184. številka. Ljubljana, v soboto 12. avgnsta 1899. XXXII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poattjanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je.na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon št. 34. Kdo je kriv? (Epilog celjskim izgredom.) Zdaj, ko je končana celjska revolta, pri kateri je bila državna avtoriteta na brezprimeren n^č-in poteptana v prah, in so zmage brutalne nasilnosti pijani Nemci se nekoliko streznili, so začeli zavračati vso krivdo za nečuvene dogodbe zadnjih dni na celjske Slovence in njihove slovanske goste, ter so začeli svoje zločine, s katerimi so se prej cinično ponašali, strahopetno utajevati. Vse nemško časopisje opravičuje in olepšava zdaj divjanje steklega celjskega nemčurstva, da prepreči tako vsako kaznovanje teh tolovajskih zlodejstev in da prevari javno mnenje. V očigled temu je umestno, da se ozremo še jedenkrat na te viharne dnove, v katerih so Slovenci in Čehi občutili na svoji koži, koliko je v resnici vredno tisto varstvo, katero jim jamčijo državni zakoni, in da odgovorimo na vprašsnje, postavljeno na čelo tem vrstam. Kdo je kriv celjske revolte, kdo je kriv, da je prišlo do krvavih izgredov na tem posilinemškem otoku sredi slovenskega ozemlja, da so bili Slovenci in Čehi napadeni in pobijani? „Neue Freie Presse", gotovo ne-sumljiv vir, je obširno poročala o vseh do-godbah, in njeno poročilo svedoči, da je bila revolta v naprej skrbno pripravljena in sistematično uprizorjena, zgolj in jedino iz narodnega sovraštva proti Slovencem in njihovim češkim gostom. Znano je, da so Nemci že več dni pred prihodom čeških visokošolcev razburjali celjsko prebivalstvo na vse možne načine ter hoteli izsiliti, naj se češkim dijakom sploh prepove prihod v Celje. Ker se to ni dalo doseči, poklicali so nemške burše iz Gradca in iz druzih bližnjih krajev na pomoč in se očitno in javno pri pravlj aj ali na izgrede, ali kakor pravi „N. Fr. Pr." „Die Deutschen erklarten, in dieser Demonstration (!) in-nerhalb der Geraarkung des trotz aller Agi- tation der £lovenen nocb immer deutschen Cilli eine Herausforderung zu sehen, die sie nicht dulden werden." Torej že samo dejstvo, da pridejo češki visokošolci v Celje kot gostje slovenskega prebivalstva, ne morda h kaki narodni slavnosti, h kaki politični manifestaciji, ampak le na obisk, že to so proglasili Nemci za „demonstracijo", in napravili proti Slovencem in Čehom tolovajsko zaroto. Še predno so Čehi prišli v Celje, je nemčurska druhal začela z izgredi. Ko ob pričakovani uri ni bilo Čehov, je ta druhal, prepevajo pangermansko „Wacht am Rhein", šla pred „Nar. dom", kjer je bila razobešena slovenska zastava. »Die Menge — piše „N. Fr. Pr." — vor dem Hause rief: Herunter mit der Fahne. Die slovenisch-steirischen Landtags-Abgeordne ten Dr. Sernec und Dr. Dečko standen am Portal des Vereinshauses. Als dr. Dečko herausfordernd gegen die Menge zuschritt, tiel diese iiber ihn her und schlug mit Stocken nach ihm. Dečko suchte die Hiebe zu parieren. Es kam zum Handgemenge mit den Slovenen, die herbeieilten. Der Buch-halter Rziha aus Store erhielt eine be-trachtliche Versvundung durch Stockhiebe am Kopfe. Das Handgemenge setzte sich dann unter den Gruppen vom Raiser Jo-sefsplatze durch die Theathergasse fort, die Polizei schritt ein und verhaftete zwei Slovenen." Nemški list sam priznava, da so razgrajači brez povoda dejansko napadli dr. Dečka z batino, in da so začeli pretep. Aretovana pa sta bila — dva Slovenca! A nasilni zahtevi te svojati, naj se odstrani zastava, je policija — ugodila. O sprejemu čeških visokošolcev poroča „N. Fr. Pr.": „Als die Slaven aus dem Bahnhofe traten, brach der Sturm los. Man rief: „Abzug Gesindel! Nieder mit den Slaven! Nieder mit Sernec!" und schwang die Stocke. Die Slaven ervvider-ten die Rufe mit — herausforderndem La-chen." Slovani so torej povsem mirno in dostojno prišli v Celje. Na vse psovanje in na vse naskoke in grožnje so odgovorili samo z usmevom zaničevanja, samo s smehljaji. A Nemci? Čujmo „N. Fr. Pr.": „Im Sturm eilten die Deutschen zum „Narodni dom" durch die Bahnhofs- und Rath-hausstrasse, um den Slaven dort zuvorzu-kommen", in „als die Slaven den Kaiser Josefsplatz betraten, ging der Sturm neuer-lich los Rufe: Abzug Dečko: Abzug Sernec! Slavische Rauber! Pfui Rufe \vurden laut und Stocke geschvvungen. Die Wache hatte Mline zu verhindern, dass der Cordon durchbrochen wurde." „N. Fr. Pr.' torej sama priznava, da so Nemci brez najmanjšega povoda poskušali napasti Čehe in Slovence. A pri poskusih ni ostalo. Zgodili so se dejanjski napadi. Prva žrtev je bil g. Majdič. Njega „konnte die Polizei nur muhsam vor der Menge schiitzen, da er — čujte in strmite! — mit seinem Gespann durch die gedrangten Massen zum „Narodni dom" fahren wollte." Zato ker se je peljal v „Narodni dom", so ga tolovajski napadli, da so se konji splašili, a ker so se splašili, se je proti njemu napravila ovadba!! Kako so bili ti Nemci pač izzivani! Celo slovenske dame so jih izzivale s tem, da so na oknu „Narodnega doma" zavzemale „eine hohnische Stellung" ! Ko so se zvečer izletniki vračali s starega grada, „gab es wieder stiirmische Scenen; plotzlich wurden Rufe laut: Stiir-men \vir den „Narodni dom"; im selben Augenblicke klirrten auch schon die Schei-ben in den Parterrefenstern des Vereinshauses" — a pozno zvečer, ko je vojaštvo zaprlo pota k „Narodnomu domu", „kam es \viderholt zu Priigeleien; mehrere Slovenen, darunter ein Gerichtsbeamter, er-hielten eine Tracht Priigel." Klasična je nesramnost, s katero skuša „N. Fr. Pr." napade nemške druhali predstavljati v milejši luči. Tako piše o povratku Čehov in Slovencev s starega gradu: „Die Czechen, die auf Schleich-\vegen zum „Narodni dom" gelangten, pro-vocierten die einheimische Bevolkerung in frechster Weise." Če so se skrivaj plazili v „Narodni dom", če so se skrivali, vender niso provocirali! Tudi dame so zvečer tolovajsko druhal izzivale „durch Hohnlachen" z oken „Narodnega doma" — čez ves trg ! Ko je legel mrak na Celje, začela je celjska svojat prezati po vseh ulicah na Slovane, da jih napade in pobije. „N. Fr. Pr." pravi: „Die Deutschen patrouillierten sammtliche Gassen in der Nahe des Narodni dom ab, um die Slovenen, die sich nach Hause begaben, zu ziichtigen. Einzelne derselben \vurden festgehalten und erhielten Stockhiebe." In takoj na to poroča o krvavem boju pri celjski mitnici na ljubljanski cesti, kjer je bil renegat Poljanec zadet. „N. Fr. Pr." pravi sama, da sta tam stala dva Slovenca in da je prišlo osem Nemcev nadnje, osem tistih Nemcev, ki so po uli cah patrulirali, da domov idoče Slovence napadejo in pobijejo. In vendar se drzne v isti sapi zvračati vso krivdo na Slovence. Ti naj bi se pač dali mirno inradovoljno ubiti? Divjanje te druhali svedoči slučaj Ante Bega. „N. Fr. Pr.u piše: „Der Slovene Anton Beg war bei der Kirche einer Gruppe von Deutschen in die Hande gefallen. Er geberdete sich \vie wiithend, flehte schliess-lich um Gnade und \vurde von den erbit-terten Deutschen durchgepriigelt und in den Gemeindearrest gebracht. DieWache, \velche eingetreten \var, musste auch hier von ihrer Waffe Gebrauch machen." Mož je torej mirno šel svojo pot, ko so ga napadli, je prosil, naj ga puste, a pretepli so ga in zaprli! Kaj tacega se niti mej živinski mi divjaki v srednji Afriki ne more zgoditi ! Na ta način je sestavljeno vse poročilo „N. Fr. Pr.", ki je gotovo avtentična in verodostojna, kadar je treba pričati proti Slovanom. Nemci so bili napadalci, Nemci so iz golega fanatizma, iz bestialnega sovraštva do Slovanov upri z orili napa de in poboje, oni so krivi, jedino in izključno oni vseh nemirov in izgredov, kar tudi oficiozna „Fremdenblatt" in „Wiener Allg. Zeitung" priznavata in kar v tem boju popolnoma nepristranska socialno - demokratična „Arbeiter-Zeitung" izrecno kon-štatuje. LISTEK. Pismo z Dunaja. Novica svetovne važnosti se je raznesla minole dni po cesarskem Dunaju: v Schonbrunnu je ubegel orangutang iz svoje kletke, splezal na visoko drevo ter se od tam zlobno posmehoval čuvajem. Kaj je opica Dunajčanom, tega Slovenec ne moreš umet', ako nisi videl in slišal občinstva, ki se zbira v nedeljah in praznikih v Schonbrunnu pred veliko kletko, kjer so zaprte te Jjubke živalice". Ure in ure ti prestoje ondi mladi in stari, se čudijo in nasmehujejo vratolomnim skokom opic, jim mečejo sladkarije in jih skrivoma, da bi jih ne opazil čuvaj, sčegečejo s palicami. Dunajčan v obče bi bil gotovo razžaljen, ako bi mu kdo rekel, da je opica nJegov praded To deloma potrjuje, deloma ometa oni oče, katerega je sinček vprašal, ali je trditev resnična, da izviramo ljudje °d opic. Krepka zaušnica je bila dečku od govor, in razjarjeni oče mu je ogorčen odgovoril: „ Jaz že ne; ti, neumni fant, pa gotovo" ... In veliki dunajski German Bielohlavek je tožil naš socialistični hu- moristični list, ker ga je narisal opici podobnega; dobil je sodnijsko svedočbo, da je to res žaljivo zanj, ker ne izvira od opice. Kljub temu pa imajo Dunajčani opice radi. Ne le, da prihajajo po zatrdilu njih „ boljših polovic" le preradi na noč z opi cami domov, oni se naravnost naslajajo pri opicah v Schonbrunnu . .. Koliko zanimanja občutijo sploh zanje, se je izkazalo zlasti zadnjič. Dunajski listi, ki tako očetovsko skrbe za duševno hrano svojih naročnikov, so prinašali dan na dan po cele kolone sporočil o „Petru", kakor se imenuje ubegli orangutang. Pobožni ljubljanski .Slovenec" bi se gotovo jezil radi zlorabe svetniškega imena, a najklerikalnejšemu dunajskemu listu ni prišlo kaj takega na um. Krščansko-socialni in židovsko-liberalni, vsi so bili polni poročil o tem velikem dogodka. Re-porterji, kakoršni sicer opisujejo le največje slavnosti, in kakoršni sporočajo le o velikih in največjih .živinah" v državi, so presedeli ure pod drevesom, na katerem se je veselil .Peter" svoje svobode, motrili in zapisavali vsako njegovo gibanje z največjo natančnostjo. Saj pa je vse to zadevalo tudi „visoko živino" c. kr. menažerije, ki je Dunajčanom gotovo bolj priljubljena nego marsikak minister. Ogromno občinstva je romalo dan na dan v Schonbrunn, stalo krog drevesa in motrilo „ljubko živalico". Nastavili so ji kletko, v katero so nanesli naj pri ljubi j e-nejših sladkarij. A opica, naj se ji je še tako skominalo pri pogledu teh dobrih daril, v past le ni šla. Če ne pojdeš zlepa, pojdeš zgrda — so mislili čuvaji, ko so videli, da opica raje strada, nego bi okušala dunajsko darilo. Kako krasen izgled je dala onim, ki vsled sladkornega davka pridigujejo vzdržanje vsake naslade — drugim, a je sami le ne prično! Biči in baklje so premagale in dovedle medlo in lačno opico končno zopet v kletko. Tako je srečno rešena ta najnovejša dunajska afera. In zdaj zopet listi lahko pridigujejo križarsko vojno proti »češkim provokacijam" ter opisujejo grozno slovansko nevarnost, ki preti nemškemu Dunaju, zdaj zopet lahko demonstrnjejo proti „oropanju volilne pravice", zdaj zopet nadaljujejo morsko kačo o Drevfussovi pravdi, in kar se sploh zdi primerno ali potrebno njihovemu „programu", zdaj, ko so izvršili svojo reportersko dolžnost nasproti — schonbrunnski opici. Kaj pa je tudi konferenca v Haagu ali Milanovo trinoštvo v Srbiji, kaj ves naš politični položaj z nagodbo a Ogri vred tako pomembnega? Da imamo le zopet svojo opico, kaj se brigamo za vse drugo! Od vzvišenega do smešnega je samu en korak, od orangutanga „Petra" pa do kurata Koblarja pa dva. Ko sem čital ravnokar omenjene dolgovezne članke o ube-glem „Petru", sem se nehote spomnil na žalostno ulogo, katero je igral Koblar na zadnjem občnem zboru družb9 sv. C. in M. na Vrhniki in pozneje. Koliko reklame si je delal ta mož s svojim umazanim glasilom, s svojimi strupeno zlobnimi in hudobnimi napadi na naše najboljše može, vendar pa si ni pridobil niti toliko slave, kakor schonbrunnski naš „ Peter" in le par vrstic je posvetilo slovensko časopisje njegovemu sramotnemu porazu, dočira so se pisarili o orangutangu „Petru" v vseh dunajskih listih ves teden celi članki. Z vseh stranij so prišli Slovenci in Slovenke na Vrhniko, da vidijo slovitega kurata, da ga zaprd v kletko občnega preziranja ter ga izbacnejo iz svoje družbe. Kakor orangutang „ Peter" se je branil tudi kurat Koblar na življenje in smrt, a narod ga je vendarle moralično linčal vzlic temu, da mu je š hotelo priti na pomoč par klerikalnih^ fanatikov, bijočih se kakor Rovtarji na?$> svoje duhovniške prsi ter psujočih naše vrio narodno ženstvo ... Po široko ustnem Drago vprašanje pa je, kako se je sploh moglo zgoditi, da je prišlo do izgredov in pobijanj. To je poglavje, pri katerem bi morali govor ti o celjski mestni policiji. Ker pa nočemo biti danes zaplenjeni, spregovorili bodemo o tej zadevi drug dan, naravnost in brez ovinkov. Ali že danes moramo reči, da tudi postopanje državne oblasti ni bilo tako, kakor smo pričakovali, in kakor smo smeli pričakovati. Celjsko županstvo je samo čutilo, da ni zmožno vzdrževati javnega redu in miru, ki sta izročena njegovemu varstvu, da ni kos svoji nalogi, ter je poklicalo na pomoč policaje iz Celovca. S tem je bilo jasno pokazano, kakšen je položaj v Celju, česa je pričakovati in česa se je bati, in zategadelj moramo izreči svoje največje začudenje, da politična oblast, ki povrh še natančno pozna celjske policijske razmere, ni storila tega, kar je bilo jedino umestno, da ni mestni občini odvzela p o 1 i c i j s k e o b 1 a s t i i n s a m a prevzela skrbi za javni red in mir. Ali kaj bi se čudili, ko poroča „N. Fr. Pr.: Biirgermeister Stieger, Statthaltereirath Graf Attems und Wachtkommandant Fiirst bauer begaben sich zum „Narodni dom". Sie richteten an den Fiihrer der Slovenen, Landeshauptmann Stellvertreter Sernec und an die iibrigen Fiihrer die Aufforderung, die Čechen zu veranlassen, mit dem ersten Fruhzuge, einem Eilzuge, Cilli zu verlassen. Falls sie sich weigern s o 111 e n , diesem Begehren Folge z u 1 e i s t e n , w ;i r e man nicht im Stanđe, fii r ihre Sicherheit zu biirgen, denn die Deutshen von Cilli befanden sich in der h o c h -sten Aufregung". Kaj pomeni zahteva, naj bi bili Čehi ponoči šli skozi mesto na kolodvor, to vemo iz lastne izkušnje, to priča morilski napad na Gostinčarja, Reicherja in Bolho. Ponoči zapustiti „Narodni dom", to je blaznost, to pomeni toliko, kakor podati se v smrtno nevarnost, zakaj šele kadar razgrne noč svoja krila, šele tedaj se pokaže pravo junaštvo celjskih tevtonov. Ali, če je res, da je tudi zastopnik državne oblasti in državne avtoritete, da je tudi okrajni glavar grof Attems zahteval, naj Čehi še ponoči odidejo iz Celja, in če je res rekel, da v nasprotnem slučaju ne more prevzeti nobenega poroštva za javno varnost, tako moramo reči: tu se neha vsaka avtoriteta, — potem je konec državni oblasti. Ako država, oziroma njen zastopnik stori tako izjavo, kakor trdi „Neue Freie Presse", da jo je storil tudi grof Attems, potem moramo misliti, da ali dotični funkcionarnipravimožza svoje mesto, ali pa da je državna oblast povsem onemogla. To je bistvo državne oblasti, da ima moč, ščititi vsacega državljana v njegovih pravicah in skrbeti za njegovo osebno varnost. To je prva in najpoglavitnejša njena dolžnost, v to svrho ima potrebno moč, a če izjavi njen pooblaščenec kje, da ne more več jamčiti jezikanju Koblarjevega „Dihurja" sodeči, smo mislili, da se dvigne po skupščini za kurata klaverne zgodovine vsaj vsa kleri kalna vojska, da bode zaupnic, adres in brzojavov kar deževalo, da uprizore Štefek in drugi politični kršč. socialni velikani celo revolucijo za svojega malika, — a glej, štirinajst dni bo minilo, a za Koblarja se ne zmeni nihče. Edina tolažba mu je tistih koroških in tržaških 32 glaskov. Kako žalostno in sramotno! To dejstvo pa je dokaz, da sta Koblar in njegov „ Dihur" ničli, s katerima ne računa nihče, niti — klerikalci . . . Kurat Koblar je danes obsojen, in slovenstvo pojde preko njega na dnevni red. Na dnevni red pa ne sme iti slovenstvo preko nemških fanatikov celjskih, ki so divjali te dni nad Čehi in Slovenci be-stialičnejše kakor najdivjiši pragozdni gorile in orangutangi. Kaj takega se na slovanskem jugu še nikdar ni pripetilo, a skrbeti moramo, da se ne pripeti nikoli več. Dogodki v Celji so dokazali, da tamošnji Slovenci vzlic dvakratnim izgredom še vedno niso dovelj organizirani in pripravljeni na take slučaje; dokazali so, da si meščani ne znajo pomagati z okoličani ter da se še vedno naivno zanašajo na pomoč policije in vlade. Ta usodna za varnost, potem se neha vse, potem je tam zavladala anarhija. A tej izjavi, če jo je okrajni glavar celjski res storil, se moramo toliko bolj ču diti, ker živimo v dobi, ko vlada našo državno polovico ministrstvo ThunKaizl, o katerem mislimo, da ima vsaj dobro voljo, zajamčiti tudi. tistim državljanom, ki imajo na sebi madež slovanskega rodu, one pravice, ki jim jih dajejo temeljni zakoni. Iz navedeb po „Neue Freie Presse" je razvidno, da se od poklicanih strani ni storilo vse to, kar je bilo potrebno, da bi se bila vzdržala javni red in pokoj, zakaj če bi se bilo vse to storilo, bi se izgredi in napadi kratko malo ne bili mogli zgoditi. Kakor smo že rekli, nečemo danes o tem razpravljati, ker je to vprašanje prekočljivo, ali dogodbe same, kakor jih je popisala „Neue Freie Presse", in posebno naskoki na razne slovenske hiše po odhodu Čehov svedočijo jasno, da se dobe naj primi-tivnejša jamstva za osebno varnost, za javni red in mir v Celju šele tedaj, kadar se podržavi celj s k a policija. V 1 JuMjitiiL 12. avgusta. ..Politik" o celjskih dogodkih. „Politik" piše: Celjski dogodki bodo po našem prepričanju dobro vplivali v sloven. taboru. Znano je, da so nekateri slovenski politiki in časopisi v zadnjem času omahljivi, ter da so že večkrat izrekli, da nameravajo večini, katere členi so, pokazati hrbet ter poskusiti svojo srečo v politiki svobodne roke ali celo v opoziciji. Tem elementom, ki imajo za ideal balansiranje med večino in opozicijo, so včerajšnji teroristični izgredi v Celju brez dvoma predrli očesno mreno, kajti ti izgredi kažejo jasno, česa se naj nadeja slovenski narod, ako se de snica razbije, ter če pridejo nemške bojne stranke, ki so aranžirale celjske revolte proti pravici in zakonu, do vladanja. V tem oziru so celjski dogodki memento, čegar silnemu vplivu se politično-odgovorni krogi slovenskega naroda ne bodo smeli odtegniti. Najstrožja postavnost in tudi prava gojitev solidarnosti strank desnice: to so ukazi, ki so vzrasli iz včerajšnih strašnih dnij ne le za Slovence, nego za vse slovanske rodove! Ako bodo izpolnjevali te ukaze, potem, naj se tudi vleče doba našega potrpljenja še tako dolgo, zmaga pravice in pravičnosti, ki jo nosijo na svojem praporju, ne more izostati. Ogri proti Hentziju. Ko so postavili v Budimpešti spomenik junaškemu avstrijskemu vojskovodji Hentziju, ki je slavno padel v boju z veleiz-dajskimi ogrskimi revolucionarji, so se vr šili v ogrski prestolici veliki izgredi Košu-tovci in drugi ogrski šovinisti pa niso dali miru toliko časa, da se je udala vlada ter prestavila spomenik na dvorišče kadetne šole. Tam bo spomenik, zavarovan od vseh štirih stranij, skrit pred blaznofanatičnimi Madjari, ki ne morejo pozabiti, kako junaško se je boril Hentzi zoper ogrsko iredento. 13. t m. bodo spomenik, na dvorišču torej, vladni in vojaški ogrski krogi zopet odkrili. zmota in neor ganizovanost južno-štajerskih Slovencev se je minole dni ljuto maščevala, a nadejam se, da obrodi dober sad. Proč z dosedanjo mehkobo, proč z obzirnostjo in pohlevnostjo, — a na dan z resolutnostjo in neizprosnostjo! Dokler smo bili ponikni kakor ovce in potrpežljivi kakor — osli, so nas zaničevali Nemci ter so na s ignorirala oblastva. Treba je pa, da si začnemo pridobivati respekta, in da začne tudi drž. oblast misliti na to, da Slovenci nimajo v žilah — vode, nego vročo kri ! Naš radikalizem ne bodi radikali-zem noža, pesti in kamenja, nego radikalizem svetega prepričanja, ponosne ter požrtvovalne obrambe našega jezika in naše zemlje! Nam pa, ki gledamo slovensko življenje z dunajske perspektive, sta zadi.'ja dva važna narodna dogodka: moralično linčanje „Dihurjevega" urednika in energični odpor nekaterih Slovencev proti celjskim „Petrom" vesela znaka, da v našem narodu radikalna odločnost narašča. Mi, dunajski Slovenci, živeči sredi blazno fanatičnih klerikalcev in besnih na-cionalcev, to radikalnost radostno pozdrav ljamo ter ji kličemo: „Vivat, floreat, crescat!" Dunajski Slovenec. Košutovci pa so že določili program demonstracij zoper Hentzija. 12. t. m. bodo imeli črno mašo, potem polože" pred spomenik honvedov venec z napisom: „ Junaškim pre-magalcem Hentzija", potem pa bodo hodili po budimpeštanskih ulicah ter prepevali veleizdajsko Košutovo himno. In vse to jim dovoli vlada, kajti Madjari niso — Slovani! Rumuni in Petofijeva slavnost. 30. julija so praznovali Rumuni z velikim pompom 501etnico smrti pesnika Pe-tofija, ki je padel v bitki pri Schassburgu. Slavnosti v Budimpešti so se udeležili ogrski parlament, vlada, vsa madjarska kulturna društva, občinski zastopi, mesta, celo zastopniki kmet.iiaroda. Rum. „Tribuna" piše: Skratka, bila je to posrečena slavnost, ki dela Madjarom čast. Nič ni lepšega in ča-stitljivejšega kakor videti, kako slave narodi spomin vzvišenih mož svoje minolosti. Kajti vsak narod je dolžan, da stori to. Lepo je torej, kar so storili Madjari, toda lepo ni, da ne dovolijo nam, storiti isto v spomin slavnim možem naše minolosti Tudi mi imamo junake, ki so umrli pred f>0 leti, toda ko smo hoteli pretočiti na njihovem grobu solzo, so nas pregnali madjarski orožniki. Tudi mi imamo slavne može iz let 1848.—49, Jankuja, Saguno, toda koliko šikan smo morali prenesti radi njih! Toda mi nočemo nositi disonanc na madjarske slavnosti. Mi ne, kajti disonane so zakrivili dovelj Madjari sami. V Schassburgu niso proslavljali pesnika PetOflja, nego šo-vinista in renegata, ki je zatajil svoj rod, svoje ime, svoj jezik ter se vrgel v naročje madjarskega naroda. Disonanca je bil govor predsednika ogrske zbornice, ki je kazal na PetSfija kot na vzornika v zatajevanju svojega rodu, disonanca je bilo petje Kossuthove himne takoj za cesarsko himno. Radi vseh teh disonanc so se Madjari že dosti jezili, mi pa se za vse ne brigamo nič. KKje so Rumuni'?4 je vprašal poslanec Bartha Miklos, znani šovinist. Mi mu odgovarjamo : Doma, ob svojem ognjišču, kamor so nas pognali madjarski šovinisti. Rumuni so tam, kjer morajo stati radi svoje narodne časti in radi nar dnega značaja. Kriza v srbskem ministrstvu. Zopet sta zapustila dva ministra, An-donović in Lozanić, Gjorgjevičev kabinet Vzrok je sicer še neznan, a splošno ga iščejo v nesoglasju, ki je nastalo v ministrstvu radi postopanja v zadevi atentata na Milana. Ministra Andonović in Lozanić sta liberalca. Del liberalcev pa misli baje odreči zaupanje Gjorgjevičevemu ministrstvu, in zategadelj sta omenjena člena v soglasju s svojimi strankarskimi somišljeniki odstopila, še predno se je sešla skupščina. Gotovo je, da je nastal v kabinetu hud razkol, ki pomete bržčas že v kratkem tudi Gjorgjeviča. Rus dr. Sadomski proti srbski justici. Po atentatu na Milana so zaprli v Belemgradu tudi ruskega kemika, dr. Jos. Sadomskega, katerega so šele te dni zopet izpustili, a izbirali iz dežele. Dr. Sadomski pa je šel v Zemunu k ruskemu zastopniku Manzurovu, ki je napravil z njim zapisnik. Dr. Sadomski je napravil celo vrsto pritožb proti srbski justici, ki je kruta in surova. Nekemu žurnalistu pa je dejal, da pojde na R sko ter bo skušal priti pred carja, kateremu pove osebno, kako neusmiljeno se postopa z jetniki v srbskih ječah. Izjava dr. Sadomskega potrjuje samo staro resnico, da so Milanovi sodniki injetničarji navadni rabeljski hlapci. Vojno sodišče v Rennesu. Danes se je vršila druga javna seja vojnega sodišča o Drevfusovi aferi. Danes bodo zaslišani glavni priče v vsej zadevi, poslaniški tajnik Delaroche-Wernet, bivši francoski predsednik, Casimir Perier in bivši vojni minister, general Mercier, ki je eden glavnih krivcev, da je bil obsojen Drevfus baje po nedolžnem. Zanimivo je, kako iščejo Drevfusovi nasprotniki novih prič proti njemu. Sedaj so staknili celo neko hišino pri nem. poslaništvu, ki je videla baje Drevfusa parkrat pri nem. poslaniku, ter nekega hlapca, ki je videl Drevfusa, kako je na manevrih pri Miihlhausnu razkazoval nemškim častnikom francoske topove. Tiste stare hišne pa ni na Francoskem in general Mercier hoče baje zahtevati, naj se po vabi pred sodišče ter naj se dotlej obravnava odgodi. Francoskim generalom morajo priti torej že stare klepetulje na pomoč, sicer ne morejo dokazati, da je Drevfus res kriv! Anglija in Transvaal. Iz Londona poročajo, da so dobile vse parobrodne družbe nalog, naj pripravijo vse svoje prevozne ladije, da bodo mogle ne. mudoma odriniti. Iz Pretorije pa pišejo, da so Transvaalci odklonili Chamberlainov pr,. i log, da naj bi se izvolila mešana kon ki bi obravnavala preporne točke. Traoa vaalci pravijo, da se taka komisija i strinja s svobodo njihove ustave. I/, dveh poročil sledi, da je vojna nevarn zopet jako velika. Iz Capetuvvna poi da bodo imeli ondi 20. avgusta v holand cerkvi slovesno bogoslužje za ohrai miru. Stvar je torej že jako dozoreli1 že ugibljejo o tem, kdo bo v bodoči . premagan. Složni so v tem, da bo im Angleška velikanskih stroškov ter da nejo simpatije kulturnega "sveta vael na strani vzornih domoljubov-Transva i\ Dopisi. Iz Celovca, 12. avgusta. Modemi ski vitezi poklicali so na pomor /.,. junaške namene tudi naše slavne I čane. Ne samo, da so šli podpirat naši . darji svoje brate, da jih, če mogoče, podkrepijo v njih občudovanja vre Ini ; vičnosti do Slovanov, tudi nadobujua i visokošolska mladina si je dala delili moč od bratske celovške, in kakor se so tudi naše Wolfovske dame Sle ra zovat Slovanom v Celje vse strani svoji telesa! Plemeniti in sloveči narod nei sme res ponosen biti na svoj biser v c Vsaj kar zadene hrabrost, prekaša na, skurnej.ša baraba celjska najslavm-j nekdanjega celjskega viteza. S studom a čitali slavospev v nemških trobentah, i bito v „Grazer Tagblatt-u", na slavne ( celjskih fakinov! Zares viteški narod, k tolpah napada posamezne Slovane, in potem širokousti v svojih glasilih, da tolpe cestnih roparjev zbile posamezne SI vane tako, da jih ni možno več spozna Slava nemški omiki! Prav nič se ne čudimo, da so se branili napadenci z rev verji, reči moramo, da jih celo popoln.n oproščamo. Ko je nemški burš Bibei ustrelil češkega akademika Linharda, k cali so Nemci nebo in zemljo na pomo da se ne sme Biberlu niti jeden las zakriviti; ker je pa v Celju Slovenec, ko so m od vseh stranij pretili z nožmi, kamni ii poleni, se skušal braniti z orožjem, s katerim se je mogel, se derejo na vse ua< da ne sme „slovanski pes"1 streljan ; očeta nemških otrok! Le takemu „vite keinu" narodu morejo pripadati podi./ ki vihte še na že onesvesčenem, v roka policije se nahajajočem slovanskem nap dencu svoje „Todschlagerje*, ne da bi jih moglo redarstvo dostojno brzdati. Čestita Nemcem na takih vitezih. Od vseh slov skih krogov pa gotovo pričakujemo, da bodo do skrajnosti zavzeli za žrtve oelj surovosti in celjskega capinstva Zdaj vidi, kam spadajo roparji in požig iči, o k terih je vedno tulilo nemško časopi.sj Dobro je, da pripoznavajo celo nemško n t-cionalna glasila sama, kako je izzi\ nemška druhal. Vsak trezno misleč člov. ; ne more dvomiti, koga zadene krivda žalostnih posledkih. Radovedni smo, kal kazen bodo imela oblastva za celjske pretepače in roparje, ki so smeli početi vse pod ljubeznivim ščitom županovih ljudi, ki se sedaj javno bahajo z učinkom sv udarcev, ki so jih prizadeli Slovencem Občudujemo mirno kri in uzorno dostojnost slovanskih gostov v Celju. Vese nas sosebno, da so imeli dični naši bra Čehi priliko spoznati, s kakim fakinStvoro se moramo boriti obmejni Slovenci. Preve jeni smo, da bodo nesli seboj sočutje z na šim težavnim stanjem in radi podpira a naše zahteve. Ošabni Nemec pa bode mora! priti do spoznanja, da ni on jedini gosp< dar na naši rodni zemlji. Mi Slovenci srn 1 še hraber in čil narod, in tako kmalu niše ne bode požrlo nemško žrelo, tudi na mejah ne! Branili smo Nemce stoletja s svojo krvjo, da so vživali mirno svoje b gastvo, a sedaj se bomo borili proti njim do skrajne sile, a s takimi podlostmi in ro parskimi sredstvi ne, kakor jih vidimo pri njih! Vse to obuja v nas le čut, ki se izraža v besedah: hvala Bogu, da ne pripadamo narodu, čegar sinovom za njih na mene ni prepodlo nobeno sredstvo, in ki se ponaša javno s tolovajskimi čini! Dalje v prilogi. Tgfl Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 184, dn6 12. avgusta 1899. Trgovina. L (Dalje.) Primera za slučaj: c). F. iz T. je kupil od mlina v K. 15. aprila L 1898 vagon moke; oddati zaporedoma v 1 mesecu po vsakokratnih dnevnih cenah. Mlin je takoj odposlal sklepno pismo; F. pa vrne ga dne 17. aprila z opazko, da že naroči moko, kadar jo bo potreboval. Da si ohrani svojo pravico, sporoči mlin 19. aprila F.-u za rekoma ndi-ranim pismom, da izvrši kupčijo po preteku onega meseca, če kupec prej ne bo razpoložil z moko. — F. vzel je tisti mesec samo 51 vreč moke; dne 12. maja pozove ca torej mlin, naj odpokliče še ostalih 49 vreč. F. pa odgovori, da moke ne sprejme, ker kupčije sploh ne pripozna. — Na to uloži mlin tožbo, da se ima kupčija (pismeno) pripoznati, in F. je bil obsojen, da mora moko takoj sprejeti, ker je bila kupčija, kakor kaže korespondenca, pravilno sklenjena. Ako pa se piše sklepno p ismo, naj se piše natanko tako, kot-se je bila pogodba sklenila. Če pismo ni tako, ni treba, da bi kupec kupčijo pri-poznal! Kajti kakor ustno pogajanje še ni pogodba, če kupec reče 10 dam, trgovec pa je ponujal za 15, ravno tako sklepno pismo ni pogodba, ako je drugače pisano in podpisano, kakor je bilo zgovorjeno. Ali če prav trgovec odpošlje pismo, ki je drugače narejeno, kot je bilo zmenjeno, ne sme ga kupec popravljati! Ako kupec v sklepnem pismu, ki mu ga je trgovec (prodajalec) v podpis poslal, brez dovoljenja trgovčevega kaj popravi ali prenaredi, ni se sklenila pogodba, ampak kupec je naredil novo oferto, ki-jo prodajalec lahko sprejme ali ne, kakor hoče. Slučaj iz pravde. Toženec A. S. ponudil (oferiral) je bil tožniku B. K. v Brnu za september-oktober vagon češpljevca po 14 gld. 75 kr., potem dva vagona laških orehov po 12 gld. 50 kr. za oktober, oboje franko na državno postajo dunajsko. Tožnik je bil sprejel te ponudbe (oferte), a spremenil je v sklepnem pismu rok dobave tako', da je november v pismu črtal. Toženec pa je odstopil na to od kupčije, ker s tem predrugačevanjem ni bil zadovoljen. Tožnik naredi protest in toži za pripo-znanje zgovorjene kupčije in menjanje sklepnih listov po ponudbenih (ofertnih) pogojih, toženec pa ugovarja, češ, da se kupčija ni sklenila, ker s spremenjenimi pogoji ni zadovoljen in jih ni sprejel, in da se ne more siliti, da bi pogodbo tako sklenil, kot jo hoče tožnik imeti. Za tako novo pogodbo da je treba soglasja obeh strank, in ker tega ni, tudi pogodbe. Sodišče je odločilo, da se tožni-kova (kupčeva) zahteva zavrne, in sicer iz teh le vzrokov : Dokazano je, da je toženec kupcu-tožniku stavil kupno ponudbo. To kupno ponudbo je kupec potrdil s to spre me m bo, da je (v sklepnem pismu) spremenil rok (termin) „oktober — november" v termin „oktober". Tako spremenjeno sklepno pismo je kupec podpisal in tožencu-prodajalcu odposlal. Kupec je tedaj hotel sprejeti prodajalčevo ponudbo, ali hotel jo je sprejeti pod drugimi pogoji, kakor jih je prodajalec sam stavil. Ker pa je za vsako pogodbo treba dvojne soglasne volje obeh strank, volje ponudnikove in volje prejemalčeve, toženec pa te soglasne volje ni imel, se kupna pogodba ne more imeti za sklenjeno. Popravljeno in nazaj poslano sklepno pismo je bilo tukaj le nasprotna ponudba kupčeva, ki jo je prodajalcu stavil, ne pa sprejeta ponudba prodajalčeva, ker te kupec sploh ni hotel sprejeti, ker člen 322. trgovinskega zakonika določno piše, „daje omejeni ali skrčeni." (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. avgusta. — Položaj v Celju. Mir se še vedno ni povrnil. Slovenci se sicer še vedno ne smejo prikazati na ulici, a kdor to stori, tega sramote in mu groze, ali do večjih izgredov vsaj včeraj ni več prišlo. Najeta druhal se je razšla — ostali pa so spominki nje besnega divjanja. Vladajočo kliko je začelo skrbeti, kaj da bo; strah jo je posledic, zlasti radi rokovnjaških napadov na hi šo dr. Sernca, na „Nar. dom", na opatovo hišo in na vikarjevo stanovanje. To je bilo že navadno poulično tolovajstvo, katero ne sme o stati nekaznovan o, ako naj ne izgubimo zaupanja v državo. V Pragi so radi razbijanja šip proglasili naglo sodbo, na Gališkem je več mesecev vladalo naglo sodišče, ker je bilo nekaj Židov tepenih in nekaj šip pri židovskih hišah razbitih, tu v Celju pa, kjer so se atentati dogajali po navodilu n a j m e r o daj nej ši h m ož v občini, kjer so členi obč. zastopa ščuvali k nezaslišanim izgredom, tu naj ostane vse divjanje nekaznovano? Vlada ima dolžnost, da strogo kaznuje vse krivce, zlasti pa moralne provzročitelje, katere je iskati v občinskem zastopu. Ta občinski zastop se mora naučiti, kaj je njegova dolžnost, a če vlada tega ne stori, potem mora slovenske prebivalstvo izgubiti vero v njeno nepristranost, potem mora, hočeš ali nočeš priti do prepričanja, da se v tej državi meri z dvojno mero, in da je najpoštenejši Slovan manj vreden od največjega nemškega lopova. — Kje je dr. Krek? Iz Idrije se nam piše: Radi bi vedeli, kje se nahaja gospod poslanec pete kurije. Poizvedovali smo že tu in tam, kje da je, pa ne dobimo odgovora. In vendar bi se radi ž njim pomenili zaradi davka na sladkor, zlasti bi radi ve deli, kako da on še vedno pripada klerikalni stranki, ko je ta vender v „Vater-landu" povedala, da odobrava zvišanje davka na sladkor, —id 1 60 1 40 68, «6 Meteorologično poročilo. ViiLna uad morjem 306*2 m. Sraduji tračni tlak 736 0 mir -fa3 Stanje 3 tO Čas opa- baro- I-* Vegovi Nebo : ■ > zovanja metra e * < f mm. e-i r 11. 9. zvečer 736-9 1G2 si. sever jasno 5 12. 7. zjutraj i 736 7 12 9 si. vzhod skoro obi. 2. popol. 735 0 23 6 si. jzahod po'.oblač. f Srednja včerajšnja temperatura 16 2 , i male: 19 3°. ZDtjlzclsljssj^sl borza dne" 12 avgusta 1S99. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 20 kr. •Scupni državni dolg v brebru . 100 „ i> avstrijska zlata renta .... 118 t 86 Avstrijska kronska renta 1 \ . 99 , 90 Ogerska zlata renta 4,,u.... 118 „ 4 > Dgorska kronska renta 4° 0 . . 96 » 86 Avstro-ogerske bančne delnico . 902 „ — Kreditne delnice....... 391 „ 75 London vista . ...... 120 „ 68 Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , B71 20 mark.......... 11 „ 77 20 frankov......... 9 „ 55' „ „ Italijanski bankovci..... 44 „ 45 C kr. cekini........ 5.66 POT Vse vrednostne papirje preskrbuje BANK < MAKS VERŠEC, Ljubljana, Selenburgove ulice C Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gla. Najboljša pitna voda kadar preti nevarnost epidemije, je v t slučajih često skušena. od medicinskih avtor; tet vedno priporočevana naravnu afkafična ftislina V njej se ne nahajajo nikake organične gob-stance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, naj-prikladnejša pijača. (36—3) V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Bj cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. :■ - \ z dobrimi šolskimi spričevali spre jim »arabon špecerijska trgovina v Ljubljani. f\ do 300 goldinarjev na mest hm I I II I 'ank° zaslužijo osobe vsacega stanu I II1 I vseh krajih gotovo in pošteno brei ki 3 w v* 1'itaka in rizike s prodajo MMki nil i voljenih državnih papirjev in sn-r-k Ponudbe na: Ludvvig Osterreicher, VIII., Deutsch gasse 8, Budapest. i; Uče (1474— v Ljubljani stanujoč, kateri tudi nemšk govori, se sprejme pri manufakturni tvrdk, Konrad Schumi & Co. „Tandem" se izposojuje vsak dan ceno in proti mali kavciji za običajne poprave. — Izve se: (i i Slomškove ulice št. 4, I. nadstr. Popolnoma izurjeno štacunsko dekle ne preveč mlado, zmožno nemškega i:; slovenskega jezika, vsprejraeta v trgovino z mešanim blagom (.11-18—3) Lebinger & Bergmann v Litiji. isa v Knežaku pri Šent Petru (Notranjsko) se prostovoljno proda. Hiša, v kateri se izvršujeta že mnogo let gostilniška in trgovinska obrt, je eno-nadstropna, prostorna, z velikim dvoriščem in stoji na najlepšem kraju omenjene vasi. Pojasnila daje Ant. Zgonc, posestnik v Knežaku h. št. 68. (1444—3) pekovskega pomočnika kateri je vešč voditi samostojno pekarijo vsprejme s 1. septembrom t. I. Franc Dolničar v Vrdniku (Slavonija). (i483-i> izurjen v trgovini špecerijskega in manufakturnoga blaga, želi svojo službo preme-niti. — Naslov naznani upravniStvo „Slov. Naroda". (1458—2) v Cetrtošolee ki je z dobrim spričevalom dovršil četrti gimnazijski razred, lepega vedenja, želi stopiti zaradi družinskih razmer v pisarno kot pisar. Naslov pove in ponudbe sprejema apravništvo „Slov. Naroda". (1462—2) Lepo stanovanje v II. nadstropji in več podstrešnih in dvoriščnih stanovanj se takoj odda. Vpraša naj se: Komenskega ulice 14 pri gospe Josipini Andretto. (1467—2) Prijetna nova iša v Mengšu z vsemi pritliklinami ter s poljem za tri živine, pripravna tudi za obrt, se proda vsled rodbinskih razmer za primerno ceno. Zahteva se le polovico kupne cene takoj, drugo lahko na več let. Izve se pri Korbarju Mengeš hštev. 28. Gorenjsko. (1472-D Na Koslerjevem vrtu bode jutri, nedeljo 13. in torek 15. avgusta 11 nce novomeško godbe. Začetek ob 3. uri. Vstopnina 10 kr. Oti'oci so vstopnine prosti. Za prav mnogobrojen obisk prosi z velespoštovanjem Kajetan Franzot ri486) restavrater. Proda se takoj pod zelo ugodnim! pogoji hiša s hlevom, z veliko ledenico in velikanskim vrtom, zasajenim s sadnim drev jem in obdelan, ob glavni cesti tik železnice na Notranjskem, kjer se blizn 30 let izvršuje obrt krčmarenja, in je tudi zelo pripravno za prodajalno, tabakarno, razne depozite itd. Proda se tudi lahko na obroke proti intabulaciji. (1487—1) Natančneje poizvedbe daje Ivan Kocmur v Ljubljani, Breg 20. r Ivan Kordik Ljubljana, Prešernove ulice štev. 10—U Z priporoCa svojo bogato zalogo ^ jedilne priprave > nožev, vilic in žlic iz britanjskega jekla, ^ alpake ali alpake-srebra priv. dunajske to- ^ varne „W. Bachmann & Comp.". k. Na izbero so tudi ^ žlice iz alpake, 12 kom. od gld. 430 naprej. P žliCice „ „ 12 „ „ „ 220 „ P Namizni svečniki iz alpake, čisto bele kovine, par 21 cm visokih gld. 2—, „ 23 „ „ „ 230, „ 25 „ „ „ 240. Prav ceno se dobe* noži in vilice z roženim (599—42) ali koščenim ročajem. r cenca iz dobre hiše, krepkega in zdravega, 15 let starega, sprejme (1445—2) "^7"iktor O-ranl mižat* v Zgornji Šiški. Posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 (1481> i i«;«• nujno iicltnj lii i<* ii j v.a Jako fine lili«* (v lijuliljaiii) t več Ituliuric 7.n i v.n tultuj in tli-iiK;o«l. Itnli 5* oNrbaniM: *>tr«'#.aja in l40«*ijaxa /.u grrajNlto IiImo: •» toznili lila|>«*«'v za KoroHke: |»r«*«l-Ntnvl in isb«' *e tultuj 1» «lol>i pot- ■■liia ittl.. vse *■*«* Izk> Imlolani. Prodaja hiše. Velika hiša v Židovski ulici v Ljubljani, v kateri so lepa stanovanja in vspešno delujoča gostilna, 1383-3 se proda pod ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila v pisarni c kr. notarja dra. Frana Vok-a v Ljubljani. Ces. kr. avstrijske jSk državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1899. leta. Odhod lz Ljubljane jut. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzunsfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Ausse, Išl, Solnograil; čez Klein Reiflin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbž, Poutabel, Beljak, Celovec, Frai-zensfeste. Ljubil", Dunaj; čez Selzthal v Solno^rad, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice. Plzen. Marij.ne vare, Heb, Francove vare, Karlove v*re, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob II. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludue osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, L^nd-Gastei.., Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reiriing v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstt-ten. Ob 7. uri 15 min. zvečer os >bni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega \sako nedeljo iu praznik ob 5 uri 41 iciiiut popoludne v 1'odnart-Kropo — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 5o m. zvečer. Prihod v Izubijano j. k. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobui vlak z Dunaia via Amstetten, Soluograda Linča, Steyra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste Ob h uri 55 min. zjutraj osobui vlak iz Lesec-Bieda. — Ob il. uri 17 rnin. dopoludne »sobni vlak z Duuaja via Amstebn, Karlovih varov, Heba, Mariji;uh varov, Plznja, Budejevic, Solno^ada, Linca, Stevra, Pariza, Geceve, Curiba, Bregenca, Liomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gatteina. Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. Ob 4. uri 51 m popoludne osobni vlak z Danaja. Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, France,.sfesta, Pontabla. — Ob 9 uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lioskega, Pra^e, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijin.h v*rov, Plznja Budejevic, Linca, Ljubua, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob t. uri 12 rnin. zvečer iz Podnarta Krope. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobui vlaki: Ob -5. uri il in. zjutraj, ob 2. uri '62 m. popoludne iu ob 3. uri 48. m zvečer. — Odhod iz LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Izubijano d. k. lz Kamnika. Ob 6. uri ..»> m. zjutraj, ob Ll. uri H m. dopoludne, ob 6. uri 10 ui. in ob 9 uri 55 m. zvečer, posledDJi vlak ie ob nedeljah in praznikih. (12u6; Slavnemu občinstvu, posebno gospodom gostilničar-fem priporoča podpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensiiure), koja je priznana kot najokusnejša in najzdravejša. (43—32) Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vsikdar točne iu vestne postrežbe, prosim za obila naročila ter beležim najudanejše s spoštovanjem * i ■v $ t ♦ ♦ ♦ sodovice. Rimska cesta št. 10. ♦ Gašper Bolte, izdelovalec t Učenca iz dobre hiše sprejmem v prodajalnico mešanega blaga. (1453—3) Marija Sbil v Mokronogu. X ~ Telefon v Novo mesto. _ / <2-9 V graščini Bajnof je na prodaj (1471—1) večja množim vina domačega pridelka. Firm. 182. Ges. II. 33 2. Bekaiintmachuiig. Beim k. k. Landes- als Handelsgerichte Lai-bach wurde bei der im Handelsregister far Gesell-schaltstirmen eingetragenen Firma „BrUder Pollak" die Eintragung der zwischen dem offentlichen Gesellscbafter Paul Pullak, und seiner Braut und jetzigen Gattin Karoline Pollak geb. Politzer am 2. April 1H99 gesehlossenen, und mit Beschluss des k. k. Bezirksgerichtes Graz vom 14. Mai 1899 vormundschaftsbehdrdlich genehmigten Ehepakte zur \Vahrung, der darin fur seine Gattin stipu-lirten Vermogensrechte mit dem 9. August 1899 als dem Eintragungstage vollzogen. K. k. Landesgericht Laibach Abth. III., am 5. August 1899. (Razglas. — Pri c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani se je vpisala pri v trgovinskem registru za družabne firme vpisani firmi rBriider E'ollak" med javnima družabnikoma Pavlom Pollakom ter njegovo nevesto in sedanjo-soprogo Karolino Pollak roj. Politzer dne 2. aprila 1899 sklenjena ter z odlokom c. kr. okrajnega sodišča v Gradcu od dne 14. maja 1899 varstveno oblastno potrjena ženitna pogodba v obrambo v isti za njegovo soprogo štipuliranih imovinskih pravic z 9. avgustom, kot vpisovalnim dnem. — C. kr. dež. sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 8. avgusta 1899) (1477) cffolandsko-ameriška črta. Parniki vozijo po lkrat do 2krat na te4«i« iz Rotterdama y 2Tew-York. Pisarna za kajute: JOuussj, I. Kolowratrlng 10. Pisarna za cieJrro?: Dunaj, IV., Weyringcrg. 7 A. I. kajuta: 1. aprila do SI. oktobra . . mark 290—4-00*) „ 1. novembra do 31. marca . „ 230—320 H. kaiuta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 n 1 ; oktobra do 31. julija....... s 180 legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci paruika. (1210 — 6) Od ') P' Firm 181. Ges.. II. 53 1 Bekaimtmacliung. Bei dem k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach wurde die Eintragung der Gesellschafts-firma „Johann Perdan" unter gleichzeitiger LOschung der gleichnahmigen, bisher im Handelsregister tur Einzelfirmen eingetragenen Firma in das Register fur Gesellschatts-tirmen , so\vie der Thatsachen, dass die offene Handel sgesellschaft aus den Gesellschaftern 1. Johann Perdan \ 2. Ernst Perdan . alle Kaufleute in Laibach 3. Josef Perdan I bestehe, dass sie am 1. Juli 1899 begonnen, ihren Sitz in Laibach und jeder Gesellschafter fiir sich das Recht habe, die Gesellschaft zu vertreten und die Firma zu zeichnen. K. k. Landesgericht Laibach Abth. III, am 8. August 1899. (1476) (Razglas. Pri c. kr. deželnem kofc trgovinskem sodišču v Ljubljani se je vpisala družabna firma „Johann Perdan". Obenem se je izbrisala istoimenska, do sedaj vpisana firma v trgovskem registru za posamne firme, ter se je vpisalo, da so v otvorjeni družabni firmi 1. Janez Perdan, 2. Ernst Perdan, 3. Jožef Perdan, vsi trgovci v Ljubljani, da jo začela dne 1. julija 1899, da ima sedež v Ljubljani, ter da ima vsak družabnik zase pravico družbo zastopati ter firmo podpisa-vati. — C. kr. dež. sodišče Ljubljana, oddelek III., dne 8. avgusta 1899) Prodajalka z dobrimi spričevali želi dosedanjo službo premeniti. (1450—3) Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravniStvo „Slov. Naroda" pod črkama M. L. Sproten mestni zastopnik za razpečavanje smirniških preprog cenene vrste se vsprejme. Ponudbe pod šifro „P. S. 1091" Ru- dolfu Mosse v Pragi. (1436—3) Išče se mladenič. Kot vajenec išče se zdrav, okoli 15 let star mladenič z dežele. Isti dobiva v štiriletni učni dobi potrebno stanovanje, hrano in obleko, vrhu tega dobe zadnje leto njegovi stariši po 1 gld. vsak teden. Pogodba se sklene po preteku enomesečne poskušnje. (1440-3) Ponudbe: Henriku Bremitz-u, tovarna glasovirjev, Trst Borzni trg štev. 9. Iilpti irlia srednje starosti, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobra ra-čunarica, prijazna v občevanji z odjemalci, se proti dobri plači vsprejme v večjo obrt. Ponudbe pod „oskrbnica" na upravniStvo „SIov. Naroda'1. (1438—3) L. IuMi6T obliz za turiste. :nano najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem itd. itd. =^== Glavna zaloga: Schw6Ek-ova lekarna Dunaj -Meidiing. '^r Luser-jev-'Ste Dobiva se v vseh lekarnah. V Li u b 1 j an i: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. 9—32) Glavna alo iz slovečega valjičnega mlina Vinko Majdič-a v Kranju. Pri razstavah odlikovani izdelki dobe se en-gros po originalnem ceniku pri Antonu Dlir ch-u glavnemu zastopniku (1121—9) Marije Terezije c?sta št. 2, Ljubljana. Čokolada i (198-29) SUCHARD i Povsod na prodaj. M 3f. Cacao t \ VinkotaMajdičavKranji oddaja se po e-n gros cenah v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalni Maksa Domicelja v Ljubljani na Rimski cesti vis-a,-vi s Gompovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaja se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. (469-24) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domaČega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 32 Zaloga v Ljubljani: M. E. Supan in P. Lassnik, v Kranju: Fr. Dolenz, A. Kummer, v Radovljici: Oton Homan, v Mojstrani: J. Kozjek. oder ce;'; izvrstne facone, ■% najboljši izdelek V priporoCa 32 ;*] Alojxij Persche V * Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. ♦ SiOOOOOOOOOOOOĐOi Ljubljana, Dunajska cesta 13, Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Učenca g? 14 let starega sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom (1469—3) Janko Puhek v Črnomlji. Za prihodnjo šolsko sezijo se odda ineblovaiia »oba, primerna za dve šolarlcl9 kateri dobista tudi lahko hrano. Več se izve v Slomšekovih ulicah štev. 9. (1223—7) Ljudevit Borovnik 1 puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se ^ priporoCa v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom, tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih toCno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilustro-(114) vasi ceniki zastonj. (32) Iščemjsposobnega knjigovodjo in praktikanta za svojo lesno trgovino, spojeno s parno žago. DotiCnika morata biti delavna, poštena in trezna, dobra in hitra raCunarja in korespondenta. Poleg slovenskega in nemškega jezika želim tudi zmožnosti italijanščine, vendar ni neobhodno potrebno. Ponudbe s prepisi spričeval, dosedanjim poslovanjem in zahtevano meseCno plaCo naj se pošiljajo — kam? — pove upravniStvo „Slovenskega Naroda". (1353—6) [Postranski zaslužek trajen in rastoC, ponuja se spoštovanim, deloljuh. nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjern zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste re Btante._(875-isJ Lepo in ceno stanovanje s 3 sobami in pritiklinami se odda s 1. |j. stopadom t. I. v III. nadstropji hiše št. 45 na Tržaški cesti. Vpraša se pri: F. Supančič-u, Rimska cesta št. 16. (145.; Veliko denarja si prihrani vsakdo, ako nakupi svoje potrebščine v moških, ženskih in otroških konfekcijah. Poskus zadostuje. (1441-2) Stari trg št. 30—32 (Plavčeva palača). Nadaljne specijalitete: Pisalne in kopirne tinte. Vodovarno mazilo za usnje. Pat. ohranjevalo za podplate ..^ iiiidnl". Kovinska snažilna pasta in snažilno milo za srebro in zlato. Laki za usnje. Patentna mazalna krtača zMNigrette" tekoče mazilo za črne in barvne čevlje 35 kr. Najbolje črnilo sveta! Kdor hoCe svoje obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za lahka obutala samo (190—28) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. £3 m pnv. p o v s o d I. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- FGmO!0Hdt. sti pazi naj se natančno na moje ime Ha^MBiM lb. 25.112. LZpiS, (1366—3) Št. 26960 (1485 Prodajalnice v najem. V poslopju meščanske imovine v Ljubljani oddati je v najem: jedna prodajalnica v Lingarjevih ulicah in jedna prodajalnica na voglu Lingarjevil ulic in Pogačarjevega trga — lakoj, jedna prodajalnica na Pogačarjevem trgu oil 1. novembra letos naprej. Pogoje najema pove in ponudbe sprejema v navadnih uradnih urah mestni ko m i.s ]\Io?-itiii mag-istrat v I j jtibljzi nI dne 10. avgusta 1899. 0888886888^^ Splošno kreditno društvo v Ljubljani. Vplačani zadružni deleži gld. 46.830. — Promet od I. oktobra 1898 do 1. avgusta 1899 gld. 1,661.49022. — Skupna aktiva gld. 287.97803. Sprejema: hranilne vloge po 4V2 %>, vloge na tekoči račun po 31 2 °/o od dneva vložitve do dneva vzdige. Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 6°/o brez kakih stroškov. , n. Uraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg štev. 3. 68888888^^88808^^ 8 S Radi oddaje zidarskih, in drugih stavlmo-olirtiiijskJIt del za '.gradnjo nove ssrofiee Stiihenbcrgove ubožnice vršila se bode dne 21. avgusta 1899 ob 10. uri dopoludne jam mm pnilMa razprava pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer so tudi si načrti, proračuni, pogoji in drugi zadevni pripomočki ob navadnih uradnih urah sakemu na vpogled razgrnjeni. V ponudbah, katere je zapečatene in s 5°/0nim, na podlagi skupnih zneskov določnim vadijem opremljene do določenega časa vložiti, navedi ponudnik jednotne cene .i na njih prostoru preračunjene skupne zneske s številkami in besedami. Pripominja se, da se sme ponuditi za vsa dela vkup, ali pa za razna obrtnijska >'.ela ali skupine posebej, ter da se na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile, ali na 'ake, katere bodo prekasno vložene, ne bode oziralo. Mestni magistrat ljubljanski dne 22. julija 1899. Posrečilo se je konečno nama pridobiti svetovne znanih. glavno zastopstvo: W Kavčič & Gorjanc t, r (1214-13) rodaja vina. Vlastelinstvo y Dubrovi, pošta Krapina-Toplice ponuja po najnižjih cenah svojo vinsko zaloge, obstoj Iz 1000 Mitro? čistil, ju lastnega pridelka iz let 1890, 1892, 1894, 1895. Povprašati naj se blagovoli pod gornjim naslovom. (m-j K sezoni K sezoni priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na ckst trocevne puške katere izdelujem v svoji delavnici in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje. Ker sem na Kranjskem edini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoč« naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespoštovanjem Fran Sevčik, puškar v Ljubljani v Židovskih uli 53 Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. p ■ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 32 južne železnice. Slikarja napisov. Sta vbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Volika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih. barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, slikarje ln zidarje, stedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod imenom „Rapldol*. PriporoCava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 3»JM——»M— Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji 32 po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno. V na nji naročili n turno izmujejo. Anton Presiker Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d. Obleke po meri se po najnovejših ozorcih in po najnižjih cenah 32 solidno in najhitreje izgotovljajo. Vsi za požarne hrambe potrebni predmeti, kakor: distinkcije,'emblemi, naramnice, čepice, trobilke, piščalke, cevi, službene obleke i. t. d. dobe' se pri znani tvrdki J. S. BENEDIKT \r Ljubljani. Ceniki na razpolaganje. v ^^%$D Vse stroje za poljedeljstvo ==s Vnovič znižane cene! - TrJjeri (či.tllni stroji za Sito) v natančni isvriltvl. Sušilnico za aadje in zelenjavo, ikropllnioe proti peronospori, pobolJSanl sestav Vermolevov. Aparati za sumpora vanje losov. MlatUnlce, mlini za žito, stiskalnice (preie) za vino ln sadje različnih sestav. Slamoreznloe Jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Btlskalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedeljske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (461—12) IG. HELLER, na Dunaji, II|2, Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se Je posebno treba Zastopniki se Iščejo! ratl! Ceniki brezplačno! T A M moka za otroke Dobi se v lekarnah i ri~. drogerija h. Vizitnice in kuverte s firmo priporoča (6G7—10) „Narodna tiskarna" ^ v Ljubljani. Prodaja lesa. t Pri posestvu Stermol pri Cirkljah, žel. postaja Kranj je ponudbenim potom na prodaj ob okraj ui eesti ležeč mereč okroglo 43 oralov, nasajen skoraj vseskozi s snirekovino z vmešan im listnatim lesom za razne izdelke (bresti, lipe, hrasti, breze). Za oddajo namenjenih 10025 ko le kovanih debel je razdeljeno vil sečenj in se ista oddajajo ali v posanmih ali več eventuehio vseh sečnjah. Gozd se more ogledati vselej v spremstvu v gradu Stermol stanu jočega upravitelja. Natančneji pogoji se mogo vpogledati v pisarnici podpisanega glavnega pooblaščenca posestnika graščine Stermol (v Ljubljani, Breg Št. 10., II. nadstropje) v navadnih uradnih urah ali pa pri gospodu Jožefu Jarcu V Medvodah in se pripomni, da je ponudbeni rok 9. in IO. septembra t. 1. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1899. (1479-1) Dr. Maksimilian pl. Wurzbach — Jo s. Kolar Glavni trg 9 (4523) zaloga graških ,Graziosal in druzih najboljših koles. pozon Kolesarji pozom Novo kolo kompletno 85 gold., z dveletno garancijo. P3ST Na razpolago brezplačno šola za vozarenje s kolesom v prostorih vrta, senčnata. « ___„_____ V Ot>jftao S pričujočim si usojam naznaniti čaatitim svojim naročnikom, da sem so preselil s svojim čevljarskim obrtom iz koloiliorMltili nlie h«. I« tt Leučevo hišo na Sv. Petra cesti št. 34 ter se iznova priporočam častiti duhovščini in gospodom, gospem in gospodičinam za napravo raznovrstnih čevljev, zagotavljajoč jih dobre in točne postrežbe in nizkih cen. — Napravljana tudi (»IroHkr «V* IJi«-U«-. Velespoštovanjem (1450-2) IH wwwwwWWWWWWWVWW¥w AvgUSt Mate, čevljarski mojster. AAAAAAA m A A \k/\^\k/\^\^\A/\^\k/\^\L/\k/\^\k/\^\k/ ^^^^^^ s^^^s^s^ ^a/ \^ V£ W^ V* * * * * * * * Naznanilo. -Kf se slavnemu občinstvu Podpisana večletna računska natakarica v „Švicariji" usoja uljudno naznanjati, da je pr«*»xeli» z dnem 1. avgusta 1893 gostilno „PRI PERLESU" na lasten račun, kjer toči pristna, naravna «I«»I«»iiJnI4» in i*li-ijaii«k.n lina ter «*»i«m*l4. in vedno sveže PrrlrHovo piio. Mrv.ln in Korkti J«*«lil» so cenjenim gostom vedno na razpolago. Postrežba točna, cene zmerne. I^ep senčnat -gai ~~J] "T£jJ Kegljišče se lahko za vsak dan, razun sobote, odda na stalne kogljaSkc dražbe. Za obilen obisk se priporoča z vsem spoštovanjem (142S-3) 2&ici Erbežnik-OTa. * » * * * \^ \^ \^ \±s \AS \AS \AS \AS s±/ ^^^S^ w \AS \AS \£S *^u* \*S w ^S^^Br^ ^■^^■v^Sr^^Sv^^.^^^^'v^^ ^^.^^ ^rv 5t\ 7tV rr\ Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda DxL2iavj I. Hoher Markt 9. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko Gradec, II 1nEBLW*G*tga&&e 1. Po poročilu c. kr. ,,Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 kron. I.. 1897 se je na podlagi 1259 smrtnih slučajev izplačalo 398.378-90 kron. Od 1. 1890 1897 se je izplačalo 1.654 378-16 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah riso dovoljena. - Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača družim. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je sest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Će je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplaćanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (1207 d Zavarovanja do 2000 kron z tedenskimi doplačili od 10 vinarja v više po tariflh. Q- 1'rosiM-kte in tarife raz]><>*ilj po :*•» n«vr< Priporočava (21-184) pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani, v Prešernovih ulioab. Praško kače mazilo iz lekarne (d B. FRAGNEE-j a v Pragi je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. Velika puSica 35 kr, mala pušica 25 kr., po pošti 5 kr. več. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi Mala strana, ogeij Ostruhove ulice 203. Po pošti razpošilja se vsak dan. Svarilo I Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito depo-novano varstveno znamko. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. B (367—8) i Iščem praktičnega magacinerja za zalogo piva. Ponudbe pod šifro: G. G. poste re-stante Ljubljana. (1473—1) Svicarij a • V ponedeljek, 14. avgusta 1.1. novomeške godbe. Začetek ob 8v*. uri zvečer. Vstopnina 20 kr. Za mnogobrojni obisk se priporoča Fric Novak (1484) restavrater. Štedljiva gospodinja katera hoče davek pri sladkorju prihraniti naj poskusi v gospodinjstvu kuhati mesto neredilne in razburjajoče kave ali kitajskega Čaja: Doktor pl. Trnkoczy-ja kakao sladni čaj. 1 zavoj ■/« kilo vsebine 20 kr, 14 zavojev samo 2 gld. 25 kr. Prodaja in razpošilja z obratno pošto, tudi samo 1 zavoj: Lekarna Trnk6czy (1349 17) v Ljubljani. Sode n« na prodaj raznovrstne, velike in male, stare in novn Mm Buggeaig, sodar Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). ii; Istotam kupujejo se tudi stari sodi. ~*sng Prostovoljna dražba. V ponedeljek, dne 14. avgusti ob 9. uri zjutraj se bode prodajalo pohištvo: zofe, fotelji, omare, mize, podobe, puške, čisto nov, na pol krit voz itd. itd. največ ponujaj očemu. — Na mnogo!) obisk vabi (1457 Štefan Bergant na Brega št. 20, v barona Cojza hi Baron Dumreicherjeva špiritna drožna tovarna in raf.no v Savskem Marofu na Hrvatskem priporoča svoje obče znane, najboljše in mnogokrat odliko?.-::: (Backerhefe). Glavno zalogo za Ljubljano in deželo im, Peter Strel, vinski trgovec I.Juleljaitii. nit .TleNtiMMU trgu M.S, Karol Laiblin > Vegovih uli«*uli št h. 1731 JY(atija Jjenčan knjigovodja „J-ušno-stajcrske hranilnice" Jda J}enčan rojena ^rnep/^al OX* poročena. -S^* U Ce/ji na dan 12. velikega srpana 1899. (1482) A Založena 1847. Založena 1847.U Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani <101-32) Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni:, oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške \o —^mt vozičke, zastore, preproge itd. >(0 s trn > e h- Obče znana, jako trpežna kolesa Stvria Special „ljudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri Franu Čudnu xr Ljubljani s čemur je slav. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti SHijrjri« Special. ,73_15) Zastopnik tvrdk3: Josip Polak H o < i 7? O CD 3 2 Janko Klopčič urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4. 5SS3SZ Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, amerikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za manšete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kina-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste v zalogi. Nikjer se ne kupnje oeneje. Popravila zanesljivo, točno in ceno I 32 j.PSor Alojzij Erjavec čfevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 32 Mere se shranjujejo. — Vnanjini naročilom naj se pridene norec. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar Trubarjeve ulice št. 3 izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste. Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 32 MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi ® ® @ ® @ priporoča g) @ @ @ {§> Ljubljani, Glavni trg @ ® štev. 17. @ 9 32 HENRIK KENOA Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, e & e q G klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, 9 e, a e. s 3 ♦s Pekanja in slaščičarna Jakob Zalaznik. Olavna trgovina: Stari trg št. 21. Podružnica: Vegove ulice št. 12. Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepe-čenec (Vanille-Zvviebak). V svojih slasči-čarnicah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 32 ♦ ♦ ♦ ♦ m ♦ Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip NoIIi TiMt.nina in tisk .Narodne Tiskarne1. 1M2