumi na GORICI.
Stariške
Goričani se pripravljajo na borovo gostiivanje, ki bo 7. februarja 1988. V ta namen so imenovali poseben pripravljalni odbor, ki ga vodi Stefan Katona. To je že tretjič, da bo na Gorici ta prireditev. Prvič je bila leta 1956, drugič pa 1966. V pripravah sodeluje okrog sto ljudi ali polovica vseh krajanov. Že pretekli teden so začeli s pozivanjem na borovo gostu-vanje in zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Obiskali bodo Polano, Predanovce, Brezovce, Lemerje, Puževce, Strukovce, Zenkovce, Bodonce, Šalamen-ce, Vanečo, Moščance, Dolino, Bokrače, Sebeborce, Martjan-ce, Markišavce, Nemčavce, Černelavce in Puconce. Tako zbrana sredstva bodo namenili za ureditev in razširitev dvorane v gasilskem domu, ki jo je doslej Tovarna mesnih izdelkov Murska Sobota uporabljala za skladišče, kar bo stalo okrog 20 milijonov dinarjev. Sicer pa si krajani Gorice želijo urediti tudi kanalizacijo in asfaltirati cesto do Polane, za kar pa ni denarja. Priprav na boro-bo gostiivanje so se v Gorici lotili zelo zavzeto in z veliko volje, zato tudi upajo, da bo prireditev, ki je za kraj velikega pomena, lepo uspela, saj imajo že nekaj izkušenj. Program prireditve, ki se bo začela ob 8. uri, bo trajal do 14. ure.
F. M.
Š FOTOAPARATOM PO VINSKI CESTI V RADGONSKI OBČINI
Hitro se je zavrtelo kolo časa. Sveži spomini še segajo v razigrano mladost, ko se je odločil, da bo prosvetljeval ljudi. Končal je učiteljsko šolo v Zagrebu in 3-letno kmetijsko šolo in že se je kot mlad učitelj znašel na Kordunu, kmalu za tem pa v Kobilju v Prekmurju. Takrat te niso vprašali, kam želiš v službo, hvaležen si moral biti, da si jo sploh dobil. Kobiljčani, njegovi nekdanji učenci, se ga še danes radi spominjajo, saj jih je celih 11 let vzgajal tudi v dobre kmetovalce in sadjarje. Lendavskim okrajnim politikom pa je povzročal preglavice, ker se ni vključeval v režimsko politiko. Tak je ostal tudi v času madžarske okupacije, službe ni sprejel, čeprav so mu jo ponujali. Ko ga je okupator leta 1944 z mobilizacijo spravil na fronto, je kaj hitro pobegnil k Rdeči armadi. Na taboriščno življenje v Sovjetski zvezi ga vežejo trpki spomini, tam je izgubil tudi prste in desni roki. Ko so ga pozneje kot povratnika iz tborišča osumljali informbirojev-ttva, je soboškim oznovcem gladko odvrnil: »Kdor je bil v ruskih lagerjih, med temi ne iščite in-formbirojevcev.«
Svoje sposobnosti pa je Ante na veliko razdajal desetletja po osvoboditvi. Celih 17 let je bil gonilna sila ljudske prosvete v soboškem okraju. To so bila tudi naporna leta, toda teh se najraje spominja. Nastajanje številnih izobraževal-no-umetniških društev, niz popoldanskih in večernih tečajev za izobraževanje mladine in kmečkega prebivalstva, katerih so se udeleževali v stotinah, vodili pa so jih požrtvovalni učitelji in maloštevilni kmetijski strokovnjaki, so bile oblike množičnega prosvetljeva-nja. Ante je popasen na prekmurske festivale kot množične manifestacije kulturnih in gospodarskih dosežkov tistih let, v katerih so so
delovali tisoči. To je bil polet množične pevske kulture, ko je nastopalo po več sto odraslih pevcev, čez tisoč pevcev-pionirjev, desetine godbenikov, festivali pa so trajali kar po cel teden pod imenom Prekmurski festival. Take gospodarske in kulturne manifestacije in pregledi dosežkov so se razširili tudi v krajevna središča in postali zametki poznejših krajevnih praznikov. To so bili tudi začetki razmaha
množične folklore, katere oče je bil v Beltincih Panči Sepeši. Ante se rad spominja številnih požrtvovalnih nosilcev kulturne dejavnosti — prof Močana, Gruma, Pirca, Jožeta Grleca — kot tudi stebrov kulture na vasi — takratnih šolnikov in šolskih upraviteljev pri Gradu, v Bodoncih, Cankovi, Beltincih, Lendavi, Ljutomeru in še kje. V Pomurju je bilo v tistih desetletjih v slovenskem merilu zgledno organizirano ljudskoprosvetno delo. To je bil tudi čas, ko je nastal priznani pevski zbor Stefana Kovača v Murski Soboti in ponesel lepo slovensko pesem na progo Samac-Sarajevo, na gradbišče Novega
Beograda, Nove Gorice, avtoceste. Ante je bil tudi sam pevec v zboru S. Kovača in igralec v mnogih dramskih nastopih. V tistem času se je zbralo in zapisalo skoraj tisoč ljudskih prekmurskih pesmi, ki še vedno čakajo, da zagledajo luč sveta. To obdobje petdesetih in šestdesetih let bo v pomurski zgodovini prav gotovo označeno kot velika mobilizacija ljudi in množična narodnoosveščevalna akcija na kulturno-umetniškem in obenem na gospodarsko-političnem področju, med nosilci tega poleta pa na častnem mestu ime Anteja Novaka.
Zadnje desetletje svojega dela je Ante posvetil učiteljišču in gimnaziji v M. Soboti, njegovi dijaki se ga še danes radi spominjajo. Za njegovo požrtvovalno delo se mu je družba oddolžila s številnimi priznanji in odlikovanji (odličje OF, red republike z bronastim vencem. red dela z zlatim vencem in druga priznanja).
Med svojim predanim delom pa je našel tudi čas, prepotoval je skoraj celo Evropo, lep del Afrike in Bližnjega vzhoda.
Sedemnajst let že uživa zasluženi pokoj, toda ljudski prosveti je zvest še danes. Izdelal je trinajst čudovitih gobelinov, vsak petek pa trenira tarok v družbi s svojimi prijatelji, in to že polnih 25 let. Je velik ljubitelj televizije, ne uide mu nobena pomembnejša kulturna in športna oddaja. Močna astma, ki mu nagaja že dobro desetletje, pa ga odteguje širši javnosti. Sicer pa je poln življenjske moči in optimizma. Ob čestitki k njegovi zlati poroki in minuli osemdesetletnici njegove soproge Mirne mu želimo še mnogo lepih in srečnih let.
Prijatelji
Jesensko tihožitje — smetišče
Končajmo naše potovanje z odlomkom, s katerim smo začeli: »V Sloveniji, na sončni strani Alp, je pokrajina, katero je narava obilno obdarila z lepoto in bogastvom: potoki, jezeri in široko reko, ki se vije sredi žitorod-nih polj in zelenih travnikov. Cesta, ki vodi v pokrajino, je speljana sredi gričevja, poraslega z bujnimi gozdovi in bogatimi vinogradi . ..«
Nadaljevali smo pot skozi pokrajino ob Vidmu ob Ščavnici. S potokom in jezerom se ta čas tukaj ne morejo hvaliti, čeprav bi se še pred kratkim lahko — struga Ščavnice je z regulacijo izgubila nekdanji čar, Blaguško jezero pa je že vse od aprila brez vode. Čeprav smo zavili z vinske ceste, ki je označena na zemljevidu v prospektu Pot v gorice, nam ni bilo žal.
Romanje v Brezje in Sovjak
Narava je to pokrajino zares obilno obdarila z lepoto in bogastvom (v obliki kakovostnega vina). Prav je imel Edi Hojs, ko je dejal, da je ta del Slovenskih goric lepši kot »zagrebški Tuška-nec« (najlepši predel Zagreba).
Zapeljemo se nazaj proti Vidmu, nato skozi Selišče proti Bu-čečovcem. Izsuševalna dela in novi mostovi so spremenili podobo Ščavniške doline. Veberiče-va domačija, ki je vredna ogleda, je premalo znana ne le gostom v Radencih in Ljutomeru, ampak tudi drugim. V Bučečovcih pripeljemo na glavno cesto — nikjer ne vidimo smerokaza za Radence ali Ljutomer. V Hrastju— Moti zavijemo levo, spet proti vinski cesti. Nad oznakami »pot v gorice« smo že obupali. In še prej komentar ob veliki vpadlji
vo rumeni tabli za Slogin bife: slabša je kakovost ponujenega, večjo reklamo potrebuje.
Peljemo se naprej proti Murš-čaku. Cesta je nekaj kilometrov makadamska, pa nas to niti toliko ne moti. Bolj nas moti smetiš
Vas mika potovati v Brezje? Ni daleč.
če, na katerega naletimo med potjo — tik ob cesti se je bohotil na vrhu tega jesenskega tihožitja zarjavel avtomobil.
Končno — pot v gorice
S pomočjo mimoidočih končno najdemo drugi vinotoč v radgonski občini. Izvemo, da je lastnik postavil tablo (ob dovozni poti k stavbi, ne pa na križišču, ki je oddaljeno nekaj metrov) šele ta dan. Pot do vinotoča je zaradi deževja blatna, vendar nam ni bilo žal truda in umazanih čevljev. Končno smo našli to, kar smo iskali ves čas sredinega popotovanja — tablo z napisom »pot v gorice.« Tudi vinska klet je taka, kakršni naj bi bili vinoto
či v Slovenskih goricah. Škoda le, da je lastnik v njej bolj redko — bo pač moral svoje goste prej obvestiti, ob katerih urah jim bo lahko postregel z domačo hrano in kapljico vina, ki ga sam prideluje.
Zadnja postaja našega potovanja po vinski cesti je bil Janžev hram. Zidanica, ki je edina dobro označena na vseh križiščih in ki jo pozna večina gostov, ki so kdaj obiskali Radence. Vendar je njen nekdanji čar že izginil in potrebna je temeljite obnove.
Končne misli niti niso potrebne, saj smo dovolj povedali že v napisanih nadaljevanjih. Mogoče le to: lepi in privlačni prospekti nam ne bodo pomagali, če gostom ne bomo tisto, kar jim obljubljamo, tudi ponudili. Mogoče pa bo leta 1988, ko se boste podali po vinski cesti vi, že vse drugače. Upajmo!
Bernarda Peček
STRAN 10
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
šport
----BAKOVCI --------------------------------
Sprejem za športnike in športne delavce
ZTKO in TKS občine Murska Sobota sta v Bakovcih pripravili sprejem za najboljše športnike, njihove trenerje in predsednike klubov, ki so se v letu 1987 izkazali s tekmovalnimi dosežki. Športnikom sta govorila Stanko Kerčmar, predsednik ZTKO, in Marjan Žekš, predsednik sveta za vrhunski in tekmovalni šport. V imenu gostiteljev, KS Bakovci, pa je udeležence pozdravil Janez Lukač. Sprejem v krajevni skupnosti Bakovci, ki sodi med najuspešnejše na področju športne rekreacije v soboški občini, je bil prisrčen. Na njem so 27 športnikom in športnicam podelili kristalne vaze. Te so prejeli: Vitomir Fujs (hokej), Bojan Jančar in Jože Kosi (nogomet), Branko Marinič in Irena Drožina (košarka), Andrej Šiftar in Ivanka Bokan (odbojka), Ivan Kuzma in Borut Benko (namizni tenis), Franc Fajhtinger in Tatjana Rajnar (judo), Ludvik Horvat (kegljanje), Simon Kuzmič in Milan Karas (kajakaštvo), Šefan Cigan in Mira Marič (šah), Branko Bukovec in Cvetka Rengeo (strelstvo), Manuela Pergar in Geza Grabar (atletika), Simon Šooš (kolesarstvo), Bojan Kozel, Jože Benko in Joža Kociper (rokomet), Mitko Nasevski in Jože Kranjc (rokoborba) ter Katja Bogataj (ritmična gimnastika).
Na sprejemu najboljših športnikov občine Murska Sobota v Bakovcih sta kristalne vaze podeljevala predsednika skupščine TKS in ZTKO Milan Bratkovič in Stanko Kerčmar.	Foto: Tonček Gider
KOŠARKA
ZMAGALA LE RADGONA
V tekmovanju prve republiške ženske košarkarske lige je Comet iz Slovenskih Konjic v Murski Soboti premagal Metalservis Pomurje z 52:48. Sobočanke so po prvem polčasu vodile s tremi točkami razlike. Že v prvem polčasu pa seje poškodovala Kolarjeva. Strelke za Pomurje: Korenova 15, Borčeva 14, Drožinova 6, Kolarjeva 5, Borovša-kova in Kardoševa po 3 ter Lihtenegrova 2.
V drugi republiški moški košarkarski ligi — vzhod pa je bilo na sporedu zadnje kolo. Radgona je doma premagala Ruše s 83:78. Strelci za Radgono: Štihec 26, Rajbar 19, Sakovič 15, Merklin 14, Horvat 7 in Domanjko 2. Ptuj pa je premagal Pomurje iz Murske Sobote z 92:86. Strelci za Pomurje: Tušar 36, Banič 23, Klemar 17, An-drejek in Kerčmar po 4 ter Miser 2.
I---ŠPORTNO DRUŠTVO TIŠINA
Priznanja in plakete
ŠD v KS Tišina, ki je zelo aktivno, je izvedlo tekmovanje v pikadu, skoku v daljino, rokoborbi in šahu. V pikadu, kjer je sodelovalo 64 tekmovalcev, je zmagal Jože Gajzi, v skoku v daljino je bil med 41 tekmovalci najboljši Jože Gumilar, v rokoborbi med 18 tekmovalci pa so zmagali: Dušan Hajdinjak, Robi Gomboc in Ludvik Bertalanič.
Na šahovskem turnirju, kjer je sodelovalo 6 ekip, je zmagalo Sodišče Murska Sobota s 16 točkami pred Radensko Pomurjem (12,5) in Pomurjem (11 točk).
Na posamičnem prvenstvu KS Tišina, kjer je sodelovalo 18 šahistov, je zmagal Mirko Osterc z 18 točkami pred Jožetom Žilavcem, 15, in Ludvikom Bertalaničem, 10,5 točke.
Na slovesnosti, ki so jo pripravili ob koncu tekmovanj za lansko leto, so zaslužnim podelili priznanja in plakete. Zlate plakete so prejeli: Jože Ba-goroš, Alojz Flegar in Franc Rogač; srebrni plaketi sta dobila: Jože Vukan in Alojz Perš; bronasto pa Alojz Gomboc. Priznanja je prejelo 9 posameznikov in 9 organizacij ter 6 družin: Tomer, Farič, Verban, Lazar, Ratnik in Titan. Za najuspešnejšo vas v rekreaciji so proglasili Tropovce, za najboljšega športnika Simona Šooša in za najboljšo ekipo mladinsko strelsko ekipo Tišine.
----§AH------------------------------
Prvenstvo Lendave in KS
Začelo se je prvenstvo Lendave v šahu. Sodeluje 11 igralcev (5 prvo — in 6 drugokategornikov). Po dveh odigranih kolih vodita Jože Cofek in Jože Gerenčer s po 1,5 točke.
V nedeljo se začne tekmovanje krajevnih skupnosti lendavske občine. Prijavljenih je 11 ekip. Igrali pa bodo v Lendavi, Črenšovcih, Polani in Genterovcih. V četrtek bo v Lendavi tudi prvi letošnji hitro
potezni turnir.
J. G.
ZMAGAL BORIS KOVAČ
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je organiziralo hitropotezni turnir za januar. Sodelovalo je 16 šahistov. Zmagal je Boris Kovač z 12,5 točke pred Cirilom Logarjem, 12, Jožetom Gaberjem, Jožetom Gerenčerjem, Danilom Harijem in Ivanom Neratom, po 10,5, Igorjem Kosom, 9,5, Bogdanom Harijem, 8, Robertom Radosavljevičem in Ivanom Lukičem, po 7,5 točke.
---DVORANSKI MOTOKROS--------------------
ZMAGAL JE URBANIJA PRED VINDIŠEM
V dvorani Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je bil drugi del zimskega prvenstva .Slovenije v motokrosu. Sodelovalo je 35 tekmovalcev. Zmagal je Urbanija (Lukovica) s 57 točkami pred Vindišem (Lenart), 51, Vesenjakom (Orehova vas), 47. Zdovcem (Brežice), 34 ter Andrejko in Juhantom (oba Lenart), po 30 točk.
NAMIZNI TENIS
GOSTITELJLBAZOČARAU
Kvalifikacijski zvezni pozivni turnir najboljših mladincev Jugoslavije, ki je bil v Murski Soboti, je zbral vseh 24 igralcev iz 12 jugoslovanskih klubov. Trije Sobočani, ki so nastopili med pozvanimi, so z igro in uvrstitvami popolnoma razočarali, saj se nobenemu ni uspelo uvrstiti v prvo skupino na sklepni turnir, tako da po vrsti let Sobočani spet ne bodo imeli svojega predstavnika v najboljši skupini. Seveda se je treba vprašati, zakaj tako, saj je očitno, da soboški igralci stagnirajo v primerjavi z drugimi mladimi, ker so bili še pred letom dni pred mnogimi, ki so igrali na tem turnirju.
V skupini A je Žitek po bledi igri edini na turnirju ostal brez zmage in osvojil zadnje mesto, zmagal pa je lanski evropski pionirski prvak Grujič (Vojvodina) pred Smrekarjem (Olimpija) in Mehmedovičem (Vitez). V skupini B je zlasti razočaral Unger, ki je z rezultatom 5:6 osvojil slabo osmo mesto in tako zapravil vse možnosti za igranje v najboljši skupini, čeprav je tudi res, da je tri partije izgubil v tretjem setu na razliko, vendar je izgubljal tudi z igralci, ki jih je doslej redno premagoval. Drugi Sobočan v tej skupini, Ori, je dosegel rezultat 3:8 in zasedel deveto mesto, kar za njegov prvi nastop na takšnem turnirju ni tako slabo, vendar bolj zaskrbljuje njegova slaba in neprodorna igra. Sicer pa je v tej skupini zmagal Karkovič (Vjesnik) pred Šubo-njem (Vojvodina) in pionirjem Ignjatovičem (Olimpija). Turnir si je ogledal tudi zvezni kapetan Skakič, ki na splošno ni bil zadovoljen s prikazano igro, najbolj pa so ga razočarali prav Sobočani. M. U.
SOBOČANI ZMAGOVALCI
Na regijskem ekipnem prvenstvu za pionirje in pionirke, ki je bilo v Mariboru, se je od pomurskih ekip le pionirska ekipa Sobote — Rihtarič, Tratnjek, Lenarčič, Tkalec — uvrstila na republiško prvenstvo. V finalnih obračunih so premagali Maribor s 5:1 ter Radlje s 5:2 in osvojili prvo mesto. Ekipa Beltinec je bila osma, Radgone pa dvanajsta. Ekipa pionirk Beltinec je zasedla peto mesto.	M. U.
VODITA EKIPI CVENA
V nadaljevanju tekmovanja v prvi in drugi občinski ligi Ljutomer za moške in ženske so igrali: moški — L liga: Kamenščak—Cven I 3:5, Cven II—Grlava 5:0. Vodi Cven I pred Kamenščakom s po 4 točkami. II. liga: Partizan II —Kamenščak III 5:0, Vučja vas—Bučkovci 5:3, Cven III—Grlava II 5:2, Kamenščak III—Vučja vas 1:5 in Bukovci—Partizan II 3:5. Vodi Vučja vas z 8 točkami. Ženske: Cven I—Cven II 5:0, Kamenščak—Bučkovci 5:1, Cven I—Kamenščak 5:2, Bučovci—Cven II 1:5, Bučkovci— Cven I 0:5, in Cven II —Kamenščak 5:3. Vodi Cven s 6 točkami.	S. Žunič
---STRELSTVO-----------------------------
NORŠINCI, GANČANI, ABC Ml
V pomurski občinski A in B ter pionirski strelski ligi Murska Sobota je bilo na sporedu osmo kolo. V pomurski ligi vodijo Noršinci s 16 točkami pred J. Jurkovičem in Panonijo, po 14, K. Flisarjem, 10, in Muro, 8 točk. Med posamezniki vodi Bukovec (Nor.) z 2997 krogi pred Per-tocijem (Tiš.), 2964, in Rojkom (J. J.), 2924 krogov. V občinski A ligi so na prvem mestu Gančani s 14 točkami pred Grafičarjem, ABC MI in Tromejnikom, po 12 točk. V občinski B ligi vodi druga ekipa Noršinec s 117 točkami pred drugo ekipo Panonije, 96, in drugo ekipo Sebeborec, 87 točk. Najboljši posameznik je Horvat (Nor.) z 2880 krogi pred Harijem (Trom.), 2877, in Ivaničem (Nor.), 2869 krogov. V občinski pionirski ligi vodi ABC MI z 91 točkami pred Noršinci, 82, in K. Flisarjem, 63 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Markoja (Nor.) s 1384 krogi pred Škedljem, 1328, in Trplanom (oba ABC), 1327 krogov.
PLANIKA IN LENDAVA
V občinski strelski ligi Lendava je bilo na sporedu 7. kolo. Vodita ekipi Planike iz Turnišča in Lendave s po 12 točkami pred SD Štefan Kovač Turnišče, 6, Varstrojem, Dobrovnikom in Ino Nafto po 4 točke. Med posamezniki je na prvem mestu Draško-vič (Pl.) z 2435 krogi pred Kosijem (Le.), 2391, Maučecem (Pl.), 2380, Žalikom (ŠK), 2361, in Zverom (Var.), 2348 krogov.
Na strelišču v Dobrovniku pa je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško v okviru delavskih športnih iger lendavske občine. Sodelovalo je 11 moških in 8
ženskih ekip iz 11 delovnih organizacij. V moški konkurenci je ekipno zmagala PM Lendava s 644 krogi pred Planiko, 642, in Ino Nafto, 596 krogov, med posamezniki pa Kuronja (Univer-zal) s 176 krogi pred Cimermanom (PM), 175, in Kezelejem (Un.), 169 krogov. V tekmovanju žensk je bila ekipno prva Ina Nafta s 466 krogi pred Lekom, 144, in Planiko, 403 krogi, med posameznicami pa LovrakoVa (Ina) s 166 krogi pred Ščapovo (PL), 159, in Piberčnikovo (Ina), 152 krogov.
A. Zver
KEGUANJE p0RAZ RADENSKE
V četrtem kolu prve republiške kegljaške lige za moške je Proletarec iz Zagorja premagal Radensko s 5035:4998 podrtimi keglji. Posamezniki so podrli naslednje število kegljev: Steržaj 895, Kovačič 875, Horvat 828, Drvarič 806, Kučan 799 in Mundjar 795. V naslednjem kolu igra Radenska s Slovanom.
ŠAH TURNIR V PUCONCIH
Šahovska sekcija Partizana Puconci organizira v soboto, 23. januarja 1988 od 11. uri v prostorih gostilne Kuhar tekmovanje posameznikov. Vabijo šahiste, da se udeležijo tekmovanja.
POMURSKI ŠPORTNI ALMANAH
BADMINTON
Republiško prvenstvo 1987
Polzela — pionirji — Tibor Fiile (1. m); pionirke: Natalija Matičič (2. m); Barbara Karba (3. m): pionirji — dvojice: Varga—Kuprivec (4. m): pionirke — dvojice: Matičič—Karba (2. m): mešane dvojice: Fiile—Matičič (1. m); Lendava — mladinci — Tibor Fiile (3. m); Kuprivec, Varga in Časar (med 8): mladinke: Nataša Mulič (3. m}; mladinci dvojice: Varga— Kuprivec (4. m); Bensa—Lebar (9. m); mladinke dvojice: Krpan—Matičič (1. m); Sekereš— Mulič (3. m); mešane dvojice: Mulič—Klemenčič (1. m); Krpan—Kocuvan in Matičič—Fiile (med 8); Člani — Bojan Sekereš (med 8); članice — dvojice: Koren —Vugrinec (med 8);
Mednarodna tekmovanja 1987
Prvenstvo Avstrije v Pressbaumu — Bojan Sekereš (med 16); Prvenstvo Ljubljane — Bojan Sekereš (med 8); Sekereš—Klemenčič (3. m) in Sekereš—Nagode (3. m);
Pokal Lendave 1. Belorusija, 2. Slovenija, 3. Budimpešta; Sekereš, Korenova, Muličeva, Se-kereševa in Krpanova (med 8); Sekereš—Erjavec (4. m), Skušek—Dominko, Bajs— Vugrinec,
Košnik—Fiile (med 8); Koren—Sekereš (3. m), Gjbrkbš—Krpan (4. m); Koren—Sekereš (4. m);
Prvenstvo Augsburga — Mladost Lendava (4. m);
Turnir v Pressaumu — Sekereš (med 8);
Turnir v Gleisdorfu — Mladost Lendava (4. m);
Prvenstvo Madžarske — Sekereš (2. kolo), Šendlinger (1. kolo);
Prvenstvo Poljske — Sekereš (3. kolo);
HOKEJ NA TRA VI
Republiško prvenstvo 1987
Pionirji — ŠŠD Pionir Bakovci (1. m); ŠŠD Mladost Murska Sobota (2. m);
Člani — dvoransko prvenstvo — Čepinci (2. m); Lipovci (4. m); ABC Pomurka (5. m);
Člani — Lipovci (I. m); Murska Sobota (2. m); Člani — 1987/88 Lipovci (2. m); Murska Sobota (4. m); Člani — medrepubliška liga: 1986/87 - ABC Pomurka (5. m); 1987/88 -ABC Pomurka (6—7. m); Pokal Jugoslavije — ABC Pomurka (3.-4. m): V državni reprezen-
TELESNOKULTURNA PRIREDITEV V GORNJI RADGONI
ČAVUŽIČEVA IN RIHTARIČ ŠPORTNIKA OBČINE GORNJA RADGONA
V Domu kulture je bila tretja tradicionalna telesnokulturna prireditev, ki sta jo pripravila Zveza telesnokulturnih organizacij in Občinski svet Zveze sindikatov občine Gornja Radgona pod naslovom Izbiramo športnika 87. Na njej so razglasili najboljše športnike, športne delavce, klube, samoupravljalce v šolskih športnih društvih in rezultate delavskih športnih iger.
Za najboljšega športnika občine Gornja Radgona je bil izbran namiznoteniški igralec Boris Rihtarič, republiški pionirski reprezentant, republiški pionirski prvak v dvojicah in drugi v državi,
s 170 točkami pred rokometašem Alešem Miljevičem, 82, in spidvejistom Albertom Kocmutom, 55 točk. Za športnico občine je bila razglašena šahistka Brigita Cavužič, šesta na republiškem članskem prvenstvu, s 192 točkami pred rokometačicama Tatjano Petek, 147, in Jožico Vrbančič, 139 točk. Prvo mesto med klubi oziroma sekcijami je osvojil Košarkarski klub Radgona s 120 točkami pred rokometašicami Radgone, 77, in rokometaši Radgone, 76 točk. Za najboljšega organizatorja je bil izbran Brane Klun s 114 točkami pred Vladimirjem Škofom, 56, in Ivom Štraklom, 44 točk. Priznanja kot najboljši samoupravljale! v ŠŠD so dobili: Aleksander Fišinger, Bogdan Marič, Tomaž Domanjko, Bojan Jurinec, Sašo Fulder, Brigita Vogrin, Marjeta Cunk, Janez Dokl in Oto Gaberšek. Posebno priznanje za 40-letno delo v telesni kulturi je prejel Vladimir Škof.
Na lanskoletnih delavskih športnih igrah radgonske občine je v devetih panogah sodelovalo okrog 500 zaposlenih. Najuspešnejši so bili tekmovalci Gorenja Elrad, ki so tretjič zapored zmagali s 709 točkami in prehodni pokal osvojili v trajno last. Sledijo: Prosveta 540, Avtoradgona 419, Radenska 365, Elektro 278, Mercator Sloga 210, Carinarnica 195, Mura — Moda 181, Komunala 145, PM Radgona 125, KK Radgona 83, Intes — Mura 65, Obrtno združenje 28, Ptt Radgona 16 in ZD Radgona 12 točk.
Program prireditve so popestrili Majda Bicskey (klavir), dečki in deklice ter članice radgonskega Partizana s telovadnim nastopom in ritmična skupina JsŠDMajnik Radgona. Kot gosta sta nastopila maratonec Mirko Vindiš s Ptuja in motokrosist Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice.
Feri Maučec
Športna dvorana nared februarja
Športna dvorana pri Osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti bo februarja 1988 predana svojemu namenu. Z dvorano bo upravljal OVIZ, ki je tudi nosilec naložbe. Ker bodo dvorano poleg šole uporabljali tudi drugi, bo imenovan poseben odbor, ki bo skrbel za vodenje, koriščenje in vzdrževanje. V 5-članskem odboru bodo predstavniki OVIZ, ZTKO, OŠ Edvarda Kardelja, KS in OSS. Na prvem razgovoru, ki je bil sicer v širšem sestavu, so pooblastili ZTKO, da z drugimi uporabniki dvorane (društva, klubi, sindikat in drugi) pripravi razgovor in naredi urnik uporabe dvorane. ZTKO sklicuje sestanek 25. januarja 1988 ob 11.00 v sejni sobi Doma telesne kulture Partizan v Murski Soboti.
-----KAJAKAŠTVO--------------------------------
NAPOSLED SAMOSTOJNA ZVEZA
V Sloveniji se je v zadnjih letih zelo povečalo zanimanje za kajakaški šport. Tako je ustanovljenih že 14 klubov in društev, ki gojijo kajakaštvo in kanuizem na divjih vodah. Med njimi je dokaj uspešno tudi Brodarsko društvo Mura Krog, pa tudi Brodarsko društvo Bistrica si počasi utira pot med uspešne športne kolektive.
Pretekli četrtek so v Ljubljani ustanovili samostojno Kajakaško zvezo Slovenije, kar bo prav gotovo’ še pripomoglo k uspešnejšemu razvoju tega športa. V predsedstvu Zveze ima tudi Pomurje svojega predstavnika, in sicer je to Koloman Horvat, eden najaktivnejših članov BD Mura Krog.
J. G.
tanci (do 21 let): Vitomir Fujs. Zdenko Lenarčič in Vitomir Zelko;
JUDO
Državno prvenstvo 1987
Člani — Franc Fajhtinger (5. m); Republiško prvenstvo 1987 mladinke — Zdenka Verban, 61 kg(l. m); Tatjana Rajnar, 66 kg (1. m); Brigita Erjavec, 52 kg (3. m); mlajši mladinci — Marjan Berden, 83 kg (3. ni); Iztok Štoli, 53 kg, Dejan Rituper, 75 kg, in Zoran Kos, 64 kg (5. m); starejši mladinci — Teodor Šooš, 71 kg (3. m); Drago Duh, 57kg (3. m); Branko Meničanin, 78 kg (5. m.), Marjan Berden, 86 kg (5. m); člani — Franc Fajhtinger, 60 kg (2. m); Teodor Šooš, 71 kg (5. m); pionirji — Itnre Cikajlo, 35 kg (L m); tonček Vehah, 52 kg (1. m); Tarik Mazouzi, 42 kg (2. m); Mario Brozovič, 52 kg (2. m); Boško Rituper, 58 kg (2. m); Ludvik Pavlič, 35 kg (3. m):Kvali-fikacije za vstop v prvo republiško ligo — Judo Partizan Murska Sobota (1. m); Mladinci — Dejan Rituper, 62 kg, Zoran Kos, 64 kg, Iztok Stoti, 53 kg, Marjan Berden, 83 kg (3. m);
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
BARVE VAS IZDAJAJO
Psihologi so dandanes vsemogoči in skorajda ni dejanja, ki ga ne bi izrabili, da vam pogledajo v dušo. Tudi ko kupujete avtomobil (danes je pravzaprav vsak kupec že kar za psihiatra), vam bodo psihologi kar takoj povedali, kdo in kaj se, le barvo avtomobila, ki vam je všeč, morajo videti. Ugotovili so namreč, da ima vsaka barva svoj smisel in izdaja značaj lastnika avtomobila. No pa za pokušino nekaj zanimivih osnovnih barv in lastnosti voznikov:
Rdeči so divji
Rdeča barva je barva ljubezni in strasti. Označuje željo za čutnimi doživetji in željo, da v teh doživetjih tudi sodelujete. Vozniki rdečih avtomobilov zelo radi pritisnejo plin do konca. So nestrpni in v prometu vedno prekoračijo postavljene meje. Ljubitelji rdeče se zanašajo na srečo.
Rumeni radi tvegajo
V simboliki je rumena barva barva sonca in ognjene strasti. Kdor vozi avtomobil rumene barve, se le neznatno razlikuje od ljubitelja rdeče. Raziskovalni duh vodi rumenega voznika vedno naprej, tudi na cesti. Spuščajo se v največja tveganja in vozijo divje. To je povezano z njihovim optimizmom. Imajo stališče — bo že kako šlo —, ki jih vodi k prekrškom v prometu.
Modri se najbolj jezijo
Ta barva simbolizira umirjeno občutljivost in vzdržnost v mišljenju in občutkih. Skupne lastnosti ljubiteljev modre so: uravnoteženost in pomir-Ijivost. V glavnem znajo ohraniti mir in se izogibajo tveganjem. Prav zaradi teh lastnosti so izjemno dobri udeleženci v prometu. Zelo pa so jezni na druge voznike, ki niso tako korektni. V modrih avtomobilih se največ kolne in drugim kaže s prstom v čelo. Nuja, da imajo modri vedno prav, je pravzaprav negativna stran voznikov.
Ljubitelji temne — kavalirji za volanom
Tistega, ki izbere temno barvo-svojega avtomobila, krasijo vzdevki: resnost, zanesljivost in umirjenost. Vzdržen temperament omogoča temu tipu voznikov boljše obnašanje v prometu od večine drugih. Vozilo ponavadi parkira na označenih in dobro varovanih parkiriščih ali pa vsaj vpraša miličnika, če je parkiranje v resnici dovoljeno. Zato naziv — kavalir za volanom — podeljujejo največkrat prav tem voznikom. Pripravljenost, da pomagajo drugim, je za njih samoumevna.
Sivi vozijo neizenačeno
Siva barva je za psihologe mejna vrednost. Kdor daje tej barvi prednost pred drugimi, ni pripravljen odločati in ne želi, da ga spoznajo. Pušča odprte vse možnosti. V skladu s tem obnašanjem so ljubitelji sive v prometu neodločni: vedno znova menjujejo vozne pasove, vozijo neizenačeno, včasih besno divjajo in nobena hitrost jim ni dovolj. Po drugi strani pa so za volanom lahko mirni in vzdržljivi.
Zeleni imajo vedno prav
To je barva upanja. Za psihologe so ljubitelji te barve usmerjeni k Ugodnejšemu življenju in imajo izrazito željo po izpostavljanju. Zelena barva avtomobila pomeni željo po iskanju prepira in istočasno nepopustljivosti v prometu. Zato lahko pogosto vidimo, da za zelenimi avtomobili nastajajo kolone, ker voznik vztrajno vozi na svoj način.
Beli so zelo hladnokrvni
Bela in srebrna barva sta po priljubljenosti na drugem mestu. Označuje uravnoteženost in samoobvladovanje. Takšen osnovni odnos pa lahko v prometu različno opazimo: vozniki belih avtomobilov so pripravljeni na sprave in obzirni, ko gre za tuje napake. V izjemnih primerih pa se lahko zgodi, da vztrajajo pri svojih mnenjih. Često uveljavljajo tudi načelo: prav tu moram parkirati — torej smem.
Gremo naprej
Katastrofa vesoljskega plovila Challenger je močno zavrla razvoj ameriškega osvajanja vesolja. Šele zdaj je nekaj več slišati o načrtih za prihodnje desetletje. Med najbolj zanimivimi načrti je gotovo polet proti Jupitru. Projekt Galileo predvideva lansiranje vesoljske sonde, ki naj bi poletela leta 1989, na končni cilj pa naj bi prispela čez osem let.
Posebnost poleta proti Jupitru bo pospeševanje sonde s pomočjo gravitacijskega polja našega bližjega planeta Venere. Napravo bodo poslali proti Veneri, njeno gravitacijsko polje bo pospešilo Galilea in ga pognalo proti daljnemu Jupitru. Ker se bo zelo približal vroči Veneri, bodo Galilea zavarovali s posebno toplotno zaščito iz zlata.
Na svoji dolgi poti proti Jupitru bo naprava letela zelo blizu asteroidov Gaspra in Ida. To bo prvo tako bližnje srečanje v zgodovini medplanetarnih poletov. Znanstveniki upajo, da bodo dobili zanimive podatke o večjih asteroidih.
Ob koncu svoje poti bo Galileo izstrelil 360 kilogramov težko sondo, ki bo kot prvi izdelek človeških rok prodrla v plinasto Jupitrovo atmosfero. Strokovnjaki predvidevajo, da jim bo sonda pošiljala dragocene podatke kakih 75 minut, potem pa bo gosta Jupitrova atmosfera zadušila oddajnik. Galileo se bo medtem vtiril v orbito okrog Jupitra, ki ga bo obkrožil v dveh letih. Ves ta čas bo pošiljal na Zemljo podatke o zanimivem in še vedno skrivnostnem planetu ter o njegovih štirih lunah.
Jezikovni babilon
Na svetu vlada pravi jezikovni babilon. Številke se sicer nekoliko razlikujejo, vendar je na svetu kakih 2976 različnih jezikov, v katerih se ljudje sporazumevajo med seboj. Le 13 jezikov pa je večjega pomena in med njimi je najbolj razširjena kitajščina, takoj za njo pa je angleščina. Zanimiva sta še' dva podatka. Prvi nam pove, da govore ameriški Indijanci kar 1.200 različnih jezikov, drugi pa dokazuje, da ruščina nikakor ni tako razširjena, kot bi morda mislili. Sovjetska zveza ima 270 milijonov prebivalcev, vendar se jih samo dobra polovica sporazumeva v ruščini, medtem ko ostali govorijo 145 drugih jezikov.
Videofoni so postali resničnost
Že več kot pol stoletja pisatelji in filmarji v svojih fantastičnih delih sanjarijo o videofonih, napravah, ki prenašajo sliko in glas. A čeprav že nekaj let take naprave niso več fantazija in jih v televizijskih študijih ter v nekaterih velikih nadnacionalnih poslovnih sistemih že uporabljajo za medsebojno komunikacijo, pa so to drage reči, daleč od navadnega smrtnika.
Razvoj mikroelektronike in optoelektronike v zadnjem času ponuja možnosti, da se bodo lahko tudi navadni državljani pogovarjali preko telefonskih linij in si hkrati izmenjali vidna sporočila. Človek namreč ne občuje le z zvočnimi znaki, besedami, zelo veliko lahko povedo tudi kretnje, drže telesa in izrazi na obrazu. To je nezavedna govorica telesa, ki jo človek razume in razbere le, če sogovornika tudi vidi.
Američani in Japonci so sicer v živahnem preurejanju komunikacijskih povezav in imajo v načrtu, da bodo sedanje kabelske povezave zamenjali z optičnimi vlakni, vendar so kljub temu izdelali nekaj vi-deofonskih naprav, ki delujejo tudi preko običajnih telefonskih napeljav.
Mitsubishijev videofon LU-1000, ki ga prodajajo tudi v Evropi, se priključi na sedanje telefonske linije, prenaša pa glas in črno-belo sliko. Vendar slika ni gibljiva. Videofon je torej uporaben za ogled predmetov, dokumentov, fotografij in podobnega. Nakupovanje po telefonu, poslovni razgovori a tudi družinsko kramljanje ob fotografijah in slikah sodelujočih je s takšnim videofonom nedvomno lep napredek. Zaenkrat so najbolj marljivi uporabniki tega videofona policaji, ki napravo uporabljajo za hitro identifikacijo. Žal je naprava precej draga, stane nekaj čez 1000 dolarjev (1.260.000 din).
Mitsubishi pa je že pripravil tudi cenejšo izvedbo, namenjeno širšim slojem. Videofon VisiTel je dvainpolkrat cenejši, vendar ni tako zmogljiv. Ne more prenašati več slik hkrati, se pravi, da ne razdeli ekrana na več delov, nima spomina za stotero številk ipd.
Tudi druge močne elektronske družbe so najavile svoje inačice videofonov. Kaže, da bodo kmalu tako vsakdanji, kot so običajni telefoni. Za nas seveda to ne velja, saj se še z navadno telefonijo nismo izkopali iz tovrstne nerazvitosti. Morda je celo bolje, da se ne vidimo.
Vesolje je že smetišče
Odkar je NASA prekinila polete z vesoljskimi plovili, ki se lahko ponovno vrnejo na zemljo (tudi najnovejši start v začetku januarja so preložili za nedoločen čas), se je zanimanje za tovrstne vesoljske polete nekoliko poleglo. Zato je verjetno manj znano, da je eno od vesoljskih plovil Challenger pristalo pred leti na materi zemlji z zlomljenim steklom. Inženirji so si razbijali glavo, kako je bilo to mogoče in končni rezultat je domneva, da je razpoke v steklu naredil predmet, plod človeške roke — kos odpada iz satelita ali kakšen drug predmet. Po vesoljskih poteh je namreč razmetanih toliko odpadkov, da so trčenja s sateliti in raketami vedno bolj možna. Doslej je na ta način uničenih že več satelitov, vsaj tako domnevajo znanstveniki. Izračunali so že tudi verjetnost trka satelita in odpadka: vsakih 15 let lahko doživimo večje trčenje.
Ugotovili so, daje v vesolju okoli 5.500 predmetov velikosti nogometne žoge ali večjih, ki krožijo okoli zemlje s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro. Od tega je samo 300 aktivnih satelitov, drugo pa so stare rakete, rezervoarji za gorivo, ki so jih rakete odvrgle, ali pa ostanki prejšnjih eksplozij in trčenj. Resno nevarnost predstavlja drugi razred odpadkov, velikih kot teniška žogica — teh je okoli 40.000. Nevarnost pa predstavljajo tudi majhni delčki — teh je več kot milijarda. Veliko vesoljskega odpada je nastalo zaradi eksplozije satelitov; Od leta 1961 je eksplodiralo osemdeset predmetov. Od 261 razbitin jih 199 še vedno kroži po vesolju.
Večino vesoljskih eksplozij so povzročili Sovjeti, ko so preskušali protisatelitska orožja. Pri teh poskusih je nastalo skoraj tisoč razbitin.
Najnevarnejše poti v vesolju so nad zemeljskimi poli ali v njihovi bližini.
Te prve izkušnje pa so seveda opozorilo na bližnjo prihodnost, ko bodo gradili velike vesoljske postaje. Njihova velikost bo zato še večja nevarnost za ves odpad, ki je tačas v vesolju, saj bodo zaradi velikosti dosti lažje tarče.
Elektronska fotografija nezadržno prodira
Fotografija se temeljito spreminja in izpopolnjuje. Že od leta 1984, ko so nekateri japonski fotoreporterji spremljali olimpijske igre v Los Angelesu z elektronskimi fotoaparati, te kamere počasi izrivajo klasične.
Njihova prednost je v tem, da se namesto na film slika zapiše na magnetni disk. Tako seveda odpade zamudno razvijanje filma in sploh vse delo v temnici. Elektronsko fotografijo je mogoče takoj prikazati na ekranu televizorja, mogoče jo je takoj poslati preko običajnih telekomunikacijskih zvez, da se tudi natisniti s tiskalniki. Da elektronske kamere niso že povsem izrinile klasičnih fotoaparatov, je kriva le visoka cena. Toda tudi ta se vztrajno niža, bolj ko raste proizvodnja. Japonci načrtujejo v prihodnjih letih izdelavo nekaj milijonov elektronskih kamer, to pa seveda pomeni močno znižanje cen.
Ta čas je prišel na trg zanimiv izdelek, ki bo uporabo elektronskih kamer izpopolnil. Gre za računalniški program, primeren za osebne računalnike, s pomočjo katerega je mogoče elektronsko sliko, lahko pa tudi v elektronski zapis spremenjeno navadno foto-
Naša notranja nra
Naša telesa delujejo kot dobro utečen urni mehanizem. Prav dobesedno mišljeno, delujemo kot ura, saj se uravnavamo po natančno določenem notranjem časovnem ritmu. Vendar pa notranja biološka ura ne tolče skozi ves dan enako. Pozna zagon, svoj vrh in potem počasno iztekanje. Ta razlika v dnevnem biološkem ritmu nam po svoje določa način življenja in dela, lahko pa jo s pridom izrabimo za izboljšanje delovne učinkovitosti, za krepitev zdravja in lažje doseganje začrtanih ciljev.
Najbolj grobo se da razdeliti ljudi po njihovi notranji uri na dnevne tipe, ki so v izraziti večini, in na nočne, kar pomeni, da imajo posamezniki svoje notranje biološke ure naravnane različno glede na dnevni čas. Tako imenovani dnevni tipi dosežejo vrh svoje učinkovitosti in sploh telesno-psihičnih dejavnosti v urah dneva, medtem ko nočni tipi svoje biološke zmogljivosti razvijejo do vrha šele ponoči. Ta notranji ritem je ljudem nekako usojen.
Znanstveniki, ki jih je zanimala ta razlika, so najprej mislili, da imajo ljudje take delovne in življenjske navade pridobljene, da so se pač navadili na to, da so bolj uspešni in dejavni podnevi ali ponoči. Toda raziskovanja so jih kmalu pripeljala do odkritja, da gre za globlje navezanosti, kot so pridobljene navade. Pred nekaj več kot 30 leti se je iz spoznanj te vrste rodila nova znanstvena teorija, ki so jo imenovali kronobiologija, njen oče pa je dr. Fraz Halberg, zdravnik in biolog na univerzi Harvard.
Dr. Halberg je odkril, da se število nekaterih krvnih telesc v krvi posameznika spreminja; v določeni dobi dneva jih je več kot v drugi, število krvničk raste in upada v ciklusu, dolgem približno 25 ur. Podobne vzorce nihanja je odkril tudi v delovanju srca, presnavljanju in v telesni temperaturi. Pojav je označil kot »cirkadijski ritem«. Besedo je skoval iz latinskih besed »circa diem« (približno dan) ter z njo označil dnevno spreminjanje v delovanju človekovega organizma. Telo namreč ne deluje skozi ves dan enako, marveč pozna pospeševanje in umirjanje ter vrh učinkovitosti, ki jo doseže le v določeni dobi dneva.
Raziskovanja cirkadijskih ritmov zdaj nadaljujejo pri Nasi. Raziskovalec psiholog Cahrles Winget, ki je Nasin vodilni strokovnjak na tem področju, pravi, da izsledke praktično uporabljajo pri delu astronavtov v vesoljskih postajah, da pa se dajo koristno uporabiti tudi na Zemlji.
Praviloma smo najbolj sposobni in telesno učinkovati v ob
grafijo, po želji preoblikovati. Da se zbrisati vse moteče podrobnosti (denimo telefonske drogove in žice), poenostaviti ozadje, kopirati in prenašati dele slike na druga mesta, sestavljati elemente različnih slik v novo, skratka, mogoče je vse tisto, kar so doslej z veliko znanja in napora zmogli le največji mojstri fotografske tehnike. Računalniški program ni zahteven, saj ga zlahka obvlada vsakdo, ki zna delati z osebnim računalnikom.
Tako obdelane slike je mogoče prenašati po običajnih telekomunikacijskih zvezah, denimo po telefonskih linijah, da se jih preprosto shranjevati na magnetne medije, na voljo so praktično takoj, ko jih potrebujemo. Nekoliko problematično je le tiskanje elektronskih fotografij, ker so zares odlični tiskalniki dragi, ceneni pa ne izdelajo dovolj kakovostnih slik.
Kot trdijo poznavalci, se v fotografiji in fotoreporterstvu dogaja prava revolucija.
dobju, ko je notranji ritem na svojem vrhuncu. Trajanje vrhunca je različno dolgo. Pri večini ljudi traja okrog štiri ure.. Ce je le mogoče, je treba naravnati najbolj zahtevna opravila za ta čas dneva.
Nekoliko težje je pri določanju najprimernejšega časa za duhovne aktivnosti. Opravil, pri katerih je potrebna natančnost in zbranost, na primer pri reševanju matematičnih problemov, se je najbolje lotiti v tisti dobi dneva, ko je ritem v svojem porastu, torej pred samim vrhuncem. Nekatere reflektivne duševne dejavnosti, denimo branje, pa so najbolj učinkovite v obdobju upadanja ritma, po doseženem dnevnem * vrhu.
Cirkadijski ritem vpliva tudi na presnavljanje hrane. Krono-biologi so s poskusi, ki so trajali šest let in so jih izvedli v okviru raziskovalne vojaške študije o prehrani, odkrili, da kalorije najhitreje izgorevajo v telesu zjutraj, uro potem, ko se zbudimo. Dr. Halberg in kronobiolog Robert Sothem sta poskuse izvedla z dvema skupinama moških in žensk. Obe skupini sta dnevno zaužila kot zajtrk, druga pa kot pozno kosilo. Ljudje iz prve skupine so shujšali, medtem ko so v drugi skupini ali ohranili svojo normalno telesno težo ali pa se celo zredili. Nauk je torej jasen: če želite hujšati, potem mora biti vaš poglavitni dnevni obrok zajtrk, če pa želite dnevni obrok kar najbolj varčno presnoviti, ga morate zaužiti kot kosilo ali večerjo.
Podobno, kot velja za presnavljanje hrane, velja tudi za presnovo zdravil. Zdravila so različno učinkovita glede na dobo dneva, ko jih vzamemo, oziroma glede na osebni notranji ritem. Aspirin ima, kot so ugotovili, najmočnejši učinek zjutraj, ko se prebudimo, medtem ko je najmanj učinkovit ponoči.
Pomirjevala so najbolj učinkovita v padajočem delu ritmičnega ciklusa, poživila pa v delu vrha.
Tako priljubljena jutranja skodelica kave ima najmočnejši učinek ne zjutraj, kot mislimo, marveč popoldan, seveda ako smo dnevni tipi.
Kronologi ponujajo svoj recept tudi proti nespečnosti. Zares učinkovito se proti tej nadlogi borimo le z redom. V posteljo moramo vedno ob isti uri, ki si jo določimo glede na svoj ritem. Vztrajanje pri isti uri bo prej ali slej odpravilo nespečnost in prineslo krepčilno spanje.
Kronologi sploh močno poudarjajo pomen reda v vseh pogledih življenja. Spoznati moramo svoj notranji ritem in hoditi z njim v koraku: potem nam bo vse nekako lažje.
STRAN 12
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
za vsakogar nekaj
SKRBITE ZA SVOJE ZDRAVJE
STOPALA VARUJEJO HRBTENICO
Človeško stopalo je biološki fenomen, ki s funkcionalno obliko omogoča, da svojo nalogo dobro opravlja, če zanj skrbite.
Ljudsko stopalo je zapleteno in funkcionalno, saj ima v relativno
majnui piosiornini 26 kosti, 18 mišic, 107 ligamentov, 31 žil, 30 sklepov, da ne naštevamo veliko krvnih žilic in živcev. Stopalo ima tudi 125 tisoč znojnih žlez, ki dnevno pridelajo četrt litra znoja.
Zdravilna nalepka
Dogaja se vsak dan večmili-jonkrat: po grlu spolzi tableta, pride v želodec in se razpusti. Učinkovina se skozi črevesno steno preseli v kri, ta je odnese v tisti del telesa, kjer je potrebna. Na žalost je narava na tej poti postavila mogočno oviro: jetra. Kot organ za prestrezanje strupov skrbno odstranijo iz krvi vse, kar ne sodi vanjo. Tudi zdravila, včasih kar 80 odstotkov. Tako moramo jemati zmerom večjo količino zdravila, kot ga v resnici potrebujemo, s tem pa obremenjujemo jetra, tako da delajo brez premora. Zdravniki, v nasprotju z bolniki, rajši segajo po cevkah, skozi katere se v veno pretaka infuzija. Tako lahko odmerijo telesu natanko toliko zdravila, kot ga potrebuje. Zdravilni obliži, kakršne pozna svet zadnja leta, so precej podobni infuziji. Učinkovina je primešana kremasti zmesi, ki jo prekriva


Z
opna iz umetne snovi. Daljši čas zdravilo enakomerno prehaja skozi kožo v telo. Prodira skozi roževinasto plast v kapilare, te ga nato s krvjo raznesejo po telesu. Prav zato je vseeno, kje na telesu je obliž nalepljen. Obliž je najprimernejši takrat, kadar mora bolnik daljši čas dobivati enakomerno količino zdravila. Tako je pri kroničnih obolenjih ali tedaj, kadar se skušamo obvarovati kake bolezni. Večino obližev uporabljajo pri preprečevanju srčnega napada. V njih je nitroglicerin proti angini pektoris.
RIBICE
Lepo urejen in opremljen akvarij deluje kot živa slika, ki polepša vaše stanovanje. Potrebno pa je upoštevati nekatera pravila, da bi se izognili boleznim.
Najprej si velja zapomniti, da velikost posode narekuje število rib v njej, ker se morajo prosto gibati brez stiske. Za centimeter ribje dolžine mora biti v posodi od dva do tri litre vode. Oprema: Najboljši so filtri pod peskom, manj so občutljivi na mehanične poškodbe. Z malo mrežico jemljete ribe iz posode. Potrebujete čistilo za brisanje stekla, gumijasto cev za zamenjavo vode, posodo, v katero nikoli ne sme priti nobeno čistilno sredstvo. Tropske ribice žive v topli vodi, zato potrebujete žarnico oziroma grelec in termometer za meritev temperature vode. Kot okras uporabljate kamenje, različne rastline, korenje, pa tudi koščke lesa. Opazujte ribe in jih hranite vsak dan, kontrolirajte temperaturo vode. Vsak teden očistite stekla, preglejte biljke in odmrle odstranite. Mesečno očistite filtre.
Akvarij postavite na svetlo, a ne na mesto, ki je dostopno sončnim žarkom. Hrano lahko kupite v specializiranih trgovinah. Pri hranjenju bodite pozorni, saj preveč hrane ribam ne prija, ostanki hrane pa onesnažujejo filtre in vodo.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, vsak petek v oddaji 21 232.
1.	Le besedi dve —• Magnet
2.	Oh vem, da njena mati joče — Don Juan
3.	The way you make me feel — Michael Jackson
4.	Marjetka, počakaj do petka — Četrta dimenzija
5.	Bad — Michael Jackson
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi fi videostudia na Kidričevi 21, telefon: 25 577, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice —- dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18. do 19. na Radiu Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
12345678910111213.
16 17 18 19 20 2122 23
M 15
33 34
41 42
50 51
26
35
43
52
27 28 29 30
36 37 38
44 45 46
31 32
59 60 61
53
62
54
63
55
64
73
39
47
56
65
74
40
48
57
66
75
41
49 -
58
67
76
68 69 70 Vsi 82 83 84 85
89 90 91 92 93 94
77 78 T9
86 87 88
" 06 9 97 98 99
95	9	106 KH »S '°9
103 104 105 ...
—==110 111 112 113 114 115 116 117 118
• _<s«119 120 121 122 123 124 125 126
127 128 129 130 131 132 133 134
• Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 28. januarja 1988 na naslov: VESTNIK, Murska Sobota, Titova 29/1. Objavljene pripise honoriramo.
Vsi ti sestavni deli ljudskega stopala delijo med seboj neverjetne pritiske vsakdanjega življenja. Samo povprečna dnevna hoja pritiska stopalo s težo nekaj sto ton. Zaradi tega je stopalo izpostavljeno velikemu številu poškodb.
Med najštevilnejše probleme stopala uvrščamo: žulje in kurja očesa in druge odtisnine. Kurja očesa so zelo bolna, če se ne zdravijo, lahko se širijo in poškodujejo zdravo tkivo. Vnetje in zatekanje velikega palca povzroča slaba struktura stopala, ta pa je lahko podedovana ali pa nastane zaradi neprimerne obutve. Nohti so lahko nadloga, če jih ne negujemo oziroma nepravilno režemo.
Ortopedi svetujejo, da režete nohte točno ob vrhu prstov. Pustite zadostno dolžino nohta in tako preprečite, da se vam zaraste v meso. Noge, ki so vsak dan najbolj obremenjene, morate umivati. Posebej med prsti. Ne dovolite, da se vam na stopalu razvije glivična bolezen, ta lahko povzroči velike preglavice. Pravilna nega lahko pomaga, da postane stopalo trdno in zdravo, takšno pa bo lažje prenašalo vsakdanje pritiske nanj.
Alkohol redi manj, kot mislimo
Raziskovalci Centra za raziskave in preprečevanje bolezni pri univerzi Stanford trdijo, da kalorije v alkoholu manj redijo kot tiste v hrani. Ugotovili so, da niso imeli moški, ki so z alkoholnimi pijačami zaužili dodatnih 4.000 kalorij na teden, nič več kilogramov od tistih, ki sploh niso pili. Raziskovalci domnevajo, da so vzroki naslednji: Vse kaže, da alkohol pospešuje bazalni telesni metabolizem (izgorevanje kalorij
ZDRAVJE
med mirovanjem). Kalorije, ki jih dobimo s pijačami, delno izgorevajo v teh telesnih »kuriščih«. Alkohol pospešuje tudi spreminjanje hrane v toplotno energijo, to pa spet spremlja izgorevanje kalorij. Določena količina kalorij iz alkohola izgoreva med tem, ko jetra naporno delajo, da predelajo alkohol — raziskovalci to imenujejo »zapravljanje energije«. Alkohol delno zmanjšuje količino hranljivih snovi (in kalorij), ki se vsrkajo med običajnim prebavljanjem hrane.
MODNI NASVET
Prešito krilo
V najnovejših kolekcijah svetovnih modnih oblikovalcev imajo vidno mesto krila, ki so prešita kot odeje. Mini dolžine so priporočljive za mlade in vitke. Zelo so praktična za hladne dni.
Če želite zašiti takšno krilo, je potrebno skrojiti tkanino v obliki pravokotnika in dimenzij, kot vam ustrezajo po dolžini in širini. Takšno krilo lahko napravite iz atlasa in satena. Podložite jo s tanko tkanino ali flanelo, med katero vložite tanko plast vatelina. Takšno krilo se lahko nosi na obe strani in lahko služi podnevi in zvečer.
I kamnovbrez operacije I
" Žolčne kamne ima vsak deseti človek, le pri vsakem pet-  desetem pa povzročajo težave. Doslej se jih je bilo možno znebiti le z operacijo. Druge metode, na primer kemično razta-
Ipljanje ali pa odstranjevanje z endoskopijo, so bile manj uspe-  šne. Zdaj pa so strokovnjaki izdelali napravo za drobljenje žol- 1 čnih kamnov z ultra zvokom. Deluje podobno kot naprava za | drobljenje ledvičnih kamnov. Žolčne kamne pa je težje zadeti,
I ker se lahko prosto gibljejo v žolčniku. Zato ima naprava za   drobljenje žolčnih kamnov dve ultrazvočni glavi, ki točno do- I I ločita lego kamnov in usmerjata zvočne valove na določeno I mesto.
I Celotno zdravljenje traja le pol ure in je popolnoma nebo-leče. Bolnik mora ostati v bolnici le še dva ali tri dni. Vendar I pa tak način odstranjevanja kamnov ni primeren za vsakega. | Nekateri bodo morali kljub vsemu »pod nož«. To je odvisno
Iod števila, sestave in velikosti kamnov. Vse to pa je mogoče  ugotoviti z neškodljivo ultrazvočno preiskavo.
Prilagodljive očesne leče
Iz Liestala v Švici poročajo o umetnih očesnih lečah, ki jih vbrizgajo v ovojnico in ki pod določenimi pogoji pridobijo enako zmožnost prilagoditve, kot jo je imela odstranjena naravna. Dr. Haeflinger tega sicer če ne počne na ljudeh, uspeva pa mu na zajčkih in opicah. Živalim odstrani iz očesa njihovo lečo tako, kot jo odstranjujejo bolnikom s sivo mreno, v njeno ovojnico, ki v očesu ostane, pa vbrizga silikonski gel.
Ciliarno telo, v katero je vpeta leča, nato draži z injekcijo pilokarpina v prednjo očesno komoro. Taka, z zdravilom sprožena akomodacija leče je dosegla do deset dioptrij.
Zaenkrat še ni jasno, ali bi silikonski gel lahko sledil hitremu menjanju dioptrične moči leče pri naravnem gledanju. Današnja tehnologija umetnih snovi, izdelanih »po meri«, pa bi verjetno lahko ponudila tudi za te potrebe primeren materijal, tako da ljudem, ki so jim odstranili sivo mreno, ne bi bilo treba več nositi debelih naočnikov niti nadomestnih kontaktnih leč.
ANEKDOTE
Znani ameriški filmski igralec Burt Lancaster je nekoč dejal: »Z ženskami so težave, ker hočejo doživeti romane, mi moški pa smo za krajše zgodbe.«
Knez Ligne, belgijski general, je srečal ljubimca svoje žene. Kar se da neprisiljeno ga je nagovoril takole: »Zal vam moram povedati, da sem vas bil današnjo noč prisiljen prevarati s svojo ženo.«
Knez Ligne je takole gledal na zakon: »Po mojem bi moral pred poroko vsakdo ukrepati tako, kot je v navadi pri stanovanju: Najameš ga za nekaj let in — če je vredu — ga potem obdržiš.«
Kitajski voditelj Mao Ce Tung je med drugim dejal: »Kravje blato je koristnejše kot dogme. Iz njega lahko.na-pravimo gnoj.«
Sodobno zdravljenje vse bolj uporablja pijavke
Nekoč priljubljene in kasneje Pijavke so v zadnjem času od- na več bolnikih, vmes pa so jih zavržene pijavke doživljajo svo- krili tudi mikrokirurgi in plasti- praznili v slani vodi. Zaradi bo-jevrstno vrnitev v sodobno medi- i.:-;	• —
cino. Ker so potrebe po tej neugledni živalci tako narasle, jih v britanskem Walesu celo gojijo,, da bi iz njihove sline pridobili zdravila proti motnjam pri strjevanju krvi in proti srčnemu infarktu. Hirudin, prvo snov, ki je preprečevala strjevanje krvi, so iz pijavkine sline izolirali že konec prejšnjega stoletja. Do danes so našli v njej že devet farmakoloških učinkovitih snovi, med katerimi je celo lokalni anestetik in antibiotik.
--------------------O~ *** t'***^fc* čni kirurgi. Polagajo jih na prste in ude, ki jih je po hudih poškodbah treba prišiti nazaj. Pijavke preprečujejo strjevanje krvi v sešitih žilah, ki bi lahko uni-
jazni pred prenosom bolezni sedaj uporabijo za vsakega bolnika novo pijavko.

Nasredin, turški modrijan, je rekel sosedu, ki si je prišel sposodit njegovega osla, da ga je že posodil. Osliček pa se je ravno takrat oglasil iz hleva. »Toda osel je tu,« se je razjezil obiskovalec, »slišim ga!« »Kaj?« je zavpil Nasredin, »ali verjameš oslovi besedi bolj kot moji?«
Slavni francoski odvetnik Louis Richard je večkrat rekel, da so odvetniki kot Škarje: sebe nikoli ne urežejo, gorje pa tistemu, ki pride med škamici!
čilo delo mikrokirurga. Tudi sicer je pijavka uporabna povsod, kjer bi veliki krvni strdki lahko otežili celjenje ran. To pa ni vse, kar lahko pijavka da medicini. Pijavke so hermafroditi — imajo obenem moške in ženske spolne organe. Oplojujejo same sebe in tvorijo kokone, v katerih je po kakih 14 mladičkov. Svoje čase so pijavke uporabljali zapored
vsak četrtek
VESTNIK
VESTNIK
Ocvrti kalamari
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (PATRICIA)
AVSTRO-OGRSKI GENERAL
AVTOMOBILSKA OZNAKA JAPONSKE
SARAJEVO
DEL TELESA
V naših samopostrežnih trgovinah se dobi v zadnjem času tudi morska riba. Ne sicer v bogati izbiri vendar pa boste si lahko kupili kalamare, ki so dobro pripravljeni prava poslastica na domači mizi. Za 4 osebe potrebujemo: 60 dkg kalamarov, 2 žlici moke, sol, olje za cvretje, peteršilj, limono, 20 dkg tatarske omake.
Pripravimo pa jih tako, da kalamare očistimo in narežemo na kolobarje velikosti pol centimetra. Kolobarje povaljamo v moki in opečemo v vročem olju. Še tople posolimo in postavimo na mizo, obvezno s tatarsko omako. Okrasimo z vejicami peteršilja in limono.
SESTAVIL MARKO NAPAST
AMERIŠKI PISATELJ (»SESTRA CARRIE«)
DAVNO VZHODNO-GERMAN.
LJUDSTVO
ČELIST IN DIRIGENT JANIGRO
PLAČILO
NA RAČUN
GLAVNA REKA V BURMI
AVTOR ROMANA »GRAJSKI BIKI«
ZAČETNI DEL TANKEGA ČREVESA
NEKDANJI SLOV. GLED. IGRALEC (ALU
I TREBUŠA-TOST STEBRA
MALIK
GRŠKA ČRKA
PRITOK SOČE
I LETALO
PISANA
PAPIGA
ZMES IRIDIJA IN
OSMUA
Ikača. boa
I REKA NA POLJSKEM, PRITOK VISLE
PAKROŽNO GEOMETRIJSKO TELO
REKA
V JUŽNI SPANUI
PLATINA
ISTARO-PERZIJSKI VLADAR
PREDLOG
POJAV NA RAZBUR-KANI VODI
DARUVAR
AVTOMOBILSKA
OZNAKA
IRANA
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
STRAN 13
križem po naših šolah
Moj mikroskop
Za novo leto sem od sestre dobila darilo — mikroskop. Je rdeče barve in ima razne pripomočke. Zagledala sem ga pod novoletnim drevesom. Bila sem presenečena in srečna. Vzela sem ga iz škatle in si ga ogledala. Sestra mi je pokazala, kako se z njim dela. Nastavila sem preparat. Bila sem začudena. Videla sem celice. Vse je bilo večje in oblike celic so bile .različne. Ogledala sem si las, meso, vodo in čebulo. Tudi kristale soli in sladkorja je bilo enkratno videti.
Zdaj že komaj čakam pomlad. V mlakah se bo razvito novo življenje. Rada bi videla, kaj vse je v kapljici vode iz mlake, kar s prostim očesom ne vidimo. Rada bi vedela vse o majhnih živalih, za katere sploh ne vemo, da obstajajo.
To je zame najlepše darilo, ki sem ga kdaj dobila. Rada gledam preparate, ker me to zanima in veseli. Mislim, da bom postala raziskovalka narave.
Maja Makoter, 4. a . OŠ Ivan Cankar, Ljutomer
Spomini dedkov in babic na vojne čase
Med borci za svobodno domovino sta bila tudi moj ded in babica. Ded je bil mobiliziran v madžarsko vojsko, nato pa je bil nekaj časa v ruskem ujetništvu. Tam so zelo trpeli. Peš so morali hoditi v zelo oddaljena taborišča, medtem ko so pazniki jahali na konjih. Tudi hrane niso skoraj nič dobivali, zato so ujetniki vsak dan umirali.
Da pa se vse to trpljenje ne ponovi, moramo braniti in ljubiti svojo domovino.
Tanja Kodba, 6. b
Babica mi je pripovedovala, kako je potekalo njeno življenje med vojno. Doma je bila na Gornjih Slavečih. Ko je prišel okupator do Slaveč, je bila stara šele 12 let. Med vojno je bilo veliko trpljenja. Mučili so njene starše. Oče, ki je imel trgovino in je sodeloval s partizani, je bil večkrat v zaporu. Tudi babico so zasliševali, mislili so, da ve, kje so partizani. Izdali niso ničesar, vendar so sovražniki še dalje sumili, da sodeluje s partizani.
Tudi moj dedek, ki je bil doma pri Gradu, je sodeloval s partizani, zato so ga zaprli in poslali v taborišče. Ker prej ni maral paradižnika, ga je prvič jedel prav v taborišču. Ko je poskusil, kako je dober, je vsak dan, ko so bili na prisilnem delu, kradel paradižnik, ki so ga nosili iz tovornjakov.
Srečna sem, da mi babica in dedek vesta veliko povedati o vojni.
Aleksandra Vitez, 6 .a
Dedek mi je povedal, da so se Madžari pri nas naučili peljati s kolesom. Ta kolesa niso bila takšna, kot so danes — bila so brez zračnic. Ko so se
s takim kolesom peljali po vasi, je vsak človek vedel, da se Madžari učijo voziti s kolesi. Iz tega so se smejali. A dostikrat je bilo več joka kot smeha.
Pripovedoval mi je še, da so večkrat po vasi peli partizani. Tudi dedek je bil partizan. Hrane jim je vedno primanjkovalo. Nosili so jim jo kurirji; tudi pisma so nosili. Nekoč je neki kurir prinesel sporočilo, da se Madžari približujejo njihovemu bataljonu. Temu kurirju je bilo ime Stane. Rešil je ves bataljon. A ko je odhajal v vas, so ga na poti Madžari ustrelili. Ta fant jim je zmeraj manjkal, ker nobeden kurir ni bil tako hraber kot Stane.
Mihaela Fujs, 6. a
Moja babica mi je pripovedovala, da je bila v vojni kurirka. Prenašala je razno pošto, zdravila, obleko in hrano. Enkrat so jo ujeli in jo zaprli. Fašisti so jo tam zasliševali in hoteli so izvedeti, kje so partizani. V taborišču so bili zelo lačni in sestradani. Tam so bili tudi njeni starši in tudi njih so mučili. V taborišču je bila 13 mesecev. Ko so jih izpustili, so bili zelo veseli, ker so ostali živi. Srečna sem, ker še imam babico.
Monika Lang, 6. a
Tudi moja babica je bila vključena v partizane, in sicer kot kurirka. Povedala mi je mnogo prigod iz tistih časov, ko so Nemci vdrli v Jugoslavijo. Tudi dedek je sodeloval s partizani. Pri babici so morali imeti zatemnjena okna. Ko so nekoč poslušali radio o novih napadih, jih je presenetil sovražnik, vendar so se rešili. Ugasnili so luč in se naredili, da spijo.
Klavdija Kulič, 6. b Učenci OŠ K. D.-Kajuh, M. Sobota
ti?
Nekega dne mi je prijateljica prinesla ježa. Ježu najbrž ni bilo všeč pri meni, ker se je zvil v klobčič. Ponoči me je prebudil ropot, kot bi divjalo sto konj po sobi. »Bum,« je padla na tla risalna deska, ki sem je bila prislonila k steni. »Tresk,« se je prevrnil stol. Takoj .sem vedela, da je jež. Potem je vse utihnilo in spet sem zaspala. Sanjala sem, da mi zdravnik daje injekcijo. Zabolelo me je, prebudila sem se, in na postelji sem otipala ježa. Ko se je zdanilo, sem ga našla spet v kotu sobe, zvitega v klobčič. Pomislila sem na živali, ki so pozimi v gozdu. Tudi ježi si v brlog nanosijo liste, se zavijejo vanj in tam spijo do pomladi. Ko jih privabi sonce, pridejo iz lukenj — shujšani in oslabeli.
Moj jež pa tisto zimo ni spal, ker je bilo v moji sobi prijetno toplo in je dobil vsak dan vsaj krompir. Zato je bil spomladi koj postaven in okrogel. Ko se je razcvetela pomlad in se mi je jež zasmilil, sem ga spustila na travnik.
Komaj je jež s svojim žilastim smrčkom ovohal svobodo, že se je izgubil med cvetlicami.	Bojana Vouri, 6. b OŠ Rogašovci
SREČANJE Z VOJAKI
Ob prazniku JLA so nas na šoli obiskali vojaki iz vojašnice v M. Soboti.
Iz pogovora z njimi je nastal tale zapis:
— Kako se počutite ob vašem prazniku?
»Lepo, prijetno. Obiskujemo vrtce, šole, delovne organizacije. Tudi v vojašnici je praznično vzdušje.«
— Iz katerih krajev ste prišli v M. Soboto?
»Iz Mostarja, Sremske Mitroviče, Ljubnega ob Savinji . . .«
— Kako se med seboj razumete?
»Med nami vlada pravo tovarištvo in prijateljstvo.«
— Kakšno je življenje v vojašnici?
»Pestro, zanimivo, včasih tudi naporno.«
— Kaj delate v prostem času?
»Pišemo pisma, igramo odbojko, beremo, gremo v kino ...«
— Dobivate pogosto pisma?
»Da, zelo pogosto. Od staršev, deklet, prijateljev.«
— Kako se počutite na straži?
»Moraš biti buden, oprezen. Včasih je neprijetno.«
— Kaj boste najbolj pogrešali, ko se boste vrnili domov?
»Pogrešali bomo izjemno prijateljstvo in tovarištvo, ki smo ga v času služenja vojaščine stkali.«	Člani literarno
novinarskega krožka OS Bakovci
MIR
To je beseda, ki ne pozna sovraštva, beseda, ki ne pozna grozna orožja, atomskih bomb: beseda, ki povezuje črno in belo roko; beseda, ki jo nekateri samo sanjajo ali je pa sploh ne poznajo. V tej besedi se še skriva svoboda, pravica, enotnost, bratstvo . . .
Z mislijo poletim okrog sveta, da bi vedela, kaj je to mir.
So to reke, ki povezujejo države? So to oceani, morja? Je to tudi potok, gozd in vsako grmičevje, skala in mirno nebo, pod katerim
letala ne brnijo? Je to tudi cvet? So to tudi ljudje?
Zabrnijo letala, zatemnijo nebo, pripravljajo se na spust bomb. Nekdo jim je dal povelje in zdaj ga morajo izpolniti. Če ga ne bi... Kaj bi bilo potem ?
Misel se mi ustavi in poleti v miren svet.
Vojne še nisem doživela in je tudi nočem. Kako nedolžni ljudje umirajo. Želijo si le, da bi živeli mirno in svobodno, da se jim ne bi bilo treba skrivati in bojevati.
Mislim, da sta mir in svoboda največ, kar si želi vsak človek. Vsi. ki že to imamo, moramo pomagati
vsem, ki si res želijo svobodo in mir. Ti dve besedi nam pomenita vse.
Ne vemo, kaj bo jutri. Bo lepši ali slabši? Pričakujemo lahko oboje, zato moramo biti pripravljeni na vse. Kdor si res želi mir, se bo z vso močjo bojeval za lepši jutri.
Vsem, ki si želijo mir, želim, da bi se jim želje uresničile. Sonce bi spet lepo sijalo, doživeli bi marsikaj lepega, česar zdaj ne morejo v vojni, ki uničuje vse živo, tudi naravo.
JASMINA ZRINSKI 8. a OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN, PUCONCI
NAŠ RAZRED
V našem razredu je stara klapa, ki je vse od petega razreda že enaka. Ranko in Dominik sta rada junaka, mlajšim strah naganjata v kosti, marsikdo se ju boji..
Metki jeziček rad se vrti, poslušal bi jo lahko cele tri dni. Torej naj te ne skrbi glede gramofona, čas ti bo krajšala — kdo drug kot ona. Druga Metka je bolj resna.
Ko prva Metka ji predava, njo to prav nič ne zabava. Alenka in Marijana radi se učita, za zaslužek pa seveda petico dobita.
Gorazd prav tako ne izstopa, knjiga v roki mu ni nadloga in zato ima visoko stališče kot predsednik razreda probleme nam išče. Mira se bolj za spise zanima, v njih nam svoj življenjepis odkriva. Pa tudi ljubezen se poraja, pri učenju nam nagaja.
Simon za Tadejo gleda, a vse je brez uspeha. Naj zaključim našo razredno polomijo, lep pozdrav, pa adiio!
ROMANA GELD, 8. razred OŠ 17. OKTOBER, BELTINCI
—2...............
»Povedal mi je, da je v Izraelu že 35 let, da pa se potepa zunaj Rusije že več kot petdeset let, ker tam pod Stalinom ni mogel živeti, posebno ker je simpatiziral z idejami Trockega, ki si je po njegovem mnenju socializem predstavljal v veliko bolj humani obliki, kot pa jim ga je vsiljeval Stalin z gulagi, bičem in umori. Ker sem imel čas, me je zapeljal okrog po Tel Avivu, »eto od menja«, nič mi ni dodatno računal, razkazal mi je stari in novi del mesta, arabsko četrt, ki je razvlečena, umazana in daje vtis nereda, kar izsušeno Sredozemlje še bolj poudarja. O Arabcih pa ni slabo govoril, so pač takšni, kakršni so, hudobni pa niso, če jih organiziraš, plačaš, tudi delajo, mi je razlagal. Pokazal mi je nemško kolonijo, ki pa se je med vojno kompromitirala in so jo Egipčani razgnali. Sedaj so jo poselili judje. V hotelu me je v sobi čakal velik šopek rož, zavit v celofan, s pozdravom Ophir Toursa; zaželeli so mi prisrčno dobrodošlico v »obljubljeni deželi«. Nisem se še dobro razgledal po sobi, kar mi je sobarica, Arabka, prinesla polno košarico sadja: letošnja jabolka, hruške, breskve, grozdje in banane. »To je za vas od firme Ophir,« mi je povedala v dokaj dobri angleščini.
Po večerji sem vprašal portirja, če lahko grem sam ven in kako dolgo lahko ostanem zunaj. Pazil sem, da ne bi barval glasu in stavkov z obremenjenostmi poročil naših časopisov, ki jih prav gotovo nosim s seboj, pa mu tega nisem prikril. Zaslutil je, kaj me tišči, ko je zapel: »Kakor dolgo hočete. Oglejte si naše prečudovito mesto, ki dobi pravi čar prav ponoči. Tel Aviv je eno najbolj mirnih in varnih mest na svetu.« Preveč čudovito, da bi stvari jemal dobesedno. Boljše, da zgineš v hotel, ko se ulice praznijo, sem si mislil, rekel pa nisem nič.
Agencija Ophir Tours
~ Ophir tours je ena največjih grosističnih turističnih agencij v Izraelu. Pomaga in sodeluje s številnimi majhnimi agencijami, ki so raztresene po vsej državi (preko 400), ima osem lastnih uradov v vseh večjih mestih v Izraelu. Lastnih predstavništev v inozemstvu nimajo, sodelujejo s potovalnimi agencijami dežel, kjer imajo poslovni interes. Zaposlujejo okrog dvesto uslužbencev. Dejavnost je razdeljena po področjih. Nas štejejo med Vzhodno Evropo — Balkan. Posebno močan turistični promet imajo z Romunijo in Madžarsko. Jugoslavija je na odmaknjenem tretjem mestu, čeprav je interes zanjo v zadnjih letih močno porasel.
Iz razgovorov s posamezniki in predstavniki agencije, zakaj je tako, izbijajo štirje vzroki:
1.	Cene v jugoslovanskih zdraviliščih so v primerjavi s cenami v Romuniji in na Madžarskem previsoke in zelo nekonkurenčne, usluge in udobje pa na isti ravni. Moti jih vsakoletno spreminjanje cen, ki se občutno spreminjajo tudi med letom v naših trgovinah.
2.	V propagando je bilo vloženo veliko več kot za jugoslovansko tržišče.
3.	Velika ovira za potovanje v Jugoslavijo so dobivanje viz in postopki na meji. Teoretično ni težko dobiti jugoslovanske vize, kar za njih uspešno in korektno opravlja Kompas, ker nimamo diplomatskega predstavništva. Problem je v tem, ker ljudje oblike, ki jo mi prakticiramo, nočejo sprejeti. V vizi mora biti navedeno, kdaj in kje bo gost prestopil mejo, kar vedno ni izvedljivo. Navajali so mi dolgotrajno čakanje ob prestopu čez mejo in razne zaplete birokratske narave. V Romuniji in na Madžarskem dobijo vizo na letališču ali na meji.
4.	Kompliciranost v prometu, ki zahteva večkratno prestopanje, ker Jugoslavija nima direktne letalske veze z Izraelom, mora gost potovati v Zurich, Munchen, Rim ali na Dunaj, prestopiti za Zagreb in od tu z vlakom do Maribora in avtobusom ali taksijem k nam. Ko gost, običajno' starejša oseba zve, da mora dvakrat menjati letalo, se presesti na vlak, avtobus, ali pa drago plačati taksi, si premisli.
Letno imajo okrog milijon sto tisoč turistov z vsega sveta, od katerih iztržijo preko milijardo bruto dohodka. Njihovo število iz leta v leto niha, odvisno od političnih razmer in teroristične aktivnosti. Zaplemba italijanske ladje A. Lauro je imela za posledico, da so bili hoteli in turistični kraji več mesecev na pol prazni.
dr.
Lojze Števanec
Glavna turistična privlačnost je dolga kopalna sezona ob peščenih obalah Sredozemlja, predvsem pa biblijska mesta vseh najvažnejših monoteističnih ver. Za svojo zgodovinsko dediščino, ki je nastajala več tisoč let, vzorno skrbijo, jo vzdržujejo, restavrirajo in so do turistov raznih verskih skupin tolerantni. Na izletniških turah, ki jih posebne avtobusne agencije vsakodnevno organizirajo iz centrov ob obali v notranjost, je opaziti, da vodnik, ki obvlada več tujih jezikov, enako spoštljivo govori o krščanstvu, muslimanstvu in seveda judovstvu. Temeljito pozna njihova verovanja, zgodovino, tradicijo in v svojih razlagah ima enak odnos do njihovih prepričanj in izročil. Od teh prepričanj in izročil živi njihov turizem in vse, kar se nanj navezuje: agencije, hotelirstvo, prevozništvo, gostinstvo, številna drobna obrt, industrija, trgovina, o čemer bo pozneje govora. Po drugi strani pa kulturni človek ve, da so na svetu stvari, ki jih z zamahom roke ni mogoče odpraviti samo zato, ker se s tvojim prepričanjem ne skladajo in si po naravi do mišljenja in prepričanja drugih netoleranten.
Turizem je zapletena stvar, občutljiva, vendar donosna, od katerega veliko ljudi v Izraelu, pa ne samo tam, bogato živi. Drugi (tudi mi) pa dalje od iluzije, da se od turizma da dobro živeti, niso prišli. V turizem so vtkane številne dejavnosti in soodvisnosti, veliko domiselnosti, prilagodljivosti, drobnega osebnega dela, takta in kulture na vseh ravneh.
Na žalost pa pri nas ob vsakodnevnih krizah, upadanju domačih in tujih gostov uperimo prst na natakarjevo mizo? brskamo po zdravniški torbi, napadamo prodajno službo in le tu iščemo vzroke za nastalo stanje. Pač streljamo v prvi cilj, ker v svoji prizemnosti drugega cilja več ne vidimo ali pa nočemo videti. Zato zdravimo le simptome, ki jih pravi vzroki vedno-na novo prodajajo.
Pužčava Negev.
DEŽELA
V leksikonu izpred dvajsetih let, kjer so podatki se nekaj let starejšega datuma, piše, da je dežela porasla z grmovjem, sredozemskim hrastom in borom, sicer je puščava in polpuščava subtropskega podnebja. Torej izsušena s trdo travo in grmičevjem porasla pokrajina, po kateri so že tisočletja nomadska plemena pasla manjše črede ovac, koz in velblodov ter jo križala na hrbtu oslička.
Nič čudno, da so prvi priseljenci zelene Evrope med obema vojnama, ko so bežali pred nerazumljivim besom fašizma, v obupu ugotavljali, da se tu ne da narediti ničesar. Vendar povratka ni bilo. Preživeti pa je bilo treba vedno več ljudi.
Ti opisi in to malodušje so preteklost. Danes je Izrael vsestransko produktivna dežela z močno izvozno naravnanostjo.
V IZRAELU
Kot je bilo že rečeno, meri 20.700 km’, toliko kot Slovenija. Po šestdnevni vojni 1967. in poznejšem umiku imajo še vedno zasedenih okrog 10.000 km!, večinoma puščave in polpuščavskega sveta na desnem bregu Jordana, jugu in na Golanu.
Na tej površini živi nekaj več kot 4 milijone prebivalcev, med katerimi so velike razlike v etničnem, kulturnem, verskem, socialnem, jezikovnem itd. stališču. Prišli so iz okrog 100 različnih držav z vseh celin. Judov je okrog 3,3 milijona, polovica njih je že rojena v Izraelu, muslimanov 525.000, kristjanov 95.000, druzov 53.000 in raznih antičnih sekt kakih 10.000. Med muslimani, ki so arabskega porekla, je kakih 44.000 še vedno nomadov. Okrog 50 odstotkov ljudi živi v mestih.
Deželo sem v štirinajstih dneh prepotoval po dolgem in počez. V notranjosti in na severu je hribovita, ob sredozemskem morju, kjer so se že množično kopali, dolina Negev na jugu, nekaj malega ob Galilejskem jezeru in nižina Esdraelon pa ravninska. Letno pade v večjem delu države 25 milimetrov dežja, ob Mrtvem morju, ki leži 394 metrov pod gladino Sredozemskega morja, pa vsakih nekaj let par kapelj. Bolje je namočen predel na severu ob Galilejskem jezeru in na Golanu, kjer pade do 800 mm padavin. Na gorskih vrhovih tudi sneži. Dežuje le v zimskih mesecih.
Razen Jordana, ki je tolikšen kot Pesnica, ni rek. Pravi biser in življenjski sok dežele je Galilejsko jezero, ki je kakih 21 km dolgo in 13 km široko. Pravijo, da je 45 m globoko, leži 200 m pod morsko gladino, ima sladko vodo.
Kaj pomeni voda za ljudi in gospodarstvo neke dežele, vidi človek v Izraelu. Mnogi, ki imajo mačehovski odnos do naših zalog vode, s katerimi nas je narava bogato obdarila, bi morali nekaj časa prebiti v teh krajih, da bi spoznali, do kakšne vrednote imamo vsi skupaj skrajno neodgovoren odnos.
Zbiranje in varovanje vode je za deželo Izraelcev življenjskega pomena že tisočletja, o čemer pričajo duhovito rešeni zbiralniki in cisterne v ruševinah, ki datirajo iz let pred našim štetjem. Zadnje tedne pred deževno dobo ljudje željno čakajo dežja, ko skrbno polnijo rezervoarje in cisterne, nekoč so iz njih pokrivali celoletne potrebe. Danes je dežela prepredena z vodovodi. Cevi polagajo pod cestišča. Nekoliko privzdignjene nad ravninami imajo po več hektarjev velika zajetja — ribnike, ki jih polnijo iz vodovoda in uporabljajo za namakanje. Vir sta: Jordan in predvsem Galilejsko jezero. Lani se jim je gladina zaradi intenzivnega črpanja znižala za več kot 4 metre, to pa je letošnja zima ponovno nadomestila.
Dežela ne daje vtisa, da bi jo dež na leto poškropil le z roso. Polja, vrtovi in parki so prepreženi s cevmi, iz katerih brizga in prši v tisočerih curkih po negovanih zelenih tratah, bujnem cvetju, sočnih poljščinah in skrbno obdelanih plantažah. Suho podnebje in vroče sonce, ves čas mojega bivanja je bila temperatura preko 30° C, sta kazala svoje zobe po opuščenih livadah, kjer je trava ožgana, olesenela ali pa pokrajina puščavska.
V maju so bili sredi žetve ječmena in pšenice, ki jo tudi izvažajo. S ponosom povedo, da velik del znamenitih makaronov in špagetov, ki jih dobite v Italiji, izdelujejo pri njih, ker na njihovih poljih raste najboljša trda pšenica. Poleg žit pridelujejo: citronske sadeže, dateljne, granatna jabolka, banane, oljke, grozdje, tobak, arašide, bombaž, sladkorno peso, sončnice, ki so bile že v cvetju, ravnokar so obirali breskve, hruške, jabolka, gojijo vse vrste povrtnin vse leto, velike površine so pod plastiko, na trgu so bile že v začetku maja dinje, melone, paradižnik, paprika in vrsta sadežev, ki jim nisem vedel imena, gojijo celo riž. Veliko tega sadja in povrtnin izvozijo. Evropo zalagajo z zgodnjim cvetjem.
STRAN 14
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
BRAUNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 21. januarja 1988	2
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
15.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 v letu 1988
16.	Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1988
17.	Sklep o uvedbi dodatnega samoprispevka za naselje Černelavci
18.	Odredba o dajanju soglasja k cenam v občini G. Radgona
19.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v Slovenijales Lesna industrija Platana M. Sobota
20.	Sklep o razrešitvi in imenovanju članov začasnega kolegijskega organa v Slovenijales DO Platana
21.	Odredba o dajanju soglasja k cenam v občini M. Sobota
22.	Sklep o določitvi višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča leto 1988 v občini G. Radgona
23.	Sklep o razrešitvi in imenovanju sekretarja skupščine občine G. Radgona
24.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Čentiba
15
Na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 48/85), 205. člena Statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87), dolgoročnega plana občine so leta 2000 (Ur. objave, št. 5/86), srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986— 1990 (Ur. objave, št. 26/86) je skupščina občine na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 24. 12. 1987 sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1988
UVOD
Osnutek resolucije nastaja v času, ko še marsikaj ni jasno glede pogojev gospodarjenja v letu 1988. Gotovo je le to, a se problemi nestabilnega gospodarstva prenašajo v naslednje leto, ki bo ne glede na sprejem takšnega ali drugačnega protiinflacijskega programa, eno najtežjih. Večina OZD v občini napoveduje oženje trga in probleme glede normalne preskrbe proizvodnje. K pesimizmu gotovo sprispeva svoj delež ekstremna državna regulativa, ki je stopnjo samostojnosti in odločanja gospodarskih subjektov postavilo na najnižjo raven. Ne glede na neznanke je osnutek resolucije naravnan k osnovnemu cilju, da se kljub prisotni družbeno ekonomski krizi dosežejo v naslednjem letu vsaj takšni rezultati, da ne bo bistveno ogroženo uresničevanje družbenega plana občine G. Radgona za obdobje 1986—1990.
L URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA 1986-1990 IN OCENA STANJA OB PREHODU V LETO 1987
V prvih dveh letih tekočega srednjeročnega plana občine Gor. Radgona se globalni cilji in usmeritve uresničujejo. Ta ugotovitv sicer ne velja za vse sektorje gospodarjenja, vendar se osnovni optimistično postavljeni strateški cilji realizirajo.
— Družbeni proizvod je v letu 1986 dosegel rast 3,9 %, kar je za 0,1 % hitreje od resolucijskega cilja. V letu 1987 je bila ob polletju rast še bistveno hitrejša, vendar se je ob 9-mesečnem obračunu zmanjšala na 2,9 %, kar je občutno manj kot je predvideno s projekcijo. Ob koncu leta 1987 bo v najboljšem primeru dosežena 3,8% rast.
—	Industrijska proizvodnja je v letu 1986 zaostajala za družbenim planom (plan 4 %, dejansko 1,6 %), medtem ko je v letu 1987 rast fizičnega obsega 5,5 %, kar kompenzira zaostajanje iz 1986.
—	Kmetijska proizvodnja je v letu 1986 bila večja za 7 % (plan 4 % medtem, ko bo v letu 1987 v najboljšem primeru dosežena rast 3,5 %.
—	Turizem, ki naj bi pomenil primerjalno prednost za razvoj gospodarstva v občini, ne dosega pričakovanih rezultatov. Namesto planirane letne rasti po stopnji 4,3 %, dejavnost turizma nazaduje za 3 %.
—	Drobno gospodarstvo se v obeh letih srednjeročnega obdobja razvija hitreje od načrtovane dinamike, predvsem zasebna obrt.
V	družbenem sektorju drobnega gospodarstva je proizvodno storitvena dejavnost razširjena v 14. Oktobru.
— Izvozni rezultati so vzpodbudni in krepko presegajo pričakovanja. Realna rast izvoza v letu 1986 je znašala 30 %, v letu 1987 pa bo blizu 40%(plan 10 %.)
—	Na področju uvoza smo planirali 5 % realno rast, ki pa niti približno ni bila realizirana (leta 1986 zmanjšanje za 16,8% v letu 1987 pa cca 30 %.) Stopnja pokritja v obeh letih je bila bistveno višja od načrtovane.
—	Na področju politike zaposlovanja je prišlo do usmeritve ekstenzivnega zaposlovanja v preteklosti. V obeh letih (1986 in 1987) stopnja rasti zaposlenih ne, presega 1 % medtem, ko je srednjeročna
projekcija postavljena na letno rast 1,5%. Takšno gibanje omogoča doseganje ugodne rasti produktivnosti na drugi strani pa odpira problem brezposelnosti (ki še ni kritična) in kaže na to, da prepočasi odpiramo nova delovna mesta v okviru novih programov za prestrukturiranje gospodarstva. Negativno je tudi dejstvo, da je rast zaposlenosti v družbenih dejavnostih še vedno večja od rasti v gospodarstvu.
—	Investicijske naložbe se v globalu uresničujejo; zaostanek glede na dinamiko po srednjeročnih planih OZD je minimalen. Realno se vrednost naložb zmanjšuje.
Razmere v gospodarstvu in v negospodarstvu se na prehodu v leto 1988 slabšajo v primerjavi s polletnimi rezultati. Problemi v kovinski in lesni industriji, ki se vlečejo že dalj časa, so se razširili tudi na področje drugih dejavnosti.
Gospodarstvo občine ima sila neugodno strukturo proizvodnje in kmetijstva, ki se v pogojih visoke inflacije in nestabilnosti sooča z ekstremnimi težavami. Novi obračunski sistem in realno vrednotenje sredstev in virov je zmanjšal dohodek za več kot 20 %. Pojavljajo se težave pri zagotavljanju sredstev za normalno delovanje družbenih dejavnosti.
Razmere v kmetijstvu so težke. Prelivanje dohodka zaradi restriktivne politike cen se je povečalo. Proizvodnja mleka in mesa pada, zmanjšuje se stalež živine, pojavljajo se težnje k ekstenzivnemu obdelovanju zemlje itd.
2.	KLJUČNE NALOGE V LETU 1987
V okviru občine Gor. Radgona si zastavljamo za leto 1988 naslednje ključne naloge:
—	razvoj tiste obstoječe proizvodnje in storitev, ki prinaša (največji) dohodek
—	modernizacijo opreme s ciljem povečanja produktivnosti ter večje izkoriščanje kapacitet
—	lastni razvoj, vzpodbujanje inovacijske dejavnosti in ustvarjalnosti
—	ustanavljanje obratov drobnega gospodarstva (družbeni in zasebni sektor)
—	opuščanje programov, ki nimajo trga in programov, ki prinašajo izgubo, ter vključevanje novih programov domačih in prenesenih iz drugih področij
—	zagotovitev strokovnih kadrov, predvsem lastnih
—	stimulativno nagrajevanje
—	načrtna dolgoročna kadrovska politika, vključno s politiko štipendiranja, izobraževanja ob delu in sistemom napredovanja
—	večjo mero poguma pri prenosu razvojnih programov v proizvodnjo
—	višjo stopnjo obdelave in predelave (tudi kmetijskih proizvodov)
—	povečanje izvoza ob zmanjševanju uvozne odvisnosti
—	povezava z razvitim svetom preko proizvodnih kooperacij in drugih višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino
—	računalniško podprt informacijski sistem v sleherni OZD — krepitev samoupravljanja in informiranja delavcev.
3. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Občina			
Kategorija	G. Radgona plan 86—90	Ocena 87	1988
Družbeni proizvod (realno)	3,8	3,5	1,8
Industrijska proizvodnja	4,0	4,5	2,5
Kmetijska proizvodnja	4,0	3,5	3,0
Promet in zveze	3,5	3,0	2,0
Turizem	4,3	-3,0	1,0
Obrt	5,9	8,0	4,0
Zaposlenost	1,5	1,0	1,0
Produktivnost	2,5	2,0	1,2
4.	EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO
Na področju ekonomskih odnosov s tujino bomo širili tržišče in povečevali konkurenčno sposobnost s kvalitetnejšimi izdelki in storitvami.
Zunanjemu trgu prilagojen izvozni program radgonskega gospodarstva bo obsegal po področjih:
—	elektro industrija: program anten, antenskih sistemov, elektronskih sklopov, vodnikov in pribora
—	kovinsko predelovalna industrija: polnilne linije, bivalne enote
—	lesno predelovalna industrija: žagan les, glasbeni elementi
—	živilska industrija: mineralna voda, tiha in peneča vina
—	tekstilna industrija: ženska konfekcija, dodelava
—	kmetijstvo: mlade pitane živali, meso, sadje
—	turizem: nočitve, gostinske storitve
—	obmejna trgovina
5.	ZAPOSLOVANJE
OZD in Skupnost za zaposlovanje morajo pripraviti ustrezne programe prekvalifikacij, prezaposlovanja in dodatnega zaposlovanja ter skupščini predložiti usklajeno bilanco zaposlovanja.
Reševanje presežkov delavcev, ki se bodo pojavljali kot ekonomski ali tehnološki višek, z zakonom, da problem presežkov delavcev ne bo predstavljal ovire pri sanaciji, prestrukturiranju in prenehanju OZD.
Štipendiranje mladine mora biti bolj kot doslej kadrovska in ne socialna kategorija.
Z odpiranjem novih obrtnih obratovalnic zagotavljati večje število zaposlenih v drobnem gospodarstvu.
6.	OSEBNI DOHODKI
Osebni dohodki delavcev v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva bodo naraščali skladno z uspešnostjo gospodarjenja. Uspešnost bodo delovne organizacije ugotavljale v primerjavi z uspešnostjo gospodarjenja v podskupinah dejavnosti.
Tako ugotovljeni družbeno primeren obseg sredstev za osebne dohodke bodo delavci razporejali na sredstva za osebne dohodke iz naslova živega dela in na del sredstev na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot kategorijo minulega dela.
V samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja negospodarstva se bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo usklajevala z rastjo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v gospodarstvu občine ob upoštevanju realizacije programov in v skladu z zakonom o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za porabo.
7.	INDUSTRIJA
Prizadevali si bomo za pospešeno tehnološko prenovo s ciljem usposobitve industrije za proizvodnjo izdelkov višje stopnje obdelave na novi visokoproduktivni opremi. Posebno pozornost je posvetiti kakovosti in produktivnosti.
7.1.1.	Elektro industrija
—	kabelska televizija
—	satelitska televizija za skupinski in individualni sprejem
—	program konektorjev
—	program profesionalnih antenskih naprav
—	program za široko potrošnjo
7.1.2.	kovinsko predelovalna industrija
— bivalne enote, nadgradnje TAM, vagonska vrata
7.1.3.	strojna industrija
— polnilne linije
7.1.4.	tekstilna industrija
— ženska težka konfekcija
4.1.5.	lesno-predelovalna industrija
- žagan les, oprema, glasbeni elementi
4.1.6.	živilska industrija
—	mineralna voda in brezalkoholne pijače
—	proizvodnja svežega mesa
s — proizvodnja tihih in penečih vin
7.2.	Investicijska vlaganja pa bodo usmerjena
7.2.1	elektro industrija
— dokončna realizacija investicije po elaboratu za proizvodnjo, kontrolo in montažo CATV in SATV sistemov
7.2.2	kovinsko predelovalna industrija
— investicije v tehnološko opremljenost proizvodnje in ureditev proizvodnih objektov
7.2.3	. transport
— nabava transportnih sredstev
7.2.4	živilska industrija
—	nova hala in nova linija za polnjenje malih steklenic mineralne vode
—	preureditev petanjskega obrata
—	polnilna linija S 3
—	nadaljevanje aktivnosti s pripravo projektne dokumentacije za IC Mele (hladilnica, mesopredelovalni obrat)
7.2.5	. servisna dejavnost
— izgradnja hale za tehnične preglede
7.2.6	. Predelava odpadnih surovin
— preselitev skladišča odpadnih surovin iz Gor. Radgone v industrijsko cono Mele.
8.	ENERGETIKA
8.1.	Distribucija električne energije
Skupaj s krajevnimi skupnostmi in Elektrom G. Radgona bomo za izboljšanje kvalitete dobave električne energije izvedli naslednje investicije:
8.1.1	Izgradnjo trafo postaj in VN priključkov v naseljih Žepovci II, Zg. Kocjan, Sp. Ščavnica in Nasova.
8.1.2	. Izgradnja nizkonapetostnega omrežja v naseljih Žepovci II. Sp. Kocjan, Sp. Ščavnica V — Rakuša, Nasova-Arde, Janžev vrh in Radenci IV.
8.1.3	V zvezi s pripravami na izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri se izdela krajinska zasnova — »Dolgoročni razvoj območij ob Muri«.'
8.2.	Plinovod
V letu 1988 bomo nadaljevali s priključevanjem plina v delovnih organizacijah, saj bodo z novim letom nastale finančne obveznosti za vse podpisnike, ne glede na to, če plin koristijo ali ne.
9.	KMETIJSTVO
Na osnovi vlaganj v izboljšanje kmetijskih zemljišč, bomo z uporabo sodobne tehnologije ob normalnih vremenskih pogojih in ustreznih pogojih gospodarjenja dosegli 3% rast kmetijske proizvodnje.
Takšno rast kmetijske proizvodnje bomo dosegli:
1.	S proizvodnjo v družbenem sektorju 2500 ton pšenice, 8000 ton koruze, 13.000 ton sladkorne pese, 3500 ton grozdja in 1000 ton sadja, 1200 ton žive teže pitanega goveda, 3.200 ton pitanih prašičev in 4.000 hi mleka.
2.	S tržno proizvodnjo v družbeno organiziranem zasebnem sektorju: 2.000 ton pšenice, 8.700 ton sladkorne pese, 1.600 ton koruze, 1.950 ton žive teže pitanega goveda, 760 ton pitanih prašičev in 73.000 hi mleka.
Planirano kmetijsko proizvodnjo bomo dosegli ob uvedbi intervencij za vzpodbujanje proizvodnje, predvsem pri proizvodnji pšenice, sladkorne pese, mesa in mleka.
V tekočo kmetijsko proizvodnjo bomo spomladi vključili 340 ha na novo melioriranih površin v Ščavniški dolini (Grabonoš — Sp. Ivanjci).
V letu 1988 bodo naložbe v kmetijstvu usmerjene v nadaljevanje melioracij v Ščavniški dolini na etapi Sp. Ivanjci—Ivanjševci (cca 470 ha). Izvedene bodo hidromelioracije na 150 ha v Turjancih— Hrastje Mota.
V teku leta bo pričel poizkusno delovati namakalno-gnojilni sistem na apaškem polju.
10.	VODNO GOSPODARSTVO
V skladu s srednjeročnim družbenim planom bomo izvajali red na vzdrževalna dela na vodotokih in drugih vodnogospodarskih ob jektih. Nadaljevali bomo z regulacijo reke Ščavnice s pritoki na odse ku Sp. Ivanjci —Ivanjševci, kjer bomo sodelovali pri izvajanju hidromelioracij v skladu s programom kmetijstva.
Izvedli bomo regulacijo nekaterih manjših vodotokov kot je Bo-račevski potok skozi vas Boračeva in Dragotinski potok, kjer bomo izvedli tudi hidromelioracije na 60 ha kmetijskih zemljišč.
Izvajali bomo vzdrževalna dela na enajst Mlinskem kanalu od Podgrada do Črncev.	r
V skladu s srednjeročnim planom bomo nadaljevali s sovlaganji pri izgradnji sistemov za oskrbo z zdravo pitno vodo in pri ukrepih za izboljšanje kvalitete voda.
11.	SEJEMSKA DEJAVNOST
V Gor. Radgoni bomo organizirali dve sejemski prireditvi in sicer od 6.—10. junija sejem embalaže IMPAK in od 20.—28. avgusta kmetijsko živilski sejem.
Sejemske prireditve bodo spremljali razni seminarji in posvetovanja.
Posodobili bomo infrastrukturo na sejemskem kompleksu.
12.	TURIZEM IN GOSTINSTVO
V okviru hotelov TOZD Naravno zdravilišče, kakor tudi hotela Grozd bomo povečali število domačih in tujih nočitev za 12,3 %. V strukturi.nočitev bodo prevladovali domači gosti, vendar bomo delež tujih nočitev povečali od sedanjih 10,6% na 11,4%.
Ta cilj bomo dosegli s stalno prisotnostjo na tujih trgih z obiski agencij, sodelovanjem na sejmih, TV, radiu, časopisih in z ustrezno kvaliteto gostinskih in zdravstvenih storitev ter izven penzionsko ponudbo.
Za povečanje fizičnega obsega tujih in domačih gostov bomo organizirali skupen nastop vseh udeležencev turistične ponudbe (Radenska, Kompas, Mercator, PTT, Petrol, zasebni sektor gostinstva).
Investicije na področju turizma in gostinstva bomo usmerili v prenovo objektov in opreme (renovacija kapelskega doma, adaptacija hotela Grozd, nočni lokal v Radencih, pitna dvorana v »stekleni dvorani«, trim kabinet) v cilju izboljšanja kvalitete in kvantitete turističnih storitev.
13.	DROBNO GOSPODARSTVO
13.1.	V okviru pristojnosti upravnih organov, SO G. Radgona, IS in obrtnega združenja, bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju drobnega gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju.
13.2.	Dopolnili in sprejeli bomo družbeni dogovor o razvoju drobnega gospodarstva ter v okviru finančnih in zakonskih možnosti sistemsko zbirali sredstva na ravni občine za pospeševanje razvoja obrti. Obrtno združenje in OZ 14. oktober bosta izdelali program konkretnih aktivnosti za razvoj obrtnega gospodarstva.
14.	TRGOVINA IN PRESKRBA
14.1.	Občina G. Radgona je odprta za širitev ponudbe in prodajnih kapacitet. Nosilec razvoja trgovine je DO Mercator Sloga, ki bo v začetku 1988 obnovila trgovsko hišo v Gor. Radgoni. Intes TOZD Mura odgovoren za preskrbo s kruhom in pecivom bo pri tem upošteval ustrezno in potrebno strukturo peke kruha.
14.2.	Za redno in pravočasno preskrbo s kruhom na vseh prodajnih mestih odgovarjata trgovina in Intes. Trgovske OZD so dolžne prilagoditi ponudbo povpraševanju občanov in tujcev.
15.	GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA
15.1.	Promet in zveze
15.1.1.	Ceste
Modernizirali bomo lokalno cesto Dragotinci —Biserjane v dolžini 0,6 km in preplastili lokalno cesto Sp. Ivanjci—Gor. Radgona v dolžini 1,5 km na odseku, ki je najbolj dotrajan.
Izvedla se bo prav tako modernizacija lokalne ceste Okoslavci — Očeslavci v dolžini 1,5 km.
Skupaj z Medobčinsko gospodarsko zbornico Pomurja si bomo prizadevali za vključitev obnove cest na našem območju v plane republiške skupnosti za ceste (magistralna cesta v Gor. Radgoni, regionalna cesta Zihlava— Gomila, Videm—Senarska, Gor. Radgona—Trate in Radenci—Videm).
15.1.2.	Železnica
V letu 1988 bomo skupaj z ŽTO izvedli industrijski tir in plato za novo železniško postajo.
15.1.3.	Kabelska televizija
V kolikor bo interes dovolj velik bodo aktivnosti naravnane tako, da bo v prvem polletju 1988 izgrajen sistem kabelske televizije za mesto Gor. Radgona in Radenci z obrobnimi naselji.
15.1.4.	PTT
Nadaljevali bomo z aktivnostmi za realizacijo telefonske povezave G. Radgona —Industrijska cona.
V	Radencih bomo z modernizacijo prenosnega sistema izboljšali kvaliteto telefonije in razširili krajevno telefonsko omrežje v Turjan-cih in Boračevi.
Ker so bili prostori za PTT v Sp. Ivanjcih usposobljeni še le konec leta 1987, bo centrala za 100 priključkov instalirana v letu 1988.
V	KS Videm bomo instalirali telefonsko centralo s 160 priključki.
V	KS Črešnjevci in KS Kapela bomo’ izgrajevali telefonsko omrežje.
V	Sp. Ščavnici bomo aktivirali končno avtomatsko telefonsko centralo za 20 priključkov.
V	KS Stogovci bomo nadaljevali z izgradnjo telefonskega omrežja in telefonske govorilnice.
V	Apačah bomo zastavili aktivnosti za iskanje primernejših prostorov, ki so pogoj za širitev centrale.
15.2.	Stanovanjsko gospodarstvo
15.2.1.	Družbena gradnja
V	okviru novogradnje družbenih stanovanj bomo dokončali gradnjo 11 stanovanjskega objekta Kare 5 II. faza.
V	okviru prenove bomo nadaljevali s »Črešnjevci 34«.
Obseg del bo odvisen od razpoložljivih sredstev.
Začeli bomo s pripravo tehnične dokumentacije za gradnjo 25 stanovanjskega objekta v Radencih in za prenovo objekta Apače 29.
V	skladu z izdelanim idejnim projektom namembnosti radgonskega gradu bomo iskali možne sanatorje.
V	okviru stanovanjske skupnosti proučiti možnost uporabe plina za ogrevanje v stanovanjske namene.
15.2.2.	Individualna gradnja
V letu 1988 bo omogočena individualna gradnja v skladu s prostorsko izvedbenimi akti, k organizirani individualni gradnji (stanovanjska zadruga) pa se bo pristopilo, če bo izkazan interes in združena zadostna finančna sredstva.
15.3.	Komunalno gospodarstvo
15.3.1.	Nadaljevali bomo z izgradnjo pločnika Avtoradgona— Gor. Radgona vključno z rekonstrukcijo ceste, če bodo zagotovljena sredstva vseh sovlagateljev, predvsem pa Republiške skupnosti za ceste.
Izvedla se bo izgradnja pločnika ob Mariborski cesti, vključno s sanacijo križišča pri Modi ter izgradnja peš poti Elrad—magistralna cesta.
15.3.2.	V okviru plana ŠKIS se bodo zagotavljala sredstva za:
2.1.	Izgradnjo vodovoda v Seliščih
2.2.	Izgradnjo čistilne naprave Negova
2.3.	Sofinansiranje čistilne naprave Radenci
2.4.	Nadaljevanje z ažuriranjem katastra
2.5.	Vzdrževanje vaške ceste v Turjancih.
15.3.3.	Prav tako se bomo prizadevali za pripravo strokovnih rešitev za čistilno napravo G. Radgona ter sodelovali za pripravo dokumentacije za regijsko odlagališče komunalnih odpadkov.
15.3.4	V zaključni fazi je prenos gramoznice Konjišče na občino. Ta pa jo bo predala upravljalcu, ki bo v skladu s programom dolžan zagotoviti ustrezne količine gramoza za javne potrebe ter izvajal sprotno sanacijo gramoznice.
16.	SKUPNA IN SPLOŠNA PORABA
Splošna poraba bo skupaj s skupno porabo ohranila realni obseg iz leta 1987. Zaradi sprejetih sprememb v sistemu finansiranja splošnih in skupnih potreb v letu 1988, se bodo zmanjšale obveznosti iz dohodka gospodarstva za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb, povečale pa se bodo obveznosti iz brutto osebnih dohodkov.
17.	PROGRAMI SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
17.1.	Zdravstvo
17.1.1	V skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti se bodo s 1. I. 1988 storitve zobne protetike, reševalni prevozi, ki niso sestavni del nujne medicinske pomoči in za zdraviliško zdravljenje, ki ne pomeni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja finansirale s prispevki iz dohodka, ostala zdravstvena dejavnost pa se bo finansirala iz osebnega dohodka.
17.1.2.	V letu 1988 bomo ponovno pristopili k preverjanju izvajanja pravic in obveznosti uporabnikov, kakor tudi k izvajanju tistih zdravstvenih storitev, ki so cenejša. Bolj kot doslej bomo skrbeli za svoje lastno zdravje, v OZD izboljšali delovne pogoje, osnovno zdravstvo pa bo v večji meri delovalo preventivno. '
17.1.3.	V letu 1988 bo začela v mestu G. Radgona redno delovati okulistična ambulanta, zobna otroška ambulanta Radenci in v Gorenju Elrad obratna ambulanta za potrebe delavcev Avtoradgone in Gorenje Elrad.
17.2.	Telesna kultura
V letu 1988 čaka telesno kulturo novo finansiranje kot posledica novega obračunskega zakona.
Zaradi spremenjenega vira in pripadnosti prispevka v telesni kulturi si bomo prizadevali za izvajanje minimalnega zagotavljanja programa v občini.
Ta obsega za to leto 1988 sledeče:
—	šport mladih in to množični del
—	razvijanje športnih panog, ki imajo v občini prioriteto
—	vzdrževanje telesnokulturnih objektov
—	šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov
—	tekmovanje za športno značko.
Za vse slovensko akcijo »RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE« se bo ljudem predočila nova ideja o zdravem in aktivnem življenju.
Pri sanaciji objektov pa bomo v prvi vrsti poskrbeli za dokončanje del pri TVD Partizan ter uredili travnato igrišče ob Videmski šoli.
17.3	Kultura
Kljub zoženim materialnim možnostim bo Občinska kuulturna skupnost skušala ohraniti doseženi nivo kulturnih dejavnosti. Znotraj kulturne dejavnosti v občini bo dana prioriteta:
17.3.1	Knjižničarstvu, kjer bomo z dodatno zaposlitvijo omogočili razvoj izposojevališč v večjih krajevnih skupnostih ter si prizadevali za postopno pridobitev statusa »matične« knjižnice.
Skupaj z delavsko univerzo bomo razširili prostor za knjižnico v dosedanjih prostorih DU ter nabavili večje število knjig. Knjižnica bo delovni čas prilagodila uporabnikom.
17.3.2.	Pričeli s sanacijo notranjih prostorov gradu Negova in skupaj z Zavodom za varstvo kulturne in naravne dediščine iz Maribora bomo določili njegovo namembnost.
V letu 1988 bomo izpeljali postopke za razglasitev kulturnih in naravnih spomenikov in znamenitosti.
OKS bo v okviru finančnih možnosti zagotavljala sredstva za postopno sanacijo zgodovinskih znamenj in pomembnejših sakralnih spomenikov ter za obnovo vile Hold v Crešnjevcih, kjer se za potrebe kulturne dejavnosti uredi manjša dvorana.
17.3.3.	Vzgoji kadrov za delo v ljubiteljski dejavnosti. Vzpodbujali bomo dejavnost v vseh okoljih, kjer so za to možnosti.
OKS bo zagotavljala sredstva za vzdrževanje kulturnih domov in opreme ter za opremo skupin.
17.4	. Otroško varstvo
Upoštevaje potrebe otrok in predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja občine G. Radgona bo skupnost izvajala cilje, usmeritve in naloge:
—	nadaljni razvoj družbenoekonomskih odnosov in okrepitev vloge delavcev pri uresničevanju svobodne menjave dela;
—	izenačevanje pogojev za kakovostno in učinkovito družbeno vzgojo in varstvo vseh predšolskih otrok;
—	dogovorjeno raven socialne varnosti otrokom;
—	varstvo materinstva, nege in varstvo otroka ob rojstvu in po njem.
V program vzgojnovarstvene dejavnosti bomo v letu 1988 predvidoma vključili v WO G. Radgona 469 predšolskih otrok v VVO Radenci 392 otrok.
V	okviru solidarnostnega programa bo skupnost zagotovila vzgojni program otrok na šolo, ki bo obsegal 360 ur.
V	okviru skupnosti bomo večjo pozornost posvetili WO enotam v manj razvitih KS.
17.5	Socialno skrbstvo
OSSS bo v letu 1988 nadaljevala z izvajanjem planiranih nalog, opredeljenih v SaS o temeljih plana za obdobje 1986—1990.
Prednost bo dana:
—	preventivnemu in svetovalnemu delu
—	prostovoljnemu delu na področju socialnega skrbstva
—	celoviti družbeni skrbi za starejše občane, ki nimajo svojcev in zaradi bolezni in starosti ne morejo skrbeti zase
—	celoviti družbeni skrbi za mladostnike
—	razvoju socialnega dela, ki ga opravlja Center za socialno delo.
V skladu s SaS o uresničevanju socialno varstvenih pravic bomo vodili enotno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči pri Centru za socialno delo. Omenjena evidenca bo stalno ažurirana in na razpolago vsem izvajalcem socialnovarstvenih pravic.
17.6	Srednješolsko izobraževanje
Srednja šola za turizem in gostinstvo bo v prvem letniku letošnjega leta razširila program kuharstva in natakarstva. V dijaškem domu se bo dodatno vključila ena skupina učencev.
Delavska univerza bo kot verificirana OZD izvajala programe vzgoje in izobraževanja delovnih ljudi in občanov za izpopolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj.
17.7	Osnovnošolsko izobraževanje
V osnovnih šolah bomo okrepili in ustrezno ovrednotili program življenja in dela. Upoštevali bomo standarde in normative iz SaS o temeljih plana OIS za obdobje 1986—1990.
Še večjo pozornost bomo posvečali ustreznemu poklicnemu usmerjanju.
Poudarek bo dan tudi pravilni šolski prehrani ter financiranju kuharskega tečaja.
Na področju investicijskega vlaganja ter referendumskega programa bomo v letu 1988 nadaljevali z gradnjo OŠ »12 talcev« Videm ob Ščavnici in pristopili k adaptaciji OS »Marije Rožman« Stogovci. 17.8.1. Raziskovalna dejavnost
Občinska raziskovalna skupnost G. Radgona bo še naprej krepila pomen in program raziskovalne, inventivne in racionalizatorske dejavnosti.
Največji poudarek bo dan finansiranju raziskovalnih nalog, pomembnih za razvoj občine in regije, kjer si bomo prizadevali povečati sredstva za 50 %.
Prizadevali si bomo za večjo medsebojno povezanost razvojno-tehničnih sektorjev v občini.
PoVdarek bo dan izobraževalnim oblikam ter sodobnim oblikam in metodam dela novatorjev.
17.9	. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
L 1. 1988 bo Območna skupnost M. Sobota za SPIZ odprla v prostorih strokovne službe Občinske zdravstvene skupnosti svojo izpostavo za potrebe občanov občine Gor. Radgona.
18.	DRŽAVNA UPRAVA
V okvir državne uprave bomo na osnovi programa za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela v upravnih organih SO Gor. Radgona izvedli sledeče naloge in aktivnosti:
—	racionalizacijo obstoječih predpisov
—	izboljšanje kvalitete dela pri izvrševanju upravnih funkcij
—	uvajanje računalniške tehnologije v delo državne uprave
—	proučitev možnosti za skupno opravljanje strokovnih nalog za SIS in upravne organe.
19.	DAVČNA POLITIKA
V okviru pristojnosti občinske skupščine bomo z občinskimi dokumenti sledili pozitivni zakonodaji ter samostojno urejali področja, ki zakonsko ne bodo urejena, v smislu pospeševanja razvoja drobnega gospodarstva v občini, predvsem obratovalnic, ki bodo izdelovale proizvode s katerimi se nadomešča uvoz, zaposlovale večje število delavcev in kjer bo čutiti večji interes po razvoju.
Prav tako bomo s politiko olajšav vplivali na razvoj in odpiranje deficitarnih obratovalnic.
Z občinsko davčno politiko bomo sledili prehodu od posrednih davkov na neposredne, predvsem z modificiranjem prometnih davkov in doslednejše odmere davkov od premoženja in prihodkov od premoženja, prometa nepremičnin, dohodkov od kmetijske dejavnosti (ažurna velorizacija KD), uvedbo davka od dohodka, ki ga lastniki kmetijskih strojev ustvarjajo s storitvami za druge in uvedbo davka za neobdelano zemljišče, z zajemanjem mestne rente in rente v prometu nepremičnega premoženja.
Za izvajanje navedenih nalog bo potrebno izgraditi enoten in zanesljiv informacijski sistem, okrepiti vertikalno povezanost in preiti na avtomatsko obdelavo podatkov. Ob tem pa posebno pozornost posvetiti kadrom in pogojem dela v Upravi za družbene prihodke.
20.	UREJANJE PROSTORA
1.	V letu 1988 planiramo sprejetje prostorsko izvedbenih aktov, ki so sedaj v fazi izdelave (ZN Velclov vrt v G. Radgoni, UN Zadruga Slatina v Radencih, UN Pokopališče G. Radgona in lokacijski načrt za čistilno napravo Negova). Pripravili bomo tudi ureditveni načrt negovskega jezera in prostorsko ureditvenih pogojev za območje občine Gor. Radgona.
2.	Predvidevamo, da se bomo dokopali do strokovnih rešitev v zvezi s čistilno napravo G. Radgona, sodelovali pa bomo tudi pri lokacijskem načrtu regijskega odlagališča komunalnih odpadkov, v kolikor bo sprejeta tovrstna odločitev.
3.	V OBMOČJIH ZAZIDALNIH IN UREDITVENIH NAČRTOV BOMO IZGRAJEVALI KOMUNALNO INFRASTRUKTURO V SKLADU Z INTERESI POZIDAVE IN FINANČNIMI MOŽNOSTMI.
21.	VARSTVO OKOLJA
Izvajali in dopolnjevali bomo program ukrepov in aktivnosti za varovanje okolja, ki je bil sprejet na občinski skupščini v letu 1987.
22.	PROMETNA VARNOST
Skupaj z republiško skupnostjo za ceste bomo pristopili k aktivnostim za svetlobno signalizacijo v križišču na Partizanski cesti pred avtobusno postajo.
Postopno bomo pristopili k ureditvi prehoda železniške proge in k ureditvi prometnega režima na avtobusni postaji.
23.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Uresničevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za srednjeročno obdobje bo v letu 1988 potekalo po opredeljenih prednostnih nalogah. Težiščna naloga bo še nadalje usklajevanje in dograjevanje obrambnih ter varnostnih načrtov z novo normativno ureditvijo. Krepitev obrambne in zaščitne pripravljenosti bo potekala preko organizacijskega in kadrovskega izpopolnjevanja, usposabljanja ter usklajenega delovanja.
Odvajanje sredstev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se ne sme zmanjševati ter mora ostati na ravni zastavljenih usmeritev iz obrambno razvojnega načrta za obdobje 1986—1990. Na tej osnovi bo opremljanje struktur ter urejanje objektov za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v okviru možnosti.
Nadaljevali bomo z gradnjo skupnih večnamenskih zaklonišč, ustvarili pogoje za redno vzdrževanje ter urejanje tega področja v okviru prostorsko izvedbenih aktov. Opremljanje s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito je treba izvajati po opredeljenem programu, ustvarjali pogoje za dograjevanje sistema za opazovanje in obveščanje, zvez ter pogoje za delovanje centrov obveščanja. Skupno z ostalimi upravnimi organi bomo dokončali ter programsko opredelili enoten sistem računalniškega spremljanja in obdelave podatkov za potrebe ljudske obrambe in notranjih zadev.
24.	DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Naloge, ukrepi in aktivnosti na posameznih področjih bomo podrobneje opredelili z naslednjimi dokumenti:
L Odlok o proračunu občine G. Radgona za leto 1988
2.	Dogovor o splošni porabi občin za leto 1988
3.	Odlok o davkih občanov
4.	Bilance skupne porabe SIS, ki jih bodo obravnavale skupščine posameznih SIS družbenih in SIS materialnih dejavnosti v letu 1988
5.	Setveni plan
6.	Bilanca zaposlovanja
7.	Usklajeni plani OZD, SIS in KS za leto 1988.
Številka: 30-11/87-11
Datum 24/12-1987
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
16
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78), 114. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79 in 12/82), 160. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1987 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Murska Sobota za leto 1988
L člen
S proračunom občine Murska Sobota za leto 1988 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Murska Sobota v letu 1988.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 4.172.435.000 din ali 41 % več kot v letu 1987 in se razporedijo:
— za splošno porabo v občini	3.742.265.000 din
— odstopljeni prihodki	430.170.000 din
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz 1. alinee 1. odstavka prejšnjega člena se izloči v sredstva rezerve občine Murska Sobota 37.422.000 din.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakopravno med Vse nosilce oz. uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Murska Sobota, ali njenega izvršnega sveta oz. v pogodbi med Skupščino občine Murska Sobota in nosilcem oz. uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za tiste namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del odloka.
6.	člen
Za delo občinskih in medobčinskih upravnih in pravosodnih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih se v letu 1988 zagotavljajo:
—	sredstva, ki jih delavci v skladu z zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti;
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ;
—	sredstva za materialne stroške;
—	sredstva opreme in amortizacije;
—	sredstva za posebne namene.
7.	člen
Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog, se bodo organom sredstva za osebne dohodke delavcev zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od osnove določene v proračunu občine za leto 1988.
8.	člen
Sredstva za materialne stroške ter opremo in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za opremo in amortizacijo ter za posebne namene organom se v letu 1988 dodeljujejo samo na podlagi utemeljenih pismenih predlogov, ki jih odobrava Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota.
9.	člen
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog ter pogoji za njihovo izvrševanje se organom lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo.
10.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v okviru sredstev, ki so jim odobrena. Ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala z občinskim proračunom določena sredstva.
11.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota lahko začasno zmanjša ?neske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini ali pa republiški organi omejijo dogovorjeno porabo.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet skupščine občine obvestiti zbore občinske skupščine in predlagati ukrepe ali spremembe v občinskem proračunu.
12.	člen
Vsi prihodki, ki jih uporabniki ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
13.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po prejšnjem členu tega odloka, lahko uporabljajo za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih naslednji organi:
— Sekretariat za notranje zadeve, prihodke od opravljenih storitev komisije za vozniške izpite in prostovoljnih prispevkov pri porokah;
— Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, prihodki od storitev za opravljene tehnične prevzeme;
— Občinski sodnik za prekrške in Temeljno sodišče, prihodke iz naslova povprečnin ter stroškov postopka.
14.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
•
15.	člen
Organi — uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti sekretariatu za občo upravo finančne načrte za leto 1989 v mesecu novembru, zaključne račune za leto 1987 pa najpozneje do konca februarja 1988. Organi iz 13. člena tega odloka so dolžni v predračunih oz. finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka.
16.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča:
1.	o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov;
2.	o uporabi sredstev razerve občinskega proračuna do višine 500.000.— din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78);
3.	o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« občinskega proračuna;
4.	o odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek občinskega proračuna.
Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala:
— za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občine.
— za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu.
17.	člen
Sekretariat za občo upravo je pooblaščen, da opravlja nadzor:
— nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe.
Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, obvesti o tem izvršni svet in mu predlaga ustrezne ukrepe.
18.	člen
Nosilec sredstev v razdelilniku bilance za financiranje:
-	r skupščinske dejavnosti, je predsedstvo skupščine občine;
—	dejavnosti izvršnega sveta, negospodarskih investicij, kulturno prosvetna dejavnost, socialnega varstva, komunalne dejavnosti, intervencij v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve je izvršni svet;
—	dejavnosti organizacij in društev je OK SZDL;
—	dejavnosti mladine, je OK ZSMS;
—	dejavnosti ljudske obrambe je Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	geodetska dela po srednjeročnem programu je geodetska uprava;
—	za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih pa zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
19.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1988.
Številka: 400-2/88-2
M. Sobota, 6/1-1988
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, dipl. oec.
PLAN PRORAČUNSKIH PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 1988
Zap. št. Vrsta prihodka/odhodka	Planirana		
	realizacija 1987	Plan 1988	Indeks
1	2	3	. 4	5
PRIHODKI			
I. Davki iz OD in na dohodek	1.533.903.000	2.731.440.000	176
H. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premo-			
ženja	454.088.000	626.911.000	138
III. Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter			
prihodki od drugih davkov	118.040.000	197.990.000	168
IV. Takse	160.612.000	247.220.000	155
V. Prihodki po posebnih predpisih	233.358.000	368.874.000	158
SKUPAJ IZVIRNI PRIHODKI		2.500.001.000	4.172.435.000		167
ODHODKI	•			
A. Sredstva za delo upravnih organov	1.520.017.000	2.521.741.880	166
I. Sredstva za ohodek del. skupnosti	1.149.500.000	1.908.170.000	166
II. Sredstvu za JD funkcinarjev	165.200.000	274.232.000	• 166
III. Sredstva z; nat. stroške	74.317.000	121.879.880	164
IV. Sredstva z. sodnika za prekrške	90.200.000	149.732.000	166
V. Sredstva za OD funkcionar, delavcev OŠTO	40.800.000	67.728.000	166
VI. Sredstva za amortizacijo in vzdrževanje zgradb	—	—	—
VII. Sredstva za center obveščanja	—	—	—
B. Sredstva za posebne namene	19.490.000	29.452.000	152
C. Negospodarske investicije	6.965.000	11.040.000	160
D, Sredstva za LO in DS	83.706.000	119.649.100	143
I. Ljudska obramba	16.520.000	26.432.000	160
II. OŠTO	15.368.000	24.692.800	161
III. Pokrajinski štab TO	42.718.000	53.552.700	125
IV. Pokrajinski odbor TO	9.100.000	14.971.600	165
E. Sredstva za interv. v gospodarstvu	500.000	800.000	160
F. Sredstva za delo skupnih organov	221.120.000	367.059.200	166
I. Družbeni pravobranilec samoupravljanja	18.100.000	30.046.000	166
II. Občinsko javno pravobranilstvo	12.400.000	20.584.000	166
III. Medobčinske inšpekcijske službe	190.620.000	316.429.200	166
G. Prenesena sredstva posebnega računa proračuna	260.709.000	430.170.000	165
H. Sredstva za'družbene dejavnosti	21.697.000	34.715.200	
I. Sredstva za druge splošne družbene potrebe	327.638.000	534.422.280	164
I. Sredstva za krajevne skupnosti	67.256.000	110.557.440	165
II. Sredstva za DPO in društva	122.509.000	202.972.480	166
III. Sredstva za splošno kom. porabo	28.615.000	45.784.000	160
IV. Druge splošne družbene potrebe	109.258.000	175.108.360	161
J. Izločena sredstva rezerv	37.314.000	122.033.340	327
1. Stalna proračunska rezerva	27.183.000	37.422.000.	138
2. Tekoča proračunska rezerva	10.131.000	84.611.340	836
K. Drugi odhodki	845.000	1.352.000	160
SKUPAJ ODHODKI		2.500.001.000	4.172.435.000	167
17
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list št. 35/85) 17. in 42. člena Statuta krajevne skupnosti Černelavci in na osnovi izida referenduma o uvedbi dodatnega samoprispevka za naselje Černelavci dne 10. januarja 1988, je svet krajevne skupnosti Černelavci na seji dne 11. 1. 1988 sprejel
SKLEP
o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za naselje Černelavci.
1.	člen
Dodatni krajevni samoprispevek za naselje Černelavci se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1. februarja 1988 do 31. januarja 1993.
2.	člen
Sredstva zbrana z dodatnim krajevnim samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	izgradnjo kanalizacije
—	gradnjo in vzdrževanje objektov skupnega pomena v naselju Černelavci.
3.	člen
Z dodatnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo okrog 80.000.000.— din. Skupna predračunska vrednost planiranih del za obdobje 1988—1993 po ocenah iz leta 1987 znaša 200.000.000.— din. Primanjkljaj sredstev bo pokrila krajevna skupnost iz drugih virov.
4.	člen
Dodatni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v naselju Černelavci in sicer v naslednji višini:
—	1 % od netto OD zaposlenih delovnih ljudi in občanov
—	2,5 % od katastrskega dohodka
—	0,5 % od pokojnin
—	1,5 % od čistega OD iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	občani, ki so na začasnem delu v tujini bodo plačevali dodatni
samoprispevek v letnem pavšalnem znesku v višini 1 % od povprečnih OD v občini M. Sobota v preteklem letu.
5.	člen
Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85)
6.	člen
Sredstva zbrana z dodatnim krajevnim samoprispevkom se bodo namenila za izvajanje programa iz 2. člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na žiro računu št. 51900-842-035-8932 — za naselje Černelavci.
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del je odgovoren vaški odbor naselja Černelavci.
7.	člen
Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnin. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, obrtno, in in telektualno ali drugo gospodarsko dejavnost obračunava in odteguje Uprava za družbene prihodke občine M. Sobota. Samoprispevek od zaposlenih v tujini obračunava krajevna skupnost, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sjedstev z dodatnim samoprispevkom, bo opravljal Svet krajevne skupnosti Černelavci, ter bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov naselja Černelavci.
9.	člen
Ta sklep velja 8. dan po objavi y Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se s 1. februarjem 1988.
Černelavci, dne 11. 1. 1988
Predsednik sveta KS Černelavci:
Štefan KUMIN, s. r.
18
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 2. člena Odloka o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen (Ur. objave Pomurja, št. 11/85) ter v zvezi s 3. členom odloka o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS, št. 45/87) sprejema Izvršni svet skupščine občine Gor. Radgona, naslednjo
ODREDBO o dajanju soglasja k cenam
1.	Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije), smejo povečati cene svojih proizvodov in storitev na podlagi soglasja Izvršnega sveta skupščine občine Gor. Radgona.
Določba prvega odstavka te točke se nanaša na naslednje proizvode in storitve s področja gradbeništva:
Panoga	Skupina	Podskupina	Ime
1	2	3	4
0501	05010	050100	Visoka gradnja: cena m2 stanovanj
0503	05030		Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu
2.	Organizacije predložijo Izvršnemu svetu zahtevo za soglasje v 3 izvodih.
Zahteva iz prvega odstavka te točke vsebuje naslednje podatke:
1)	ime in sedež organizacije ter matično številko, pod katero se vodi pri službi družbenega knjigovodstva;
2)	ime in šifro podskupine dejavnosti;
3)	ime proizvoda ali skupine proizvoda oziroma storitve in mersko enoto;
4)	ceno, za katero se zahteva soglasje in vrsto te cene;
5)	ceno oblikovano po predpisih in uveljavljeno na tržišču in odstotek zahtevanega povečanja cene:
6)	stopnjo skupne rasti cen tega proizvoda ali storitve v predhodnem letu, merjeno december 1987 v primerjavi z decembrom 1986;
7)	stopnjo skupne dosežene rasti cen tega proizvoda ali storitve v letu 1988;
8)	dan in mesec, ko se je povečala cena iz določbe pod 5) te točke;
9)	delovno storilnost: fizični obseg proizvodnje na zaposlenega delavca, izražen z indeksom za tekoče obdobje pred vložitvijo zahteve v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta;
10)	stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti v predhodnem obračunskem obdobju tekočega leta in ustreznem obdobju predhodnega leta:
11)	razmerje med akumulacijo in povprečno angažiranimi poslovnimi sredstvi (v odstotkih);
12)	bruto osebni dohodek na delavca (mesečno povprečje v dinarjih v obračunskem obdobju tekočega leta in v istem obdobju predhodnega leta);
13)	prodajne pogoje, ki vplivajo na ceno;
14)	(vnesti podatke po presoji pristojnega organa za dajanje soglasja v občini).
V primerih, ko organizacija prvič proizvaja proizvod ali opravlja storitev, ni potrebno poslati podatkov pod 5), 6), 7) in 8) te točke.
3.	Organizacije morajo za proizvode in storitve, ki jih prvič proizvajajo ali opravljajo in’za katere prvič oblikujejo cene, poslati tehnično-tehnološke in druge značilnosti, strukturo cen in dokaze o ravni cen teh ali podobnih oziroma sorodnih proizvodov in storitev z njihovimi tehničnotehnološkimi značilnostmi, ki jih imajo v svojem proizvodnem programu ali so v programu drugih organizacij, s katerimi se primerjajo, in katerih cene so oblikovane po predpisih.
4.	Če zahteva za soglasje ne vsebuje podatkov iz 2. točke te odredbe, oziroma za cene proizvodov in storitev, ki jih organizacije prvič proizvajajo ali opravljajo tudi podatkov iz 3. točke, zahteva Izvršni svet v 10 dneh od prejema zahteve njeno dopolnitev.
Če. organizacije ne pošljejo v roku 8 dni od prejema obvestila za dopolnitev zahteve zahtevane dopolnitve, se šteje, da zahteva ni bila vložena.
5.	Izvršni svet odloči o soglasju v 45 dneh po prejemu zahteve organizacije, če Izvršni svet v roku iz prvega odstavka te točke ne izda soglasja, se šteje, da je dano soglasje za spremembo cen.
6.	Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 38-8/87-11
G. Radgona, 23.12.1987
Izvršni svet
Skupščine občine predsednik: Janko Slavič, dipl. ing. agr.
19
Na osnovi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11 /84 in 4/86), 617., 622. in 631. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 1. in 9. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS, št. 32/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 29. decembra 1987 sprejela naslednji
SKLEP
o začasnih ukrepih družbenega varstva v Slovenijales Lesna industrija Platana, M, Sobota.
I.
Ugotovi se, da so s sklepom Skupščine občine M. Sobota št. 017-1/86-5 z dne 30. 12. 1986 s 1. 1. 1987 bili uveljavljeni začasni ukrepi družbenega varstva v Slovenijales LI Platana, TOZD Predelava in TOZD Ledava, za dobo enega leta.
II.
V času trajanja ukrepov družbenega varstva sta s 1. 5. 1987 prenehali obstajati temeljni organizaciji TOZD Lesna predelava in TOZD Ledava, na novo pa seje organizirala enovita delovna organizacija Slovenijales LI Platana.
Zoper enovito delovno organizacijo Platana so se ukrepi družbenega varstva izvajali na osnovi sklepa Skupščine občine po tč. L od 1. 5. 1987 dalje.
III.
Ugotovi se, da v enoviti delovni organizaciji Slovenijales LI Platana še obstajajo razlogi za začasne ukrepe družbenega varstva, zato se zoper to delovno organizacijo uveljavijo enaki začasni ukrepi družbenega varstva, kot so se izvajali od 1.5. 1987 do 31. 12. 1987. Ukrepi se bodo izvajali od 1. 1. 1988 do 1.5. 1988, torej skupaj eno leto.
Številka: 017-1/87-5
M. Sobota, 29. 12, 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER
20
Na osnovi 167. člena Statuta občine M. Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) in 622. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne '29. decembra 1987 sprejela
SKLEP o razrešitvi in imenovanju članov začasnega kolegijskega organa v »Slovenijales« DO Platana.
1.
V sklepu o začasnih ukrepih družbenega varstva v »Slovenijales« DO Platana (Uradne objave, št. 2/87 in 15/87) se v tč. IV. — začasni kolegijski organ — razreši tov. PLEMENITAŠ Vinko, mag. dipl, ekon., Slave Klavore 3, M. Sobota.
II.
V začasni kolegijski organ »Slovenijales« DO Platana se imenujeta:
— JEMC Marjan, dipl. ing. lesarstva, M. Sobota, Staneta Rozmana 8, in — VOUR1 Jože, ekonomist. M. Sobota, Staneta Rozmana 2.
II.
Ta sklep velja z 29. decembrom 1987 in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 017-1/86-5
M. Sobota, dne 29. decembra 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER
21
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 1. člena odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta SO M. Sobota za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave, št. 10/85) ter v zvezi s 3. členom odloka o določitvi najvišjih cen (Ur. list SRS, št. 45/87) sprejema Izvršni svet SO M. Sobota, na seji dne 25/12-1987
ODREDBO o dajanju soglasja k cenam
I.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije), smejo povečati cene svojih proizvodov in storitev na podlagi soglasja Izvršnega sveta SO.
Določba prvega odstavka tega člena se nanaša na naslednje proizvode in storitve s področja gradbeništva:
Panoga	Skupina	Podskupina
0501	05010	050100
0503	05030	050300
Ime
Visoka gradnja cena m1 stanovanj inštalacijska in zaključna dela v gradbeništvu
2.	člen
Organizacije predložijo IS SO zahtevo za soglasje v treh izvodih.
Zahteva iz prvega odstavka te točke vsebuje naslednje podatke:
I.	ime in sedež organizacije ter matično številko, pod katero se vodi pri službi družbenega knjigovodstva;
2.	ime in šifro podskupine dejavnosti ;
3.	ime proizvoda ali skupine proizvoda oz. storitve in mersko enoto;
4.	ceno, za katero se zahteva soglasje in vrsto te cene;
5.	cene oblikovane po predpisih in uveljavljene na tržišču in odstotek zahtevanega povečanja cene;
6.	stopnjo skupne rasti cen tega proizvoda ali storitve v predhodnem letu merjeno december 1987 v primerjavi z decembrom 1986;
7.	stopnjo skupne dosežene rasti cen tega proizvoda ali storitve v letu 1988;
8.	dan in mesec, ko se ie povečala cena iz določbe pod 5) te točke;
9.	delovno storilnost: fizični obseg proizvodnje na zaposlenega delavca, izražen z indeksom za tekoče obdobje pred vložitvijo zahteve v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta;
10.	stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti v predhodnem obračunskem obdobju tekočega leta in ustreznem obdobju predhodnega leta;
11.	razmerje med akumulacijo in povprečno angažiranimi poslovnimi sredstvi (v odstotkih);
12.	bruto osebni dohodek na delavca (mesečno povprečje v dinarjih v obračunskem obdobju tekočega leta in v istem obdobju predhodnega dela);
13.	prodajne pogoje, ki vplivajo na ceno.
Nosilci samostojnega osebnega dela niso obvezni pošiljati podatkov in 9. 10. in 11. točke tega člena.
V primerih, ko organizacija prvič proizvaja proizvod ali opravlja storitev, ni potrebno poslati podatkov pod 5., 6., 7. in 8. točko tega člena.
3.	člen
Organizacije morajo za proizvode in storitve, ki jih prvič proizvajajo ali opravljajo in za katere prvič oblikujejo cene, poslati tehnično-tehnološke in druge značilnosti, strukturo cen in dokaze o ravni cen teh ali podobnih oz. sorodnih proizvodov in storitev z njihovimi tehnično-tehnološkimi značilnostmi, ki jih imajo v svojem proizvodnem programu ali so v programu drugih organizacij, s katerimi se primerjajo, in katerih cene so oblikovane po predpisih.
4.	člen
Če zahteva za soglasje ne vsebuje podatkov iz 2. člena te odredbe oz. cene proizvodov in storitev, ki jih organizacije prvič proizvajajo ali opravljajo tudi podatkov iz 3. člena, zahteva IS SO v 10 dneh od prejema zahteve njeno dopolnitev.
Če organizacije ne pošljejo v roku 8 dni od prejema obvestila za dopolnitev zahteve zahtevane dopolnitve, se šteje, da zahteva ni bila vložena.
5.	člen
Izvršni svet SO M. Sobota odloči o soglasju v 45. dneh po prejemu zahteve organizacije.
Če IS SO v roku iz prvega odstavka te točke ne izda soglasja, se šteje, da je dano soglasje za spremembo cen.
6.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štrevilka: 3-9/87-3
M. Sobota, 25/12-1987
Predsednik IS Janez Štotl, dipl. oec.
22*
Na podlagi 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) in 16. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 31/85) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne .24. 12. 1987 sprejela
SKLEP
o določitvi višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1988
I.
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče za stanovanjske površine znaša mesečno:
—	v I. coni	5 din/m2
—	v II. coni	3,20 din/m2
II.	{
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče za poslovne površine znaša mesečno:
— vi. coni	5,60 din/m2
— v II. coni	5 din/m2
III.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 420-10/87-05
Datum: 24. 12. 1987
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
23
Na podlagi 205. člena statuta občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 24. 12. 1987 Sprejela	SKLEP
o razrešitvi in imenovanju sekretarja skupščine občine Gor. Radgona
1.
PETEK Feliks, Črešnjevci 131, Gor. Radgona, se razreši funkcije sekretarja skupščine občine Gor. Radgona z 31. 12. 1987.
2.
ZLATNIK Jože, Simoničev breg 2, Gor. Radgona, se z 1. 1. 1988 imenuje za sekretarja skupščine občine Gornja Radgona.
3.
Mandat sekretarja traja 4 leta.
4.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Štev.: O2O-1O/86-S0
Datum: 24. 12. 1987
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona
Peter FRIDAU
24
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SR Slovenije, št. 35/85) in v skladu s statutom krajevne skupnosti Centiba je skupščina krajevne skupnosti Centiba na svoji seji dne 4. 1. 1988 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Centiba
1.	člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Centiba na referendumu dne 3. 1. 1988 se uvede krajevni samoprispevek za realizacijo naslednjih programov: — sofinanciranje izgradnje 2 trafo postaj — asfaltiranje vaških cest
— vzdrževanje vaških cest, poljskih poti, jarkov, hudournikov in mostov
—	financiranje pluženja snega po vaških cestah
—	dograditev športnega objekta NK Centiba
—	adaptacija mrliške vežice in gradnja prizidka k njej
—	večja vzdrževalna dela na zgradbi vaškega doma (omet, izolacija, sanitarije)
—	- ureditev ulične razsvetljave
S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 60,000.000,— dinarjev.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo porabila:
—	6 % za sofinanciranje izgradnje 2 trafo postaj
—	50 % za asfaltiranje vaških cest
—	6 % za vzdrževanje vaških cest, poljskih poti, jarkov, hudournikov in mostov
—	2 % za financiranje pluženja snega po vaških cestah
—	8 % za dograditev športnega objekta NK Centiba
—	10 % za adaptacijo mrliške vežice in gradnjo prizidka k njej
—	10% za večja vzdrževalna dela na zgradbi vaškega doma (omet, izolacija, sanitarije)
—	8 % za ureditev ulične razsvetljave
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let od 1. 1. 1988 do 31. 12. 1992.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Centiba, v naslednji višini:
—	2 % od neto OD delavcev
—	3 % od neto OD krajanov, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost
—	2 % od katastrskega dohodka, veljavnega za tekoče leto
—	1 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom
—	3 % od povprečnega OD v SRS za delavce, začasno zaposlene v tujini, imajo pa prebivališče v Centibi.
4.	člen
Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 12. člena Zakona o samoprispevku.
'	5. člen
Samoprispevek, ki se plačuje od OD delavcev iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov oziroma pokojnin.
Samoprispevek, ki se plačuje od katastrskega dohodka in OD obrtnikov oz. samostojnih poklicev obračunava Uprava za družbene prihodke občine Lendava.
Samoprispevek od delavcev, zaposlenih v tujini, odmeri krajevna skupnost in o višini ter roku plačila obveznosti obvesti vsakega zavezanca.
6.	člen
Sredstva, ki se zbirajo od samoprispevka, se nakazuje na zbirni račun krajevne skupnosti pri SDK Lendava št. 51920-842-021-8787 z oznako KS Centiba.
7.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov. Izterjavo bo opravila Uprava za družbene prihodke občine Lendava.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev iz samoprispevka Opravlja svet krajevne skupnosti in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini in zboru krajanov.
Po izteku obdobja, za katero se uvede samoprispevek, se sestavi zaključni račun in se predloži v obravnavo skupščini krajevne skupnosti in zboru krajanov.
9.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin in se uporablja od 1. 1. 1988 do 31. 12. 1992.
Številka: 1/88 — B
Datum: 4. 1. 1988
Predsednik skupščine KS
VIDA Bela 1. r.
samozaščita, varnost
Gasilci pred novimi nalogami
Gasilci iz Sela so na minulem občnem zboru ocenili delo svojega društva v friinulcm štiriletnem obdobju ter z zadovoljstvom ugotovili, da so v tem času dosegli več pomembnih delovnih zmag. Najpomembnejša je gotovo novo gasilsko vozilo, ki so ga
Iz gasilskih društev
GEDEROVCI - Gasilci iz Gederovec so zadovoljni s svojim delom, so ugotovili na občnem zboru. Zgradili so si vaško-gasil-ski dom, nabavili potrebno opremo in razvili društveni prapor. Uveljavili pa so se tudi na sektorskem, občinskem in medobčinskem tekmovanju. Imajo člansko in pionirsko desetino. V programu imajo, da bodo izkopali požarne vodnjake, kupili gasilsko vozilo ter si prizadevali, da bi imelo vsako gospodinjstvo ročni gasilni aparat.
SODIŠINCI — Za društvo predstavljata pomembno pridobitev nov vaško-gasilski dom in poživitev dela s pionirsko desetino. Društvo je razvilo pristno sodelovanje z gasilci Bistrice pri Rušah. Veliko so tudi dosegli pri opremljanju gospodinjstev z ročnimi gasilnimi aparati. Njihova največja želja je, da bi si kupili novo gasilsko vozilo.
KRAJNA — Gasilci s Krajne, ki imajo člansko in pionirsko desetino, so si zgradili orodjarno in dvorano k vaško-gasilskemu domu in pri tem opravili okrog 1800 prostovoljnih delovnih ur. Te
OB REGISTRACIJI VOZIL
Več za ceste
Z novim letom bodo morali vozniki motornih vozil ob registraciji svojih vozil globoko seči v žep, saj bodo za uporabo cest morali plačati za 100 odstotkov več denarja kot v lanskem letu. Zza osebni avtomobil z delovno prostornino motorja od 900 do 1350 prostorninskih centimetrov bo po novem treba odšteti 39.360 dinarjev, od 1350 do 1800 prostorninskih centimetrov pa 65.280 dinarjev.
Lastniki 5-tonskih tovornjakov bodo plačali za uporabo cest 520 tisoč dinarjev: Takse za uporabo cest so se torej povečale za 100 in več odstotkov, tako bodo zbrali več denarja za ceste, da bi izboljšali prometno varnost, ki postaja že kritična? Cestarji pričakujejo, da bodo dobili od cestnih taks do konca leta 54,6 milijarde dinarjev za vzdrževanje in popravilo cest, vendar pravijo, da jim bo kljub povečanju še vedno primajkovalo denarja za redno vzdrževanje in popravilo cest. Najvišje cestne takse zdaj plačujejo v Sloveniji.
Jani D.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE M. SOBOTA
Nesreč v gozdu je vedno več
Čeprav je zima vreme dopušča veliko dela na prostem, pa tudi v gozdu. Ljudje se odpravljajo v gozdove, kier nodiraio drevje’ pripravljajo drva za kurjavo, pa tudi za gradnjo. V eni izmed kronik v lanskem letu smo opozorili da je delo’ z motorno žago lahko nevarno. Kaže, da opozorila niso zalegla, zakaj te dni dobivamo vedno več’ poročil o nesrečah v gozdu pri podiranju drevja.
Sam podiral drevje
9.	januarja je Alojz Ciglanč iz Godemarec v gozdu podiral drevje. Med podiranjem se mu je eno drevo obesilo na drugo, zaradi česar je moral tudi to podreti. Ker je bilo steblo napeto in ker ni bil previden, ga je udarilo v glavo in poškodovalo. Prepe-Ijali so ga v bolnišnico.
Odbilo je žago
16.	januarja je Anton Buček iz Serdice pomagal pri podiranju drevja Štefanu Turzi iz Serdice. Buček je z rokami potiskal odžagano drevo, pri tem je Turzi žago odbilo, zadela je Bučka v nogo ter ga poškodovala. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Žaga ga je zadela v nogo
11.	januarja se je zgodila delovna nezgoda v gozdu pri Hodošu. Štefan Kerčmar je podiral drevje z motorno žago, pomagal pa mu je Geza Kalamar s Hodoša. Kalamar je potiskal drevo, da bi čim prej padlo, medtem pa je Kerčmarju odbilo žago, ki je zadela Kalamarja v nogo ih ga poškodovala.
predali namenu lansko leto, sredstva zanj so zbrali gasilci z nabiralnimi akcijami, del pa je prispevala tudi krajevna skupnost. V tem času so obnovili tudi vaško-gasilski dom, gasilci pa se aktivno vključujejo v vse akcije, ki jih organizirajo v tem kraju.
prostore nameravajo letos dokončati. V programu pa imajo tudi dokončno ureditev požarnih vodnjakov.	frku
Za graditev vaško-gasilskega doma na Krajini so žrtvovali 1800 delovnih ur. Foto: FRKU
AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE
Strožje ocenjevanje škod in popravil
V Zavarovalni skupnosti Triglav imajo že nekaj let velike težave pri avtomobilskem zavarovanju. Pričakujejo, da bodo lansko leto končali z izgubo. Možnosti, da bi občutno povišali prispevke za’avtomobilsko zavarovanje, so sicer majhne, a se o njih vendarle govori. V zavarovalnici skušajo najti drage poti za izhod iz težav, ena teh pa je strožje ocenjevanje škode in potrebnih popravil. Kako je to potekalo dosedaj, v glavnem vemo. Ko je zavarovanec utrpel škodo, je vozilo odpeljal na ocenitev, kjer je cenilec popisal, kaj vse je potrebno popraviti ali kateri del zamenjati. Pri kleparju ali ličarju je lastnik dal popraviti še marsikaj dragega, vse pa je bilo zajeto v računu, ki ga je zavarovalnica poravnala. V tem računu je bila torej marsikdaj skrita iznajdljivost obrtnika in lastnika motornega vozila*.
Po novem se nam ponuja strožje ocenjevanje. Odslej naj M tovarniški normativi natančno določali, koliko ur je potrebno za popravilo ali zamenjavo delov. Zapisnik o škodi naj bi postal nekakšna naročilnica za delo. Uporabili naj bi katalog, ki so ga izdelali v Zagrebu, v njem pa so zajeta vsa vozila, deli so natančno opisani, dolo-' čen pa je tudi čas za manjša, srednja in večja popravila ali zamenjavo delov. Zavarovalnica bo strožja tudi pri uvozu nadomestnih delov. Kupec bo moral imeti račune za nakup rezervnih delov po predpisih države, v kateri je tak del kupil. V zavarovalnici menijo, da bi tako lahko omejili neupravičeno izplačevanje avtomobilskih škod. Kljub vsemu pa ne verjamemo, da se ne bodo povečale tudi premije za avto-’ mobilsko zavarovanje.
*	r	Jani D.
Alkotest v celoti pozelenel
11.	januarja se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti pri Šalovcih. Voznik osebnega avtomobila Ludvik Lepoša iz Begunj je vozil z neprimerno hitrostjo in vinjen proti Dolencem. Zapeljal je y jarek in si poškodoval vratno vretence. Zdravi se v bolnišnici.
Izsilil prednost
15.	januarja se je zgodila prometna nezgoda v Bakovcih. Voznica osebnega avtomobila Breda Branšberger iz M. Sobote je pripeljala do križišča s stransko poljsko cesto, kjer je izsilil prednost voznik osebnega avtomobila Ignac Jakopina iz Bakovec. .Vozili sta trčili, pri čemer se je Jakopin telesno poškodoval. Škode na obeh vozilih je za 2,3 milijona dinarjev.
Hudo poškodovan sopotnik
17.	januarja se je zgodila prometna nezgoda pri Sp. Ščavnici. Voznik osebnega avtomobila Viktor Baša z Zagajskega Vrha se je peljal z neprimerno hitrostjo. V ovinku ga je na poledenelem ce-
V programu dela za prihodnje obdobje so posebno skrb namenili izobraževanju in usposabljanju gasilcev ter vključevanju novih članov v svoje vrste, že letos pa bodo pristopili tudi k razširitvi vaško-gasilskega doma. Tudi oskrba s požarno vodo v vasi ni najboljša, zato so sklenili, da uredijo vodna zajetja, eno od teh pa bodo uredili še letos.
Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo gasilskega društva, funkcijo predsednika so ponovno zaupali Alojzu Rajnar-ju, poveljnik pa bo prav tako še naprej Milivoj Milosavljevič.
-Ik-
stišču zaneslo v .železno mostno ograjo. Pri trčenju se je hudo poškodoval sopotnik Miran Halec iz G. Radgone.
Kolesar brez luči
17.	januarja se je zgodila prometna nezgoda pri Trimlinih. Voznik osebnega avtomobila Robert Šabjan iz Dobrovnika se je peljal po magistralni cesti proti M. Središču. Pred seboj je nenadoma zagledal kolesarja Josipa Kontreca iz Peklenice, ki je vozil brez luči. Ob trčenju je kolesar padel in se hudo poškodoval.
Požar so pogasili sami
14.	januarja malo pred enajsto uro je v glavni električni omarici delovne organizacije Pomurski tisk, temeljne organizacije Karto-naža izbruhnil požar, ki so ga delavci pogasili -L ročnimi gasilnimi aparati. Ko so prišli gasilci, je bila njihova pomoč odveč. Kljub temu je prišlo do izpada v proizvodnji, saj je nastal kratek stik. Delavci niso mogli delati, zato je nastala škoda za 2,2 milijona dinarjev.
J. D.
Iz šole boljši vozniki
Na eni od sej izvršnega sveta občinske Skupščine so analizirali delovanje Avto-moto društva Lendava, zlasti pa delovanje Avtošole. Znano je, da je ta šola edina, ki pripravlja bodoče voznike motornih vozil v občini, zato ni vseeno, v kakšnih razmerah deluje in kakšne kadre ima. Vemo, da je prometna varnost čedalje slabša, k čemur veliko pripomorejo tudi nevestni vozniki motornih vozil. Avtošola bo morala še dosledneje upoštevati predpise s področja prometa, da bi lahko kar najbolj usposobila nove voznike motornih vozil in tako prispevala k izboljšanju prometnih razmer. J. D.
Platana Murska Sobota vabi na ogled in nakup
PISARNIŠKEGA POHIŠTVA,
ki je razstavljeno v Potrošnikovem salonu pohištva v Murski Soboti.
Izkoristite ugodno priložnost.
Obenem obveščamo, da
ŽAGAMO HLODOVINO ob sredah, četrtkih in petkih od 6. do 14. ure. Razrez lesa opravimo takoj.
MEDOBČINSKI SVET ZKS ZA POMURJE
Naročila sprejemamo po telefonu 22-320.
SLOVENIJALES
PLATANA MURSKA SOBOTA
Teritorialna

obramba uresničuje koncept SLO in DS
Medobčinski svet ZKS za Pomurje in Pokrajinski komite za SLO in DS sta na skupni seji, na kateri sta bila tudi izvršni sekretar CK ZKS Silvo Komar in pomočnik komandanta TO SRS Zdravko Krvina, ocenjevala delovanje in moralno-politično stanje v teritorialni obrambi Pomurja. Ugotovljeno je bilo, da so bili v preteklem letu kljub nekaterim težavam doseženi kakovostni premiki pri uresničevanju koncepta teritorialne obrambe kot dela SLO in DS. Z nekaterimi novimi oblikami usposabljanja, boljšo pripravo starešinskega kadra in boljšim sodelovanjem z ostalimi strukturami SLO in DS se je izboljšala borbena pripravljenost in moralnopolitično stanje v enotah teritorialne obrambe. Tudi odzivnost pripadnikov teritorialne obrambe na usposabljanju je bila primerna. Skoraj v celoti pa je bil uresničen program idejnopolitičnega dela in strokovno vojaškega usposabljanja. Tudi povezava teritorialne obrambe s komiteji za SLO in DS v krajevni skupnosti in prebivalstvom je bila dobra povsod, kjer je bila enota na usposabljanju.
Kljub določenemu kakovostnemu napredku pri delu in usposabljanju enot in štabov teritorialne obrambe v Pomurju, kar je prav gotovo prispevalo k nadaljnjemu podružbljanju SLO in DS, pa so razpravljale! opozorili tudi na nekatere probleme in težave, s katerimi se srečujemo pri svojem delu. Tako se bodo morali v soboški občini lotiti nekaterih kadrovskih težav v enotah teritorialne obrambe. Več bo potrebno storiti pri kadrovanju mladih v vojaške šole, kar posebej velja za mladinsko organizacijo in šole. Komunisti v teritorialni obrambi bodo morali okrepiti idejnopolitično aktivnost med mladimi, pri čemer mora tudi mladinska organizacija podvzeti določene aktivnosti za izboljšanje stanja. Zavzemati se bo potrebno za še večje sodelovanje vseh struktur SLO in DS pri načrtovanju in izvajanju usposabljanja ter uveljavljati nove oblike in boljšo kakovost dela. Pri načrtovanju raznih vaj bi morali vzpostaviti boljše sodelovanje z združenim delom. Sprejeta je bila tudi pobuda, da je potrebno čimprej opraviti usposabljanje predsednikov komitejev za SLO in DS v krajevnih skupnostih, ki se često menjajo. Z združenimi sredstvi pa bo potrebno tudi čimprej nabaviti manjkajočo opremo in oborožitev za teritorialno obrambo. Sproti pa bo potrebno tudi preverjati uresničevanje sprejetih programov in nalog. Samo tako bomo lahko v prihodnje dosegli še boljše rezultate pri razvoju koncepta SLO in DS, hkrati pa izboljšali moralnopolitično stanje in odgovornost v teritorialni obrambi.
Feri Maučec
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, o. so!, o.
TOZD SADJARSTVO
ABC POMURKA — KZ PANONKA, tozd SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO MURSKA SOBOTA
OBJAVLJA
po sklepu zbora delavcev prosta dela in naloge za določen čas od 1. marca do 30. 11. 1988:
1.	Delavec v sadjarstvu za enostavna dela — 14 delavcev, od tega 10 v OE Fokovci in Kuštanovci ter 4 v drevesnici Puconci
2.	Delavec v sadjarstvu za zahtevnejša dela — 4 delavci, od tega 3 v OE Fokovci in Kuštanovci ter 1 v drevesnici Puconci
3.	Delavec v sadjarstvu za posebno zahtevna dela — 2 delavca, od tega 1 v OE Fokovci ter 1 v drevesnici Puconci
4.	Pripravniki v sadjarski proizvodnji — 7 delavcev, od tega 4 v OE Fokovci in Kuštanovci ter 3 v drevesnici Puconci.
Pogoji:
— Pod 1 — končana osnovna šola
— pod 2 — končana dveletna šola kmetijske usmeritve
— pod 3 — končana triletna šola kmetijske usmeritve
— poet 4 — končana triletna ali štiriletna šola kmetijske usmeritve
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov. ABC POMURKA — KZ PANONKA, tozd SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO MURSKA SOBOTA, MARKIŠAVSKA 3.	/
TKO PRIMAT, n. sol. o., MARIBOR, TOZD SKLADIŠČNA OPREMA, n. sol. o., LENDAVA, Kolodvorska 43 Razpisna komisija
OBJAVLJA
prosta dela in naloge s posebnimi pravicami in odgovornostmi (mandat 4 leta)
TEHNIČNO VODENJE TOZDA
Pogoji:
1.	Visoka ali višja izobrazba strojniške smeri.
2.	Tri oziroma pet let delovnih izkušenj — pasivno znanje tujega jezika.
. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Rok prijave je 8 dni. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni od izbire.
Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na naslov PRIMAT, TOZD SKLADIŠČNA OPREMA, 69220 LENDAVA, Kolodvorska 43.
TKO PRIMAT, n. sol. o., MARIBOR, TOZD SKLADIŠČNA OHHt-MA, n. sol. o., LENDAVA, Kolodvorska 34
Komisija ta delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
projektiranje I s pooblastilom
Pogoji:
1.	Visoka ali višja izobrazba strojniške smeri.
2.	Štiri oz. pet let delovnih izkušenj.
Posebna znanja:
— strokovni izpit
— pasivno znanje tujega jezika
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Rok prijave je 8 dni. Kandidati bodo izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni od izbire.
Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na naslov PRIMAT, TOZD SKLADIŠČNA OPREMA, 69220 LENDAVA, Kolodvorska 43.
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
STRAN 19
PETEK
Radijski in televizijski spored od 22. do 28. januarja
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Glasba — reklame — glasba, 18.00 - »21-232« — propagandno glasbena oddaja z gostjo Andrejo Makoter, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža: Hura, počitnice! 17.20 — Strokovnjak odgovarja: pravni nasveti, 17.40 — Glasba — reklame, 18.00 — Najlepše želje z čestitkami in pozdravi, 19.00 —
TV LJUBLJANA
Vključitev osrednjega venskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00
16.00 (telefon: 21-232)
slo-
do
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu. 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Prvi pogledi v zaključne računal 87, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Šport, 17.30 — Glasba — reklame — glasba, 18.00 — Iskanje —znanje ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo... Kdaj v novo kirurgijo?, -17.30 - Glasba - reklame — glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
8.45-14.05
in
TVUUBLJANA
slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba — reklame, glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad . . . oddaja za pionirje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — O kulturi ..., 17.30 — Glasba — reklame — glasba, 18.00 — Povejmo javno, 18.30 — Najlepše želje -s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
do
TV LJUBLJANA
8.45-14.10
in
8.45-14.05
in
17.05—0.35 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Zimski počitniški spored. 12.30 Lassie — nov začetek, ameriški film. 17.20 Video strani. 17.35 Kljukčeve dogodivščine, 21. del. 17.50 Super stara mama, 12. del angle-
7.55-13.30/45
in
ške otroške serije. Rudžer Boškovič -
18.15
brovčan in svetovljan.
Du-, 2.
oddaja. 20.15 J. Jakes: Sever in Jug, 17. del ameriške nadaljevanke. 21.10 Zmagoslavje zahodne civilizacije, 3. del dokumentarne serije. 22.20 Nečista kri, francoski film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka (samo za LJ 2). 20.00 J. Gotovac: Ero z onega sveta, opera.
TV ZAGREB
16.45-0.45 Teletekst RTV Ljubljana. 8.25 Radovedni Taček: Vozel. 10.20 Bad Gastein: Svetovni pokal v alpskem smučanju — smuk (ž), prenos. 11.10 Periskop. 12.15 Wengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju — smuk (m), prenos. 17.00 Morski vragi, španski film. 18.25 Da ne bi bolelo: Rodi naj se zdrav in zaželen otrok. 19.00 Vreme. 19.01 Knjiga. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Utrip. 20.15 Sobotni večer. 21.00 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, 13. del avstralske nadaljevanke. 23.00 Ali se še spominjaš ljubezni, ameriški film.
Oddajniki II. TV mreže:
14.35 Kako biti skupaj. 15.05 Jaz Bibijan, bolgarski mladinski film. 16.35 Kapelski kresovi, ponovitev nadaljevanke. 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka. 20.15 Glasbeni večer. 21.50 Feljton. 22.20 Športna sobota.
TV LJUBLJANA
8.00—22.55	Teletekst
RTV Ljubljana. 8.00 Živ žav. 8.55 Super stara mama, ponovitev 12. dela angleške serije. 9.25 Bad Gastein: Svetovni pokal v alpskem
smučanju
slalom (ž).
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Reška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakon v Los Angelesu, 21.00 Kviz, 22.00 Dnevnik, 22,20 Kultura, 23.50 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 10.10 SP v smučanju, 15.30 Ponovitve, 15.40 Narodna glasba, 16.10 Tedenski tv spored, 16.55 Poročila, 17.00 Tv koledar, 17.10 Rokomet, 18.30 Prisrčno vaši, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Sovražnik ljudstva (film), 21.50 Dnevnik, 22.05 Nočni program.
prenos L teka. 10.20 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, ponovitev 13. dela avstralske nadaljevanke. 11.10 Bad Gastein: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), prenos 2. teka. 12.00 Wengen: svetovni pokal v alpskem smučanju — superveleslalom (m), prenos. 13.00 Ansambel Nika Zajca. 13.35 J. Janicki — A. Mularczyk: Hiša, 10. del. 14.55 Igrani film. 16.45 Ex Libris. 17.45 Tv kavarna. 19.00 Vreme. 19.01 Kratki film. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 M. Vitezovič: Vuk Karadžič, 12. del. 21.10 Zdravo.
Oddajniki II. TV mreže:
9.00 Danes za jutri in igrani film. 12.15 Angluni-pe, oddaja v romščini. 15.15 Resna glasba. 16.00 Dokumentarni mozaik. 17.10 Split: DP v košarki — Jugo-plastika:Partizan. 18.30 Športno zabavni mozaik, vključitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zgodovina izumov, poljudnoznanstveni film. 21.30 En avtor — en film. 21.50 Športni pregled.
17.05-23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Zimski počitniški spored. 17.35 Radovedni Taček: Ladja. 17.50 Soba 405, 4. del otroške oddaje TV Beograd. 18.20 Boj za obstanek: Skok v temi. 19.00 Vreme. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 J. Krantz: Mistralova hči, 4. del ameriške nadaljevanke. 21.05 Omizje.
17.15-22.25 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Zimski počitniški spored. 17.30 Video strani. 17.45 Pamet je boljša kot žamet: Kdo koplje luknje v kruh. 17.50 Pisani svet: Portret Ivana Jermana. 19.00 Vreme. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Lajovic: Nevsakdanji dan, balet, Srebotnjak: Vrag ih trobenta. 21.15 Osmi dan, oddaja o kulturi. 21.55 Tv dnevnik.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
8.45-13.35
in
8.45-14.00
in
TV ZAGREB
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Mima, Bane in lutke, otroška oddaja. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indi-rekt, oddaja o športu. 20.00 Umetniški večer: Shakespeare na TV — Henrik V.
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Lestvica tujih. 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije — danes Narodno galerijo Ljubljana. 20.50 Žrebanje lota. 20.55 Zabavni torek — vključitev. 22.20 Udeleženec in priča, oddaja iz kulture.
17.00-23.55 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Zimski počitniški spored. 17.30 S. Rozman: Oblaček pohaja-ček, 4. del. 17.45 L. Suhodolčan: Figole-fagole, L del predstave SLG Celje. 18.15 Nadarjeni otroci: Kaj vse bi lahko dosegli, poljudnoznanstvena serija. 19.00 Vreme. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna: Žrtvovanje, švedski film. 22.30 Mali koncert: Trobilni kvintet G. Š. Piran. 22.45 Tv dnevnik. 23.00 Mednarodna obzorja.
17.00-23.05 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Zimski počitniški spored. 17.30 Pisma iz TV klobuka. 18.15 Naša pesem, 14. oddaja. 19.00 Vreme. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.05 Tednik. 21.10 T. Kennedy-Martin: Na robu teme, 2. del angleške nadaljevanke. 22.05 Tv dnevnik. 22.20 Jubilejna tevete-ka.
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota I
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Krista in Krištof, otroška oddaja. 18.30 Videogodba. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Poročila. 21.35 Umetniški večer.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Strašna zgodba, otroška oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Obarvana svetloba. 20.40 Igrani film. 22.30 Poročila. 22.35 Knjige in misli.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.20 D.O.R.F predstavlja, 22.05 Šport, 23.05 Umetnine.
TV AVSTRIJA
Drugi program
16.00 Program po željah, 16.45 Reši me, kdor more, 17.30 Svet živali, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Svet in mi, 21.20 Znanost, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Sacramento (film), 23.55 Tolpa Kapitana Cleg-ga (film).
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.35 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Šport, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da ..., 22.05 Noč na Manhattanu (film), 23.45 Sam Whiskey (film). Drugi program
8.30 Šport (boks, SP v smučanju), 14.30 Tedenski tv spored, 15.00 Mladinski spored, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Boj tigrov (film), 21.55 Da, minister, 22.20 Šport, 23.00 Video.
Prvi program
10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Književnost, 13.30 Potopis, 14.00 Nedeljsko popoldne, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vuk Karadžič, 21.15 Grand Hotel (film), 23.00 Dnevnik, 23.20 Nočni program.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Bjelovarska in varaždinska kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Brooklyn! Gusinje (tv film), 21.30 Znanost, 22.15 Dnevnik, 22.35 Nočni program.
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Osiješka kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mesto kot Alice, 21.05 Kontaktni magazin, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Šiška, karlovška in gospiška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kuba (film), 21.30 Potopis, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Splitska kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Zabavna oddaja, 21,50 Dnevnik, 22,10 nočni program.
TVAVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Pono-
TVAVSTRIJA
|| TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
9.05 Molčeči gozd, TV film. 10.30 Leharjev operetni koncert. 11.30 Telovadba za invalide. 16.45 Življenje lutk. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, uporabne informacije. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Poučne zgodbe, tri enodejanke. 21.05 Panorama, svetovno-politični magazin. 21.50 Skrivnosti poročenega moškega, amer. film. 23.20 TV dnevnik.
TV KOPER
14.03 teksasKi velikan, film (L. Bridges) — 15.35 Risanke — 16.05 Divja narava, dok. odd. — 16.35 Nov dan v Ednu, Tv nan. — 17.35 Mama Viktorija, telenovela — 20.00 Zdravniki, Tf. — 20.30 Minnesota Clay, film (C. Mitchell) - 22.10 Glasbena odd. — 23.30 Washington za zaprtimi vrati.
TV MADŽARSKA
9.05 Naš ekran. 9.35 Spored za otroke. 11.05 Leteči ribiči, poljudnoznanstveni film. 11.50 Pesem doni, Danko Pista. 15.10 Kviz o Sovjetski zvezi. 16.25 Zooji leta 2000. 17.00 Dnevnik. 17.15 Priporočamo filme. 17.30 Način življenja. 17.45 Pravni primeri. 18.50 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Zabavni program. 21.00 Ciklus Sandor Pal, Klov na steni, madžarski č/b film. 22.10 TV dnevnik.
TV KOPER
10.20 Smučanje, smuk Ž, neposredni prenos iz Badgasteina — 12.15 Smučanje, SP, smuk M, prenos iz Wengena — 14.05 Smučanje, ponovitev — 15.05 Risanke — 15.35 Divja narava, dok. odd. — 16.00 Nov dan v Ednu, TV nan. — 17.00 Odbojka, Ž, prenos iz Beograda — 20.00 Zdravniki, Tf. — 20.30 Veliki napad, film (H. Berger) — 22.15 Vse danes - 22.25 Tednik, politični pregled — 23.00 Zdravnik in pacient, med. odd. — 23.45 Washington za zaprtimi vrati, Tf.
vitve, 13.00
12.30 Spoznanje, Usmeritev, 14.00
Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dvom o obtoženem (drama), 21.40 Spektrum.
Drugi program Čas v sliki, 20.15 Kraj zločina, 21.45 Golo čelo (film), 23.15 Šport, 23.55 Chicago 1930.'
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.00 Vojna za Trojo, 22.45 Dok. film.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Himalaja, 21.07 Elijev otok, 21.55 Super fliper, 22.22 Tat Mone Lise (film), 0.10 High Chaparral.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Tv v šoli, 17:30 Usmeritev, 18.00 Alf, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Zuna-mepolitični raport, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sisi — mlada carica (film), 22.00 Vlak smrti (film), 23.35 Petrocelli.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Eicheber-gerjevi posebni primeri, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v slikL 20.15 Argumenti, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Posel z lakoto.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavni večer, 21.55 Šport, 22.22 Premoder za ljubezen (film), 0.15 Bogati in revni.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.15 Svet živali, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV MADŽARSKA
8.40 Spored za otroke. 10.00 Glasbeni butik. 10.50 TV kviz. 11.00 Panorama, pon. 11.45 Plava tura, pon. 14.25 Srečno! 15.15 Trije mušketirji, francoski film. 17.15 Poklici, vrvar. 17.20 Delta, znanstveni poročevalec. 17.50 Oglejmo si skupaj. 18.30 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Varuj se škratov, ameriški film. 22.00 Telešport. 22.45 Poročila.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Jules in Jim (film), 0.10 Colombo.
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
9.25 Badgastein: slalom —-ženske — prvi tek, 11.10 Badgastein: slalom — ženske — drugi tek, 11.50 Wengen: superveleslalom — moški, 13.15 Film: Nevarno truplo, 14.45 Smučanje — svetovni pokal — posnetek, J8.30 Košarka: jugoslovansko prvenstvo, 20.00 Iz jugoslovanske dramske zakladnice, 20.50 Film: Komisar Joss, 22.20 Odbojka: Gonzaga Milano: Ci-esse Petrarca Padova.
TV KOPER
14.05 Film: Truplo za gospo, 15.'35 Risanke, 16.35 Divja narava — dokumentarna oddaja, 17.00 Telefilm Nov dan v Ednu, 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo, 20.00 Zdravniki — telefilm, 20.30 Košarka: Wuber Napoli: Benetton Treviso, 23.00 Novi Pacifik — dokumentarna oddaja.
TV MADŽARSKA
9.05 Šolska TV. 10.05 Delta. 10.30 Balkon, TV film. 11.05 Revija na ledu. 11.50 Telovadba za invalide. 17.05 Poklicna svetovalnica. 17.45 TV spored za 3 dni. 17.50 Jezikovne uganke. 18.45 Nils Holgersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, 4. del nemške serije. 20.50 Studio ’88, kulturni dnevnik. 21.35 Dokumentarni film. 22.10 Dolly Roll, zabavna glasba. 22.30 TV dnevnik.
TV KOPER
14.05 Film: Krvavi dijamanti, 16.05 Divja narava — dokumentarna oddaja, 16.35 En dan v raju — telefilm, 17.35 Mama Vittoria — telenovela, 20.00 Zdravniki — telefilm, 20.25 Loto — žrebanje, 20.30 Košarka: Annabella Pavia: Čuki Mestre, 22.10 Sarajevo: evropsko pr-yenstvo v bobu — posnetek, 23.10 Washington za zaprtimi vrati — telefilm.
! TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
9.05 Strategija miru, pon. 10.20 Dva fanta sedita na klopi, pon TV igre. 17.05 Misli o deželi Vzhajajočega sonca, 3. del jugosl. serije. 17.45 Aktualni klipi. 18.35 Za boljši jezik. 18.50 Literarne uganke za otroke, Gogolj: Revizor. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Naše stoletje, dokumentarna serija. 21.05 Umetnina tedna.
21.10 Modra luč, reportaže.
22.10 TV dnevnik.
9.05 TV doktor. 9.15 Avtobusna proga št. 78, TV
film.
17.00
17.05
17.15
18.00
18.25
18.40 banje
10.05 Studio show. Domače ogledalo. Po želji gledalcev. Mladinski dogodki. Gre za vaš denar.
Kulturni utrinki. Telešport. 19.15 Žre-lota. 19.30 TV dnev-
nik. 20.15 Sosedje, 20. del TV romana. 20.45 Poulenc: Sonata. 20.50 Ozadje vesti. 21.35 Nogomet v starih časih, madžarski film. 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
14.05 Film: 10.000 Žensk, 15.40 Risanke, 16.05 Divja narava — dokumentarna oddaja, 16.35 Telefilm Nov dan v Ed-nu, 17.35 Mama Vittoria — telenovela, 20.00 Zdravniki — telefilm, 20.30 Film: Nekoč je živel komisar, 22.25 Sarajevo: evropsko prvenstvo v bobu — posnetek, 23.20 Washington za zaprtimi vrati — telefilm.
14.05 Film: Nekega dne, 16.05 Divja narava — dokumentarna oddaja, 16.35 Telefilm Nov dan v Ednu, 17.35 Mama Vittoria — telenovela, 20.00 Zdravniki — telefilm, 20.30 Film: Preiskava, 22.35 Solid Gold — glasbena oddaja, 23.40 Washington za zaprtimi vrati — telefilm.
STRAN 20
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
IZ TV SPOREDOV
Kino
Da ne bo bolelo, Tv Ljubljana L, sobota, 23. januarja, 18.25 Rojevanje velikega števila otrok, biološka reprodukcija človeške vrste je bila vse do zadnjih časov najpomembnejše poslanstvo družine. V zgodovinskem razvoju in v skladu s stopnjo kulturne razvitosti pa je seveda človek socializiral tudi svoje reproduktivne nagone, pa naj je šlo za spolni, materinski ali razmnoževalni nagon. Nedvomno se bodo ljudje vedno bolj zavedali, da rojevanje otrok ni niti poklic niti dolžnost do družine ali države, temveč je osebna pravica ljudi. Sodobno geslo, naj se rodi zdrav in zaželen otrok, ker ima samo
tak največje upanje za srečno in polno življenje, torej ni prazno upanje. Načrtovanje družine o katerem bomo lahko razmišljali ob nizu ‘zobraže-valnih oddaj, v naših okoliščinah pomeni, da imajo stars otroke tedaj, kadar si jih želijo in kadar imajo vsaj najnujnejše pogoje znanja. Pri nas je sprejeto ustavno načelo o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, kar pa seveda ne gre poenostavljeno razumeti kot pravico do abortusa, ki je le izhod v sili. Potrebno je veliko znanja, modrosti in bolj pretehtanih oblik odnosov med spoloma, kot si jih je človeštvo izmislilo doslej, da bo zaživelo spoznanje, da je družbena skrb za potomstvo granitni vogalni kamen vsa e ga moralnega in družbenega sterna, ki je res vreden tega imena.
V oddaji, ki bo na sporedu 6. februarja, bodo strokovnjakinje delovne enote za reprodukcijo spregovorile o pomenu kontracepcije za zdravje matere in otroka, v oddaji SPLAV pa so avtorji skušali osvetliti medicinske, psihološke in moral-no-etične vidike umetne prekinitve nosečnosti. Ob vseh treh oddajah je avtorje vodila misel, da je svoboda odločanja pri tem, kdaj bomo imeli prvega otroka, kakšni bodo razmaki med porodi in koliko otrok bomo imeli, ter tudi o tem, če jih bomo sploh imeli, tem večja čim večje je znanje o vsem, kar je povezano s spočetjem, rojstvom in življenjskimi potrebami otroka.
Nadarjeni otroci, Tv Ljubljana I sreda, 27. januarja, 18.15 .
’4. oddaja iz serije o njenih otrocih bo pokazala, ka šni so rezultati dela z na^arje-nimi Že več rodov mladih Iju-Si v Sfsku spremljajo psiholog. zavoda za poklicno usmerja-nje. Mladi nadarjeni ljudje iz prve generacije nam bodo sarm povedali, kaj vse se je dogajalo na njihovi življenjski poti. Kaj so ustvarili in česar niso ter kaj bi še lahko dbsegh.
Sovražne slike, Tv Avstrija IL, sreda, 27. januarja 23.W
Oddaja Sovražne slike no skušala prikazati medsebojne odnose med
in narodnostmi v Avstriji. Prva oddaja bo razgrinjala odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, med Avstrijci in Jugoslovani.
Šport, Tv Avstrija IL, sobota in nedelja dopoldne
Obilica športa bo konec tega tedna na malih ekranih, pred
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor m glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika) Jože Šabjan (odgovorni urednik) Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj Milan Jer še, Ludvik Kovač, Dušan Loparmk, Fen Maučec (šport), Bernarda Peček Bojan Peček ŠtefZn Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat Endre Gonter ftehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).	monter (tehnični
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni - novinarji 21 232 21 064 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo sn™ darsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 so? Lendava 75 085, in Ljutomer 81317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračimn 4 597,
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki I in bljana 50100-620-00112-5049512 Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenfHVes S oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.	J J K
vsem za tiste, ki gledate avstrijsko televizijo. V soboto bo začela ORF s prenosi že ob 8.30. Do 13.30 bodo prenašali svetovno prvenstvo v boksu (težka kategorija), tekme za svetovni
pokal v smučanju (smuk ženske in moški) in četrte zimske igre za invalide. Nedeljsko športno dopoldne pa bodo začeli ob 9.20 in bo trajalo vse do poznih popoldanskih ur. Najprej bodo tekme svetovnega pokala v smučanju (slalom ženske in superveleslalom moški), drugi del prenosa zimskih iger invalidov, svetovno prvenstvo v speedwayu na ledu in tek na smučeh.
Vojna za Trojo, Tv Avstrija L, ponedeljek, 25. januarja, 22.00
Gre za nadaljevanko dokumentarnih filmov, ki je sestavljena iz šestih delov. Britanski raziskovalec in zgodovinar Michael Wood išče resnico o trojanski vojni. Z znanstveno natančnostjo in novinarskim smislom za raziskovanje primerja Wood citate iz Homerjevega epa Iliada, ki opisuje do-
godke v desetem letu trojanske vojne, in jih primerja z izsledki sodobne arheologije.
Zgodovina izumov, Tv Ljubljana L, ponedeljek, 25. januarja, 9.45
Daniel Costelle se v Tokiu prereka z govorečim avtomobilom — simbolom sodobnih izumov.
Kako se je začelo? Albert France-Lanord, eden največjih strokovnjakov za zgodovino tehnike in ustanovitelj Muzeja železa v Nancyju, se nasmehne: Prvi izumitelj je bil Bog . .. Njegova sodelavka Annette Laumen dopolni njegove besede: »Eva je izumila greh in tako prisilila moške, da so se lotili dela.«
Preživetje! Boj za obstanek je bil povod za najstarejše izume. Prvo orodje in začetek poljedelstva. Gospod Wong in gdč. Cecile nam v kitajskem muzeju v Taipehu predstavita starodavne kitajske izume. G. Hinata obudi daljno japonsko preteklost.
Gerard Colomb nam v Alpah pokaže kmetijske izume. Ker poljedelstvo vodi k prehrani, se preselimo v veliko pariško restavracijo, kjer Claude Terrail pripoveduje o rojstvu namiznega pribora, Jean-Paul Aron pa o neizčrpnih odkritjih kuharskih mojstrov.
Preživeti pomeni hraniti se, a tudi oblačiti se. Yvonne De-slandres nam v svojem slikovitem muzeju oblačil pokaže še-lesteče izume, od korzeta do modrčka, njena razlaga pa nas neopazno pripelje k lepotilnim izumom, h kozmetiki, ki je vse od gospe Kromanjon, rojene Neandertal, poglavitna skrb žensk.
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA, 21. do 28. jan. 1988
21.	jan. NI KINO PREDSTAV -
KONCERT GLASBENE MLADINE!
22.	jan. ob 17. uri amer. znan.-fant, film ZADNJI ZVEZDNI BOJEVNIK, EDEN NAJBOLJŠIH FILMOV PO USPEŠNICI »VOJNA ZVEZD«!
22.	jan. ob 19. uri it. erot. film PERVERZNA SLUŽKINJA. Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!
24.	jan. ob 15. in 17. uri amer, znan.-fant. film ZADNJI ZVEZDNI BOJEVNIK
24.	jan. ob 19. uri ital. erot. film PERVERZNA SLUŽKINJA
25.	jan. amer. akc. film POLICAJ N° 1 — ob 17. in 19. uri
26.	jan. ob 17. in 19. uri hongkong. akc. film MAFIJA PROTI N1NJI
27.	jan. ob 17. uri hongkong. akc. film Mafija proti ninji
27.	jan. ob 19. uri brit. akc. film BMX BANDITI
28.	jan. ob 11. uri brit. akc. film BMX BANDITI
POČITNIŠKA MATINEJA!
28.	jan. ob 17. uri brit. akc. film BMX BANDITI
28.	jan. ob 19. uri amer, film POLICIJSKA AKADEMIJA lil. del
Prodam
HIŠO z zemljiščem v Serdici prodam. Interesenti naj se oglasijo v G. Slavečih 33, p. Kuzma. M-1622 KOMBAJN ZMAJ 132, z adapter-jem, prodam. Naslov v upravi lista. M-1730
KOMBI ZASTAVA DIESEL NK 412, I. 1981, registriran do 6. 1988, prodam. Tel.: 75 584. M-1748 SKOBELJNI STROJ Z MLINOM za zrnje, ugodno prodam. Alojz Karba, Kristanci 4, Križevci pri Ljutomeru. IN-18713
ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, registrirana do septembra, in kombiniran bojler v kopalnici prodam. LE-13190 GRADBENO PARCELO, 12 a, v Dankovcih prodam. Vaneča 66. M-1801
GARSONJERO v Ljubljani za gotovino prodam. Tel.: (061) 487 661 vsak dan po 16. uri, v soboto in nedeljo ves dan. M-1802
TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Vogrinčič, Stara 8, M. Sobota, po 15. uri. M-1805
ZASTAVO 101, obnovljeno, ugodno prodam. Milan Časar, Otovci 39. M-1806
TAM 6500, kesonar, registriran, prodam ali zamenjam za osebni avto. Tel.: 71 686. M-1807
VIDEOREKORDER grundig 2000 in kasete prodam. Puconci 76 b. M-1810 TELEVIZOR, črno-beli, gorenje, ekran menjan 1987. leta, ugodno prodam. Gorica 57, Puconci. M-1812 OTROŠKO POSTELJICO ugodno prodam. Tel.: 25 156. M-I8I3 VISOKE PLUGE, malo rabljene, prodam. Krog, Trubarjeva 11. M-1814
ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE prodam. Tel.: 87 135. M-1815 KAVČ-GARNITURO prodam. Cankarjeva 50 ali tel.: 24 626 po 15. uri. M-1816
FIAT 126 P, letnik 1979, z obnovljenim motorjem, prodam. Informacije v popoldanskem času. Naslov v upravi lista. M-1817
TRAKTOR URSUS 360 s 100 delovnimi urami prodam. Naslov v upravi lista. M-1819
BARVNI TELEVIZOR, 67 cm, in ČRNO-BELI TELEVIZOR. 48 cm, oba blaupur kt, potrebna manjšega popravila, prodam za 50SM.'Tel.: 24 425. M-1820
RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Tel.: 24 580. M-1824
BARVNI TELEVIZOR prodam.
Tel.: 77 176. M-1825
ZASTAVO 1300, letnik 1976 (po delih) prodam. Robi Jurak, Logarovci 29 a, Križevci pri Ljutomeru. M-1827 4 kW termoakumulacijsko peč prodam. Tel.: 24 746. M-1828
20 m3 BUKOVIH DRV (z dostavo ali brez) prodam. Pucko, Čikečka vas 49. M-1829
BARVNI TELEVIZOR selectomatik, gorenje, prodam. Anton Kajdič, Ciril-Metodova 5, Q. Radgona. M-1831
STUDIO DIREKT MARKETING - RAZVIJANJE NOVIH OBLIK NASTOPOV NA TRŽIŠČU - VAM PONUJA PO ZELO UGODNIH CENAH PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE EKONOMIK IN ŽAR 2000 (450.000—DO 720.000.—) TER RAZLIČNE IZVEDBE BOJLERJEV, 100- in 200-LITRSKE (OD 120.000— DIN NAPREJ)
- MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA.
Pokličite (069) 87 274 (Stanko) vsak dan, razen nedelje, od 7. do 14. ure in z našim predstavnikom se boste zmenili za neobvezno predstavitev programa na vašem domu.
SDM - NAJKRAJŠA IN NAJCENEJŠA POT DO NAKUPA.
KOSILNICO in bencinski motor, 8 KS, prodam. Kovačevci 17. M-1833 SILAŽNI KOMBAJN SIP SK 80 S, s kardanom, star 1 leto, ugodno prodam. Gaberje 152. M-1834 MALE PUJSKE in nov avtoradio, autoreverse, prodam. Ivan Hoheger, Tišina 41. M-1835
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 48. M-1835
TRAKTOR STEYR 18, s priključki, prodam. Bakovci, Soboška 23. M-1837
ZASTAVO 101, letnik 1977, ugodno prodam. Tafil Topolaj, Alija Kardoša 4, M. Sobota. M-1838
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 15. M-1839
LADIJSKI POD. približno 80 m!, prodam. Tel.: 70 416. M-1840
ZASTAVO 101, letnik 1976, in FIAT 126 P, prodam. Čahova 5, Videm ob Ščavnici. M-1841
FREZO HONDA F 400, s priključki, in agregat ALKO, 1,5 kW, prodam. Ul. 17. oktobra 27, Murska Sobota. M-1842
MOPED BT 50, star 5 mesecev, prevoženih 700 km, ter nove blatnike (4) in dva praga za škodo 100 prodam. Tel.: 24 764. M-1843
MOSKVIČ, dobro ohranjen, garaži-ran, registriran do dec. 1988, prevoženih 65.000 km, prodam. Žižki 70. M-1846
NOVO - NOVO — NOVO
DEKLETA, ŽENE, MATERE, BABICE, TETE ...
VSE, ki imate
VSE, ki nimate
VSE, ki ŽELITE
NOVO TORBICO
SE OGLASITE PRI
BOUTIQUE ®
KEAGImO izdelovanje predmetov iz tekstila, usnja in pletilstvo.
KJE?
M. Sobota, Gregorčičeva 5 — naproti PETROLA
ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirana do junija, prodam. Balažič, Turnišče, Št. Kovača 95, popoldan. M-1847.
TOMOS avtomatic prodam. Satahov-ci 37. M-1848
DVOBRAZDNI PLUG, 10 col, prodam ali zamenjam za 12-colnega IMT, dvobrazdnega, visokoklinašte-ga. Tel.: 78 275. M-1849
ZASTAVO 101 z rezervnimi deli, prodam. Bratonci 44 a. M-1850
OPEL KADETT CUPE, letnik 1975, prodam. Milan Smodiš, G. Petrovci 25. M-1853
TAKOJ! KAKOVOSTNO!
Z GARANCIJO!
Ob večletni praksi vam z uvoženimi materiali izdelamo izolacijo hladilne skrinje.
ŽLAHTIČ, Zagrebška 54, Mu j; telefon (062) 774-806.
KONJA, starega 13 let, voznega, prodam. Moščanci 55. M-1832
GABROVA drva, 3 m3, prodam. Nemčavci 23 a. M-1854 OHRANJEN VINOGRAD s kletjo prodam v Dobrovniku. Tel.: 23 463. M-1855
ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 300 I, in črno-beli televizor ugodno prodam. Zorana Velnarja 16, M. Sobota. M-1856
VW PASAT 1300, letnik 1975, prodam. Tapetništvo SOBOTA, M. Sobota. M-1858
POLONEZ 1500, dobro ohranjen prodam. Tel.: (069) 48 188. M-I859 GOSTILNO s stanovanjem in gospodarskim poslopjem v Zenkovcih prodamo. Informacije in ponudbe: Laci Šparaš, Maribor, Smetanova 86, ali tel. (062) 25 495. M-1860 SPALNICO, zamrzovalno omaro, otroško sobo, in električni štedilnik prodam. Janez Zobanič, Gregorčičeva 55, Murska Sobota, ali tel. 21 854. M-1861
GABROVA DRVA prodam. Naslov v upravi lista. M-1862
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, opremljen, malo rabljen, skoraj nov, ugodno prodam. Dobrovnik 235. M-1864
TELICO, brejo 7 mesecev, in pohištvo za dnevno sobo in bojler za kopalnico prodam. Kerec, Vidonci 97. M-1865
Z-750 prodam za 600.000 din. Borače-va 4, Radenci. M-1868
CITROEN GSX 1,2 prodam. Nemčavci 23 a. M-1869
HRASTOVE PLOHE, 5 cm, prodam. Petanjci 44. M-1870
HARMONIKO, DIATONIČNO, B-ES-AS, novo, prodam. Tel.: 46 144, zvečer. M-1871
ZASTAVO 750 prodam. Čopova 22, M. Sobota. M-1874
TRAKTOR URSUS 35 s plugom prodam. G. Slaveči 82. M-1875
TELEVIZOR, črno-beli, gorenje, prodam. Jezera 53, Rakičan. M-1876 RABLJENE LESENE HLEVE prodam. Satahovci 40. M-1877
AVTOMOBILSKI DELI PO UGOD-
NI CENI
novi in rabljeni
za motor in pločevino
AUTO RECEK, WINDISCH-MINI-
HOF
tel.: 9943 3156 2269
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 32, nov, prodam. Tel.: (062) 73 022. M-1879
KABINO ZA TUŠ in šivalni stroj, prodam. Tel.: 24 916. M-1880
MOTOR za renault 10, v zelo dobrem stanju, in razne druge dele prodam po izredno nizki ceni. Gornji Črnci 32 ali po tel.: 76 684 do 15. ure. M-1881
Z-101 MEDITERAN prodam. Ogled vsak dan med 16. in 19. uro, Renkov-ci 81. M-1882
TRAKTOR STEYR, tip 190, 36 KM, prodam ali zamenjam za manjšega. Evgen Čahuk, Križevci v Prekmurju 58. M-1883
ZASTAVA 101, letnik 1981, vzdrževano, prodam. Krog, Ravenska 21, ali tel.: 26 543, popoldan. M-1884 BREJO OVCO prodam. Beltinci, Panonska 47. M-1885
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam.
Tkalec, Lipa 117. M-1886
KOMBINIRAN RABLJEN ŠTE-DILNIK (2 plin + 2 elektrika) prodam. Tel.: 23 461. M-1887
SEDEŽNO GARNITURO in dvižno lestev za podstrešje prodam. Horvat, Nas. 14. div. 42, Murska Sobota, popoldne. M-1888
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano, ugodno prodam. Baša, Melinci 3 b. M-1889
ŠKODO COUPE, letnik 1974, prodam. Nemčavci 2 g, M. Sobota. M-1890
FIAT 750, letnik 1975, karamboliran levi prednji blatnik, ugodno prodam. Črešnjevci 28, G. Radgona. M-1892 KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. Gančani 130. M-1893
KRAVO, brejo 8 mesecev, in dvored-ni izruvač krompirja, poljski«, prodam. Čevljarska 15, Turnišče. M-1896 ŠKODO 120 L, karambolirano, prodam. Naslov v upravi lista. M-1897 GOLF DIESEL, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-1899
TRAKTOR IMT 558 ugodno prodam. Jože Koš, Krajna 27. M-1901 DVE GUMI s kolesnimi obroči za golf prodam. Ravenska 59, Beltinci. M-1898
1000 1 sod za belo vino prodam. Tel.: 46 002. M-1902
Z-126 P, letnik 1982, prodam. Tišina 35 a. M-1903
MALO RABLJENO OTROŠKO PO-STELJCO z vložkom jogi prodam. Granfol, Aškerčeva 8, M. Sobota ali tel.: 22 910. M-1905
TERMOAKUMULACIJSKI PEČI PRODAM. Sonja Košič, Banovci 2 d. M-1907
DVA TELEVIZORJA (črno-beli in barvni) prodam. Apače 18 ali tel.: 79 095
4,5 kW TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, novo, prodam. Kolarič, Trnje 72 a. M-1909
KRAVO, staro 10 let, brejo 8 mesecev, dobro mlekarico, prodam. Žižki 59, p. Črenšovci. M-1913
KAMERO CHINON ROCKET Z ZOOMOM, 8 mm, skoraj novo, 8 mm kinoprojektor, 200 mm teleobjektiv praktica z avtomatsko zaslonko prodam. Tel.: 71 144, Legen, Bratonci 34. M-1914
TRAVNIK v Skakovcih, 44 arov, prodam. Vadarci 107. M-1915
PEČ ŽA CENTRALNO OGREVANJE M 20 prodam. Večeslavci 29. M-1916
SMREKOVE PLOHE (fosline), debeline 5 cm, dele za ŠKODO 100 L in prednje luči ter večjo količino mešanih drv prodam. Ludvik Sever, Pečarovci 91. M-1918
KRAVO, s teletom ali brez, staro 3 leta, prodam. Panonska 66, Beltinci. M-1919
DVE TRAJNOŽARNI PEČI na trda goriva, malo rabljeni, ugodno prodam. Kobilje 41. M-1921
BEKONE; 150 kg, (domača reja) po izbiri, prodam. Zvezna 15, Rakičan. M-1922
VIDEOREKORDER NESCO NQ, VHS, prodam. Tel.: 22 025. M-1925 NEDOGRAJENO HIŠO v Krogu (1000 m") prodam. Informacije po tel.: (063) 853 312 int. 1458, dopoldan. M-1927
2 MOTORJA ZA ALFO GIULETTA in karoserijo po delih prodam. Anica Golob, Stročja vas 53, Ljutomer ali tel.: (069) 82 374. IN-MM
20 arov parcele za vikend prodam. Naslov v upravi lista. M-1929
OLTOV PLUG, 10-colni, prodam. Jože Smodiš, Cankova 34, ali tel.: 76 643. M-1932
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Golubovič, Lendavska 10. M-1933
VISA SUPER E, letnik 1983, prodam. Tel. 76 827. M-1928
AVTOMATIC TOMOS prodam. Pogačnik, Precetinci 20 a, Bučkovci. IN-18744
KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno, prodam. Milan Žnidarič, Vučja vas 21, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18746
KRAVO S TELETOM in kravo, brejo 8 mesecev, ter 20 m lesa 3 (jegned) prodam. Šafarsko 29 (pri šoli). 1N-18747
NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEW, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nes-nice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Anica Lackovič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71 434.
FORD ESCORT, letnik 1972, registriran do 20. 8. 1988, prodam. Legen, Veržej, tel.: 87 548. IN-18748 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO in njive na Razkrižju prodam. Ivan Muršič, Ljutomer, Frana Kovačiča 12 ali tel.: 81 354. IN-18749
AVTO POLONEZ, letnik 1981, prodam. Tel.: 81 172. IN-18750 POČITNIŠKO PRIKOLICO za 5 oseb, nemško, toplotno izolirano s predprostorom, prodam. Tel.: 70 430, dopoldne, ali Gal, Radmožanci 53. LE-13201
KOMBAJN CLASS MATODOR GIGANT, motor 105 km, širina bobna 125 cm s trivrstnim koruznim adap-terjem in adapterjem za žito, 280 cm širine, po želji s stiskalnico za slamo, traktor same, 50 KM, s prednjim pogonom, in enoosno prikolico, preku-cno, ter avto citroen GS prodam. Vlado Babič. D. Koncovčak, p. Selnica, Medžimurje. IN-18752 KLAVIATURE SIEL CRUISE, sint-hesižer, montarbo, pevsko, 100 W, hall-echo, šest izhodov, flavto C, holier, ter dele in šipe za avto taunus 17 M, 1966, prodam. Tel.: (069) 81 222.IN-18753
NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEW, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nesni-ce, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Fanika Stadler, gostilna Bakovci, Soboška 4, telefon: (069) 76 121.
DVA AVTOMOBILA RENAULT 4 ugodno prodam. Janez Gmjak, La-honci 109, Ivanjkovci. IN-18755 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 1 ha zemlje, primerna za vinograd ob asfaltni cesti, motorno kolo tomos BT 50 in žetveno napravo za BCS prodam. Kuršinci 51, p. Bučkovci. IN-18754
BREJO TELICO prodam. Šalemenci 9. M-1935
TRAVNIK, 18 arov, na Dolnji Bistrici, primeren za gradnjo, prodam. Horvat, Dolnja Bistrica 27 a. M-1936 ALFO SUD, letnik 1974, generalno obnovljen, prodam. Tropovci 55. M-1937
200 SALONITNIH, 8-rebmih, plošč in 1500 betonskih opek prodam. Bratonci 140. M-1937
KROŽNO ŽAGO, primerno za mizarja, prodam. Črenšovci 18 a. M-1938
LEPO, OGRAJENO, polhektarsko PARCELO NA SUHEM VRHU prodam. Voda in elektrika na parceli. Prodam tudi kosilnico, frezo, moped, električni šivalni stroj bagat Slavica in radio z gramofonom, prodam. Matija Glavač, Naselje ljudske pravice 43, Murska Sobota, ali telefon: 26 060. M-1942
Televizijo Sony Trinitron KV 2705 E prodam. Naslov v upravi lista. GR-13744
DYNACORD 200 eminent brezhibno prodam. Tel.: 74 088 GR-13745
DVE PARCELI po 7 arov v Radencih — jug prodam. Branko Černel, Kapelski vrh 20, Radenci ali tel.: 73 453 med 19. in 21. uro. GR-13742 Z-750, letnik 1974, traktorsko škropilnico 300 1 in slamoreznico prodam. Klemenčič, Sp. Ivanjci 8. GR-13741

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite 
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma
(069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
ENOOSNO ALI DVOOSNO PRIKOLICO, prekucno kupim. Tel. 21 383. M-AK
MOTOR ZA MZ 250 in ČZ 250 KUPIM. Robi Jurak, Logarovci 29 a, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1827 TRAKTOR FERGUSON, 33 KM ali 39, in LADO SAMARO 1300, kupim. Tel.: 74 719. M-1873
OTROŠKO ZIBELKO kupim. Naslov na upravi lista. M-1891
BIFE V PRIKOLICI, manjše izvedbe kupim. Emil JANC, Sebnje 4, 64294 Križe ali tel.: (064) 24 761, int. 45. M-1900
DVE KOLESI ZA VW - hrošč ali IMV kombi, kupim. Breznik, Stave-šinski Vrh 43, p. Ivanci. M-1906 TRAKTOR ŠTORE 404 in 504, s prednjim pogonom, kupim. Janez Cifer, Ivanovci 41, 69208 Fokovci. M-1911
BUČNE PEČKE odkupujemo po 1.600,- din za kg. Tel.: (062) 771 222 popoldan. M-1923
Sobe
IŠČEM STANOVANJE v Lendavi ali okolici. Dragutin Levačič, Elektro-kontakt, Lendava. M-13188
SOBO V MURSKI SOBOTI ali bližnji okolici iščem. Ponudbo sporočite po telefonu: 23 306, po 19. uri. M-1821
SOBO s posebnim vhodom išče moški. Naslov v upravi lista. M-1920
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
STRAN 21
Življenje je kratko, spomini so večni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka in strica
Aleksandra Mačka
iz Vadarec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in se poklonili njegovemu spominu.
Posebno hvala medicinskemu osebju kirurškega in internega oddelka, njegovim bivšim sodelavcem z podjetja Agroservis M. Sobota, govornikom KS, društvu upokojencev iz Agroservisa, g. duhovniku za ganljive besede slovesa in opravljen pogrebni obred, pevcem ter godbi iz M. Sobote.
Z BOLEČINO V SRCU VSI NJEGOVI
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti.
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
ZkHNMk
V 62. letu starosti nas je po krajši bolezni zapustil dragi mož, oče oz. stari oče
Ernest Krpic
iz Prosečke vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na vrt počitka. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za žalostinke ter GD iz Prosečke vasi in Poznanovec.
Prosečka vas, 21. 12. 1987
ŽALUJOČI: žena Irma, sin Štefan, hčerka Hedvika z možem Francem, vnukinji Simona in Romana ter brat z družino iz Francije
Rc zno
Kitarist — basist se priključi narodnozabavnemu ansamblu. Naslov in telefon na upravi lista. M-1857
Izgubila se je psica — lovski nemški terier. Kdor bi karkoli vedel o njej, naj nam javi na tel.: 46 144 — zvečer, za nagradi. M-1871
Preklicujem veljavnost spričevala 8. razreda, izdanega I. 1968 na OŠ Rogašovci, na naslov Milan Hajdinja, Pertoča 30. M-1878
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 8. razreda, izdanega na OŠ Šalovci v šol. I. 1969/70, na ime Emil Lepoša, Šalovci 60. M-1930
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV!
Popravljamo vse vrste zamrzovalnikov, ki točijo, rosijo in ledenijo. Popravilo opravimo hitro, kakovostno in z garancijo. Bojan Čeh, Biš 55, p. Trnovska vas, telefon: (062) 38 885. M-MM
Kako pozabiti to gomilo, kjer srce tvoje spi. ki nam je vdano bilo, ki je hrepenelo in nas ljubilo do zadnjega dne.
V SPOMIN
Danes, 21. januarja, mineva leto žalosti, odkar nas je po težki bolezni nenadoma zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in svakinja
Helena Dani
roj. Bagola iz Vadarec
Ko je žalost prevelika, se tudi solza posuši, le duša preveč trpi. Dan, ki nam je zarezal bolečino, kije naredil med nami praznino, ta zimski dan bo za vedno ostal v našem spominu.
Hvala vsem, ki jo hranite v lepem spominu in se kdaj z drobno cvetko ali prižgano svečko ustavite pri njenem preranem grobu.
TVOJI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 84. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, dedek in brat
Matija Benko
iz Zenkovec
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala medicinskemu in zdravniškemu osebju zdravstvenega doma v M. Soboti za lajšanje bolečin, kolektivu Mure, prikrojevalnice 201. brigade, GD Zenkovci, g. duhovniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornjku GD Zenkovci za poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Zenkovci, 15. december 1987
Žalujoči: Žena Marija, Hčerki Hermina in Sida z družinama ter drugo sorodstvo
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Etelka Nemet
iz Kobilja
Ob žalostni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti do poslednjega doma. Posebno se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
ŽALUJOČI: mož Imre, sin Pavel in hčerka Irena z družinama ter drugo sorodstvo
12. januarja mineva leto dni, odkar je ugasnilo mlado življenje naše drage
Nevenke Zorko
Težko se je sprijazniti z resnico, da te nikoli več ne bo med nami. Naš dom je ostal prazen, odet v žalost in samoto. Le spomini nate še živijo in solze naše tvoj prerani grob rosijo.
V TIHI ŽALOSTI TVOJI NAJDRAŽJI
Čeprav v temnem grobu mirno spiš, v naših srcih kakor prej živiš.
V SPOMIN
12. januarja je minilo leto dni, odkar ni več med nami drage prijateljice
Nevenke Zorko
iz Rakičana
Pogrešam te, Nevenka.
PRIJATELJICA BERNARDA
Tiho, mirno ste zaspali. v hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo z nami, hvala vsem za vse, kar ste nam dali.
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 74. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama
Marija Hozjan
iz Žižkov 65
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, botrini, sorodnikom, g. kaplanu in g. Žerdinu za pogrebni obred, pevcem in ženskemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, delovnemu kolektivu Integrala iz Lendave in sodelavcem iz Prometa in delavnic.
Posebna hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žižki, 28. 12. 1987
Žalujoči: sin Ignac z ženo Angelo, hčerka Gizela z možem Jožetom, hčerka Rozina z možem Ivanom iz Kanade ter vnuki Bojana, Nacek, Robert, Darinka in Mark
VINOGRADNIKI IN SADJARJI
V Lopatincu pri Avgustu JAM-BROVIČU (pri cerkvi) lahko kupite vse sorte trsja in sadnega drevja. Cena trsja po 600,— din za kos. Odprto vsak dan med 8. in 18., v nedeljo pa med 9. in 12. uro. Telefon: (042) 89 323 M-1894
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, izdane pri H KS Panon-ka v Murski Soboti. Jožef Kerčmar, G. Petrovci 72. M-1895 Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred OŠ Tišina, št. 1983 na naslov Viktor Novak, Vanča vas 24. M-I917
OTROKA VZAMEM V VARSTVO. Tel.: 21 036. M-1818
Zaposlitve
ZAPOSLIM DELAVCA NA KMETIJI. Pogoj:-šoferski izpit za traktor. Naslov v upravi lista. M-1730
OSAMLJENO ŽENSKO sprejmemo za delo na kmetiji. Nudimo celotno oskrbo. Naslov v upravi lista. M-1730 FRIZERSKO POMOČNICO takoj zaposlim. FRIZERSKI SALON, Srečka Puškarič, M. Sobota. M-1910
Branka Pušenjaka
iz Ljutomera
se najprisrčneje zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem in prijateljem, ki ste dragega pokojnika pospremili na prerani zadnji poti, njegov grob zasuli s cvetjem, nam pa zvesto stali ob strani v trenutkih globoke pretresenosti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste namesto vencev darovali za soboško kirurgijo, zlasti še Zdravstvenemu domu Ljutomer, stanovalcem Grossmanove ulice ter SO Ljutomer.
Posebna hvala duhovnikoma in govornikom za ganljivo slovo ter članom Ljutomerskega okteta in rogistom iz M. Sobote za žalostinke.
Hvala lovskim prijateljem pokojnika za opravljeni pogrebni obred.
ŽALUJOČI: žena Marica, sinovi Miha, Brane in Darko, mama, bratje in sestre
Če bi solza mrtvega zbudila, ZAHVALA	tebe, dragi mož in ati,
ne bi črna zemlja krila.
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 62. letu starosti zapustil naš predragi mož, ati, brat, zet, svak, sorodnik in dobri prijatelj
Feri Flisar miz. mojster iz M. Sobote
Z veliko bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim prijateljem, sosedom, posebno gospe Kofjač za vso pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala vsem za darovano cvetje in vence ali prispevke v dobrodelne namene, za izrečena ustna ali pisna sožalja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu posjpremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala delovni organizaciji Kroj za izkazano pomoč in njenemu predstavniku za ganljive besede slovesa.
Hvala g. seniorju Novaku za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in godbi na pihala.
Iskrena hvala dr. Gregorc-Kastelic, dr. Alojzu Horvatu in dr. Štivanu za vso pomoč v času njegove bolezni.
Hvala vsem, ki ste nam v dnevih žalosti kakor koli pomagali.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI NEIZMERNO RADI
STRAN 22
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedka
Andrije Brozoviča
se najtopleje zahvaljujemo prijateljem, znancem, posebej pa sosedom iz Južne ulice in ulice Ivana Regenta v Murski Soboti, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala za ustno in pisno izražena sožalja, za darovanevence, cvetje in v humanitarne namene ter za tople besede slovesa, s katerimi ste nam lajšali bolečino ob nenadomestljivi izgubi in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČA DRUŽINA BROZOVIČ
Že tretje leto v grobu spita, ali med nami še živita. Kako skeleč in poln bolečin na vaju je spomin.
V SPOMIN
20. januarja minevajo tri leta žalosti in bolečin, odkar smo izgubili ljubljenega sina, brata, strica in nečaka
Draga Bežana
iz Rogašovec
14. oktobra sta minili dve leti, polni žalosti in osamljenosti, odkar smo izgubili ljubljenega moža, očeta, dedka, brata in strica
Štefana Bežana
iz Rogašovec
Čas beži, težko je doumeti resnico, da vaju ni več. Dom je prazen in pust. Hvala vsem, ki se ju še spominjate in prižigate sveče.
GLOBOKO ŽALUJOČI: vajini najdražji
Tiho, mirno ste zaspali, v hipu ste ostali sami, le spomin na vas bo z nami, hvala vam za vse. kar ste nam dali.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama
Marija Frumen
iz Motovilec 39
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom m znancem, ki ste pokojnico pospremili na njem zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in ganljive besede ob slovesu ter pevcem iz Bodo-nec za odpete žalostinke; hvala tudi govornici Marijanci Ferko za njene lepe besede. Hvala vsem, ki ste jo obiskali med njeno težko boleznijo na domu.
Motovilci, 5. januarja 1988
ŽALUJOČI: sin Jožef z ženo Vilmo, vnukinja Šarika z Dragom vnukinji Majda in Slavica z družinama, pravnuka Srečko in Sna, brat Štefan iz Amerike, družina Vlaj iz Vadarec druzi-ni Bac in Bertalanič iz Strukovec in drugo sorodstvo.
Rožice vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko, kako bi rade še cvetele, a tebe več nazaj ne bo.
Prisrčno smo ti vsi hvaležni za vse, kar storil si za nas.
bolečine v naših srcih nikdar ne bo izbrisal čas.
ZAHVALA
• „„ i-raiJi hudi bolezni zapustil naš
Karel Fartek
iz Kuzme
. .	___e^rAdnikom. sosedom in znan-
Iskreno se zahvaljujemo vs darovaii vence in cvetje, nam cem, ki ste kakorkoli pomag	mi|i na njegovi zadnji
pa izrekli sožalje ter pokojnika p p
poti.	,	...
„„ uphill infekcijskega m kirur-Posebna hvala zdravstvene nl,„rebni obred, pevcem za od-pete žalostinke in govorniKu ivj
Štefka in Milena z družina-ŽALUJOČI: žena Marjeta, hčerk. bteua i
ma ter sestra Vilma z družino.
Eno leto te že zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
11. januarja je minilo leto žalosti, odkar je za vedno ugasnilo srce naše drage žene, mame, babice in sestre
Terezije Šafran
iz Stanjevec
Spominjamo se te s hvaležnostjo v srcih. Vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu ali prižgete svečko — iskrena hvala.
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi oče, dedi, brat in sorodnik
Zaman bil je tvoj boj, zaman so boji hudega trpljenja bolezen bila je močnejša od življenja!
Ludvik Gredar
iz Murske Sobote
Z bolečino v srcu se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Splošne bolnišnice, DO Mura, tozd Perilo, 113. in 126. brigada, in DO Agroservis, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekali sožalje, darovali vence in cvetje ter darovali v dobrodelne namene in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Ušesnega oddelka za vso skrb in pomoč med njegovo boleznijo, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in tov. Šebjanu za odigrano skladbo Tišina.
M. Sobota, 17. decembra 1987
ŽALUJOČI: vsi njegovi
Nepričakovano nas je v 66. letu starosti za vedno zapustil naš dragi brat in stric
ZAHVALA
Franc Žohar
iz Gornjih Slaveč 56
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. duhovniku Ernišu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Alojzu Krpiču za ganljive besede ob odprtem grobu.
G. Slaveči, 24. decembra 1987
ŽALUJOČI: sestra Marija, nečakinja Frida z družino, bratranci in sestrične z družinami ter botrini
ZMNMA
Po daljši bolezni nas je v 83. letu starosti zapustila naša draga mama, omica, prababica in tašča
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo
Terezija Sapač
roj. Vlaj iz Topolovec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici krajevne skupnosti za poslovilne besede pri odprtem grobu.
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi najinega dragega moža in očeta
Franca Grabarja strojevodje iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujeva zdravstvenemu osebju soboške bolnišnice in Kliničnega centra v Ljubljani za prizadevno pomoč v njegovih zadnjih dneh življenja. Najlepša hvala dr. Magdiču in drugim sosedom, ki so nama pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala sodelavcem ŽG Ljubljana—ŽTO Maribor, tozd za vleko vlakov Maribor, in njihovemu predstavniku za poslovilne besede, sodelavcem LB — Pomurske banke, soboški godbi na pihala in Gorazdovim sošolcem, ki so nam vsak po svoje lajšali bolečine ob slovesu.
Hvala tudi g. duhovniku in pevcem za opravljeni obred. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsak trenutek radosti, ki ste mu ga nudili v življenju, ga imeli radi in pospremili na njegovi zadnji poti.
Rakičan, 11. januarja 1988
V NEIZMERLJIVI ŽALOSTI: žena Mojca in sin Gorazd
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Jožef Flisar
čevljarski mojster v pokoju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikota, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala duhovniku in pevcem za pogrebni obred in predstavniku KS za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Jože, sinova Štefan in Lojze z družinama, hčerka Anica, hčerki Štefka in Marjeta z družinama, vnuk Verner in sestra Ana.
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, tast in dedek
Ignac Horvat gostilničar v pokoju iz Črenšovec
V globoki žalosti se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje ali prispevke v dobrodelne namene. Iskreno se zahvaljujemo dr. Korošcu in osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti za zdravniško pomoč.
Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za pogrebni obred, pevskima zboroma za odpete žalostinke, govornikom: Štefanu Ternarju, Štefanu Bratkoviču in Edu Ovsenjaku.
Hvala tudi GD, ki so počastili njegov spomin s prapor-ji, Obrtnemu združenju Lendava, Pomurski založbi, Planiki Turnišče in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Črenšovci, 5. 1. 1988
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi, ko nas je v 74. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in brat
Jože Žibrik
iz Sebeborec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekali sožalje, darovali vence in šopke ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: sin Štefan z družino, sestra in drugo sorodstvo
VESTNIK, 21. JANUARJA 1988
STRAN 23
v besedi in sliki
Do 15. februarja podpisovanje pogodb
Konec 1987. leta so strokovnjaki Gorenja Elrad pripravili tehnično dokumentacijo za gradnjo kabelskega omrežja v krajevni skupnosti Gornja Radgona. Podobno morajo pripraviti tudi za KS Radenci, vendar v tem turističnem kraju še vedno ni dovolj pristopnih izjav.
Od 29. januarja do 15. februarja bi morali podpisati večino pogodb. Do sedaj se je prijavilo 300 stanovalcev iz blokov ter 320 lastnikov zasebnih hiš (v Gornji Radgoni), vendar bi jih lahko bilo veliko več, saj bi se potem cena občutno zmanjšala. Če bo v stanovanjskem bloku več kot 90 odstotkov stanovalcev podpisalo pogodbo, bo vsak naročnik plačal 440 tisoč dinarjev, interesenti v zasebnih hišah pa 880 tisočakov. Ugodnost je večja kot prej, saj bodo lahko vsoto plačali v osmih obrokih. Gradnja celotnega omrežja v Gornji Radgoni bo stala 540 milijonov dinarjev.
Vsem, ki še ne vedo, kakšne prednosti prinaša kabelska televizija, bo od 22. januarja do 15. februarja v avli Kulturnega doma ter v trgovini Tehnocenter v Gornji Radgoni na voljo ogled štirih satelitskih programov ter teleteksta. Predstavitev bo tudi v restavraciji Vikend v Radencih.
Bernarda Peček
Abonma
Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta je predstava Slovenskega narodnega gledališča v Maribora, ki si jo abonenti Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota in drugi ljubitelji gledališča lahko ogledajo to nedeljo ob 15.00. Posebni avtobus bo odpeljal s soboške avtobusne postaje v smeri štajerske metropole ob 13.30, povratek pa je po abonmajski predstavi, bb
MILA ZIMA IN VIRUSI
Temperatura okoli ničle pov
zročajo letošnjo zimo porast števila obolelih z infekti in virusi. Veliko je prehladov in gripoznih bolnikov, o čemer priča gneča v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. V slednjih predvsem, kadar gre za priletnejše ljudi, ki jih komplikacije prisilijo, da ležejo, in jim povzročajo dodatne težave. Tako pljučnice, ki se jim oslabljeni organizmi s težavo zoperstavljajo, pa tudi druge bolezni.
Da ne bi prihajalo do epidemij, je bolje izogibati se prostorov, kjer je na kupu veliko ljudi, pa tudi pravočasno ostati doma ob dvigu telesne temperature ali mrzlice. Za preventivo so ustrezni čaji, veliko vitamina C in počitek, antibiotiki pa šele takrat, kadar nastopijo komplikacije. V boju z virusi ne pomagajo, zato pa so nepogrešljivi, kadar gre za gnojne angine, vnetja srednjega ušesa in druga, ko so laični nasveti odveč in se je potrebno odpraviti k zdravniku po strokovno pomoč.
bb
Koncert simfoničnega orkestra Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane.
DVORANA KINO PARK MURSKA SOBOTA
Izvajali bodo dela Beethovna, Cigliča in Dolarja.
Vabljeni!
Po 107 letih bodo v Dolnjih Slavečih zopet pripravili borovo gostiivanje. Prireditev, ki bo 14. februarja 1988, so pozvačini s spremstvom odšli oznanjat in nanjo vabit v 22 krajev. Z izkupičkom si bodo dokončno uredili gasilski dom. Foto: Nataša Juhnov
Letna konferenca tabornikov s Pušče
Člani taborniške čete 25. maj s Pušče, ki je eden temeljnih dejavnikov vključevanja romske mladine v vsakdanji družbeni utrip, so se zbrali na letni programski konferenci, kjer so pregledali delo v minulem in začrtali smernice delovanja v tem letu.
Pri pogledu v bližnjo preteklost so zadovoljni ugotovili, da so speljali celo več akcij, kot so jih načrtovali — tako so priredili več spominskih slovesnosti, obiskali Hišo cvetja v Beogradu, udeležili so se vrste pohodov in tekmovanj. Pomagali so tudi pri urejanju naselja, saj so čistili okolico otroškega vrtca in kopali vodovodne jarke. Njihov predstavnik se je udeležil 10-dnevnega zleta jugoslovanskih tabornikov v Beogradu. Za uspešno delo, ki ga vodi Jože Horvat, so poleg samih tabornikov zaslužni še občinska mladinska organizacija, borčevska organizacija, osnovna šola Tišina, turniška Planika in soboška Mura.
Letos bi radi predvsem pritegnili v svoje vrste najmlajše, zato bodo sestavili skupini murnov in čebelic, ki naj bi ju sestavljali otroci iz vrtca na Pušči, v svoje delo pa bodo vključili tudi del dejavnosti civilne zaščite.	bop
Škof dr. Grmič med učitelji
DMV
Prejšnji petek je na Zavodu za šolstvo v Murski Soboti pomurskemu aktivu učiteljev družbeno-moralne vzgoje na osnovnih šolah predaval dr. Vekoslav Grmič, redni profesor mariborske teološke fakultete za dogmatiko, teologijo dialoga in moderne oblike ateizma. Povabili so ga kot enega od avtorjev — ob dr. Jožetu Šteru in dr. Maci Jogan — učbenika Družba in socialistična morala za sedmi razred osnovnih šol, in sicer v tistem delu, kjer je govor o religiji in socialistični samoupravni družbi.
Kakih 50 zbranih je z zanimanjem prisluhnilo mislecu in publicistu, ki že vrsto let dejavno
prispeva k prerodu slovenske teološke misli, k osveščanju vernikov in neverujočih ter k razvijanju odnosov med cerkvijo in socialistično družbo. Dr. Grmič je zelo neposredno in nazorno predstavil problematiko morale, moralnih vrednot in moralnega okolja, pri čemer nimajo nalog zgolj učitelji, ampak tudi družina in sredstva javnega obveščanja (tisk, radio, TV). Opozoril je na neločljivo povezanost socializma, humanizma in demokracije ter dejstvo, da je vera hkrati odsev nezdravih razmer in protest zoper nje. Avtor znanega dela V duhu dialoga (Za človeka gre) se ni mogel izogniti aktualnemu družbenemu dogajanju pri nas z mnenjem, da je nujno — za izhod iz krize — sprostiti vse ustvarjalne sile in razvijati svetovnonazorsko pluralistično družbo. Ob koncu je odgovoril na več, tudi dokaj provokativnih vprašanj, sklenil pa z mislijo, da je treba verska vprašanja v šoli znanstveno obravnavati.
B. Ž.
STROČJA VAS
S slovesnostjo proslavili nove telefone
V krajevni skupnosti Stročja vas pri Ljutomeru so se uvajanja telefonije lotili že decembra 1983, zadnje telefone pa so priklopili decembra 1987. Torej so minila dobra tri leta, da so krajani lahko začeli uporabljati to tako nujno in zelo potrebno komunikacijsko sredstvo. Kar 207 krajanov je dobilo telefon in v tem času so za delo namenili 7000 prostovoljnih in 200 strojnih ur, poleg tega pa je vsak naročnik segel globoko v žep in plačal 350.000 dinarjev (brez inflator-ja), prispeval pa tudi dva telefonska drogova.
V soboto so pripravili krajšo slovesnost, na kateri so tudi uradno končali to naložbo in obenem pomembno delovno zmago v krajevni skupnosti. Slavnostni govornik je bil predsednik KK SZDL Stročja vas, Dušan Kosi. Poudaril je pomen nove pridobitve in opozoril, da se delo v krajevni skupnosti nadaljuje. V javnih razpravah, ki se bodo začele konec februarja, bodo krajani povedali, katere so tiste naloge, ki naj bi jih opravili z naslednjim referendumskim programom. Podelili so tudi štiri priznanja in 13 pohval skupščine krajevne skupnosti, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci OŠ Stročja vas.
GNEČA PRED BANČNIMI OKENCI - Po novoletnih praznikih je običajno čas vpisovanja obresti na dinarske in devizne hranilne vloge. Že prve dni je bil v poslovalnicah Ljubljanske banke Pomurske banke velik naval, čeprav izplačane obrestne mere zaradi visokih inflacijskih gibanj niso bile posebno spodbudne. Za enoletno vezavo dinarskih sredstev so namreč obračunali 134-odstotne obresti, za dveletno 136 in za triletno vezavo dinarskih vlog 138 odstotkov. Za 12-mesečno vezavo avstrijskih šilingov so zaračunavali 5,25-od-stotno obrestno mero, delavcem na začasnem delu v tujini pa so prišteli še 2 odstotka. V poslovalnicah Jugobanke pa so obresti začeli izplačevati šele minuli teden. Ker bodo za zamudnike to vpisovanje v hranilne knjižice opravili tudi prihodnji mesec, ne kaže delati nepotrebne gneče pred bančnimi okenci. Tekst: M. Jerše, foto: Nataša Juhnov.
Do kdaj naj bo dano
življenje našemu narodu?
--LJUTOMER
Širitev ponudbe
Emonacommerčev tozd Agroplod v Ljutomeru je že v minulih letih razveseljeval Ljutomerčane s cenejšo prodajo nekaterih svojih izdelkov, predvsem z vloženo zelenjavo, orehovimi in lešnikovimi jedrci, najrazličnejšo moko in podobnim. Konec lanskega leta pa so se te prodaje lotili načrtno. Njihova registracija dejavnosti jim namreč dovoljuje tudi tako imenovano diskontno prodajo, zato so v okviru temeljne organizacije odprli tudi diskontno prodajalno. Čeprav ne deluje dolgo, pa si je v tem času pridobila številne kupce, tudi večje odjemalce, kot so šole, gostinske organizacije in drugi. V sedanjih časih, ko se življenje draži iz dneva v dan, je trgovina, ki ponudi kaj ceneje, vsekakor dobrodošla.	D. L.
Smučanje, drsanje in tek
Smučarski klub Gornja Radgona, ki je že nekaj let zelo aktiven, je tudi za letošnjo sezono pripravil pester program dela, sprejeli pa so ga na letnem občnem zboru. Pred sezono pa so tudi uspešno organizirali sejetji zimskošportne opreme. Kot vsako leto bodo v januarju pripravili smučarski tepaj za predšolsko in šolsko mladino ter odrasle v Mežici. V februarju pa načrtujejo izvesti klubsko prvenstvo, verjetno pri Treh kraljih. Ogledali si bodo sklepno tekmovanje za svetovni pokal v Salbachu v Avstriji. S predstavniki radgonskega Partizana so se dogovorili, da bodo za kulturnim domom v Gornji Radgoni uredili ledeno ploskev za drsanje, pri čemer naj bi pomagala mladina. V šolskih počitnicah bodo pripravili tudi smučarska tečaja v G. Radgoni in Radencih. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da je veliko zanimanje za smučarski tečaj med predšolsko mladino, letos pa bodo več skrbi namenili tudi smučarskemu teku, za katerega je prav tako velik interes. Tekaški progi imajo urejeni na Noričkem vrhu in Radencih, pripraviti pa jo nameravajo še v G. Radgoni. Za vodenje smučarskega teka imajo usposobljenega vaditelja.
V radgonskem smučarskem klubu pa zadnjih nekaj let uspešno delajo tudi s selekcijo mladih smučarjev. Gre za cicibane, mlajše in starejše pionirje, s katerimi uspešno delajo usposobljeni strokovnjaki smučanja. Ti mladi
Po Pindarju, največjem pesniku antične Grčije, smo ljudje »podbni bogstvom neminljivim po umnosti velikih in močeh vrojenih.« Toda, ali nam to daje pravico, da nezadržno uničujemo vse, kar smo kadarkoli naredili v prid kulture, svobode, naroda? Ali ni zadosti, da živimo v urbarialnih okoljih, ki popolnoma zanikajo vsakršno regionalno značilnost? Gotovo ni zadosti, saj je bilo potrebno, da smo kulturo in vzdrževanje kulturnih, to je nacionalnih spomenikov uvrstili v porabo.
Danes govorimo o racionalizaciji na vseh področjih, govorimo o solidarnosti, pozabljamo pa, daje pri ohranjanju kulturnih spomenikov racionalizacija navzoča že štirideset let. Tudi v času največje gospodarske prosperitete spomeniki preteklosti niso bili deležni večjih vlaganj, kaj šele solidarnosti. Nasprotno, celo podiralo se jih je v imenu višjih, v bistvu pa najbolj prvinskih ciljev. Kajti, če bi bili kadarkoli deležni solidarnosti, ne bi danes z grenkobo opazovali propadanja največjega baročnega gradu na Slovenskem, ne bi razmišljali, kako bomo odstranili »ruševine« gradiča v Prosenjakovcih in mnogih njemu podobnih.
Je že tako, da v teh primerih ropanje in vandalizem nista bila nikoli kaznovana, spomeniškovarstvene ustanove pa so v imenu racionalizacije tako ali tako vedno le capljale za časom, ki so mu narodove korenine in druga »romantika« kaj malo mar. Kaj pa mi, gluhi preostali? Mar smo res rod bogov in ne ljudi?
Metka Fujs
Po pročelju graščine v Prosenjakovcih sodeč le-ta še ni ruševina. Posebej izstopa grb pa tudi ograja priča o pomembnosti stavbe, za katero Zavod za spomeniško varstvo Maribor ni poskrbel pravočasno, zdaj pa je podpisal nalog za njeno odstranitev. Tako bodo zanamcem ostale le fotografije in spomin na neumne odločitve odgovornih, bb Foto: A. Abraham
smučarji so že lani sodelovali v tekmovanju Smučarske zveze Slovenije in tako naj bi bilo tudi letos. Sodelujejo na tekmovanju vzhodne štajerske regije, to je na smučiščih Pohorja, Mežice, Črne, na Golteh, Rogli in trboveljskih vzpetinah. V tekmovanje je vključenih po pet cicibanov in mlajših pionirjev ter sedem starejših pionirjev. V letošnji sezoni bodo imeli po šest tekem v slalomu in veleslalomu.
Feri Maučec
NOVO V MORAVSKIH TOPLICAH
Frizerski salon ZDENKA RAČKI
(pri avtobusni postaji)
Z lepo in modno pričesko bo-
ste samozavestnejše..
V Gornji Radgoni je bilo tridnevno tekmovanje za prvenstvo Slovenije v dvoranskem motokrosu, ki si ga je ogledalo okrog 1500 gledalcev. Zadnji dan so poleg Jugoslovanov nastopili tudi Avstrijci.
Foto: Dušan Loparnik
POCENI BLAGO SE SAMO PONUJA — 40-odstotno znižanje cen moške, ženske in otroške konfekcije ter pletenin in metrskega blaga, ponekod pa tudi srajc, je naletelo na velik odziv kupcev. Že prvi dan razprodaje, to je v ponedeljek, se je v trgovinah po Pomurju gnetlo precej ljudi, ki so najbolj povpraševali po ženskih plaščih in kostimih, moških jaknah in hlačah, v promet pa so dobro šle tudi pletenine. Trgovci pa upajo, da se bodo v dveh tednih, kolikor traja razprodaja, znebili starih zalog. M. Jerše, foto: A. Abraham.