J o ,ž e Dolinar: 
RATEČE, RATEŠKO PASTIRJENJE IN ŠE KAJ 
PoMJ-avl.jene Raiteče, - ttii lju:b!k:a 1 i:n sl.iko,rita vas v 'l'l:šJ.j;,..apadnejšem 
kabiliku 'Ila.~e Gonnjesawke 'd<11ine, i M je starejšim Dolincem še vedno ae Do'JJina. 
Tesno si. - gorsd!:a, v.as, iproli severu n~onjena v breg naši:h Z<a.pa-dnin 
Kait-avaruc, zar,asil:ih pr.av ido ,vrha 1Pete!l.i:n:i€ka, Pooi in Kopja z gostimi srnre­
k{)Vjmi gozdovi, lk:i! so med njim:iJ IP(Ylož;ene lepe se,n. oreti z - belimi seroki, Jo11l«.Yr 
da :so tamkaj :naztegnjeni voliki. zeleni pr4ow z 'beUml lkolobarj'i.. 
Skozi to 1g~ ,vas, s,tisnjeno v zatišje, drM. ·bela ces't,a, ~ p1'eln~L :ii 1ri 
vaške hudournike: večjo T rebižo, manjl;i, Krawijak lin še 11mmjši ◄Pol<::ik, ki 
d majo izvk vli.soko goti v Karavankah. Od ceste se na sred'i v..:;i odccyijo štiri 
va.filta stnm~a IP(Yta. Ob cesti!, potolk:hl'l m IJ)Oteh stoje <teimo druga do druge 
enona~ro:pne, bclo pobarvane :ki;neč!ke h:iše z 1 gos,POda!Slcimi !P(IS}opji od zadaj 
a'li 'V isti vm1.d. Rari: h:ioo:ih dken nas poz-dravtljaju pci1al.'.gonije, trolŽenikravt m 
rožmamn ter rdečil gOTcnjs'ki 111,;,rge[jni,. Samp dvoje ali troj~ hiš ima še leseno 
nadstropje d n ob njem na spred1ljd .strani il.i,čno ~eljan, ic;po l:czljan, il.esen 
hodtthk., '.ki se nam 2 njega ,nasmilia cela rajda samih 1'0'1. 
Ob vhodu v Vt!.S nas Pozdravi llla nizkem zelenem • grii':.ku v H!. ll'ioletju 
r.idQITTa bela farna cerikev s svoj;jm čoka~tim zvondkom z roečo !>1.rcho, obdana 
o/k.rog llil1 okrog z 'Visolk,nn zidom. Ne da!leč od nje proti zahodu :;,c o'b vasi 
skmva me'd vrtni= drevjem ce~vica sv. Toonaža z zvoruilltom liz 13. stdl-etj'a. 
Okrog ce1'kvdce '.l.cl.ai1 z :cildom okvirjeno ra.t~o - tiho 'domovanje. 
Rateče ·so etara slovenska naselbina, kj-e1· .domuje ,pri živini,, na pol ju, v 
senožetth m gozdovih goopoda'l;:, v hiši ;pa .gospodinja, Uti iskir.bi:, da je hiša 
vedno v najlepšem redu lin ldo skrajnosti, snaž.na, Njena skTb je tudi, da se 
hiša od znotraj vsako lew ~valkrat • po.beli. 
Po vsej ipraw<:i <Si mOll'cjo Rateooni., ki ' J>O ipr,ij•azni, 1iz.redno dobri 'in do-
vzetni , močno ,samoz.avesn .in Drrep:ko d7.t.a7.ene osebnosti, reči: 
»V~ mor'mo 'hi-t 
vesel'• ga sr<:a., 
ker smo iz ll~ega krnja, 
:i!1: Rateč doma«. 
in njimi fantje v ;tani no.či zaa>eti na s1'edi- vasi „Na Gor.i-0'~«: 
»Pre1e;pe so iplanine, 
te rateške gore«. 
Med te reteške 1 go;r,e je v fl:i.soč [lll tisoč s-toletj:i:h vedno mlada nal'ilV"­
izol:llikov.ala; na jurn'! strani •Rateč dolino Planice, na jufmwaipadni -stTarui pa 
dolino ;pod Ma.ngrtom, ik:i, jo Ratečani navadno i,menuj .?jo •Za jezeri«, misleč 
na Mangrtslci< jezeri, ~ sta 11.tili ne1cdaj obe .rate.š~ last. 
O do'lini Planici p1~vi: dr. H. Tuma: ,; .Plani~ kotanja spada mdd naj­
lepše Jmijsk:lh AU,p. Vel.ičast4la je stena ši.to z Jalovcem v o-.iadju.« Uroš 
Zupan.tič rprimerja »krasno, prelepo divjo ograjeno, rornantlično« dolino Pla­
rrice »lepi zel~mi. ~ibEfild naše- Save«. J.os. Wester piše: ~PJ.anioa je najdivnejša 
naša al,psika · do'liina.« '1'.;o:pet na ,drugem mestu v Plan~skem Ves-tniilrn je • brati•: 
,Pumlioo obrobljajo na zaipadu r~rgrul'i gre'beni Ponc, na jugovzh,odu straiii 
vhod v ta planlnskt raj Mojs1.rolllka, a v !koncu idoldne km!ljuie ponosni falovec. 
Ta najlepša dolilna v naših A!lipclll« 
Zato se nl čudillli, da je- dr. M. Pooočmk 7.e !leta 1923 zapiisal v !Planinske;m 
Vestniku: »Bog ~vi modre ljudI, ki naj nam dado 1 plarrinske postave, lciJ nam 
ohoonijo Planico in Marbuljok, ka'kor sta,« 
Ln idoliJnla pod. M~rtom? O njej ;p-lše dr. H. Tuma v svojem spisu 
»Mangrtska skupina•, 'QlbjavO.jenem v PJ.antns'.kem Vestniku fota 1913: 
»Mangrt od,-pacla, !kakor vse Julijske Alu>e 'Strmo 1Pr<>t.i severu, Pod seboj 
iDima pravcate doli.ne., mwrveč <ibjemlje s panogama Ponce in Fo.!1ke, najšlršo 
268 

k(l!J)alljo seve11I1e strani Juliijski.h Ailp . Ako Mangr ,l.s.ko kopanjo pre,'kaš,a po svoj~ 
<iivjostii Planica, .pr~ 1 Mang1itska kQP!Ul'ja 'te :in ostale idoli.ne :po hammondJ;i 
jn velič1n-i vseh faktorjev, >kri_ mO'gočno vp,liv,a,je na č!O'Veka. Strmo se dV'jga ia: 
kqpa,nje, 1 J)O'Tlasle z gozdovi lin pi,egrnjene z zel.enimi pašnik!i, 'Severna s,tena 
do 1400 m visoko. N-a ta orjaški Po,dstavck je skoraj v sredi ll)Ostavljen le:p1 
storžec Man:grtov. - V -vzhodnem kotu CJe v~njajo v.tsoko gotti iprodovl dn 
;plawvi ter tvo.nijo sneme !lnmee Jaginji'Č.n,ih I'ro.dov in Zagat, med dn nad 
njimi kupi v n~bo 1P:irianti:d~ Vevnice. V ~odnem !kotu IruJie po vrsti ~epo 
o-.braf~.a vrhova Malleg.a Mangi,t.l lu Sl.rmega Nosu ter v.rhoVii Malih Špk. -
V~ 'breg kopanje olk:o'.li dal dko1i je v zel<mih • gO'.rotlh :in ob !izhodu, .kjer se 
gozdn i T&bri1 od w:no<ia Id o whod.a. blff ,a,ta) .$ta vložcm obe Mangl'tsk:i jeze.rd' . 
Nikjer v Julij~h A~ ni ndrurena iia!k.a ,gr.and:ioznoot. a.lips.lmh skladov, Wke 
oblike vrhov, z~lenje gomov in patrukov in mOldl'Qzeleno z1·c.uo je-terske 'Vode 
kakor tod. IZ estetltnega .gledtšča moramo Mangrtsk:i kopanj.i> p1izna , tL <p1·ven­
stvo ,med dolli!nami JUilijs,k'lh Aljp.« 
Ves ta :pr - e'lestm gol'SKli. svet ,je - na mlost - danC'S v laški oblasti\ 
četudcri (llrota1ro do :polovtice vmoidne st.raujl Ma,ngrl:&e kopanje v x.a~ki ;po­
sesti. Po ra)Pallsk.i. pogodbi '1z 'leta 1!}20 za6rtnaw. incj.a se je 'PO l)ari9kii. :pogodlbi 
4z 'leta 1946 9Premendfa iJ.e v 'tol'i!lro, ICkt ,gre ,tukaj dda'Vll'l.a m eja med Jugoslavijo 
111'1 Italijo dd PJ'-edala, čez I P.redefl.sikw Grintava::, Skalo dn V,iooko Spioo na Mangr,t 
ln od tod čez V.evnico lllaT..aj ,na, Strug :illl Ponce, na W!pa!dne ob1-obne vi-šace 
PJanice in da je .Ta:lovec, • »J1aš fant od , ta·t'E!«, prom. dašk,e nadlege. 
Ce se planinci in 1Planinskd !Pisatelji Itako mvo zavzema-jo :re Plamoo :in 
dolino IP()'d M;ingm.om, iklaiko ne bi .za 1Ji. dve dolini. m~hl Ra<lcoon'i, !k.i 30 nj1i'.h 
J)OSeStn·bki, do!Jine :F!Lanice v cal<>ti;, doline J)Od Maingvtom tlo \E)O'lowce? V rt-eh 
dv~ 'dolinah imajo natečan:ii sočne pašmke za svojo drobnico ,i,n jalovo , ži'Vtil10 
- !krave pasejo de n,a dnevnem ,pašniku v Ruteh, lki leže ravno tak:O' onkraj 
državne meje. 
Toda ,»:tcmipora mutalntur et [ IOS mutamur in dil'l.is - čas'i · se spreminjajo 
in mi. i. njimi« m ,po tem fatiru.kem reku so se spremen'i.ll.!r <budi obi 1čaji in navalde. 
v Ratečah. ZiVJ!llo še gonijo ·na ipašo, ikrave v Rute, j,allovo W/1ino zaženo sredi 
meseca rožn:ilka. llla IP'lan'ino pod avirurgrtom., ovce - koz Ililllilajo več - , takoj, 
ko sneg skopn:i!, v iPilan:ico, n-e1rnj ,pa turdi na :pašnilkc ipod Mangr,tom, Ali ;pri 
zagonu ovac n-a pašo 11n dOJ,:o'nu s paše v Jjl.an'icrli ni: iVeč ,sta11ill, llqpih običajev 
- zaou.rli so-, le spomin na .nje še živJ, a'li turu rt.a odm:iina,. 
P.a !kalkšni. so ibili običajd .in na.vade še pred dobrim IP()l · stoletjem? 
Preden so Raierčan-i zagnali ovce dn ikoze v :pla'll!inO', 1 bochisi rv P>lanico 
bodisi, na planino pod 1 Mangrtom, so j'i.h na dan sv. Ahacija - 2:?.. ro-miikia -
pom01lzl,j', p1:iinesli' 1 pomdlž-eno n:ileko JPred farovž, kjer so ll)Ostavmli ba'kren1 
planinski kotcl (350 ll) za si!I', jenje. Pod lrot1om so za:netlli ogenj lin ceDkvena 
ključa.rja s s,p r a-vn i '.k o m, ki b1 mu tčj.anes relkli. , goopodar planinske ikoče 
irn rpastirj~v ·ter &kar 'V ,plantln.'i,, so ,pos.jir.xJ.t ml.e!ko. Sir lin s.k.uto , so da!li žu;pni'lcu, 
(j,a ,bo vsako nedeljo med vso ~no <dobo 'lilnoli
1
l oč-ena.~ za z<lravje in dobro 
,pas'.tirjev in ~Me v !Plani.ni. Na.to ,so ikoatel 1 pomili_ d.n ga iS :posodo. za mleko 
in sirjenje, s hrruno za pasti.rje in s slamo za ie-t:i~l:a od:pcljalii v pa&tfirsiki stan 
v 1 Rlanici. Mainjši .b.'.lik.ren:i kote'l so s 'l)O!Sodo in drugi.mi ,potr~bšč1nami na paši 
prepelj3'1i na iplamno (PO'd • Mimgrtom. 
Ta na,vada je idaj poipalooma. II)rešla, ,pač pa so v~am ~e :pred drugo 
sveio.'VJlo -vojno nos1li domačemu fuprnku rna ,ta dan po en '<l!inar. S1Tj1:mj, e pr ~ 
Ia.1-ovžem li<O iimenov.alii :k o z ,a-r 'i j a. 
Na ikresni dan - 24. rrožnika - so 'PO jutranji maši večjo sku.piino 'Ciro'b­
nke - ov,ac in tkoz - odgnali •V Plarr!ro, 1JTIG.'lljšo ~tJipino 1pa ,pod planin.o pod 
Man.grlom. Ovce li!n koze so dmele na desnem ali 'lev-ero ~esu urezana ilna­
menj,a. Vsalk \!;~!III' 'Si je omi.slil .posebno znamenje, ,kar je $e dru:les ,v 
navadi. T.a znamtm.j& so moralli ~pravnik in pastirji dob1·0 poznati, da se mleko 
_pri mol2:i v plani.runi -zamenj:alo in ida so M! ovce 1n. ikoze !Pt'i o'Cibir-.a.nju v jesena 
a:Ii Ludi med letom, ·ako je bilo to potrebno, izročal-e pravemu g~~-tju. 
Preden je drobnica m ,tudi · druga ži'V'i.na odšla l'Z hleva na ,pašo, jo je 
gos,po,da.r ~crop.iJ. z blagOS'J.(1vi).je:io vod0; na. hlevski jprag pa Je položil blago­
siovJ.jen prajk-elj - >butat-o · €vctnc nedelje -, ,preko katereg~ je pot-em stopala 
269 

žJ.vina. V v,s~m tem je ,bila izl·aiem1. želja, ,da bl ~e l%v,ina v,ra'Ča.h1 v hlev, !Pa 
bilo z dnevne !Paše a1i s !Paše v planini. 
Pri zagonu drobnice <V IPlanmo je sel pred ovcami pastlix, imenovan 
ovčji moj s t e(l', ,pogonjata (sta hfila :pasti-r - pog.anj,~ :in pasti!r) iin 
$>ob. Prod lkozami; je kor.akni! !k o z j i moj s t er, a;,o.g.anj.iO. jih je pasma- -
k o z .a. r. - Pozne-je, ko je billo mainj ikoz, so op~t:l!li _ 11;.ozjega mo j,stro in koze je 
gnal na •pašo ' samo ipasti,r - !kozar. 
V 't.Sti?lm ri!!du kaikotr v Pl.an1ioo, so ~a!li drobnico na paro v (Planino II)Od 
Mangrtom, kamor so za,ganja'M na paro tudi tefota, t-el'lce lin vole - tero-e, za 
vožnjo nesposobne. Te je (P&<;el !Pastiir - v o !l. a T. 
Po pr.ihddu v ,p].anlno so spnavmk: in II)asitiT:itl v pa>stirraki !koči uredili ::.ia.­
nov-anje ali bolje ležišča .in namest i!l± posodo za m'leko 'in si.rje.orje. Pooo-da je 
bila .ra~~ ba.Juatwga kobla vsa ksena. 
Sp1-ia'Wlik je imel ležišče ob vraiflfu, ki so dr.1,aJ.a v shoom'bo za sk .in 
skuto - amenovano !k!let, - da ne tbi k-do ~ep(l!k)i.cani I)l'li.šel do si1ra in 'Skute 
in si ju neoprav!.lčcno ,pr~, saj je - bfil on odgovoren za 6ilr on skuto. P.astirji 
so si ui-edfilt lc-.aišča na 1Pogr.o.dih ob ste..'U. Porednei se je spomnil .in zape1 
domačo rateško: 
»Je [POs:te1j postvana folih skopo, 
če JI)dhič .ven pade, :kaij ,mat' wrečo.« 
Spr.aviruk01Vemu ,pomagaču J, e b'iila za ležl.šče -določena klop za kotlo:m, zato 
:ro ga llrltlcalli rz. a k o tv a m , a mi lli mu danes .rekld zaiko'tla:r. 
Ker so s.hrambo za sir lin skut-0 iimenova:li kJet, -,,;e je ,to. ime sčasoma 
razm.ilo na celo :pas1~rsko !kočo, Z@to je današnji '!'amru' v Plan.i.lC'i pri • <loma,­
či!rah tudi še Klet. 
Za razsvetljavo v~ .kom 'SO rabi.Jli trske iz - borovega lesa\ ki: so jih 
. p11@€1ja:1i s seboj . 
T1,etji dan ipo !dohodu v iJi>lanino, llia ldan Vedernikov (sv. Janez .in sv. 
Pavel} - 29. ro7'l'l'itka - so :pr.iišli , v plan:ino na mero • gospodarji ,ali , !lljill hta~ 
in dekleta v 1x:le6ih Jcr.id.ih, v ibelo naJikrobljeruh u§peteljillih lin v belih pre\i­
, pasn.iJmh. 0,0.Spooa.Tlji so najp1,vo uredili ,pod ;napu§či ,koče ogrlidi, !Il.a <levJ• 
str.a-n,i koče za mol7_.o - :imenovano iI>O ldomače m o a.i ar -, drugo na desni 
str-a:ni lk<J'Če pa za preno:~e koz, ako J:ih ni !bilo pr.::v-eč. Mofa je :Jn1a proti 
vhodu zožena tako, da Je mogla priti na mC,).ŽQ samo po ena ovca .alli lkow. 
Ogradi, so nazilvali :ta mar, lk!i je danes lalit.n0 ilme Vlaniuske 1POOtQjanke v 
Planioi. 
Ko sta- bili ogradi • ure~ll'i, so dekleta !P()miJ€ žehtarje an jih :izroči.la 
gospoda,rj-em ali hl~em, da pomolzejo ovce 1n !koze. V 1.ehtarjih je osta.lo 
namenoma nekaj vode, s katero so 7_.ač(:j],t goo,pddarji .a11Ji; h1apcii WliYati dek , leta. 
NaJ":bolj tl)Olito '(}EjkiJ.e je :t>Ho 1POnQsno na ,t-0, <Suho dekile je osia'.1o 'V neikaki 
sr,amot;, 
Da llliso , bili gospoidaarji :in deiki~ta <ta dan lačni, so 1Pl-1nesl!i za bl'ašno s 
sebo-j m e § t c o - palento , k'uh ll!JlO v smetani -, katere so 
1
b'ill:i vselej• dcle . žn'i 
tudi< pasui>rj,i. 
Po lcolif'cinah mleka namdlženega ta dan., lki je bil nazvan me J." n i- d .a n , 
in nato vlit~a v skodelrl:co z zarezami <V notranjosti. - ,imenovano n .a f,a -
je i.pr-avruk ~:računa1, kolilko s.iira ,tx, jcsoui, :ko preneha 'Pa.šia, dobil vsak 
gospodar od svojih ov-ac a:U ::koz. 
Merni dan je bil rn.ek<iaj 7.a Ratečane pria_zrrlk. Na 'ta tdain je namreč okrog 
leta 1 t800 patlal »krvavi« dež. iltatečani so se -too- aj zadbljubili, da bodo ,ta dran 
\Praznovali. 
Po mernem dneVIU so začeli, pastirji redno ~Iti. Ovce, llti! !.e nisO bile 
ml-ečne, so 7,a,gnaliil na višje ležeče jpaš;n:ike, kjer :SO ostale vso -paš(> navadno 
brez s-talnega ~ast,i.rj&, ffltc) j,e murall eden ,pastirjev iti ,pogosto ovce nadzo­
rov..tt fa jih IPO ,potrebi/ zavr.ačat. Jarce so dilooili in zagn.a!!i na odročen :pašnik, 
da ms<> prisil v dotiik.o z mlOOll!imi ovcami. Jarce je pasel jarčji 1P.asti'.r . 
Mlečne- ovce so ~ po dva aJJi, tr;ijc pastirji [PO pašnikih v dolitri< ali po lažje 
dostopnih _pobočnlih pašnikih. V vsakem !tropu je miela samo ena ovc-a ZVQnec, 
270 

obešen akdld} vratu. C.e j,e ,bila lk ,wi:a ovca Jl)reveč nag~jiva, je mon!ll-a - po 
mišljenju p115t:irjev - inos~tii zvon~ w !k,az,en tTi :cl.Il!.i zaporeidoma• . 
Koze so iPasl& vtlsdko .gori !P() p~oinah. 'Ko-.le v tropu, ik.i 1riso bile goi.-po­
dar j eve, a!ll1Pak lkat~rega drugega Ratečana, so limcnov-ali c ekl.a-rl1cc. 
Pastlirj.eva· obl~a je • bila: iplatrrena srajca, ras1:1Ste ali pl trtnene bla-l.-e, 
širokdkrajen ,kllobu'k doanaooga izdelka · in Je;;ene cokle. Cez ramo je nosil (PaS • tiir 
kn:ušno iorbo, v ,kateri je , bulo • bra&W za čez dan, opiTal (Pa se :je na dobro 
dkova-no ,pa.qriro,. Nek.alko ~o l. Hl60 je spremljal ipastlixja te hud ipes, da je 
v"'rov,a l čre-do pred <voJJko, vd ali- medvedi. 
Proti večeru so past,krj i IPl'i,g!n.ali mlečne ovce in !koze h lkooi na moloo. 
Moral.it so navardno štirje lPa&biTjd;, dva sta naoela ovce , in koze molsti takoj po 
dohodu v :mofo, rdruga, dva pa sta 'jih pa.molzla do čistega. V mažo so :w,ganj.ailii 
ovce in Jco,ze tPOganjači dn pob; pomagal je r~o tudi ja:rčj:i ipas·tiir, ki je mo.r.ail 
pnllb.i- v,salk večer , v :kočo . 
.Po molži so ~ ovoe ,počlvat pod mnreke bmu koče, lk:cr.ze so .ali 
ostale 'V ogradi ali !Pat so odšle same {POd skalnate prc-vi:sc. V Planici so ovc-e 
počivale :PO(!· smreka.mi okrog ,pascttrske !koče v ZeJ,ju, iloo'kor se lilnenuje p1a­
n:i.niea, kjer je stala: ,pas,tirska :koč;j 111 Q.{jer !S'Wji dW1es planinska iposto janloo 
T.ama.r. Tu se mo:ramo še zdaj •čud!iti redkim, staTim, • vmol<liim illl šiil'<1lw zr~n 
smT-ekam, 1>reosta!lim še iz dn,i, :ko je r bi!l~ ovčjereja v 'Ra1cč-Uh eden glavnih 
go.&podarskih dohodkov:. 
Rateč.iru• oo 'terdaj redil1• <lo 1000 ovac, mi teh do 4-00 mleon:il1, , .il!l. do 300 
koz. V Rl.anici, lkj~r- je bj;]a svojčas .g1avrna paša za ovce lin !k.v.le, so nrunolz.li 
ob vs®' molži Ido 80 litrov mleka, na :p,1aniJ:1,i jpOd !Mangl'tom pa • ne.kad maaj, 
Po molirl je hll-a ,veče-rja, ki jo je medtem. 'SkuhaJ. spvavnilk. Večerjali .so 
trikra.t na teden meštt'O, oswile ,dni pa drng,a lkmook.a je<iila. Meštw so zajemali 
z leserumi žlii.cami 'kal!' ,iz 'kotla. Po večerji so Mi -poči<vat. l-'asl:frj,ic so ileža!?i 
oblečeni in 'V ookla:h. 
Zjutraj so rvstaja'.li že ob pol štimh, odšli IPD o\'ce in 'kOl'Je ter jih prjgna:li 
na molžo. Fo moliii je hll uijtl.1k, cna,'k večerji-. Po 7.ajtrku ,so odgnan ovce 
na. ,paAo, vsalk dan na dru~i :pašn:iik. !Koze so odšle same v :pe~e, za inj;ilmi ipa 
~i.r. 
čez ldan Irta ostarLa- v '.kooi spr.avnli.k Jn zakotlar. Spnavnik je s1ri.l, za.kotla:r­
je ip()'lll'hV.al ;pqs,ddo, pr j,pravljal .in o:dnaš-al drva, tnos:i'l • vodo j,n ku11Jjl tpod 'kolilom. 
Spravruk je &.iri:l. .redno le :i;,odnevd; a ponoči tedaj, ok.adar je ml.o mnogo mleka. 
Zadnje dni ,paše je sitr.iil. samo za iplačo v blagu, za sebe din za ;pa:stkje. 
Južine ni -b"fil.o. iElas'Lirji so vzcli v • nk<l'lhi s seboj na jpaOO lkruh, suho meso 
ali slanino lin meško , če jim je ost:tla ()d večerje ali zajtrka. Aiko ru> , bl,lo ne 
enega ne odrugega, je mol'a\l pastir ves dan 1Prebiti ob tklruhu in vordi, t~rav 
poje iplan'iru.ka ipesmi'Ca: 
,.Na plan<incah luštno lbi,ti,, 
tam Je dosti, mleka piti!.« 
Mod ipašm) rdobo so igospoda.rji .a:1;i, kateri <loma.tih d<.J'S•tikra:t fPl,-.i&i v •f/1a­
«i:l.no ipog,lc<dat svojo drobnico , [Pa · ;n1so pl1imi praznih ro'.k. S seboj so !Pr.iinesli 
za -priboljšok ~r3'Vllliku in IJ)aStiirjem žganje, narej-8l'lo iz ~iirJ.ta !in <tOlbalka. 
Tafkr.at je bii za paiSti,rje sltovesen dan. Ovce in !koze so dobHe db 1tej ip1\ildlkti. Gek 
- otrobe pomešane s so:ljo. Ob ipov.r:a1!ku so ponesli gospodarji s seboj skuto . , 
ki je • biki in je še ida!nes ,prava ikmečka IP()Sla..><n,ica. 
Skuto, :kuhano v kortwm •juhi:, so •UIPOJ.\(l'bljalli !in je upor-atdjajo starejš::! 
Ratečam za ~d.avohlo pro't ,i lbolooirulm v ilrebuhu m proti 1Prehiajeaju. 
Pa..Q- ,v 'J)'lan:ini je ipr-enehala rv :sobOru 1p.red ange'ls1m lllcdoljo. 
Spra:vmk je ,t)a td.an 7,e zgo:daj 'dopoldne od;peljail. !Plan'illlskli kotel, siir in 
Sik.ut.o ter vso rura-rs.ko J)OSCl<k> na pnpr ,avljen.i:h vozeh v <v· as. K<>tel :i.n iposoido so 
shnanili v s.namo kllet, si<r in 'Sk,uto pa je sp=lk odpe1jal na svoj dom in 
z:alkfuerul. Dobil je šopek ad rroženknavta, li:n :rožmarina, ter nageljna it.er si, ga 
pni.pel za 3c lo:bUik.. 
Med tem časom so past.ir:i-i segn.ail.1 s ,pamilkov tlro'bnico !in jalovo ž.Lv.i:no, 
če je hl1a ip:ti 111jlih rut paši ~- jo Tazvratill 1po !tropih v nek.ako Tajdo: nadprej 
ovce, z:a 111j!i,lni ikoz-e in :nazadnje jalovo živino ter ji h akinčali s ip'Laninskim 
271 

cvetjem :in raV'Ši)em; sebi so pr;i>peli za IJclobuk, oni. v .Planici pronilk,e, oni iz pod 
.Mangi.ta .pa mvšje. • 
V va'Si. je • bilo tisto soboto že v ~flh jutranjih urah vse žl,vo. Dekil.eta so 
vezala šqpke oz ro7rnani:na, nageljnov lin roženm-avita, ki so jih oz.ctljšale s 
J)O.Zlačeno 4)ell.O. Fantje so :prllpr.avili rprecej velliik,e zvonce z lesenimi :lvambazru\ 
ki so jili dekleta ovenčalla s cvetje,rn. Mož}e ;i.n žene so :to prijetno <delo, nad­
zu·.a!li, rlin ,pr r igovarjali, če jim J1li ,J:rfilo kaj (PO vdlji. Deca ,pa je nestrpno čalk,a[a, 
kdaj -bodo fil fantje ;tn ,dekleta pastirjem nasproti, 1 d.a se j1m lbo pra'Ciruži.la z 
venci in ovenoan i.roi 1Paiicami v rok,L 
Ob določenem času so fantje lin delcleta v praznični ldmnalČi noši ain s 
šopk.i, ii,n zvonci, QIVenčanllm s cvetjem odšM pastirjem naproH , vocja sku,p:illla 
pastirjem iz Planice do Trelbeža, današnjih slmkaJlnic, M j:im Ra'tcč.mke r.a<le 
p1·q,v;i,jo tudi skallm.ce -, manjša skupina. ipa •pasl.i.rjcm s planine pod Mangrlom 
miae:č . tja do Blate, v ravmco proti Beli' jpeČj;, Dci je vsa dallles ipo'd ,laško ol:llastjo. 
S .fanti in dekleti je oo11udi> s'J)ravnilt, lki je n<?Sel s seboj lmpljeno žganje. 
Ob sesumku se je cela procesi,ja, ustavdu.a, da so pniipela deikile.ta pam,trjem 
šop~e :;r;a. klobuk, da so fantje obesili iilajWlj cpdiljubljcn:!i ovci '<rli ik.O.2)t iloolk:or 
tudi najbo'lj ipl"iljubljenernu tivmčetu v ,tropu zvonec s kambo okoli vratu lin 
da ie spravniik iponudfil v:sa.kemu pastirju žganje. Nato se Je cella pl'OC€sija med 
,petjem rl:n l\1Tiskanjem najpo1li!la J)roti · v.asi,, !Na obeh straneh vasi so ;proces,ijo 
s-prejeli , gos.pdda ,rji z domarč'ilnit in veselega ž,ilV-žava ni hO:telo mti :ne konca 
ne ik.ra,ja, 
Ko go ,pniiM1 v va:s, so ovce 11n Gtoze zagnali oa večje dvoril\če, !kjer so 
jih gospoda.rji o'<l!braili dn odgnali na svoj dom; jalOiVa mrvma je &am'3 našla pot 
v svoj hlev, 
Po tem O'previlu so na spravnikovem domu začellJ d~liti s,lr iPO !ključu, 
ugotovJjenem !PO lko1'Lč1ni m:lclro, namolženeg,a ina mer.ni dan v planini. Teh­
tati so na funtovski ,tehcioi in 1 p.isali s kredo. Sir~ je ;billo navadno do 60 starih 
centov (3300 kg). Na :pla{'() ~i ·avniku , in !1)8.Stirjem ga je odpadlo trdi do 
Atirl cente. 
Na angelslko nedel-jo so se <pastirj. i rpreob1ekli v novo o:bleko; sta-ro, ki 
so jo nositi m,ed voo , pašo, so oddali v pranje, Leipo >preoblečen!l• m s šopki za 
klobukom so prišli to noddjo v cerkev :k maši. 
Po stari, z.ao'bljt.bi so šili cpastizji 8., kim<Wca na ~jo 1P<>t na Višarje. S 
sebo-j je vzel ;vsak. p~i:r za ,brašn.o sflisljenec - >trd 'hlebček ma, ax,.sirjenega 
od zadnje molže v :plan1im.. Te riooelke iz .sira so [Primei.iad!i rnoo s~boj in se 
bruttlli z njlimi. To 1 '1).'lhanje dn iprere'kanje je povzročiilo včasi!h tudj male ,pre­
pitre, Uti rpa so !bil nato , s'kora.j por&V!Dan.i. 
Dr,ugo ne ·deljo po vrn1tvii s planine je .bil 1pa'Stirski pra1ZID'.ilk, ki so , ga 
pastiTjii z <iekleti. m fanti, s ha.rmomko, (Petj~ in 1Plesom obhaijali ;v go~-1ii:lni. 
Fantje so dražlilil harmonrikarja: 
Gosc, ~godete 
z.astonj adno 
s'm mošna [POZ'abu 
rdoma za pečjo. 
Dekleta • v smeh, Jz smeha v ,petje: 
V odgovor ,pa fantje: 
• »Ta larunca:n moj IPO'bič 
je rn;vhov rtobak, 
pa ta , leWen -r>!Wha:r 
je TaivllO glih tak 
».Dečv.a, le glej, 
da .ang,a rprav , ga <ioboš, 
'da f'bo s'jav 1n 01·av, 
til pa 7Jbala boo. 
m nagaj. i:vka je med smehom •in iplesom s'l~d:ila • nagaji vki ,tja, v rpoz.,no noč. 
272 

Pastirji so .tmeli rtud!~ to lEUX> navado, da so šopke nosili za, klobukom colo 
do žegnans'ke nedelje. iMal'&ikido je šopek lkot dra.g s,pomin na 1jUbljeno dečvo 
shl'anil v skrinjo. 
Pašo v pfanrnn. so past~rji incnjavali. Vsak (Pa,sbir je pasel eno leto :v 
Planici, drugo na plainin.i _ pod Manigrtom, tl'ctje [eLo 1 pa ::tpet v rlanici,; saj je 
tudi za nje velja'! na.1..ins'.loi __ rek: • »Vmia'Mo delechlt - S1Prememba razvese-lj ude-" 
Ce je ta .sprememba vsakokrat rnzve:;eJ:ila turdi. nje, se ne more reoi. 
.4-cli sprememba je bilil 1Nl ein.i kakor na drugi ,pl-anizm p1-ed sto .i:n več leti 
povezama z dokaj mučno skt'bjo, !P(>Sebno itak.rat, ko ;;o se :l~ _pv naših !krajih 
potepali vo!l'kovi d.n medved,i, Pastiil:j.i. so morald v kh budili časil1 močno ~iti 
na 7.aupano jim ldrobn:ico fo govedo. Toda '.kljub tpniuji ln čop1·a,v so imehl 
ob sebi hude JJ)Se dn čeprav so ta'krat več ovcam oboo1li z,vonce olro'li v,ra,tu, 
se je priipetillo, da je i7.g;inila lrnkšna ovca ali kooa-, ! k:.i jo je na ~:tiro 'Ugt 'aW vclk 
ali medved. Ko so past;i,rjj, čutni vo1ika -3'li medveda v b.1.ižinti:, oo ponoči :ktmili 
blizu ovčj,ih dn ikozji:h staj ogenj in stl'a7.ili celo noč. V nevarnosti, da volk 
ali medved n~de M.ajo, so pa.'>tirji. 7.ažgali !Plamenice - smrekove lkolce, 
močno 'PO~ne s M'lollo - z,agnal:i ve'.li!k: ln:up run lu-:itk iu j, ih vrtclii prod 
seboj, o a bi _<pl'eS't;racW liln fl)r-egn• ili rdiivjo zver. 
K-o \SO ikmetje v vasi zaznali za: , ta.ko nevarnost, so šld v tl'.'um.ah z 'Vilaml, 
kosami i:n sekiT'.:lmi - ;pu.š:k 1la'krat še niso lilneli - zasledovat medveda a1i 
volka. Toda le redkoik-daj so ju izslecti!li Star.! Rateča....-i.,i• vedo samo za tl'i iprb­
me.re , da l'iO .&sled!ili medveda in ga 
1
t u'dd ,uhll,i, a ,volka :nobenega. Vo1kqv-j so 
izgiln.ili bre-.: sle!du. 
Neka.ko l))r'ed sto leti je v lkr.anjsko-gorsk~ dolinlJ J?išen'Ci v I K..linih nstJ;el!il 
med.veda: l!'r.ance V,a,ndoi, po, domate Tur.nov .iz Kro.njs-ke gore. 
Leta 1859 alld 1860 - rnatarrčno .ne ve nihče - so rv ;pooni jesenli ob 
prve,m sne:!me.m rpoprhu naleteti tna medvedovo &Jed, lici je drfa l a Jz ;Pišence 
preko Slemena .in ~nice .po Ovčji strani na Grunt in od tod &koZi. V1,atca 
za Ponoo. Ra te~ ,l ,gonjaoi · i;o • b.Ui ,t,alroj na nogah, me:d njimi tudi Grego.ni 
Jože, IPO domače &p. Me"d.veda so li-2&ed:ML za. VJrolko Ponco , !kjer si. je že 
prijpra<V!il zimski ,brlog. Co:p, !kt je • bil obor.ožen s ,pufilco, je ,pome1'il
1 
sprow .in 
tako <fobro oo.del med.ve-da, da je oblež,a,l. Mrtvega medveda so 'Plli-v'lekli v 
doli.no :in iga z velilkiim porn;pom !PDi1)elj.ail.il v v.as. Pravijo, da ;so ga v-oz-i1i po 
Rarteč:ah .g01ii !in doi)j :teT v-edoželjn1m -v-aš'čanom na dolgo lin šil:"Q!ko pr.iuJ<)ve­ doval:i,, !kje so ,ga ~obi1i ,i,n kako so ga ustrel.li:i, ile o s• vuji strahopetnosti so 
previdno molčali. UigibaJei so, kaj , m .naredili z rn€dVedom, Hudomušneži so jih 
nagOiVaajali, naj ga za · lG!zien, 'ker je ll)Oleti -u:gralJljal ovce, pre!trgcajo na -dvoje. 
Drug.i hudomušnež pa je za!lcln(:;al: »P ,rernajhna je ta !kazen. Oženimo gal« 
L judje v smeh, a. z,ma,gruoi so !Pametni. Mroveda so dejal i 1z kože, meso ,1;az­
deliJ.i. d.n ~1ol'i1e je ,bfilo konec, le spooni!n na ,ta >dogodek medlo bedi med 
Rateoani. 
T.ret.H [l)l:ii.mer se je prjJpetill 7.a - Ke.brove glavo ipod M.angrtom. Terjanceva 
bra-ta Lenar - t - na Jkn-.atlko Lene in Gregor, doma iz 7,a<'lnje, 11a sa-motni U,vadj 
prot~ 1 prvemu M.angrt.skemu jezent :stoječe h.i.še '1/ Beli peot, sta v • poznd jeseni 
tamkaj naipra,v,lj.ala tdrva za kO,PO, Stanova1a sta ~let! , In i)Ozami v ko žari c i 
- 'bajti., narejeni m smrekovega lubja. Nekega jutra sta rv poprhu ;ponoči 
,padlega snega msledfila :medvedovo ~ed. Ker sta ,bila oba prava • hrusta l:i!ki 
grški bajeslovn ,lJ He~ules :in tlm€!1:a • pri sehi. ,puško, sta se '<iogovo.nila, <fa 7,asJe­
dujcta me dveda, Lene je ~l 'PO sledi IPI"V'j golih i·ok, za njun pa Gregor s 
puško. Na kraju, imenovanem Skedn,j1či, 'Plideta do medveda. Med ,ved se 
:pos"tav ·i na 7,a;dnje šalpe ,in se 7.akadi v Lenca,.. Objameta se -i11 se z-ačneta 
stis:kart.i-. Lene je , blJl. ,toliko 1Prisdbcn, oda je glavo t,·<10 1 pod(;a'.kni'1 medvedu pOld 
1iijec, da ga medved m mogel ug1,iZil!iti. Tako trdo sprijeta ~e stis:kata in 
medved obrača J',enoa vedno rproti. Gregorju, da ta n.ilk.a!k.or ne more ,pri-ti do 
strcla. Ko Lene ne moi.-e- več vzdrža'lii medvedovih 1dcšč, z.alkli~ !bratu: 
:>Streljaj mene wi medvoo,a, jl!Z ne mo.rem ;več vz<lirž.ati,.« Gregor, iz streihu 
za b1·ata-, ip(X!l'lel'il ln sproiž,i. !Strel odleti· hl,k Lenoove ,glave in sramno zadene 
med.veda. Medved stisne v poslednjem trenutku še e$.f.at -prav močno Lenca 
in pade na fla. Lene Je t bfil re!en. Toda preteklo je precej časa, preden je Lene 

postal zopet suu'.i hrust. - Tudi ta resni"čnti dogodek 6e w potaplja v morje 
pozabljenja, kateremu naj ga tuk;aj otmem. 
Past::rji v planin' so za časa paše do:.filvcll še -druge nev~ečnosti. 
AndTej Tot, ki je danes v 74. letu svoje starost.:i, je kot m1ad :pastir -
kozar dož,w,el t.Rle -robu!I1ljiv c,iogodek: 
Nek-ega lepega .sončnega dne je LIX> utrudljl.v:I hoji po ~11'.ll icgel na 
pripravno tratico med skalovjem, se po prsih razgalil in utrujen trdno zaspal. 
II ~ju začuti nu prsih nokaj hladnega, se prebudi, zaspano pogleda in v:di 
leT.atl na svojih 'Prsih v svitek zvitega igada. Prestrašen m vendar še priseben 
pomisli, ;Jtaj mu je sio11iti, da ga gad ne pi~ Sklene tpr.av m.iJ.no lez,at: In 
tl~čati usta, Ida mu gad ne more z,le,<;tl v nje - saj ,je slišail od starih ljutii, 
da kača speč~u človeku r.ad.a 11leze v usta dn od lod v želodec - in s pri,­
prt!mi vekl? opawvati gada. Po nekem času, ki .:ie je mla(lemu Andreju zdel 
cela večnoot, se gad odvije in J)Olagoma ~eze na lla. Andrej skoči pokoncu 
ln se hitro umakne. - Andrej Tot zatrjuje, da ga še danes strese mrzlica, 
če se spomni, 11a ta dogoldck. 
Mena Makovec je kot m1ado dekle vcč'krrat namesto :kakega kozjega 
pastirja pasla :koze. Koze pa ,imajo to grdo navado. da ob lkoličk,aj gršem 
vremenu ubeže v blimo 7.atl~je, v Planict vselej v Lope ipod Skednj.i. Ob hudi 
nevihli z bliskom, treskom in gromom so .koze UIČP.le meketati, ;Mena pa 
jokati. Cim bolj so ikoze meketale, tem bolj je Mena jok-ala in k]jc11Ja na 
pomoč, do::{:ler ni nevihta. ponehala, na kar je lbifo ~t vse do.bro dn tMcna 
vesela pasfoica. 
O kranjskogorskih ;pastirjih, ki so pasli svojo živino na planini onkraj 
Vršiča gr,e govor:ca, da so jim cigani inMoč pokradli sir. 
Pvišla je večja tropa ctganov, rmošk.ih .in icnsk, z .godbo ln žganjem na 
planino. Premeten~ cigani so se 74č~ll s ,pasli,rj.i ,J)l1ijaz.no pogovarjati., ug,mjail 
bm-lke in jim pl'i.dno iponujafli i".ganje. Godec je igrru in udarja:I vedno bolj 
poskočne, omamljeni ipastirji pozahlvti na koc-o in na živino, se z 'VI'OCekrvni­
mi cigankami spuste v raj, ki postaja vedno bolj strasten. Ta direndaj izko­
ristijo ob strani zaostali cigani. z vodjo vred, se prikradejo do koče :n v kočo 
ter kradejo sil·. Vodja svoje tovariše bodri: •Vsak je dobsr, naj bo moker ali 
suh.« Klet je ru:i. mah prazna, o ta.bičih oiganih pa ne duha ne sluha. Godba 
poneha, cigan'k.c se umin; in s'k.01,aj ni n oboneg.a cJgana več na rplanin.i. Ko 
se pastfrji od r.:ijanja in žganja osvestijo, drug drugega debelo gledajo, zla91Jl 
še, ker sira ni več v !koči. Kaj je bilo Potem, zgodba molčL 
Take ,prigode so mi pravili Ratečani- .in Ratečanke iz svojih mladih let. 
ko so pasli živ,fno v rpla.nJini. 
Ovce fa ikoz.e v iPlani'cli. !kakor tu>d,li , tiste na ,planini :pod Man~tom nl~o 
b:le nobeno leto vame pred gadi, 3d Jih nikjer n! manjkalo. !Pičena ovca je 
navadno J)Ogi.nila, ako je niso prav<>oa<;no na.§1:i in ozdiav.ili. Pripovedujejo, da 
s~ je gad neko ieto izbral v Planioi celo odpadel koiji rog za svoj dom. Tega, 
ta-'.co udobno udomovljenega gada .so opazili pastirji le, ko so ,vldell neko 
ovco nemirno odskoči.~ kar jim je bilo zmunenje, d a jo Je 'gad !Pičil. Sli so 
takoj gledat. 'J.'am so našil gada Jn ,ga ubili. 
Za vsa-kega ubitega gada, ki mu je pastir odrezal glavo in jo pllinesel 
učitel.,u, je dobil v stari Avstr,i\ii krono, ki je bila v tistih -čas:h .kaj lepa 
nagrada. Pastirjd so tekmovali, kdo bo več gadov pob'l in tudi več kron dobil. 
Tudi kamenje, ki se j.e samo od sebe ali ob dež.ju sprotilo v pečinah, je 
vsako leto poškodovatlo alt celo ubilo posamezne ovce aali 
1
koze. Ce je ovca 
obolela, so j,i oostligU !kooček ušesa, da ji je n ekaj .lttV'i odteklo, i.n ovca se 
Je poidra0..:la. Ravno tako ovce n:i!lO bile varne pred strelo, če w se ob hudi 
nev.ht.. zatekle pod macesne. Nekoč je st-ela. 4d je udarila na Slemenu v 
macesen, pobila na mah .nad 40 ovac. 
Pa tudi ~asti.rji sami so b.fli v stalni nevarnost.i, ~.adar so ipo strmih 
pečt,nah seg~njtdi ovce. Ponesrečil! so se Andu:e} Koivalar, u~·ban 0111. Anloo 
Brane ter . gospodar Ma11ko Benet na planini pod M..~1iom T>:l pa.sti!l' Ja11cz 
Oman. Po .spominu je bil Andrej Kav-iila:r Pl-vi. ki je leta 1815 padel čez 
pečine in se ubil. 
274 

Po vrnitvi s planine, so gos:podarjl Jn paslirji ta'koj naslednji dan gnali 
ovce v 7.elencc - kol·enski izvir Save - na pranje. Ko so se ovce -posušile, se 
je začela striža, w.i so jo oprav...;.e ženMe. Pastil· ,c dobil ta dan za pr.iboljšc<lc 
kwbaso, kruh in žganje. 
Po končani strJ:U so pastirji 7,agnali ,ovce na 1>ašo v KaT.av.in'ke: n.a Ravne, 
Su.~ ;n Planino llad vasjo, naza-dnje ttudi na senožeti v 'I\reblfah. 
Odbrane ovce so ,pasli po sončnih .senožetih, da w se zredile in :poslale 
pitmlci, ki so jih zaklali okrog sv. Ma11.i.na 
Ob sv. Mihaelu - Mehljev-o imenovanem - so ko.l\trune, ki so bili celo 
leto doma, pd,pustili k ovcam. 
Na MarLinovo nedeljo so g<mpod.ia:lje pr ,i,pr.avdle večjo pojedino, na kntcJ'O 
so i::-os_podarjJ pov!:lbili pastirje, sosede in pnijaWlje. Posedeli so dalj časa in 
se slednjič, akio jt: bil godec :pri mlel, tudi mvrlcli. Tega pa v Ratečah gotovo 
ni manjkalo, s.aJ je znal sko!'O sleherni starejši Ralečan nategovat: harmon:ko. 
Za šalo so ob tej priliki ukradli domači go&})Odinji, kar Jim je prillo <pod roko. 
Gospodinja je morala ,ta dan dobro wkl~ti kuhinjo, shr&nbe ~n klet, da ni 
kaj =nnjkalo; .seveda je 1 bil ukraden.o blago pozneje povrnjeno, lle ukr;idena 
potica ali jagnječja pečenka Je '.PJ'li~la na mizo in bMa med smehom pod:=lrjena 
gostom. To pfrovanje - po domače mar ti n j a nje - se ;e letno menja­
valo med sorodniki. Ta navada je traj;ila še do leta 1903. 
Pastirju, kL je pasel ovce jeseni, je pa gospodar za božič kupil obleko. 
Pozimi so ovce prezimovale po hlevtih v senor..et,ih po Trcbižah. Te hleve, 
ki so v pnltll.čj11 ;r,i.danrl„ zgoraj ,pa foseni, so rabili gosJ)Oda<rji v dvojen inamen: 
Spodnji del je bil hlev za ovce, zgomji P"l:I shramba za seno. torej pi,.wi senik. 
Ovce v teh senožetnih hlev:.ih so ikrmili pastirji a~ hlapci. 7. ovčj.im gnojem 
iz teh hlevov so gnojili senožeti, za.to so bile te senožeti t.akr.at -zel.o bujne ~n 
dli.jale mnogo sena. 
Današnjl dan ovac več ne zaganjajo v le hleve, ma1·v1..'Č jih IPUSte čez 
?Jimo v gospoda,i'S.k,ih I)<xl'lopjih v ~asi. meve po senožetih uporabljajo danes: 
spodnji prostor za shrambo orodja ali tudi listja, zgornji pa za seno, .ui.to so 
ta poslopja pr: nckat.er.Jl sen:ki, pri drugih pa hlevi. 
Ob :Mchljevem -pripuščene ovce so ikotile ob Svcč.nki. Jagnjeta so odf.UlV­
ljrui za štiri t~dne, nato so ovce spet nlO'lxli :in dolali sir: Kdor je .pri,llef 
i,m.edat jagnjeta, je monu irel'Ji: »Urok j,im ne dej, tako so l'pi« a1i ipa ~urok 
ne bod.', talcu so l'pi.« 
Ker so Ratečani v stanih čruilll mo12lili krave, ovce iin l<oze, so imPli masla 
na pretek, da so .lahko vse petke v letu ž. njim bolili. 2.gance so be:;li s tropi­
nami - žun ta illllenovanimi - zato so .p1"tm1ožnejši kmetje še danes 
ž u n tar ji, toda danes že z neka'klim posmehlji,vim pr.izvokom. 
Ob sv. JurJ.ju - , po rate.l'iko J u r n u -, k;i nam »zakuri ,in ;polrože 
duri«, so pnsl.u-ji zopet nastopili službo .in vnovič op:rane In ostri,;,.ene ovce 
7~ali v Karavanke na pa.fillue kakor -jeseni, scno-.foti pa so morale tdkrat 
ostati nedotaknjene in čakati s svojo rastjo na scno,;eke. 
Po pa.šn.lJk.ih v Karavankah so paJ;lii ovce do dneva, ki je bii po ratewh 
nepisanih zakonih že od pamtiveka d<>lo:č€:n za zagon ovac In lkoz v Plan:lco 
ali v planino ipod Mangrlom. Stari. Ratečani in njih ipastirji so se v ,Ustih 
časih sveto držali lat:nskcga pregovora: »Serva or<linem c-1. ordo serivabit te -
vzdržuj red in red bo v~žal tebe.« 
In danes? SI.arih, ilepih običajev ni več, le ovce še gonijo Ratečanl vi;ako 
leto dvakrat, jcsoni ,m spomladi na pranje in jih sbr,ižcjo, Jrnr opravljajo še 
vedno dekleta in žene. Kakor že rečeno, pasejo ovce deloma v Planici, deloma 
na • p1anini pod Mangi,tom, stalnill. pastirjev ll'l\majo več, -tudi ovac ne molzejo 
vf'?-. 
Vir!: 
NO'\lak ViLlco: Ov~n,-.,tv,, pod Stolom ln v Planici (Js't!lolog XV IIM2, i<h-. 80-05). 
La~>tižar Joeip: Plan:c" (Sluvenec 1"20), lCra.nJska S1bl..'ija z knjige • Razplcd p0 
<lomov 111 in kronika 1:upn1Je Rateče na Goren,s.a:enu ( ·o l<111>:S). 
Hateška u~ t na 'zročiln. 
275