Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 28, 1986, str. 17-30 Oxf. 181.65-174. 7 Picea abies Karst. Izvleček: ELERŠEK,L., PISKERNIK,M.: VPLIV RASTIŠČA NA VIŠINSKO RAST MLAJŠIH SMREKOVIH NASADOV V SLOVENIJI V Sloveniji smo razčlenili 41 smrekovih nasadov na karbonatni podlagi, ki pripadajo preddi- narskemu, dinarskemu, predalpskemu, alpskemu in predpanonskemu območju rastja. Nasadi so bili stari od devet do petnajst let. Namen raziskav je bilo ugotavljanje prirastnorastiščnih zakonitosti pri starosti nasadov od sedem do devet let. Povprečna letna višinska rast tega tri- letnega obdobja je prikazana po rastlinskih združbah, sušno-vlažnostnih vrstah, različicah in po višinskih pasovih. Višinska rast se povečuje od sušnega proti vlažnemu rastišču ter od višjih pasov proti nižjim. Več tevja (Hacquetia epipactis) na rastišču praviloma pomeni slabšo rast. Po rasti so najbolj nehomogeni nasadi, ki pripadajo svežim združbam. Abstract: ELERŠEK, L., PISKERNIK, M.: HEIGHT-GROWTH OF YOUNG SPRUCE-PLANTATION INFLUENCED BY SITE In Slovenia, 41 Spruce plantations on carbonatic substratum were analysed belonging to the following v½getation regions: Predinaric, Dinaric, Prealpine, Alpine, and Subpannonian. The plantations were 9-15 years old. The research was centered upon fonding out the growth-site interdependance at the age of trees from 7-9 years. The average annual height growth of this three-year period is shown by plant communities, site moisture types, variants, and altitudinal belts. The height growth increases from dry to moist sites and from higher to lower altitudes. The presence of Hacquetia epipactis in the vegetation layer signifies, as a rule, a poorer growth. The growth on fresh sites exhibits the most expressed heterogeneity. 17 Lado ELERŠEK, dipl. inž. gozd. višji raziskovalni sodelavec Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU dr. Milan PISKERNIK, dipl. biol. znanstveni svetnik v pok. 61000 Ljubljana, Postojnska 27, YU 18 KAZALO l. NAMEN RAZISKAVE, NAČIN DELA 20 IN OPRAVLJENE MERITVE 2. EKOLOŠKO IZHODIŠČE ZA RASTNO VREDNOTENJE 20 MLADIH SMREKOVIH MONOKULTUR 3. IZSLEDKI IN OBRAVNAVA 22 4. POVZETEK 28 5. ZUSAMMENFASSUNG 29 6. LITERATURA 30 19 l. NAMEN RAZISKAVE, NAČIN DELA IN OPRAVLJENE MERITVE Sodobno gojenje gozdov se vse bolj opira na vedenje o rastišču. Rastišču so podreje- ni gojitveni in gospodarski cilji, pa tudi gojitvena dela. Pri umetni obnovi bomo gle- de na rastišče izbrali drevesno vrsto, izvor, način in gostoto sajenja ter obseg nadalj- nih gojitvenih del. Od rastišča so odvisni vmesni in končni donosi nasada. Pravilna izbira drevesne vrste in najbolj smotrn način snovanja s to drevesno vrsto pa pomeni racionalizacijo umetne obnove. Da bi poglobili vedenje o odvisnosti med rastiščem in rastjo mlajših smrekovih na- sadov smo od leta 1982 do 1985 razčlenjevali njihovo rast na območju GG Novo mesto, GG Ljubljana, GG Celje in GG Brežice, oziroma v preddinarskem, dinar- skem, predalpskem, alpskem in predpanonskem vegetacijskem območju. Obdelano območje ne pripada naravnim smrekovim rastiščem. Izbrali smo le nasade na apne- nih tleh, stare od devet do petnajst let. Prvotno smo merili tudi nasade, ki so bili os- novani na negozdnih tleh, vendar smo jih kasneje izločili. Odvisnost med rastjo nasada in rastiščem so nam posredovali merjeni parametri, ki jih je računalniško obdelal MIKULIČ (po programskem paketu SPSS). Poleg rasti smrekovega nasada pa smo opisali tudi stanje naravnega gozda na enakem rastišču. Ploskve v nasadih smo izbrali tako, da so bile rastiščno čimbolj enotne. Posamezne ploskve, ki zajemajo vsaj enaindvajset smrek, so sestavljene iz šestih do devetih sto- jišč, velikih lO m2 • Razdalja med stojišči je šest metrov. Poprečno so na stojišču tri smreke. Naredili smo tudi fitocenološki popis stojišč. V nasadih smo za vsako drevo ugotavljali parametre: premer debla v prsni višini, premer debla na polovici višine, premer krošnje, skupno višino, posamezne letne vi- šinske prirastke od sajenja dalje, zdravstveno stanje, poškodbe in število sadik na hektar. Na 500 m2 veliki primerjalni ploskvi v naravnem gozdu smo opisali delež in kakovost odraslega drevja po drevesnih vrstah ter označili količino nižjega drevja za višinske razrede 3-10 m, 5 cm - 3 m in prisotnost mladic do 5 cm na manjši ploskvi (25 m2). 2. EKOLOŠKO IZHODIŠČE ZA RASTNO VREDNOTENJE MLADIH SMREKOVIH MONOKULTUR Fiticenološke popise na stojiščih v nasadih in na ploskvah v naravnem gozdu je opravil dr. Milan PISKERNIK. Za razmejevanje združb sta na voljo dve merili: 1. količinsko prevladovanje določevalnic, ki ga uporabljamo pri kartiranju v manjšem merilu, kjer je edino izvedljivo in 20 2. upoštevanje stalnih rastlin, ki so značilnice posameznih združb, pri čemer dodeli- mo pisano vegetacijo združbi, ki se z njo po teh stalnih rastlinah najbolj ujema, tako po vrstah kakor po količini. To je poglobljeno merilo, ki ga bomo upošte- vali v tem primeru. Z njim je usklajen tudi razpored podpisov v fitocenoloških razpredelnicah. Smrekove nasade smo na terenu fitocenološko analizirali s polnimi popisi rastja (cvetnice, praprotnice, običajni mahovi) in nato gradivo s primerjalnimi pregledni- cami mikroreliefno tipološko opredelili. Primerjavo smo oprli na stalne rastline iz že znanih mikroreliefnih združb. Nasadi so večinoma tipološko enotni, kar je omo- gočilo dobro predhodno poznavanje popisa združb v območju in soseščini. Vendar je nekaj nasadov tudi zelo neenotnih. Ob vsakem nasadu smo popisali tudi vegetacijo tipološko izhodiščnega gozda. V ne- katerih primerih ustreznega gozda nismo mogli najti. Navajamo stalnice ugotovljenih združb tistih nasadov, ki smo jih zaradi petrograf~ ske podlage in možne primerjave z bližnjo gozdno rastjo tudi vključili v razčlembo rasti. Sušna rastišča l. Juniperetum communis: brin, pernata glota, leska, orlova praprot 2. Caricetum flaccae: sinjezeleni šaš, rdeči dren, konjska griva, navadni pljučnik, brazdasta robida, vimček 3. Betonicetum officinalis: zdravilni čišljak, rdeči dren, enovrati glog, kalina, pomladna lakota 4. Ligustretum vulgaris: kalina, češmin, rdeči dren, enovrati glog, Sveža rastišča 5. Hederetum helicis: bršljan, črno ga, lepljiva kadulja, leska, navadni pljučnik, mnogocvetni pečatnik 6. Asaretum europaei: kopitnik, trpežni golšec, lepljiva kadulja, kolesnik, leska, apnenčevo sedje, strček 7. Festucetum altissimae: visoka bilnica, navadna glistovnica, apnenčevo sedje, navadni volčin Vlažna rastišča 8. Phyllitidetum scolopendrii: jelenov jezik, črni bezeg, kopitnik, velika kopriva 9. Arunncetum vulgaris: kresničevje, navadna glistovnica, navadni pljučnik, na- vadni volčin 10. Aretum maculati: pegasti kačnik, navadna glistovnica, brstična konopnica, de- veterolistna konopnica, žlezasta robida. 21 3. IZSLEDKI IN OBRAVNAVA Pri končni obdelavi smo upoštevali enainštirideset smrekovih monokultur, nekatere prvotno izmerjene nasade pa smo izločili, ker se je izkazalo, da niso bili osnovani na gozdnih tleh. Rast teh nasadov glede na združbo in nadmorsko višino prikazujejo preglednica ter grafikona l in 2. Nasadi pripadajo desetim razičnim združbam. Med izbranimi nasadi je najnižje ležeči nasad 14(82) (GO Novo mesto):....... 180 m n.v., najvišje ležeči pa·9(82) (GO Novo mesto) 950 m n.v. Glede na rastišče delimo nasade na sušne (su), sveže (sv) in vlažne (vi), znotraj teh skupin pa ločimo tudi podrobnejše sušne in vlažne različice. Preglednica prikazuje tudi število še živih smrek na hektar, povpre- čno višino in vitkost (h/d1,3) merjenih smrek. Letni višinski prirastek v 7., 8. in 9. letu rasti je označen z 6 h3 , je odvisen od rastišča. Prisotnost smreke v ustreznem naravnem gozdu prikazujeta zadnji dve koloni. Smreke, ki nimajo dovolj rastnega prostora za svojo debelinsko rast, nesorazmerno priraščajo v višino. Take smreke so podvržene snegolomu in vetrolomu ali pa jih hi- treje poškoduje žled. Stopnjo vitkosti dokaj dobro izraža kvocient, ki ga izračuna­ mo kot razmerje med višino in premerom v prsni višini. Menijo (Burschel 1981), da so mlajši smrekovi nasadi, pri katerih je razmerje: h/ d < 60 zelo stabilni h/ d 60-80 stabilni h/ d 80-100 nestabilni h/d > 100 zelo nestabilni Brastad (1979) ugotavlja, da je v osemindvajsetletnih nasadih, ki so visoki deset me- trov in osnovani z razmikom l,2 x 1,2 m kar 61 % smrek poškodovanih zaradi snego- loma, pri nasadih z razmikom 3 x 3 m pa le 19 %. Razčlemba naših nasadov je pokazala, da pri dani starosti in višini smrek med vit- kostjo in gostoto še ni izrazite odvisnosti. Niha ob meritvi h/d 1 3 , razred povprečna število povprečje kvocient % vrednost ploskev hvm do 3000 2568 11 4,3 83,3 99 3001-4000 3508 27 4,5 82,8 98 4001-5000 4472 11 4,5 85,4 101 več kot 5000 5833 9 4,9 88,3 105 povprečje 3764 58 4,5 84;2 100 nasadi, visoki 7 min več 4034 7 7,4 89,3 106 22 Medtem ko je kvocient vitkosti pri gostoti 2568 smrek/ha (enajst ploskev) 1 % pod povprečjem, je pri gostoti 5833 smrek/ha (devet ploskev) 5% nad povprečjem. če upoštevamo le ploskve, pri katerih je povprečna višina smrek 7 min več (skupaj se- dem ploskev), ugotovimo, da je kvocient vitkosti 89,3 pri povprečni gostoti 4034 smrek/ha, kar pomeni, da je pri tej višini smrek njihova gostota že prevelika. Po drugi strani pa lahko sklepamo, da pri precej nižjih smrekah dokaj visoki kvocienti vitkosti (izračunani iz premera v prsni višini) le niso dobri kazalci vitkosti. Medtem ko pomeni prsna višina 1,3 m pri naši povprečni smreki, ki je visoka 4,5 m kar 29% višine, pomeni pri sedmih izbranih smrekovih nasad"ih s povprečno višino 7 ,4 m prsna višina le 18 % višine teh nasadov. Povprečni letni višinski prirastek vseh enainštiridesetih nasadov je 50,2 cm. Najbo- ljši prirastek smo zabeležili v nasadu 2(85) - 82, 7 cm, najslabši v nasadu 7(83) - 27,3 cm. Nobeden od nasadov ni osnovan na tipičnem smrekovem rastišču, vendar se smre- - kov pomladek v tistem naravnem gozdu, ki rastiščno pripada tem nasadom, pogo- sto pojavlja. V sloju od 5 cm do 3 m se je smreka pojavila na petindvajsetih plos- kvah v naravnem gozdu. V njim ustreznih nasadih je bilo 52,5 cm prirastka, kar pa odstopa od povprečja enainštiridesetih nasadov le za 4 % . Iz preglednice in grafikonov je razvidno, da rast smreke ni določena le z združbo, ampak je odvisna tudi od nadmorske višine, podrobnejše vlažnostne stopnje in ob- močja. Združbe razvrščene po vlažnostnih skupinah in rastnosti smreke, kažejo na vzporeden potek rasti po posameznih območjih. Pri tem se rastnost posameznih vlažnostnih stopenj močno pokriva - boljša sušna rastišča imajo v istem višinskem pasu tako rast kakor slabša sveža, slabša vlažna pa kot srednje dobra sveža. Zelo pomembna je tudi ekološka, s tem pa tudi rastna svojevrstnost posameznih ob- močij. Najslabše je takorekoč vedno osrednje območje, nekoliko boljše južno, še boljše severno, najboljše pa vzhodno. V osrednjem območju je na severu opazen ši- bek vpliv zaslona dinaridov, na jugu pa vpliv Tržaškega zaliva, Postojnskih vrat, pa tudi Kvarnerja - šibek. Vzhodno območje ne čuti več tega zaslona, ki ga padavine v svojem razporedu obidejo (ni več izrazite poletne suše). Pomembna in presenetlji- va razlika med osrednjim in vzhodnim območjem je tudi pri tevju. V osrednjem de- lu nakazuje najslabše rastišče, na vzhodu pa se pojavi na najboljših. Razlage za to nimamo, ker je zadevno gradivo prepičlo. Vplivi območja: a) v južnem zelo močan ·,,vpliv" sušne ali vlažne različice (subasociacije po primeša- nih drevesnih vrstah) b) v osrednjem močan negativni „vpliv" tevja c) v severnem območju odločilen „vpliv" drevesne zmesi č) v vzhodnem območju pozitiven „vpliv" tevja 23 VPLIV OBMOCJA, NADMORSKE VIŠINE IN LEGE NA RAST SMREKE V POSAMEZNIH ZDRUžBAH število Vlažnostna Lega Nadm, Pri.ras.tek 6. h3 v cm Naravni 1 nasadov različica, višina na območju GG gozd, smrek Zdrn!ba (v letu tevje vm {leto meritve) v sloju meritve) :ij;i~ Ljublj, Celjsko fii:1~ 5 cm nad gf,~~: ~b:~čfe dno do lm l rn (83) (84) SUŠNA RASTISCA Juniperetum communis 14 vl sv 180 56,1 - l5 su SV 250 40,9 - - 6 vi SZ 260 53,S -- - Carictturn flaccae 7 Hr•i sv 470 27,l + 17 H r•2 sv 580 32,l + - 5 vi JV 650 52,5 + + Betonketum officinalis 5 su SV 280 40,8 + -·- -·- l vi SV 280 55,4 + - l H e•3 JV 300 66,1 - - Ligustretum vulgatis 15 Hr-1 sv llO 35,7 + (2) vi JZ 400 58,1 + II vi sv 500 70,8 + + SVEŽA RASTISCA 2 H2 SZ 220 82,7 + - 1 su SV 400 52,1 - 5 H X·2 s 400 27,9 + - (2) vi JZ 400 56,0 + - Hederetum helicis 8 H 1-2 SZ 430 32,8 + ··- 16 '" SV 550 48,1 - - 18 Hr-1 sv 550 37,4 + - 17 vi sv 560 59,2 + - ---4 vi JV 280 69,0 - - 4 vi SV 360 69,9 + - 12 vi SV 370 62,4 + - 9 H r•l sv 410 40,6 + - Asaretum europaci IO SV 470 48,0 + + 12 vi SZ 500 61,9 + - 1 H r-x s 550 35,l + + 6 Hr SV 625 37,8 + - 7 su J 750 40,7 - + VLAZNA RASTISCA 4 vi v 460 51,l - Festucetum altlsstmae 10 vi s 650 41,6 - - ···- 9 vi sv 820 36,0 Phyllitidetum scolopendrii 1 vi SV 320 60,5 19 SZ 640 64,0 ni gozda 19 vi SZ 220 63,9 + - An.1ncetum vulgaris 16 H x~l sv 400 37,3 + II vi s 450 52,6 - - 2 vl SZ 700 70,0 + - Aretum maculati l vi sv 770 63,5 - JO '" SV 945 38,5 - 9 vi sv 950 31,1 - - Op.: H Hacquetiac. 2 = ok. 30%, 1 = 10-20~, x do 5%, + = 6-IO primerkov, r = 2-5 primerkov 24 N Vl Ah3cm Prikaz višinske msti po združbah, nadmorskih višinah, vtažnostnih stopnjah in variantah 1 1 J ;I 70 60 so 40 30 20 10 o Združbe:. ~ II "' ~ SUŠNE Grafikon 1 varianta: .s.u..,ha..., __ vla±na Prisotnost levja ---- r - + C> f - X r t> r - 1 r - 2 C> • - 2 1 - 2 e - J 2 Phyilitidetum Arurcetum scoop12non vu1gar1s 1 VLAŽNE 26 Grafikon 2 PRIKAZ VISINSKE RASTI PO SUSNO VLAZNOSTNIII TIPIII IN VISINSKIII LOOI\H Ah v cm 10 60 50 40 Ah v cm 10 60 50 40 \7(2) '\7 ( 1 ,- nižje lege 8(1) ~(~5) število na- ~ ~~ 12 ~:...(.:..5:...l _______ • 20 Q3) - srednje lege 0(6) ~13) s1.1šno • sv- (2) 0 vl- (1) 8 • [] su- (5) nižje < 300 m 8 (5) - višje lege sveže 0 vl(3) vlažno su - sušno rastišče vl - vlažno rastišče sv -·sveže rastišče rastišče 0 - vl (5) [) - su ( 1) 22 6 ---------• 11 - število su,Rv (6) Z(13) srednje 300-620 m nasadov • - SV (5) višje >620 m višinske lege Vpliv nadmorske višine: a) Izrazito topla in sveža rastišča (Juniperetum-Hederetum): - s tevjem - višanje nadmorske višine je ugodno za rast, obenem pa je tevja vse manj brez tevja - gradiva je za sklepanje premalo b) Topla sveža rastišča (Asaretum): s tevjem :- nadmorska višina ni odločilna, nakazovalec je količina tevja brez tevja večanje višine je negativno c) Topla vlažna rastišča (Phillitidetum-Aruncetum): večanje nadmorske višine je v glavnem negativno č) Hladna rastišča (Festucetum-Aretum): večanje nadmorske višine je negativno Vpliv lege: Uporabni zaključki niso mogoči, ker so lege večinoma, v osrednjem območju pa izključno osojne. Največ prisojnih leg je v južnem območju, vendar tam prevladuje vpliv sušnih in vlažnih različic. V se kakor lahko rečemo, da je rastnost smreke in seveda vseh ostalih drevesnih vrst v prostoru kontinuum prav tako, kakor rastje samo. Nasade smo združili še po nadmorski višini in sušno-vlažnostni stopnji: Nižje lege Srednje lege Višje lege Povprečje < 300m 300-600 m > 620m N L\h,cm N .6.h,cm N .6.h,cm N 6h,cm Sušna rastišča 5 49,3 6 48,4 1 52,5 12 49,1 Sveža rastišča 2 75,8 13 48,6 5 41,4 20 49,5 Vlažna rastišča 1 63,9 3 50,1 5 53,4 9 53,5 Povprečje 8 57,7 22 48,7 11 47,9 41 50,3 Ponovno se izkaže, da je rast boljša na vlažnih rastiščih in v nižjih legah - tu še po- $ebej, če pripada svežemu rastišču. Višinska rast torej ni samo funkcija združbe ali nadmorske višine, ampak je odvisna od medsebojnega vpliva različnih dejavnikov. Zato bomo rast smrekovih nasadov lahko bolje predvideli le ob zelo dobrem poznavanju rastišča. 27 4. POVZETEK Da bi poglobili vedenje o odvisnosti med rastiščem in rastjo mlajših smrekovih na- sadov, smo od leta 1982 do 1985 v Sloveniji razčlenili več mlajših smrekovih nasa- dov na različnih območjih, višinskih pasovih, legah, sušno-vlažnostnih vrstah in združbah. Namen raziskav je bil ugotavljanje prirastno-rastiščnih zakonitosti. Po- samezne analitične ploskve so zajemale vsaj enaindvajset smrek. Pri končni obdela- vi smo upoštevali enainštirideset smrekovih nasadov, nekatere prvotno izmerjene pa smo izločili, ker se je izkazalo, da niso bili osnovani na gozdnih tleh. Nasadi pripadajo združbam: Juniperetum communis, Caricetum flaccae, Betonice- tum officinalis, Ligustretum vulgaris, Hederetum helicis, Asaretum europaei, Fe- stucetum altissimae, Phyllitidetum scolopendrii, Aruncetum vulgaris, Aretum ma- culati. Povprečni letni višinski prirastek osemletnih nasadov (računano iz rasti v 7., 8. in 9. letu) je 50,2 cm. Najboljši povprečni prirastek nasada je 82, 7 cm, najslabši 27 ,3 cm. Proti pričakovanju se je pokazalo, da je rast smrekovih nasadov, ki pripadajo isti združbi, zelo neenotna. Rast smreke torej z združbo še ni določena, ampak je odvis- na tudi od nadmorske višine, vlažnostne stopnje in območja. Po pričakovanju kažejo vlažnejša rastišča boljšo rast, prav tako nižje lege, posebej kadar pripadajo svežemu rastišču. Višinska rast je torej odisna od medsebojnega vpliva različnih de- javnikov, zato jo bomo lahko bolje predvideli le ob zelo dobrem poznavanju rasti- šča. 28 5. ZUSAMMENFASSUNG HOHENW ACHSTUM JUNGER FICHTENKUL TUREN IN ABHANGIGKEIT VON ST ANDORT Um das Wissen iiber die Zusammenhange zwischen dem Wachstum jungen Fichten- kulturen und ihrem Standorf zu vertiefen, haben wir von 1982 bis 1985 zahlreiche junge Fichtenkulturen in Slowenien analysiert und dabei verschiedene phytogeogra- phische Regionen, Hohenlagen, Feuchtigeortsverhaltnisse, Pflanzengesellschaften erfasst. Auf jeder Untersuchungsflache wurden mindestens 21 Fichten analysiert. Bei der entgiiltigen Auswertung haben wir 41 Fichtenkulturen erfasst. Einige unter- suchten Fichtenkulturen haben wir nicht augewertet, da sie riicht auf dem Waldbo- den begriindet worden sind. Die untersuchten Fichtenkulturen stellen Standorte folgender Pflanzengesellschaf- ten nach Piskernik dar: Juniperetum communis, Caricetum flaccae, Betonicetum officinalis, Ligustretum vulgaris, Hederetum helicis, Asaretum europaei, Festuce- tum altissimae, Phyllitidetum scolopendrii, Aruncetum vulgaris, Aretum maculati. Durchschnittlicher Hoenzuwachs in siebtem, achtem und neuntem Lebensjahr Kul- turen betragt 50,2 cm und variiert zwischen 27 ,3 bis 82, 7 cm. Nicht erwartungsgemass hat es sich gezeigt, dass das Wachtum auf Standorten ein- zelner Pflanzengesellschaften sehr uneinheitlich ist. Neben der Pflanzengesellschaft spielt auch die Hohenlage, das Wasserhaushalt der Boden und die phytogeographi- sche Region eine Rolle. Erwartunsgemass haben sich besser wasserversorgte und tie- fer gelegene Standorte als giinstiger gezeigt. Das Hohenwachtum hangt von verschi- iedenen Faktoren ab, die nur mit guten Standortskenntnissen vorauzusehen sind. 29 6. LITERATURA l. ABETZ, P., 1976: Beitrage zum Baumwachstum, Forst.-u. Holzwirt, Hannover, s. 389..:.._393 2. BURSCHEL, P., 1981: Neue Erziehungskonzepte fiir Fichtenbestande, Allg. Forstz., Miinchen, 37, 51~53: 1386-1395 3. BRASTAD, H., 1979: Growth and stability in a spacing experiment with Picea abies Medd. Norsk inst. f. Skogsf. 34, 7: 171-215 4. DENGLER, A., 1972: Waldbau auf okologischer Grundlage, Hamburg, Berlin 5. ELERŠEK, L., PISKERNIK, M., 1983: Rast smrekovih nasadov na različnih rastiščih na območju gozdnega gospodarstva Novo mesto, Gozd. v., Ljub- ljana, 41, 9: 345-362 6. ELERŠEK, :t., PISKERNIK, M., 1984: Rast smrekovih nasadov na različnih rastiščih na območju gozdnega gospodarstva Ljubljana, Gozd. v., Ljub- ljana, 42, 6: 241-252 7. GRILC, J., 1971: Waldbauliche Untersuchungen in Fichten-Dickung an den Nordabdachungen der Schweizer Alpen, Ziirich 8. KENK, G., WEISE, U., 1983: Erste Ergebnisse von Douglasien-Pflanzverband- versuchen in Baden-Wiirtenberg, All. Forst-u. J.Ztg., Frankfurt am Main, 154, 3: 41-55 9. KOTAR, M., 1983: Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščenosti, Gozd. v. Ljubljana, 41, 3: 97-109 10. KURTH, A., 1946: Untersuchungen iiber Aufbau und Qualitat von Buchen- dickungen. Mitt. d. Schweiz. Anst. f.d. forst. Veruchswesen, Ziirich, 24, 2: 581-657 11. MAYER, H., 1980: Waldbau auf soziologisch-okologischer Grundlage, Stut- tgart, New York 12. PISKERNIK, M., 1979: Problem podzdružb ali subasociacij z vidika njihove praktične uporabnosti, Zb. gozd. in les., Ljubljana, 14/2: 315-326 13. POLLANSCHUTZ, J., 1974: Erste ertrakskundliche und Wirtschaftliche Er- gebnisse des Fichten-Pflanzweitersversuches "Hauerstieg", 100 Jahre For- stliche Bundesversuchsanstalt, Wien 14. SCHMIDT-VOGT, H., 1966: Zwischen engen und weiten Verbanden, Forst-u. Holzwirt, Hannover, 21, 4: 73-77 15. VELJKOVI C, V., 1981: Uticaj početnog razmika na prirast i stabilnost kul- tura smrče, Šumarstvo, Beograd, 44, 2-3: 81-84 30